Komintentom banke ponujamo 000 mrzlica SKBBMKAM. glej spodaj Kruh je življenje ^sezonska [š “1 Murska Sobota, 16. julija 1992 • Leto XLIV • Št. 28 • Cena 60 SIT POL JOOPSK RBA VESTNIKOV KOLEDAR VREME Trgovina MARIBOR, tel.: (062) 303-084 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-048 • visokotlačne stiskalnice za seno in slamo po zelo ugodnih cenah • nahrbtne škropilnice SOLO * nahrbtne in vrtne kosilnice JONSERED % SJAVKA KMETIJCEV: Odkupna cena pšenice, Ir! i vladaje prenizka in ne pokriva pridelovalnih anja z vlado niso rodila sadov, zato ffl. ih®*vnt‘nr riUrrt? opozorilno stavko zaprli pomurske mejne S* ch 'e tiajOn!e,r,‘ce’ tudi to ne bo pomagalo, pa bodo šli še j,? 'maj, Janine1 ne jši način za reševanje težav, je vprašanje, Prav’ saJ problematiki kmetijstva v mladi slo-b %itj pstvo ne^f0 Premal0 pozornosti. V razvitem svetu je tako, v celoti tržne zakonitosti, država, ki si želi ^hj^jllo tu^' Pa kmetijstvo spodbuja z različnimi ukrepi. Le k Kntnlža mlado slovensko državo, ki se tako rada zgle- ografija: Nataša Juhnov. do 3 avKusta ,n moška — nove spodbudne obrestne mere za sredstva na vpogled in depozite, — prodaja deviz podjetjem po ugodnem tečaju, — SKB prodaja v vseh svojih enotah potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčljivi na vseh poštah v republiki Hrvaški. Zlato je tukaj, pridite po svoje karate Če na desko za izpiranje vsiplješ pesek, ki se je nalovil med reže in vlakna poševno položene jagnedove deske, po kateri si prej vsipava! murski gramoz, potem pa začneš z desko v .odi vijugati, se temu pravi izpiranje zlata. Kajti voda najprej odplavi kremnečev pesek, nato z izpiralne deske odplavajo težji peskasti minerali: granat, magnetit, turmalin. Dokler ne ostanejo samo luske zlata. No, pa tudi še drobni mulj. Ampak mulj nas tukaj ne zanima. Kakor v mrzlici nas spreletava samo ob besedi zlato. Zlato. »Ka je Muira šepetala, struga moja zlato vala . . .«, je nekdaj pel prekmurski pesnik. Vedno znova slišimo zgodbe o zlatu v Muri. Nihče pa ga ne išče, nihče ga ne pobira ... Vestnik bo v soboto 18. julija, na murskem produ nad mostom med Bistrico in Razkrižjem v tej deželi sprožil zlato mrzlico. Iz hrvaškega Dolnjega Vidovca bomo pripeljali še zadnje žive iz-piralce zlata. Prišli bodo s svojimi orodji in prikazali, kako se to dela. . Zagotavljajo, da bodo zlato tudi izprali. Stoodstotno. Kdo si ne bi želel videti pravega, čistega murskega zlata!? V soboto 18. julija, si omislite piknik na murskem produ pri bislrištfo-razkriškem mostu. Izpiralci bodo začeli izpirati okrog 10. ure dopoldne. Vi pa pridite s košarami! V njih pa naj bodo jestvine za piknik. Za tja, za nazaj grede pa ... . . . Če vreme v soboto ne bi bilo za piknik, bo izpiranje zlata v nedeljo, 19. julija Na istem produ. Š. Smej j s F g amnicA bajk ih žir Legenda: O — mesto izpiranja ALJ zlato Sončno in vroče bo. Temperature sc bodo dvignile tudi do 30 stopinj C elzija. Pregovora Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Če na Marjete dan deževalo bo, težko boš pod streho spra vil seno. Iz pšenice dobimo moko, iz moke kruh in kruh je življenje. Žetev naj bi bila zato za kmelijce praznik, toda letošnje praznovanje ima grenak priokus Ponovila se je praksa iz nekdanje Jugoslavije, ko pridelovalci lik pred žetvijo niso vedeli, kakšna bo odkupna cena pšenice. In vedno, koso jim to sporočili, so bili nezadovoljni. V tistih časih so bile njihove kritike naslovljene na takratno zvezno vlado, republiška je kakšen dinar primaknila še za premijo in pred ljudstvom je ostala čisla. Žal se izkušnje iz preteklosti ponavljajo tudi v samostojni državi Sloveniji, le da zdaj ni nikogar ki bi primaknit še kakšen lolar za premija. Ko se je letošnja žetev tako rekoč že začela, je slovenska vlada določila odkupno ceno pšenice. Ne oziraje se na kalkulacije o pridelovalnih stroških, ki so bile že narejene, je ta cena za četrtino nižja od liste, ki jo pridelovalci sprejemajo in jim prinaša še nekaj akumulacije. Da je svetovna cena pšenice nižja od liste, ki jo zagovarja slovenska vlada, je res, vendar pa je druga plat resnice, da v razvitem tržnem gospodarstvu in v državah, ki jim je kaj do kmetijstva, pridelovalcem razliko med tržno in proizvodno ceno pokriva država. Vzrokov za to. da je pridelovalna cena slovenske pšenice previsoka, je veliko. V prvi vrsti jih je iskali v visokih cenah vhodnih surovin in dragih obrestih, pa tudi s produktivnostjo se v dobršnem delu našega kmetij- siva še ne morejo pohvalili. Še vse preveč živega dela je pri nas potrebnega na enoto pridelka in vse to so razlogi, da cena pridelovalcev ne zadovoljuje Pogajanja kmelijcev z vlado niso uspela in prvi so se odločili za izsiljevanje. Če torkova opozorilna stavka ne bo dala rezultatov, so pripravljeni iti še naprej Po svoje imajo prav, prav pa ima tudi vlada, saj je pritiskov nanjo veliko z vseh strani, in če bo začela popuščali, lahko postane vprašljiv program, ki si ga je zastavila Višje cene pšenice in dražji kruh bi gotovo sprožili zahteve po višjih plačah in inflacijska spirala bi se tako spel sprožila. K me Ujci trdijo, da so še rezerve v mhnskopredetovalnih organizacijah, in če to drži, kruh zaradi višjih odkupnih cen pšenice ne bi smel biti dražji. Naj bo kakor koli že. to kar se dogaja v teh dneh okoli želve, m niti malo simpatično, še manj pa pametno. Če cena kmelijcem ne ustreza, bodo pšenico pač pokrmili živini in tako posredno iztržili zanjo vsaj nekaj več. v skrajnem primeru pa se jeseni ne bodo odločali za setev. Vendar je to skrajnost in kratkoročno reševanje težav, dolgoročno pa imajo lahko takšne odločitve hude posledice. Država, ki si ne zagotavlja vsaj delne samoskrbe s hrano, sl ne more zagotoviti tudi politične neodvisnosti. In nad tem se morajo v prvi vrsti zamislili listi, ki so odgovorni za razvoj naše mlade države. Ludvik Kovač Iztok Horvat, kanuist iz Kroga — dobitnik zlate medalje s svetovnega mladinskega prvenstva na [Norveškem. Več na športni strani 16. Vinski vitez Jani Gone str. 5 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. julij, četrtek, Bogdan julij, petek, Aleš julij, sobota, Friderik julij, nedelja, Zlata julij, ponedeljek, Marjeta julij torek, Daniel julij, sreda, Magdalena aktualno po svetu Iz Zagreba piše Upanje po 2. avgustu V anketi zagrebške mladinske radijske postaje 101 nihče ni vedel, da med 57 registriranimi strankami deluje Hrvaška stranka naravnega zakona, ki se bo udeležila parlamentarnih volitev za poslanski dom hrvaškega sabora. To stranko navajamo zategadelj, ker med 1700 kandidati za 124 poslanskih mest v saboru na svoji kandidatni listi pod številko 49 prinaša edinega kandidata slovenske narodnosti Nado Horvat iz Zagreba. Odnos hrvaške politi ke do Slovencev, ki so bili še leta 1981 tretji narod nekdanje Jugoslavije na hrvaškem, sc kaže tudi v tem, da se bodo za štiri poslanska mesta v hrvaškem parlamentu v posebnih volilnih enotah potegovali Italijani, Nemci, Avstrijci, Rusini, Čehi, Slovaki in Madžari, Slovenci pa so nemara padli skozi volilno sito, še preden so si v hadezejevski oblasti izmislili svojevrstno volilno zakonodajo, po kateri bodo volilne izide krojili hrvaški zdomci in izseljenci, čc imajo seveda v rokah hrvaško »putovnico« ali potni list. »Spomnim se, da so ob sprejemanju hrvaške ustave 22. decembra 1990 prav na pobudo naše stranke Slovenci prišli v ustavo,« pravi eden od osmih predsedniških kandidatov, slovenist in predsednik krščansko demokratske stranke prof. dr. Ivan Cesar. Ne samo Cesar, ki pravzaprav nima nobenih možnosti za zmago, temveč tudi vseh sedem ostalih protikandidatov aktualnemu hrvaškemu predsedniku dr. branju Tudmanu, med slabostmi hadeze-jevske oblasti navaja poslabšanje slovensko-hrvaških odnosov. Jemljejo jih kot zgled hadezejevskega ustvarjanja notranjih in zunanjih sovražnikov, pri čemer najresnejša Tudmanova protikandidata dr. Savka Dabčevič-Kučar in Dražen Budiša opozarjata, da bi ponovna zmaga HDZ-ja in Tudmana pomenila popoln zlom Hrvaške ne le na gospodarskem, temveč političnem področju, ker bi bila Tudmanovi hrvaški zaprta pot do mednarodnih finančnih ustanov. Brez gmotne pomoči iz tujine pa ni mogoče pričakovati hrvaške prenove.. Resnično bi bilo najbolje za hrvaško in njene odnose s sosednjimi državami, da na bližnjih volitvah v polvojnih razmerah ne zmaga nobena stranka, predvsem pa, da pride do zamenjave predsednika republike, saj bi tako Savka kot Budiša ukinila nadpred-sedniški sistem Tudmanove samovlade, s katerim je hrvaška tudi v očeh mednarodne javnosti padla na raven Miloševičcvega režima. Čc bi sodili po zadnjih časopisih in drugih raziskavah javnega mnenja, potem bo Tudman v prvem krogu dobil največ glasov, njegova HDZ pa bo tudi v prihodnje najmočnejša parlamentarna stranka. Strokovnjaki pa pravijo, da lahko Tudman pričakuje zmago, če bo v prvem krogu zbral več kot 35 odstotkov glasov vo-lilcev, v drugem primeru bodo glasovi združene opozicije šli za Savkino ali Budiševo zmago. Vendar pa la predvidevanja temeljijo na razpoloženju volilcev na Hrvaškem, ki je kajpak najbolj neugodno za Tudmana in HDZ na območjih, kjer je bila ali pa še divja vojna od Osjeka do Dubrovnika Videti je, da bodo jeziček na tehnici volilnih rezultatov prav hrvaški izseljenci in zdomci, med katerimi menda HDZ in Tudman uživata takšen ugled kot ob zadnjih volitvah aprila in maja 1990 na Hrvaškem. Tako pa ljudem, ki si želijo spremembe, ostane samo upanje, da bo do njih prišlo po 2. avgustu, ko se bodo hrvaški volilci doma in na tujem odločali o nadaljnji usodi Hrvaške. Peter Potočnik Šesto ladjevje na demonstrativni plovbi Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v Jadransko morje poslali križarko in tako imenovano amfibijsko, dvoživsko izkr-cevalno ladjo. Ti dve vojaški plovili sta se tako pridružili sedmim ladjam z 2000 mornariškimi vojaki in štiridesetim helikopterjem, ki so že v Jadranskem morju. Zahodnoevropska unija Japonci in počitnice V podjetju Nissan nameravajo do leta 1995 skrajšati delovni čas z 2100 ur na 1990, za nadaljnje skrajšanje na 1800 ur še niso določili roka. Nissanu bodo sledili tudi drugi koncerni. V desetih letih, od 1980 do 1990, se je delovni čas na Japonskem skrajšal samo za 0,3 odstotka. Na Japonskem delajo za 170 ur več kot v Veliki Britaniji / nami primerjava ni mogoča, ker se šc nc ve, koliko časa dejansko dela mo. Voditelji SND so obsodili Ukrajino V Moskvi je bilo peto vrhunsko srečanje predsednikov Skupnosti neodvisnih držav. Pogovarjali so se o vprašanju skupnega nadzora jedrskega orožja in nekaterih drugih temah. Za nadaljnje dogajanje v nekdanji Sovjetski zvezi pa je nedvomno najbolj pomembno, da so voditelji obsodili Ukrajino, ki se postavlja v tekmovalni položaj napran Jelcinovi Rusiji Po odloku ukrajinskega predsednika Kravčuka, naj bi obrambno ministrstvo v Kijevu prevzelo nadzor nad jedrskim orožjem. Obsodba v Moskvi je vplivala na ukrajinske jedrske ambicije. Kravčuk in zunanji minister Zelenko sta obljubila, da bo Ukrajina jedrsko orožje na svojih tleh uničila do leta 1994. Heider za zdaj prepričljivejši od Worma Alfred Worm, novinar avstrijskega tednika Profil, je že vložil pritožbo na razsodbo sodišča, ki je predsedniku avstrijske svobodnjaške stranke Haiderju priznalo pravico do tega, da daje denar za molk nekdanjemu svobodnjaškemu celovškemu županu Canussiju, ki je določenimi, za Haiderja nerodnimi informacijami odšel s političnega prizorišča. Tako je namreč trdil obsojeni novinar, ki gaje Haider zaradi tega tožil. Worm je bil sicer obsojen na bolj ali manj simbolično kazen za radi klevetanja: 24 tisoč šilingov. Sodba zaradi vložene pritožbe ni pravnomočna. Zborovanje združene opozicije Na zborovanju v ljubljanskih Križankah so se 9. julija zvečer predstavili kandidati za predsednika republike, ki jih pošilja v predvolilni boj združena opozicija, tudi Demos imenovana. Predstavili so se dr. Stanko Buser, dr. Alenka Žagar-Slana in Vitomir Gros. V imenu sveta občinskih Demosov Slovenije je zborovalec pozdravil radgonski narodnjak Andrej Hrastelj. »Naloga Demosa, a ne samo Demosa, temveč vseh Slovencev je predvsem v tem, da moramo skupaj braniti in se zavzemati za takšno stopnjo pravične in poštene demokracije, v kateri bo imel prvo in zadnjo besedo suveren naše države, in to je slovenski narod,« jc med drugim rekel. Mladi Američani osvajajo Prago Češko glavno mesto postaja glavno mesto mednarodnih rad«^" cev. Posebej privlačna jc Praga za mlade Američane. »American Hospilality Center« je najbolj priljubljen0 sn*J Američanov v Pragi. V tradicionalno kavopivski Pragi je /umnih kavnih mešanic sicer bogokletno, vendar ga pri m nekako tolerirajo. Kajti češko glavno mesto je od obrata v ► leta 1989 zelo privlačno za mlade Američane, ne samo za tur', več tudi za umetnike, intelektualce in poslovneže. V nobene i mestu nekdanje komunistične Evrope tega nc opažajo Po desetletju prisilne izolacije m ideološke indoktnn*/^ ,, vse, kar jc ameriško, ožigosali kot razredno sovražno, je kar prihaja iz Amerike, obdano z žarom spoštovanja Ni kje ,, ^*e । »a, gov. Brez sojenja mučijo ljudi v Maroku. Tuniziji »n ? Število smrtnih kazni narašča. Poročilo v tej z’' jn Z1 nosijo omenja 14 držav, med njimi Alžirijo, Peru, kjer so do konca maja, navadno spektakularno, asm ec*. Na usmrtitev jih čaka 2500. JvP'' *-.! Države z najdaljšimi spiski kršitev, poleg G'*‘ so: Etiopija, Brunei, Čile, Slonokoščena obala, Sal la, Honduras, Indija, Indonezija. Irak, Izrael, ™ • ' Kuvajt, Maroko, Mehika. Pakislan, Južna Afriks« p Nekdanja Jugoslavija za zdaj še nima nad ** |u(j| $10*^ sku. Prav gotovo pa ga bo imela. Upajmo, da to ne pripira Otranska vrata Posebna komisija Zahodnoevropske unije je na sestanku v Helsinkih sklenila, da bo omenjena organizacija začela s svojimi ladjami nadzorovati izvajanje embarga proti ZR Jugoslaviji, ki so ga sklenili izvajati Združeni narodi. Šest ladij, štiri letala in nekaj helikopterjev bo krožilo v Otrantskih vratih in ob črnogorski obali, kjer ima ZRJ neposreden dostop do morja. Sklenili so tudi, daje potrebno proučiti načine humanitarne pomoči. Helsinška odločitev: regionalna organizacija Helsinška odločitev se imenuje dokument, ki so ga sprejeli oh koncu zasedanja konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, s kratico KVSE. KVSE se je razglasila za regionalno organizacijo, ki deluje v interesu evropske in svetovne varnostne kulture. Poanta tega dokumenta torej kaže, da nacionalno in državno ni v središču globalne varnostne projekcije. V njem je tudi natančen opis okoliščin, v katerih lahko pride do izvajanja mirovnih operacij. Te operacije se po besedilu dokumenta lahko začnejo šele takrat, ko je zagotovljeno trajno premirje. Bližnje srečanje Demosa in Mladih demokratov »Fuj, pobalin, baraba, boljše-vik, rdečkar, komsomolec.« »Prekleti boljševiki, alt vam 45 let ni bilo dovolj izmozgava nja?! Vsi ste krvavih rok...« To je nekaj vzklikov, ki so jih poročevalci v petek, 10. julija, zabeležili pred ljubljanskim Magistratom. Politični pomladek Demokratske stranke mladi demokrati so na ta dan pred mestno hišo zbirali podpise proti ljubljanski mestni vladi, Iju-uijanskemu županu Jožetu Strgarju pa so nameravali izročiti drevo življenja, češ da naj kol vrtnar vsaj to drevo ohrani pri življenju, če mesto pod njegovim županovanjem že umira. Privrženci Demosa, ki so se zbrali v obrambo svojega župana, so vzklikali tudi, naj se vprašanje nezaupnice rešuje v mestni skupščini. Predsednik Mladih demo- kratov Tomaž Jakhel je kričanje, zmerjanje, zbiranje podpisov in poskus simboličnega dejanja označil dobrodušno: »Slovenska komedija«. P/?E BL/SKI Vsak, ki bo streljal na nas. ne bo živel dolgo. Oficir Unproforja med hojo proti Sarajevu. To je bilo presenečenje. Čisto lepo pogumno. Mitterranda sem občudoval. Britanski premier John Major o francoskem predsedniku Mitter-randu. Je poln kari'me in ima veliko izžarevanje, toda njegove predsla-ve o cerkvi so zelo omejene na včerajšnje stanje stvari. Leonardo Bpff. teolog osvoboditve o papežu. Begunci v Afriki Tudi na jemenski obali Hešva, na zahodni strani adenskega zaliva, je območje, ki ne pripada ne smrti in ne življenju. Na njem je odlagališče odpadkov pristaniškega mesta Aden. Slabih 150 metrov od sipin moli v zrak ladja, ki je nekoč služila za prevoz kamel. Nasedla je tako trdno, da se ob valovanju morja ne premakne niti za centimeter. Ladja spominja na ladjo duhov. Ne samo zaradi svojega videza, marveč tudi zaradi potnikov na krovu. Na krovu so bili dvanajst dni dolgo ujeti somatski begunci. Brez vode in hrane. 150 ljudi je umrlo, večina med njimi otrok in žena. Mnogi drugi so utonili, ko so čez krov skakali v vodo. Prizorišče bede v Jemenu je nedavno obiskal tudi nemški predsednik Weizsaker Brez večjih posledic za begunce. Še naprej jih stražijo jemenski vojaki. Njihova država je za begunce določila zaprto območ je, ki ga ne sme nihče zapustiti. Ljudje, ki so ubogi kot naši Bosanci, so torej povsod po svetu. Panič je njihov in njihov Če bi ne bilo tega grozljivega umiranja, grozljivega ne zato, ker je umiranje (umiramo pač), marveč zato, ker je tako topo- umno, bi človek z neko našla- Prav gotovo se še spomnite, da do in užitkom opazoval »srbske posle«. Kajti to jc, oprostite temu mefistofskemu navdušenju, genialno. Genialno zločinstvo. Iz tedna v teden se stopnjuje postjitgoslovanski ples vampirjev in človek ne more, da se ne bi vprašal, odkod jemljejo navdih. Od kod jemljejo orožje, to vemo. Sami smo zanj plačevali. V zadnjem letu se je v Bosno, kakor piše Slaven Letica, »stekale močne vojaške sile iz Slovenije, Hrvaške in Srbije«. Nateklo se jih je za 100.000 mož in okrog 50.000 vojaških vozil. Navdiha pa imajo prav tako v izobilju. Ravno za toliko več, kolikor ga zahodnemu vojaško in gospodarsko močnemu svetu manjka. V stereotipni formi ga je zadnjič izkazal tudi uvoženi mandatar vlade ZRJ Mi lan Panič. Panič je nekoč kot uspešen kolesar nosil Titovo štafeto, pozneje je s kolesarsko reprezentanco potoval v Avstrijo, od koder se tli več vrnil domov, marveč je »z 20 dolarji v žepu«, kakor ne pozabi omeniti noben komentator, prišel v Ameriko. Tam je ustanovil far macevtsko podjetje. Podjetništvo mu je omogočilo, da je iz razil nekaj svoje rodovne zvijačnosti, kajti v nekem obdobju, ki je bilo za prodajo tovrstnih »čudodelnih« zdravil konjuk-^jurno, je začel propagirati zdra- V ŽARIŠČU vilo proti aidsu. Izkazalo se je seveda, da je dobro samo za neko pljučno bolezen. To, vidite, kaže, da je njihov. je svojčas znameniti vodja krajinskih Srbov, psihoanalitik Jovan Raškovič, o Srbih govoril kot o »norem narodu«. Češ, poznam jih, »oni so ludi«. Predvsem hrvaški novinarji so se takrat zelo trudili, da bi z napihovanjem Raškovičeve izjave Srbe zapletli v medsebojni spor. Zgodilo pa se ni nič in nihče na to ni bil posebej pozoren. Bistveno pa je bilo doseženo Sporočeno je bilo in seme sporočila je začelo poganjati Mi smo nekaj drugega. Ena od najznačilnejših Pani-čevih izjav, odkar je postal predsednik vlade tretje Jugo 'slavije, zelo spominja na zgoraj omenjeno Raškovičcvo. Rekel je, da on pozna svoje, da bo žc znal z njuni priti do konca. Namig v sporočilu je naslednji: ta narod ni kakor kak drug narod. Mi smo nekaj drugega, ko se mi česa lotimo, nas je najbolje pustiti pri miru. Saj veste, da smo nekoč že sprožili svetovno vojno. Izjave s to poanto bi lahko še naprej naštevali. Od tiste, da Srbi izgubljajo v miru, do one, da bodo s svojim padcem potegnili v brezno ludi preostali svet. Od tod jemljejo navdih Svetovni mogočniki za zdaj Amerika s Vie1”* doživela svoj Jr^sIpaJc/ Londonski EčOn0^ .m P-L da je v rakati kot iz nJ s« ' j Američani in Evr°P jo bosanskega kr p lanska armada ■ 5 fektno intrasi^* V zemnim, bunkerji J« ar< teren pa je ske boje. Prt l°vr ,to- nju pa je bil 1 . pko , nemški vojaški su- ' tavljajo sodobni ški strokovnjaki- - /j**” 4 Vsega lega se => jo " a Zato še bolj Ne j( etnično drugače -ic- učmka. In pr«* .j, začel igrat, tud' « , Na ogromne gverilsko ^^^^mzivtio5' .^-nacronalno eksklu^, Na vprašanje, vil z Miloševičem. da naj mu bog r ,vc P1 .4 bo vmešaval v nT-jgit** “■ pomaga, je P0” . ijlto1* .-! nepoučene je w' * raz odločnosti 1 je (-e pa zadevo skkip etnične izjavo mogoče anJe 2 'ladno odločitvijo pokazali s tem, da so zapr-'irazii; ’ in mejne prehode. V al° »Poniži^?' P10165! zo-pše tilu?{Wlj na kaksn.°> so i b?hTkem in-UkL^Hie • blla realna dolarja 10 ^hčitev^^ P,emeU’-v s primerjavo kmetijskih problemov. Na vlado pa so še naslovili vprašanje, če ji je znano, koliko dobi za kilogram pšenice pridelovalec v Avstriji, Švici, Italiji . . in kakšni so stroški pridelave Pomurski kmetje pravijo, da če vlada ne bo spremenila svojega sklepa, bodo iK I '■■i'"'"" - r ' ' -'•l' ' barkah' Pšenice la->'0 i 1,7 Lani so doR” «Ju-marke za X. c Opisali n» Protestnem da 'eop°-aKo ne rešuje šli v četrtek v Ljubljano pred skupščino, saj so se že dogovorili s kmeti iz okolice, da bodo zaprli tamkajšnje ceste In če tudi tako ne bodo uspešni, bodo čez štirinajst dni popolnoma blokirali Prekmurje, dokler njihova zahteva ne bo uslišana ■bodo strožji! preveč zanemarili svoje delo, t o se mo-hJ^ca^^tovs?** tnorajo opravljati svoje delo po »eljavnih lit 'i i 'k>iluh m^ni Preb<)d ni priljubljen prav zaradi tega, r T ?Pra»ljajo svoje delo,« je samozavestno odgo-Sev»’/**ai ie toliko pripomb na račun pomurskih čari-'I “Pravnik Carinarnice v Gornji Radgoni. - Uletni- nai, ' ' Noj, ' P" J'1' d<> i. s,,S dr, Pr*h‘"1u OJ. letLsPremc- 1,S| •• »rt - ' ** °Pra’ '""bjA’ "4 lahkO- ih '“p?”1' n L ** * V^^k' ki "-a r-i - X'lovih Pclni^ov, S S lPa*ztrham*in'h de-lu"1 sar^L-P'' O1"*-' (-'"'do * minu- .V'11 8i SLSta Pf«oaLCar,nikov) ^tnik . Potnim J' -hej4’”' enkrat- S sabo * - * d»lur>«,. / ‘,u«nlco pa , vrednosti 1500 šilingov mesečno. »Težko je oceniti, če je za carinika bolje, da ima več ali manj prometa čez mejni prehod! Pred mesecem smo uvedli način plačevanja po uspešnosti dela, kjer se upošteva tudi obseg dela — bolje je plačan za deset odstotkov. Prekrški niso merilo, razen če odkrijejo kaj zanimivega. Pied kratkim smo imeli nekaj primerov kršenja prepovedi vstopa blaga iz Srbije in Črne gore, ki so ga skušali prepeljali čez mejo kot madžarsko blago. Prav tako je pred dnevi naš delavec odkril v avtu hrvaškega državljana ročno bombo ... Vsekakor bodo morali cariniki bolj spoštovati predpise,« je povedal upravnik Sever. Prav golovo — predpisi so zato. da jih spoštujemo. Toda zakaj ne bi imeli do slovenskih državljanov (predvsem domačinov) malce drugačnega odnosa kot do potnikov z juga? Zakaj je prvo srečanje tujih turistov z našo državo na meji še vedno enak kot pred leti: sprejme jih carinik v odpeti srajci« brez kape, neprijazen in s prepričanjem, da so vsi, ki potujejo čez mejo, topovi. Predpisi so predpisi, toda izvajajo se lahko na več načinov! Bernarda B. Peček četi čas si lahko pridobijo samo tisti tuji delavci, ki imajo pri nas deset ali več let delovne dobe in so zaposleni za nedoločen čas. To določilo pa ne velja za dnevne migrante ali delavce, ki imajo stalno bivališče čez mejo ter dnevno prihajajo na delo. Ti si lahko pridobijo le osebno dovoljenje za določen čas ali za eno leto. Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas pa si bo lahko pridobil tudi tujec, ki v Sloveniji živi več kol deset let in ima za stalno bivanje tudi dovoljenje. Obrazce za delovno dovoljenje bodo imeli na vseh enotah ler izpostavah Zavoda za zaposlovanje. MH Vendar pa tudi kmetje v Pomurju niso enotni glede sprejemljive cene za odkup pšenice. Med tem ko so nam pri Veržeju trdili, da je minimalna sprejemljiva cena za kiloram pšenice 21,5 tolarja, bi se na Petanjcih zadovoljili z nižjo ceno, kot jo je postavila vlada, če bi bili vanjo vračunani stroški sušenja. Dobro pa bi bilo, da bi se vodstvo in organizatorji pred zaporo natančno dogovorili o poteku lete, ciljih in o tem, koga bodo spuščali skozi in koga ne. Tako ne bi prihajalo do neljubih dogodkov, ko so se morali bolniki z napotnicami in tisti z nujnimi opravki voziti od zapore do zapore in prositi za prehod. Tako skozi zaporo pri Petanjcih niso hoteli spustili ženske, ki je krvavela. Tudi miličnik je trdil, da je sam brez moči, da ne more ukrepali in da tudi sam ne more mimo zapore. Nekoliko kasneje so domačine le prepričali, da so odstranili traktor, skozi zaporo se je nato hitro odpeljal policijski avtomobil, potem pa so prehod zopet zaprli. Na prošnjo in zahtevo navzočih so potem ponovno odstranili oviro in žensko so lahko odpeljali v bolnišnico. Vendar takšna zapora prav gotovo ni edini način izražanja nestrinjanja. Saj so pri tem prizadeli predvsem ljudje, ki niso krivi. Tako kmetje ne bodo dobili podpore, ki si jo želijo in tudi zaslužijo. ampak bodo deležni neodobravanja in zavračanja. Aleksandra Rituper 0 železnici v Moravskih Toplicah V torek so se v Moravskih Toplicah sestali predstavniki ministrstev za promet, finance In zunanje zadeve oziroma člani posebne vladne komisije Republike Slovenije z vladno komisijo Republike Madžarske, da bi se dogovorili o pripravah na gradnjo železniške proge Murska Sobota—Monošter, Dipl. inž. Istvan Gaal, vodja oddelka za železnice pri madžarskem ministrstvu za promet. je o rezultatih tega pomembnega srečanja za VESl-N1K povedal; »Danes smo se pogovarjali v glavnem o dveh temah. Najprej smo se pogovarjali o »Izjavi o nameri«, ki vsebuje najpomembnejše tehnične in finančne parametre, na osnovi katerih se bo gradila nova železniška povezava; dogovorili smo se o podrobnostih in ustanovitvi posebne mešane komisije. Najpomembnejši element te izjave o nameri pa ie. da obe ministrstvi izjavljata. da želita zgraditi to progo. To izjavo o nameri bosta tudi podpisali. Pod drugo točko dnevnega reda smo obravnavali možnosti financiranja. Izbrati je treba tako obliko financiranja. ki bo v skladu s pravnimi predpisi obeh držav. Najbolj realna oblika je koncesija oziroma njene različice.« Boris Živec s slovenskega ministrstva za promet in zveze pa je povedal: »Glede same procedure in podpisa izjave o nameri moram povedati, da to naša zakonodaja ureja drugače kot madžarska. Ko bo pripravljena, jo bomo posredovali vladi, ta pa skupščini, ki jo bo sprejela. Nato bosta to izjavo podpisala tudi oba ministra — predvidoma konec septembra. Glede financiranja pa ugotavljamo, da je v tej paleti različnih predlogov možna tudi ustanovitev delniške družbe Sicer pa smo veseli, da smo o pomembnosti te proge tako enotnega mnenja.« Bernarda B. Peček Soboški DPZ 0 zaposlovanju, cestah, pa tudi sendvičih in novinarjih Poslanci družbenopolitičnega zbora soboške skupščine so pred tednom opravili tisto, kar bi morali že drugega julija na skupnem zasedanju vseh treh zborov. Takrat so se namreč po tem, ko so opravili malica, porazgubili in zaradi nesklepčnosti z delom niso mogli nadaljevati. Prav zalo je mag. Emerik Zver na četrtkovem zasedanju le njihovega zbora predlagal, da sendviče ukinejo, po končanem delu pa zaradi njega lahko pripravijo celo bograč. Delegati so bili na četrtkovem zasedanju s svojim delom zelo zadovoljni, predvsem s lem da so vsi, ki so to želeli, lahko predstavili številne krajevne probleme in postavili nemalo vprašanj. Prav zato so predlagali v prihodnje ločene seje zborov. Delegatska vprašanja so bila namenjena mejnemu prehodu in cesti na Kuzmi, slabim telefonski m zvezam z Goričkega, pa obnovi kapelice in možnosti sofinanciranja s strani občine, vprašali so sc tudi po ekološki zavesli Sobočanov, ki ne razvrščajo odpadkov po namenskih posodah Govor je bil ludi o zanemarjenosti dvorišč ob stanovanjskih blokih. predstavljen je bil tudi pro-jeki del na Lukačevem kanalu v Bakoncih. ki ga pripravljajo zeleni ter druga. Med te bi lahko uvrstili pobudo za strožji nadzor nad razpečevanjem mami! med soboško mladino ter predlog za drugo lekarno v Murski Soboti. Zapišimo še predlog, da bi ob magistralni cesti postavili motel za šoferje težkih lovomjakov, saj bi imeli lako nad njimi boljši nadzor. Kritične beseda pa so bile namenjene ludi Vestniku in delu novinarjev. O obnovi magistralne ceste je Ivan Obal delegate seznanil, da bi z deli morali začeti v avgustu, čeprav o tem sam dvomi. Problem je namreč denar, saj ga je odobreno za milijardo ali polovico manj, kot bi bilo polrebno. Cesto bodo torej delali po odse. kih, koltkor bo pač denarja, začeli pa naj bi pred Rakičanom. Sicer pa je bilo precej razprave o ukrepih zoper brezposelnost. Predlagali so, da se omilijo pogoji za predčasno upokojitev in da sc predstavi možnost ugodne ga dokupa let vojaščine Predlagali so tudi nadzor nad denarjem, ki so ga delodajalci dobili za nove zaposlitve. Predsednik občinskega izvršnega sveta pa je predstavil dogovore z banko o razpisu posojila za nove zaposlitve. Deset milijonov bodo vzeli iz proračuna, v isti višini pa bi denar prispevala tudi banka To posojilo bi imelo ugodno obrestno mero, ali ob velikem R še malega, ki bo okoli 3 odstotke. Iz razprave zapišimo še predlog, da naj ima kandidat, ki bo izvoljen v državni zbor, stalno bivališče na območju svoje volilne enole. Tako bi bil namreč bližje svojim volilcem. MII -------Kolumna-------> Mrtvega psa ne brcajo Republiški in občinski poslanec krščanskih demokratov dr. Magdič je na zadnji seji soboške občinske skupščine »zahteval odgovornost« za nekatere članke v Vestniku. Brž so se oglasili še nekateri drugi poslanci. V dražljivo vest bode njega in nje predvsem rubrika Kri ni zemlja To je nadvse čudno, saj je prav ta rubrika najbolj domoljubna, najbolj »čistunska« in pisana po vzoru moralnih stališč, ki jih zagovarja ameriško gibanje, ki je znano pod nazivom moral majority. Samo majhen korak bi bil potreben, da bi od tako definirane narave te rubrike in Magdičevega, v luči te definicije takorekoč nepojmljivega, zoprvanja prešli na problematizacijo njegove percepcije in apercepcije: dojemanja obdajajočega materialnega in duhovnega sveta ter dojemanja sebe kot materialnega in duhovnega bitja. Vendar se ne bomo ukvarjali s tem. Pa tudi z zapopadanjem političnega marketinga ne. Saj če bi g. Magdič ta marketing dojel, bi se mogel samo vase zazreti in gruleče smehljati. Navzven pa bi se seveda lahko namrdnil, češ nenehno pišejo o meni, mar ne Cepci. Zase pa bi vedel, da je to še kako dobro. Da je dobro, če časopisi pišejo o politiku, pa najsi počnejo to na tako imenovan dober ali slab način. To so vendarle vedeli že komunistični politiki. Vedela sta to tako Josip Broz kot DžemaI Bijedič, da o Mitji Ribičiču, starem in zaverovanem komunistu, niti ne govorimo. Rekli smo »na tako imenovan dober ali slab način«. Kajti, kaj pa je pravzaprav dobro in kaj slabo. Namreč v očeh bralstva. Ko smo že pri nekdanjih jugoslovanskih politikih, nam spomin seže tudi do takratnih novinarskih komentarjev in poročil, v katerih so o politikih pisali dobro in nič drugega kot samo dobro, In kaj so rekli ljudje? Rekli so; sranje. Sama laž in hinavščina. Ničesar niso verjeli. Poukvarjajmo se raje z neko zgodbo in komentarjem k njej. V Ameriki je postal konec tridesetih let rektor čikaške univerze samo tridesetletni Robert Maynard Hutchins, ki si je denar za študij služil kot natakar, drvar, postrešček in prodajalec vrvi za obešanje perila, Zdaj pa je rektor četrte najbogatejše ameriške univerze! Kritika je kričala in bobnela. Premlad je, preslabo izobražen, neizkušen. Na dan. ko si je nataknil rektorsko opravo, je prijatelj rekel Hutchinsonovemu očetu, kako da je prepaden nad časopisnimi komentarji tega jutra, ki mlatijo po njegovem sinu Saj je hudo, je rekel stari, toda ne pozabite: mrtvega psa nihče ne brca. Cim pomembnejši je pes, tem več veselja imajo ljudje s tem, da ga obrcavajo. In tem bolj si tega tudi zasluži. Kdo pa ve, kaj se mu v resnici plete po glavah in kaj vse bi morda naredil, če bi bil še pomembnejši in bi imel več moči, Kaj vse bi naredil, če ga novinarji s pisanjem ne bi odvračali od tega Kaj pa so časopisi drugega kot psi čuvaji. Oziroma novinarji, kaj so drugega kot varuhi psi? Proti živim psom, ki so vredni in potrebni brcanja, stojijo psi čuvaji. Valeški princ, ki je postal pozneje Edvard Vlil., kralj angleški, je obiskoval kolidž v Devonshiru. Bilo mu je štirinajst, ko ga je mornariški oficir, njegov predpostavljeni na tisti šoli, nekega dne zalotil, kako je »brečal« in tulil. Vprašal ga je, kaj mu je in kraljevič je po dolgem pregovarjanju povedal, da so ga drugi kadeti obrcali v zadnjo plat. Anekdota sicer pripoveduje, da so to naredili, ker so hoteli, da bi si enkrat, ko bodo oni že admirali, kraljevič pa njihov kralj, lahko pripovedovali, da so kralja brcali v rit. Resnica, ki se leskeče z dna kraljevske zgodbe, pa je takšnale; brcanje je bilo preventivno, za vsak primer. Kdo pa ve, če Edvard brez tega obdelovanja ne bi poslal diktator. Zelo težko mi je, ker moram kot novinar pisati take stvari. To je žalostno. Mučno je in strašno otožno. Kako da se občinski poslanci lega ne zavedajo: ko pa je vendar znano, da niti novinarska zloba niti drsteča domišljija pisateljska ne morejo spisati vsega tistega, kar nosi v sebi vsakdanjik. Nekaj nosi na površju, še več pa v nezavednem. Zatorej ni nikoli o nikomer mogoče napisati ničesar, kar ne bi lahko bilo tudi res . . . Novinarska resnica je možna, pisateljska pa umetniška. ŠTEFAN SMEJ j Čestitke za doktorska naslova »Tudi mi se veselimo vajinega uspeha, saj smo bogatejši za dva znanstvenika, ki bosta glede na svoja leta in vitalnost še lahko veliko pripomogla in prispevala k našemu razvoju,« je slavljencema, dr. Etelki KorpiČ-Horvat in dr. Jožetu Bedernjaku. v imenu zbranih na slavnostnem sprejemu ter občanov zaželel predsednik soboške skupščine Andrej Gerenčer. Dr. Efelka Korpič-Horvat je pripravila doktorsko nalogo z naslovom Vpliv zaposlovanja doma in na (ujem na deagrarizacijo pomurskega prebivalstva, kjer je ugotavljala povezanost oziroma soodvisnost med zaposlitvami in kmečkim življem. Dr. Jože Bedernjak pa je obranil doktorsko disertacijo z naslovom epidemiološke, klinične in laboratorijske značilnosti leplospiroz v Pomurju. Gre za bolezen, ki je razširjena med glodalci in domačimi živalmi in se prenaša na človeka. Pomurje ima dvajsetkrat več teh bolezni kot vsa Slovenija in je med največjimi žarišči te bolezni v Evropi. Folo: NH MH STRAN 3 '70 uspešnih let Kmetijskega gospo- darstva Rakičan gospodarstvo Med najboljšimi v državi Začetki Kmetijskega gospodarstva Rakičan segajo v leto 1922, ko je bil » Ljubljani sprejet sklep o ustanovitvi kmetijske šole in posestva v Rakičanu, ki je pozneje postalo banovinsko kmetijsko posestvo. 70-letnico delovanja in uspešnega gospodarjenja je 490-članski delovni kolektiv kmetijskega gospodarstva počastil na priložnostni slovesnosti konec minulega tedna, na kateri so podelili tudi jubilejne nagrade delavcem za 10, 20 in 30 let dela, za tem pa nadaljevati z družabnim srečanjem zaposlenih in povabljenih gostov. Kot je v slovesnem nagovoru dejal Mirko Horvat, glavni direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan, je bil v vseh letih delovanja tega posestva dosežen velik napredek pri pridelovanju poljedelskih kultur in v živinoreji. Z nenehnim uvajanjem boljših tehnologij, novega znanja in s stalnim izobraževanjem so rasli tudi proizvodni rezultati, izkušnje, ki sojih do- bi zaokrožili proizvodni proces, so v Lipovcih zgradili tudi sodobno tovarno močnih krmil in sušilnico, ki z zmogljivostjo 45.000 ton zadovoljuje potrebe Prekmurja. Ne izostajajo pa tudi rezultati v vinogradništvu in sadjarstvu, kjer so lastne nasade z nekaj hektarov razširili na več kot 70 hektarov, nekatera njihova vina pa se uvrščajo celo med vrhunska. S priložnostno slovesnostjo je 490-članski kolektiv Kmetijskega gospodarstva Rakičan konec prejšnjega tedna zaznamoval 70-letnico uspešnega delovanja. Foto: Nataša Juhnov segali na tem posestvu, pa so širili tudi v okolico, k čemur je največ prispevala kmetijska šola. Čeprav ob ustanovitvi tega posestva razmere niso bile naklonjene kmetijstvu, je tu nastajalo vzorno posestvo za poljedelstvo, živinorejo, vrtnarstvo in sadjarstvo. Vzporedno je namreč v Beltincih delovala tudi semenogojna postaja, na kateri je profesor Mikuž v tridesetih letih vzgojil celo prvi dve sorti slovenske pšenice. Sedanje Kmetijsko gospa-। darstvo Rakičan je nastalo leta 1962, ko so se združila kmetijska posestva v Beltincih, Rakičanu in Lendavi, od nekdanjih 450, hektarov banovinskih in grofovskih zemljišč pa so se kmetijske površine do danes povečale na 7.000 hektarov. Vsa ta zemljišča jim je uspelo tudi zaokrožiti v večje kom plekse, ki so jih z hidro- in Njihov cilj je še naprej izboljševati kakovost, produktivnost in gospodarnost, prav po kakovosti in produktivnosti pa se lahko primerjajo z najboljšimi v Evropi. Tako za pridelavo 100 kilogramov pšenice porabilo le 18 minut živega dela, za 100 kilogramov koruze 10 minut, za 100 kilogramov svinjskega mesa 1 uro in 25 minut ter za 100 kilogramov govejega pitance le nekaj nad dve uri živega dela. Vse te rezultate dosegajo z dobrim strokovnim delom, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih pa je njihova stalna skrb. Od 490 zaposlenih jih ima 28 visoko ali specialno izobrazbo, 15 jih ima višjo in 95 srednjo izobrazbo. Zasluga za dobre proizvodne rezultate pa gre tudi uspešnemu sodelovanju z znanstvenimi ustanovami v Sloveniji in zamejstvu, takšno sodelovanje pa Na slovesnosti so podelili tudi jubilejne nagrade delavcem za 10, 20 in 30 let dela. agromelioracijami usposobili za kakovostno pridelavo, z doseženimi rezultati pa se Kmetijsko gospodarstvo Rakičan uvršča med najboljše v državi. Pridelki pšenice se pri njih že več lel gibljejo med 7 in 8 tonami na hektar, pri koruzi za zrno dosegajo pridelke med 8,8 in 9,2 tone po hektarju, dobre rezultate pa dosegajo tudi pri sladkorni pesi in oljni repici. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan na svojih poljih pridela letno okrog 16.000 ton pšenice, od tega 1.400 ton semenske, kar predstavlja blizu 20 odstotkov vseh tržnih presežkov v Sloveniji, koruze pridelajo 24.000 ton, sladkorne pese 25.000 ton in oljne repice 900 ton. S širjenjem kmetijskih površin pa so širili tudi živinorejo, vendar so zmanjšali število krav in povečali prirejo govejih pitancev na 5.000 glav letno, na dveh farmah pa vzredijo letno tudi blizu 80.000 bekonov. poleg tega pa še okoli 4.000 kakovostnih plemenskih živali Da bodo razvijali tudi v prihodnje. Kar v tem trenutku najbolj bega zaposlene v kmetijskem gospodarstvu, so nekateri zakoni, zlasti o denacionalizaciji in lastninjenju. V osnovi jim sicer ne nasprotujejo, vendar v nekaterrih določilih škodujejo podjetju in zaposlenim Zato predlagajo, da se lastninjenje kmetijskih gospodarstev opravi enako kot za vsa druga podjetja, sicer se bodo počutili kot državljani drugega razreda. Pri denacionalizaciji naj se vrnejo zemljišča v naravi le tistim, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, za druge upravičence pa naj najde ustrezne rešitve država Tudi v zakon o zadrugah po njihovem mnenju ne sodi vprašanje arondacij, saj razbijanje in zanikanje tistega, na kar seje v svetu že uveljavilo. Zaposleni v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan tudi nasprotujejo lastninjenju njihove tovarne močnih krmil, saj so jo zgradili z lastnim denarjem in za lastne potrebe. Ludvik Kovač Po letu in pol še vedno Tehnostroj Prejšnji direktor Ivo Tivadar in sindikalni zastopnik delavcev Marko Milič sta se pred dobrima dvema mesecema odpravila k sodniku Vinčecu, ki je predsednik stečajnega senata, ter ga vprašala, kdajbo končan stečajni postopek, ter ga seznanila, da bodo to vpraanje postavili kot delegatsko na občinski in republiški skupščini Milič je pisal tudi na ministrstvo za pravosodje z zahtevo, da se zamenja stečajni upravitelj, češ da postopki tečejo pre počasi. V odgovor je dobil pismo sodnika Vinčeca, ki mu piše, da lahko pogleda vso dokumentacijo postopka »Jaz trdim, da niso nič naredili, oni pa trdijo, da delajo Učinek pa je ta, da delavci, ki so imeli pred letom in pol vsak povprečno terjatev v višini današnje zajamčene plače, ta je sedaj II tisoč 800 tolarjev, ta krat pa je bilo dva tisoč dinarjev, z vsakim dnem izgubljajo.« (Marko Milič) Delavcu ob koncu le za tri piva? Koliko bo delavec res dobil, ko bo končan stečajni postopek? Terjatev delavcev kot up-nikov.se realno od lanskega februarja seveda ne spreminja, priznali jim bodo Je po zakonu zamudne obresti, ki so 46-od-stotne letno ali manj kot 4-od-stotne na mesec, tako da bo delavec na koncu res dobil le toliko. da si bo v tolažbo ali na žalost lahko spil pivo ali dve. Odprto pa ostaja vprašanje, ali jim bo sodišče odobrilo tudi izplačilo odpravnine, kar je šest povprečnih republiških plač na delavca.. »Ce bi bile priznane vse terjatve, so delavci upniki Tehno-stroja v vrednosti 8,5 milijona takratnih dinarjev.« (Marko Milič) Od kod denar za stečajnega upravitelja? Tudi z dražbo vprašanja stečaja niso premaknili z mrtve točke, saj so prodali le en stroj Dodatek sprl zdravstvene delavce Nekateri zaposleni v zdravstvu bodo pri julijskih plačah ž< dobili tudi dodatek za manj ugodno delo. Ta dodatek je namreč predvidel (udi 66. člen kolektivne pogodbe, vendar je bi) tako splošen, da so si ga lahko razlagali zelo različno. Prav zato je poslovna skupnost za zdravstvo v Ljubljani imenovala strokovne komisije, ki so določile, komu pripada ta dodatek in v kolikšnem deležu. na podlagi njihovih ugotovitev pa so potem v Pomurskem zdravstvenem zavodu pripravili spremenjen pravilnik o osebnih dohodkih, dodatkih in nadomestilih. Ko so ga dali v razpravo, je po nekaterih izjavah med zaposlenimi, predvsem v bolnišnici, dvigni) veliko prahu, saj se z razdeljevanjem dodatkov za manj ugodna delovna mesta vs) niso strinjali. Nekateri so v svojih pripombah celo predlagali, da če ne dobijo dodatka sami, ga naj ne bo niti za druge- Svet pomurskega zavoda pa je predlagane spremembe pravilnika dobil na mizo za sprejem. Delegati se dolgo niso mogli odločiti, saj se vendar v to, koliko komu za delo kot nestrokovnjaki, niso mogli spuščati. Zato so se zanesli na besede direktorja Štefana Vu-čaka, da so se pri pripravi sprememb pravilnika povsem ozirali na priporočila iz Ljubljane in da za kaj več tudi ni denarja, ter sprejeti spretnem-be pravilnika. To pomeni, da bodo zdravstveni delavci za delo ob državnih praznikih, za katere nimajo prostega dneva, dobili plačo v višini 150 odstotkov. Dodatek pa bodo dobili predvsem delavci, ki so izpostavljeni ionizirajočemu sevanju, tudi perice in čistilci laboratorijske posode ter drugi. MH Minilo je že letu in pol, toda stečajni postopek ljutomerskega Tehnostroja še vedno ni končan. Takšno zavlačevanje ali neučinkovitost morda nekomu koristi, prav gotovo pa so pri tem i vsakim mesecem prizadeti upniki, to pa so tudi delavci podjetja. Številna nerešena vprašanja iz stečajnega postopka pa ob vseh problemih pritiskajo tudi na novo nastalo podjetje Moderna oprema, tako da se nekateri že oglašajo z napovedjo, češ da stečaj grozi tudi novemu podjetju, kar pa direktor Jože Roškar, ki je to mesto zasedel maja po odstopu prejšnjega direktorja Tivadarja, odločno zanika im imenuje kot neodgovorno razglašanje. in še to za dva tisoč in nekaj mark. »Istočasno pa se postavlja vprašanje, odkod denar za nadomestilo stečajnemu upravitelju. Ta isti stečajni upravitelj vodi tri stečajne postopke, v Tehnostroju, Platani in Graditelju Beltinci. Govori se o velikih številkah, istočasno pa redno dela na Agromerkurju Prepričan sem, da je del krivde za počasnost postopka tudi tu. Zgovarjato se na zakonodajo, kar je tudi res, saj je zakonodaja o stečajih in likvidacijah v postopku. Delavcu, ki je na cesti, pa to ne pomeni ničesar « (Milič) Banka ne izgublja kot upnik, ker je terjatve prenesla na novo podjetje. Tako kot delavcem se godi tudi drugim upnikom podjetja, razen banki, kt je svoje terjatve s pogodbo prenesla na novo podjetje Moderna oprema. Tako zanjo ne veljajo več le zamudne obresti tia vrednost terjatve, ampak zaračunava ban ene obresti. Moderna oprema je prevzela 25. januarja lanskega leta 34 milijonov dinarjev bančnega dolga, ki je do sedaj narasel na 130 do 140 milijonov tolarjev To je bil menda tudi eden od vzrokov za odstop prejšniega direktorja. Pa vendar, nekdo je pogodbo z banko podpisal, morda je to celo moral storiti, s tem pa novemu podjetju nataknil zanko. Direktor Roškar se sklicuje na pravno napako pri-stečajnem postopku, saj je s tem banka v primerjavi z drugimi upniki v dosti ugodnejšem položaju. Pri tem se seveda lahko sklicuje na mnenje ali tolmačenje pravnega instituta iz Ljubljane, ki jc ta »bančni preskok« imenoval grobo kršitev stečajnega postopka, saj upniki niso bili v enakopravnem položaju. Zaradi tega so prizadeli vložili novo tožbo na sodišču, kdaj bo spor sodnijsko rešen, pa je seveda spet drugo vprašanje. Direktor Moderne opreme, ki priznava, da jih prav ta bančni dolg skrbi, pa o poslovanju podjetja govori, kot da tega dolga Ljubljanske banke ne bi bilo In potem jim res, kljub vsem težavam, ni treba misliti ali govoriti o ponovnem stečaju ali pa lahko tako pisanje označujejo kot neodgovorno dejanje. Uspešni trije meseci Podatki o polletnem poslovanju Moderne opreme bodo znani konec meseca. »Prvo polletje bi lahko raz; delil na dve povsem različni obdobji. V prvem trimesečju ie prodaja in proizvodnja zelo dobro potekala. Problemi pa so se zaceli v aprilu in pozneje Izvozne posle smo izpolnili, problemi pa so se pojavljali v zvezi s Hrvaško in Srbijo V tej republiki smo lani prodali 35 odstotkov vseh našin izdelkov in v kratkem času tega tržišča nismo mogli nadomestiti Ve mo, da si ob cenah kmetijskih proizvodov kmet ležko kupi stroje, zato smo ponudili možnost obročnega odplačevanja, popuste in drugo.« Sk Moderni opremi guiejo deset milijonov W nekoliko manj pa. P® direktorja dolgujejo sam a. ta problem medse« dolževanja ali nep^če no mnenju Roškarja morala najprej resa. Delavci po i denar vložili v n0 jetje ,7< dda' Lam februarja je । Jjnu cev po stečaiu » opremo poneslo k afno kapitalizacijo z zaposlovanje nov dinarjev, oth* Zavodu in na stndiK^ n-tova I, podpis pogodI do za vloženi denar v' r „„ ničarji podjetja- D‘rev skat pravi, da ne ve,^ namene je bil u e|;4[ bljen. prav tako। ni m u vonti na vprašanj e,* krat niso po^ujsko »aP“’r ia dobiti s skupin ^ijika soSr zacijo, kar bi alne varnosti ^.^. jradnu nejše. Toda delava vedno niso ima 9.V^^VnrCmaP0^ jetju Moderna oprem r v stečaju Tehnost^,^ , tkov je lastnih repa mar i kot odstotek LJ banke Denar, k * podjetje delavci. P predstavljal kar ' »C tlj je,,<>a ijo ' nejo — sedaj na e(a * de do prob^mov’ reditve, koristijo ' j^pi, da zaenkrat se n' n J delavci bili na cesti- (Roškar) , «e zap^j । In kakšne »o Pnekaj nih? V povprečju tisočakov manj k a zaposlenih pa P.tL t« r ki je pod zajame^-, dal direktor ter d«0m t-veda, da niW.PiaW ktivni pogodbi- MAJDA Letos 110 let zdravilišča Radenci — pozornost t Srce zdravilišča v Radenci*1 obnovljeno J . Minuli teden (9. julija) so v Radenski sklicali redno polletno na kateri so predstavili nekaj zanimivih novosti in spodbudnih P®0 ( Srce zdravilišča, staro zdraviliško naselje, je večji del obnovljeno: tako so pred kratkim obnovili fasadi Radgonskega in Slatinskega doma, pred leli so obnovili Veliko terapijo in Ljubljanski dom, največji letošnji tnvr sini naložbi pa sta obnova vrelca mineralne vode (v njem so pred desetletji polnili slatino v steklenice) in muzeja Radenske, ki bo prav gotovo postal ponos enega največjih podjetij v Pomurju z najdaljšo I !0-letno tradicijo. V prihodnjih mesecih bodo oddali v najem še Kapelski dom in kavarno Park, Narodno restavracijo Park že upravlja zasebnik Janez Kučan, Ra denska pa bo obnovila še stekleno oziroma pitno dvorano. V hotelu Radin so obnovili vezni hodnik med ho telom in fizioterapijo, kar je stalo 1.3 milijona tolarjev, konec tega meseca pa bodo začeli obnavljali prvo in drugo nadstropje Radina, ki je že praz noval 20-letnico Obnova 58 hotelskih sob bo stala okrog 80 milijonov tolarjev, kakovost pa bo ustrezala evropskim zahievam za pridobitev štirih oziroma petih zvezdic. Zdraviliški kompleks Radenske pa se bo kmalu V Radenski so spoznali, da so jih marsikje dohiteli ali celo prehiteli, kljub temu pa jih ne morejo premagati v nečem: marsikje so bili prvi, pravzaprav pionirji! Le rekdokdo še ve, da je bilo teniško igrišče v radenskem parku (med Kapelskim domom in Narodno restavracijo) prvo od Ljubljane do Dunaja! Prav tako je bilo med prvimi v tem koncu Evrope kopališče, v Radencih pa so se lahko prvi pohvalili s hotelom A-kategorije! razširil, kajti končani so načrti za njegovo širitev — obstoječe tehnične delavnice za Slatinskim domom do Pa noriške ceste bodo porušili, zemljišče pa spremenili v park. Radenska je eno redkih slovenskih podjetij, ki ne tarna zaradi oženja ir-ga, čeprav so v preteklosti kar precej izdelkov prodajali v nekdanjih jugo- Slovanskih prodajnih “"T^nh '7 i«i trgov so prodaf fiz.čn' ia. Všesuh^ gi Clsj " in P,odi,l‘de% mineralne vo Kte«^ . nakoval. ’’ vsem 'zvoz ^'nsk'"1 J prt mer« 1 « odstotke l ne pomerjaj ^>^(6 podatek, d*_ ^den / ■ viČ v zgodo*«" < vzhodnoevro« mineralne vod« seča prvič i^l • 95 odstotkov -• vcnibor**' POSEBNA PONUD^^ AVTOMOBILI FIAT IN ALFA -1 J® Avtoma rke L TRGOVINA-UVOZ-IZVOZ PANDA 750 L UNO 45 S UNO 60 S TIPO1.6 SX INFORMACIJE IN NAROČILA Tel.: 061/371-175 061/374-543 Fax: 061/374-693 VELIKA IZBIRA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV aann POHITITE, 04 NE ZAMUDITE! Stara cena v SIT 767.100,00 961.800,00 1 144.800,00 1,409.700.00 ALFA 331^ 1 322.760.00 f 0 Cene so do registracije in veljajo do spretne MOŽEN NAKUP FIAT C I N Q 0 1-^°^ CITROEN - AVANTAGE 1,4 končna cd” , PANDA 4x4 za 1.097.000,00 SIT - ALFA 33 1,3 nekaj tovornih vozil RIVAL - IVECO s DOBAVA TAKOJ! KOLIČINE fM nakupu »rtomobll« Je moten od* OP ’ * £ * ' •! POSEBNI POPUSTI ZA VOZIL* Slana c-ena 4ši«»» 665 469SIT 596.270 SIT 644 515 SIT 677 028 SIT 509.275 SIT LADA SAMARA 1500/5V. .LADA KARAVAN 1500 LADA SAMARA 1300^* - - LADA SAMARA i 500Z3y - STRAN 4 gospodarstvo Obiskali smo upokojenega direktorja in viteza Janija Gonca In honorem dei et in honorem vini ? V' ^reni *^>n osia| p« ' "r>' len X septembru , ^odprli na n? 8radlŠčanski vi-i’UJU SV0J konzulat diM^^ L^vniaka 1 !n vinarskega >jega dJu* Gdnca, ne-/ Msti za poslovne Kn,štvo cSarst':9 m 'mo-&va‘elja .i£k- ^kmajerja. r ' Mir.S . “frnikmi ac '°«ta Colnari-Jdslanj *Ld minoritskega S naz^v^b'^ Do-J.* Pa .zelnikov. »Jr SiJ so 4e ,a^°> napredo-nii ? ■ ■ lem imeno- u dsn pa so.dnika, nasledil f!^1.nazivi rerinVr’na' kar im; akoj na, j vitezov vi- "n tda v Av-lrJ?hv in rJ ,udl- ki imajo is* Sln^.Prej, več kot In »J v J“ Avsuija 77 Prt*™la ’>bi sohTdez so ure/ ' n. 'ri je lic.'; na s,en' v lepa 7?a 0 konzula- PpiLil ludi Jaše- ^Pi"’ 11 V N£®h VITE-ivTvtNiirs AON? Hi a j ja - vke^arnim pred ’ Ko h??1 vina Ja"'-S^'?«zdrav zEe; PJeJ \edel Prvi konzulat v Sloveniji je na Ptuju — Žlahtna kapljica v minoritskih kleteh — Štiri desetletja med sodi Kdo so bili nekdanji vitezi? Odgovor na to vprašanje se mi zdi potrebno zapisati zato, da bi potem laže predstavil viteza v dvajsetem stoletju. Vitezi so bili pripadniki poklicnega oboroženega sloja, ki so se rekrutirali v glavnem iz nižjega plemstva. Doba njihovega največjega razcveta in njihove kulture je visoki srednji vek, čas križarskih vojn. Po tedanjem idealiziranem pojmovanju so bili pogumni, velikodušni, pobožni, branilci časti, zaščitniki siromašnih ... V tedanjem obdobju so ustanavljali razne viteške rede za obrambo romarjev, bolnikov in bojevanje proti nekristjanom ... Pred 400 leti pa so v Železnem na Gradiščanskem ustanovili red avstrijsko-gradiščansko-panonskih vitezov vina. sto. ampak tudi tradicionalno vinogradniško in vinarsko območje, ki se ponaša s 750-letno tradicijo. kar poudarjajo ravno v tem času in izrabljajo v turistične namene. O vinogradništvu in kletarstvu imajo poročila iz 12. stoletja, ko sta postala Ptuj in okolica last ptujskih gospodov, salzburških škofov, raznih samostanov . . Našli so pisni statut iz leta 1376, ki posebej govori o vinski trgovini, odnosi med meščani in viničarji. Za poznavanje tega obdobja je pomembno tudi gorsko pravo, to je zakonik o vinskih dajatvah, pravicah in dolžnostih obdelovalcev vinogradov. vi. kjer pa sem delal le 3 mesece in pol, a nisem dobi) plače vse do danes. V Lendavi nisem hil zaželjen. Julija 1952. leta sem začel delati v kleti Kletarstva Ptuj, ki je tedaj spadala k Slovcnijavi-nu Ljubljana, v njej pa smo zbirali in negovali vino predvsem zaradi izvoza.« ZA ZAČETEK NAVADEN DELAVEC Jani Gone mi je povedal da je začel delati kot navaden kletarski delavec in je moral podobno kot vsi drugi — skozi vse stopnje. Po letu dni je postal že •■ ob grbu konzulata reda gradišČansko-panon- Slovesnost ob sprejemu v red avslrijsko-gradiščansko-panonskih vitezov vina s polaganjem meča KONZULA ZA •VENIJO glavni kletar, kar te ostal dve ielt, nato pa je napredoval v glavnega enologa. To delo je opravljal 10 let. vseskozi se je izobraževal teoretično in seveda ludi praktično. končal višjo agronomsko šolo v Mariboru, leta 1965 pa je postal direktor Vinarstva Slovenske gorice-Haloze Ptuj, kar je ostaLdo 1991 leta, ko se je po 40 letih dela v vinarstvu — upokojil »In postal vitez vina,« bi lahko dodali. Jani Gone je nanizal nekaj prelomnih obdobij v svojem delu v podjetju 1958: Brez posebne reklame so izvozili v Avstrijo 150 vagonov vina, zaposleni pa so prejeli 18 osebnih odhodkov. 1965 Prodali so 700 vagonov vina, od tega tretjino v tujino. 1978: Obnovili in povečali so klet za dodatnih 100 vagonov vina. zgradili predelovalno središče in od takrat kupujejo le še grozdje, ne pa tudi vec mošla. 1983: H kletarski dejavnosti se je pripojilo celotno vinogradništvo, obnovili so 60 odstotkov vseh vinogradniških površin v Halozah (250 hektarjev novih nasadov), ob tem pa niso zanemarili turizma Bili so pobudniki gradnje vinske ceste po Halozah v dolžini 33 kilometrov, usposobili so turistični točki Gorca in Švabovo, postavili spomenik viničarju, prestavili haloško domačijo in jo tako ohranili. STROG DO SEBE IN DRUGIH Jani Gone je v pogovoru za časopis samoiniciativno omenil, da je bil v 40 letih svoje delovne done strog do sebe in drugih. Ce kje, potem je delovna disciplina morala biti v kletarstvu, kjer imajo delavci opraviti z alkoholom in živilsko stroko. Veliko tudi ni dal na samoupravljanje (kar je tudi sam povedal). N avoljo druge e za ra d i enega ne zavoljo drugega pa ni imel težav ne z delavci -- z oblastmi ne s političnimi organi-zacijaiTii (vemo pa, katera je bila prevladujoča!). Tudi se ninče ni obregnil čez njegovo madžarsko narodnost! Ptuj ga je sprejel takega, kot je bil po naravi in prepričanju. Cenili so ga kot strokovnjaka in gospodarstvenika, kar je pravo merilo, ki pa začenja veljati ponekod šele zdaj, ko smo se zneoili ideologiziranja in drugih zveličavnih pogojev za zasedbo vodilnih delovnih mest. LENDAVA GA (ŠE) NE SPREJEMA Jani Gone je sicer Ptujčan, vendar pa ie m-5-’ --------- - rodno Prekm močno navezan na . urjc; v Dobrovni- Ških goricah ima večji vinograd, večkrat tedensko pride med do mačine, svetuje o trtnem izboru, obdelavi in negi trt ter vinarstvu, kjer je še veliko neznanja, zato pa težave pri ohranjanju kakovosti vina. »Lendava« pa ga žal še ni sprejela, čeprav politikov, ki so bili na oblasti nekdaj in ga razglasili za nezaželenega, ze zdavnaj ni več. Navsezadnje tudi plače za triinpolmesečno delo pred 40 leti še rti dobil. Pa tega sploh ni zameril. Nasprotno: zelo si je prizadeval, da bi lendavsko vino dobilo sloves, ki mu gre. Za to pa bi bilo treba urediti vinsko klet, polnilnico. Sel je celo tako daleč, da je dal naredili načrte. Zdi se, da so »Lendavča-ni« nasedli »Sobočanom«, češ da je bolje dati denar za usposobitev kleti v Ljutomeru, kar so potem tudi naredili. Tako naj bi jih speljali na limanice, saj so imeli v načrtu (in še imajo) gradnjo kleti za vinogradniški pod-okoliš Goričko nekje na tem območju. Naključje noče, da lendavski vinogradniki prav zdaj preklinjajo vinogradniško klet, ki je zunaj njihovega območja, saj še ni v celoti plačala lanskega pridelka. SPREHOD PO PODZEMLJU Janez Gone je že nekaj časa v pokoju, vendar je ob vsakem času dobrodošel v svojem kolektivu Tudi ta pogovor je tekel v glavnem v upravni stavbi vinar- IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA Sekretariat za gospodarstvo Na podlagi 8 člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva m obrtništva v občini M Sobota (Ur. objave št 21/91) je Izvršni svet Skupščine občine M Sobota na 49 seji dne 30 6 1992 sprejel sklep o razpisu NATEČAJA za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna in sredstev Ljubljanske banke - Pomurske banke, d.d , za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini M Sobota za leto 1992. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev sredstev za pospeše- vanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini - iz sredstev občinskega proračuna v višini — iz sredste LB — Pomurske banke, d.d. SKUPEN ZNESEK RAZPISANEGA POSOJILA M Sobota 10,000.000 SIT 10.000.000 SIT 200O0 00O SIT Posojilo se dodeljuje za naslednje namene — odpiranje novih delovnih mest za nedoločen čas in samozaposlovanje. nakup, graditev, širitev in adaptacijo poslovnih prostorov, s tem da se bo dodatno zaposlovalo, — nakup nove, obnovljene ali posodabljanje obstoječe proiz-vodno-tehnične opreme in tehnologije, če se s tem zgotovijo nova delovna mesta. Prosilci lahko vložijo prošnjo le za enega od navedenih nemo, nov Posoj'^ SB prosilcem dodeli v višini 150 000.00 SIT do 2G0 000,00 SIT za vsako novo delovno mesto za nedoločen čas. Prednost pri dodelitvi sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom imajo prosilci, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in na novo začenjajo dejavnost Ob tem se še upoštevajo izvozna usmerjenost vpliv in razvoj demografsko ogroženih območij in uvajanje ekološko čiste tehnologije. IV. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci’ — podjetja v zasebni in mešani lasti. — samostojni obrtniki, — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja Sedež obratovalnice oziroma podjetja mora biti na območju občine M Sobota z V. Posojila se prosilcem dodelijo z vračilno dobo 5 let in moratorijem začetka vračanja posojila od dneva skleni- tve pogodbe Za 50 % višine odobrenega posojila, katerega vir so sredstva proračuna občine, se posojilo ne revalorizira in obresti ne obračunavajo. za preostalih 50 % odobrenega posojila iz bančnih sredstev pa se obračunava revalorizacija posojila (R) in 3 % obrestna mera Dobljena sredstva posojila se zavarujejo po pogojih za zavarovanje kreditov malega gospodarstva pri zavarovalnici Triglav, d.d Posojilojemalec mora biti komitent LB —Pomurske banke, dd. VI. Za pridobitev posojila je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: 1 obrazec prijave za pridobitev sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva m obrti (obrazec dobijo prosilci v sprejemni pisarni občine M. Sobota); 2 potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnice oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register ali izjavo o pričetem postopku za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja; 3 dokazila glede na namen posojila predračun oziroma račun, kupoprodajno pogodbo pri nakupu poslovnih prostorov ipd-1 4 potrdilo o plačanih davčnih obveznostih. Vloge za dodelitev posojila s potrebnimi prilogami je treba oddat, do 31 7. 1992 na sekretariatu za gospodarstvo občine Murska Sobota '^Ln^irjen^aHta. po • 7 kui V|nunJ3 plemenlt ha^nJa vseh '7 ture ter kar,,a’"-M1!* 5 °.Je P"-Plemeni-< L 7777 1 ''In^ni. Qvan7m' pa 'mdi to. ^j,udi au''b ciljev feo .....................- JANI PRIDE NA PTUJ Pa pustimo preleklosl, čeprav bi se dalo o njej zapisati veliko zanimivega, na primer o menihih minoritih, ki so sredi Ptuja zgradili velike vinske kleti in bili za tedanje obdobje dobri kletarji! Zdaj me zanima (in najbrž tudi vas), kaj je storil Jani Gone, da je poslal vinski vitez. »Doma sem iz Dobrovnika in sem po narodnosti Madžar, česar nisem nikoli zataji! Moj oče Pavel je bil strojni ključavničar in je popravljal zlasti parne stroje. Lela 1941 pa seje preusmeril v kmetovanje, vinogradništvo in kletarstvo Bil je zelo natančen. Ko mi je bilo I z let, mi je že zau; pal rez vinske trle. Po gimnaziji sem končal vinogradniško-vinar sko smer na srednji kmetijski Šoli v Mariboru, nato sem šel k vojakom; leta 1952 pa sem se zaposlil v kmetijski zadrugi v Lenda- VII. Izvršni svet bo najkasneje v 30 dneh po preteku roka za vložitev prošenj poslal vsem prosilcem ustrezne sklepe Vlil Posojila se plasirajo preko Ljubljanske banke — Pomurske banke, d d . Murska Sobota Na podlagi sklepa Izvršnega sveta Murska Sobota posojilojemalec sklene kreditno pogodbo Z LB — Pomursko banko, d.d v skladu s pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini M Sobota. Vsa pojasnila v zvezi z dodeljevanjem sredstev dobite pri sekretariatu za gospodarstvo občine M Sobota, tel : 31-000. Za ugled haloških vin je zelo zaslužen Jani Gone. Tamkajšnja klet slovi tudi po arhivskih vinih / T®°odi.l z J"nl / ,7" 'i' i. • |L1 M Sobota, dne 13 7 1992 ■ Predsednik IS: Iva! OBAL dipl oec . I. r VVOLFCOMMERCE 'I h pa ,c ■ Na Ptuj so prenesli nekdanjo viničarsko hišico in jo lako ohranili-zanamcem siva Slovenske gorice Haloze. Delavci so se vedli do njeea tudi zdaj zelo spoštljivo. Obiskali smo tudi velike in stare podzemeljske kleli, kjer je poleg sodobne nerjaveče posode še veliko hrustovih sodov. Hlad in vonj fKi vinu sla prijetno dela. Pravi ek pa je bila žlahtna kapljica, stara več kot 20 let, ki smo jd pokusili. Da, pokusili po požirkih, v neke vrste obredu . Jam Gone je ob tem posebej poudaril, da je v vinogradništvu in vinarstvu pomembna kakovost in da je k njei težil v vseh letih svojega dela. Rezultati niso izostali, kar so potrdila priznanja z razstav na vinskih sejmih in seveda kupcev porabnikov, ki zelo cenijo vina iz ptujske kleti Le kdo bi jih pa nc, ko pa imajo na Plutu viteza vina in prvi konzulat, ki bo ščusoma sprejel nove člane Pa ne kogarkoli! STEFAN SOBOČAN SKLAD VZAJEMNE POMOČI OBČANOV IN PODJETIJ IZ R SLOVENIJE ponudba za člane sklada: brezobrestna stanovanjska, potrošniška ali gotovinska posojila Pričakujemo vas v Murski Soboti, Štefana Kuharja 1. vsak delavnik od 9.00 do 15.00 (ob ponedeljkih tudi od 16 00 do 19 00 ure) Telefon (069) 26 272, 32 951 STRAN 5 počitnice STOP za umazano industrijo Zeleni Maribora »o v ponedeljek (6. julija) povabili medse člana Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta, ministra za znanost in tehnologijo dr. Petra Tancinga ter namestnika ministra za varstvo okolja in urejanje prostora mag. Mitja Briclja. Pogovarjali so se o temi »Umazana industrija? Ne hvala!« in ugotovili, da je pripravljenost za vlaganje tujega kapitala v slovensko gospodarstvo vse preveč povezana z umazano industrijo. Med vprašljive primere spada sodelovnje s tujimi partnerji v velikih podjetjih, kot so Videm Krško, Papirnica Vevče, Zlatorog Maribor, BIM Murska Sobota in načrtovana Schmidtova tovarna usnja v Go-čovi. Stališče Zelenih je. da mora slovenska vlada čim prej izdelati strategijo do kod in kam bo dovolila tujemu kapitalu, da se razbohoti (da ne bo povsod tako kot v Elanu, nekdanjem slovenskem ponosu, kjer zdaj že vsi vodilni govorijo v tujem jeziku). Dr. Plut je menil, da se moramo oprijeti predvsem svoje industrije, razvijati turizem (tujci se čudijo neokrnjenosti naše dežele), malo gospodrstvo in biokmeto- Po dveh urah razpravljanja se je Oglasil tudi lenarški župan Jože Škrlec, ki je povedal, kakšne izkušnje glede sodelovanja S tujim partnerjem ima lenarška občina — tovarna usnja je po njegovem povsem, čista tehnologija. Oglasil se je tudi Ludsvik Matjašič, ki je vprašat, zakaj občani Gočove še vedno niso dobili odgovorov na postavljena vprašanja ... nato pa se je razburil predsdnik lenarškega izvršnega sveta Avgust Zavernik, skočil na noge in povedal, da je to vrhunec kaj si dovolijo, da jih kličejo na zatožno klop, da jim občini Maribor in Ptuj želita preprečiti razvoj. ,. Republiški predstavniki so z zanimanjem in presenečenjem opazovali razburjenje gostov iz Lenarta — do takrat namreč še nihče ni govori) konkretno o načrtovani tovarni usnja v Gočovi. Bricelj z Ministrstva za varstvo okolja io urejanje prostora je povedal, da do 3. julija niso prejeli nobene uradne vloge o načrtovani gradnji, zato se sprašuje, kako so lahko Občinarji že prej odkupovali zemljišča, ko pa še ne vedo, če bodo sploh dobili soglasje (brez republiškega soglasja pa ne morejo ničesar graditi). Predstavniki Zavoda za zdravstveno vartvo Maribor so povedali, da je načrtovana tovarna 4-krat predimenzionirana, minister Tancing pa je predsedniku Škrlecu vrnit dopis d.o.o. Lenart Schmidt, ki mu ga je ta predal med srečanjem: »Če je tako, morajo biti dosledni tudi pri takih zadevah — uradni jezik v Sloveniji je slovenščina in ne nemščina.« BERNARDA B. PEČEK Debela senca in najbližje kopališče Ko se začne poletje, začnemo razmišljati o počitnicah in iskati odgovor na vprašanje, kam na dopust. Prejšnja leta smo ga preživeli ob jadranski obali, lani smo zaradi vojne ostali doma, letos pa bo o dopustovanju v večini primerov odločala denarnica. In kako bodo dolgo vroče poletje preživeli Pomorci? sto morje. Žal letos le slovenska obala, v mojem primeru Ankaran. JOŽICA KOČAR Zaradi vojne smo lani dopust preživeli kar doma. In čeprav bo večina ljudi letos letovala v slovenskem Primorju, to meni ni posebno všeč. Na Mo-unt Everest sicer ne bomo šli, saj toliko kondicije nimamo, se bomo pa povzpeli na Triglav. Sicer pa lahko tudi doma dopust preživiš prijetno. Pomurje ponuja namreč veliko možnosti. Imamo lepo naravo, številna zdravilišča in še m še bi lahko naštevala. Marsikateri sončni dan je kot nalašč za sprehod v naravo ali kolesarjenje. MIRKO KOLENKO Najprej delo, šele potem počitek in zabava. Bliža se čas žetve, in ko jo bomo opravili, se bomo, kot vsako leto, odpravili na Bled. Tam imam tri sestre in brata. Okolica Bleda je čudovita, še bolj »čudovite« so cene. Če je prevroče, skočiš v Blejsko jezero, če je hladno, greš na kratek izlet do Planice. Vsaka sprememba je dobrodošla, še posebno za nas, ki pridemo z ravnine v planine. MIRJANA KUZMA Skrajni čas je že, da so se začele počitnice in da si lahko učenci malce odpočijemo od šole. Namesto šole obiskujemo zdaj kopališča. Vstopnina ni previsoka; imajo tobogan, spoznaš veliko prijateljev, si kupiš kakšno lučko ali kornet in dan hitro mine. Ko se privadiš na vodo in sonce, pa pride na vr- odpade, ker se moj os . nanc minister« s kakšn > Šim potovanjem «> Prejšnja lela smo hodil' vinj in Laterno. Utos pg poštev le .zlet, do bazena. Sicer pa £ popust ko najbolje Pr”'Xej Jem doma v debeli senci. Je P pa še varno. CIRIL BUNDERLA Kaj bomo delali? Nekaj časa bomo preživeli v vinogradu, nekaj na polju. Morje pa letos MARICA WEIT Jaz sem del d°Pu Ldji * ristila. Bila sem s pf'J Kozjaku. Vreme J« daOpn čno, prav tako hrana’ 0 , jetnem ozračju sploh n » rim. 4' Del poletja vela v Izoli, in cev. kamor hodim z Med šolskim letom : štruiram nemščino, 0 žc v pokoju, mi bo prišlo še ka foto: N- . Prekmurci na peščeni obali Črnega morja in delti Donave Na črnem trgu ob Črnem morju tudi Hotelski menjalci pa vam bodo priskrbeli tudi dekleta, za družbo, ki jih imenujejo PITI POANEA, mi pa smo jim rekli kar »pici ppnke«. Dekleta so domačinke. ki rade spremliajo turi- bencina je stal pred letom 1989 manj kot 10 lejev, sedaj stane okrog 100 lejev). Trgovine so slabo založene, kakor da bi primanjkovalo mesnih in žitnih izdelkov. Najsiabše pa je z izbiro; Izložbi trgovine Fortuna v Konstanci so podobne vse drage trgovske izložbe. Čeprav je to trgovina s sadjem in zelenjavo, prodajajo le malo sveže zelenjave, sadje pa te tu in tam. Vedno in povsod pa boste dobili veliko kompotov in vložene zelenjave. Če ste se odločili, da boste dopust preživeli ob Črnem morju, se morate pripraviti na nekaj presenečenj. Najpomembnejše je, da nikakor ne računate na prijaznost in poštenost, dobro voljo ali dobrosrčnost tamkajšnjih ljudi. To kar odpišite! Saj ne rečem, da so vsi Romuni slabi In lopovi, toda sistem jih je prisilil, da se vsak poskuša okoristiti na svoj način in po najboljših možnostih. To velja tako za natakarje kot prodajalce, ki se vse preradi zmotijo v seštevanju ali pozabijo vrniti drobiž, še posebno pa to velja za črnoborzijance, ki menjavajo tujo valuto. Te boste našli (pravzaprav bodo oni našli vas, kajti specializirani so za odkrivanje turistov) povsod, kjer se boste ustavili. Organizirana je prava mreža in najtesnejši sodelavci »stacioniranih hotelskih menjalcev« so receptorji. Nikar ne mislite, da vam bodo menjali bolje kot na pošti ali banki! Če bo le mogoče, boste za 100 mark dobili manj kot 20 tisoč lejev; če ne drugače, bo manjkal kakšen petstotak. Lahko pa se vam zgodi podobno kot dvema našima sopotnikoma v Bukarešti, ki sta sprejela in preštela denar, zvečer pa sta imela v denarnici navadne papirje — barva je izginila (kdor ne verjame, se lahko prepriča, papirji(denar) so na Vestniku). PITI POANEA prepognjeno '«^’ mletim mespn> 1 £ peteršiljem m‘ p-fi^ so nekaj pa 1 W »pereči«, najbolj l^j P’ ročamo vedno prodajajo sadje na stojnicah ob morju ali v trgovinah v središču mesta. V eni od takih prodajaln smo videli kar »dobro izbiro«: zelje (29 lejev), čebula (50), kumare (87), paradižnik (108), ste na ples ati z njimi popijejo pijačo. Včasih zahtevajo denar, včasih ne... na vsak način pa morate imeti pri sebi 50 mark, kajti če vam jo bo predstavil hotelski menjalec, bo denar prav gotovo zahteval. Petdeset mark pa je že kar dobra mesečna romunska plača; večina plač se giblje od 6 do 18 tisoč lejev. Osnovna živila so za nas smešno poceni, za njihove razmere in plače pa niti ne liter mogoče da je biio še nedolgo od tega tudi prt nas tako, toda sedaj smo že navajeni, da lahko izbiramo vsaj med dvajsetimi salamami in desetimi vrstami kruha, med številnimi pralnimi praški in mehčalci... tega v Romuniji še ni. Saj ne, da bi bile trgovine popolnoma prazne, tudi s prodajalkami se boste že nekako sporazumeli, čeprav se še vedno oklepajo starega socialističnega načina prodaje: vzemi, kar je, ali poj- Na vsakih nekaj metrov boste naleteli na uličnega prodajalca osvežilnih pijač, sladkarij in cigaret — lahko kupite tudi samo eno cigareto. Namesto hladilnikov imajo velika pločevinasta korita, napolnjena z ledom. Na vse se navadite... di. Ena od posebnosti romunskih trgovin je tudi, da nikjer nimajo papirja ali vrečke, kamor bi vam zvili kupljeno blago. V vseh trgovinah prodajajo še izza pulta? večkrat celo v trgovinah s tekstilom; seveda si nočete vsako stvar posebej ogledati, otipati, prodajalke pa niso navdušene, da bi vam prepustile »dragocenost«. V večji trgovski hiši Tomis v Konstanci sem si zapisala nekaj cen. Zeto drag je pralni stroj SU- modeie je Rog izdeloval pred približno 20 leti). Športne trenirke stanejo od 1698 do 3700 lejev, copati od 399 do 800 lejev. Naj-vecje presenečenje pa vas Čaka na oddelku, kjer prodajajo razne »uporabne stvari«, saj je večji del polic založenih le z eno vrsto pralnega praška, ki je pakiran v neokusne 600-gramske kartonske škatle in ima neprijeten vonj; imenuje se DERO AUTOMA-TIK! Konfekcija ni draga (za nas), a. , XV l^pl^ »Nema hljeba«, mi je pojasnil starejši Romu n ec v , sevala, kaj čakajo. Ura je bila nekaj čez tretjo po P, pri Romuniji zelo težko priti do sveže pečenega kruh • ste dobili star kruh — nekakšna »vzhodna in”’* 1 j Skoraj vsak Romun vam bo pripravljen takoj menjati denar. Leji niso preveč cenjeni, kar je razumljivo, saj so cene v trgovinah čedalje višje. Najbolj varno pa je vseeno menjati devize na pošt) ali banki. PERAUTONfATIC, ki stane 88 800 lejev — na voljo je le ta model. 15-litrski bojler stane skoraj 22 tisoč, stolitrski pa čez 42 tisoč lejev. Plinski štedilnik (ni treba ponavljati, da ie na voljo le en model) ARAGAZ stane čez 30 tisoč tejev, najdražji gospodinjski aparat pa je hladilnik FRIGIDER MINSK (280 li trov), ki stane čez 91 tisoč lejev, prodajajo pa dve vrsti moških koles; navadno stane 21 tisoč, športno pa 29 tisoč lejev (take vendar je velika razlika med uvoženim in doma narejenim. Romuni cenijo v glavnem le uvoženo blago, pa najsi gre za majice, kavbojke ali športne copate. Največje razočaranje boste doživeli v prodajalnah, kjer bi morali prodajati sveže sadje in zelenjavo: na policah boste našli le sadne kompote in vloženo zelenjavo. Ce boste imeli srečo, bodo ravno tisto uro dobili pošiljko češenj, jagod, lubenic ali banan — vse to takoj zmanjka, pa najsi ha«, le da ni bel niti svež. primer pri nas pe-________r____li hamburgerje. Mi smo najraje posegli po suberecu (šubereku). ki je na hitro ocvrto krompir (123), jajca (108) in sveži feferoni (5,5 leja). V turističnem središču Mamai Lubenice so bile (zaradi splošnega pumanjkaoi šje. Sadja in zelenjave ni, povsod pa boste tah* tako je vsak košček zemlje zasajen z rožami- so razmere povsem drugačne kot v mestu — precej več je uvoženega blaga, ki ie temu primerno dražje. Ena od romunskih posebnosti so narodne jedi, ki jih prodajajo kol na —:-----: —- -* čen krompir a mi Romuni ni, da tuje pločevinke kolade M^ARpA \ l STRAN 6 ■ vestnik, kruh, mleko Akcija: Vestnik, mleko in sveže žemlje ob petih na vaš dom *ako smo zjutraj presenetili cesti 1 • ** J F tatii* Kai bi naredili, če bi vam kdo ziutrai ob netili zvonil ali trkal Sobočane Gasi Iški j ubi lej i- 110 let GD Murska Sobota PEKi in 1 Kaj bi naredili, če bi vam kdo zjutraj ob petih zvonil ali trkal na '^slaL"0- bub”dJ Ptic ltSutc.1 r sele °krog pol "^“tah 'U' ^odnjih jutra Ostrmi a P? Pe?h naF vrata? Se sploh ne bi zmenili za zvonec, obrnili bi se na drugo stran in spali naprej ali pa bi jezni stopili do vrat in nahrulili predrznega .. . Zanimalo nas je, kakšno je razpoloženje Sobočanov v takih primerih; zamislili smo si akcijo, v kateri smo v zgodnjih jutranjih urah podarjali novi Vestnik, mleko Pomurskih mlekarn in še tople žemlje Mlinopeka. Izmislili smo si novo Podjetje za komoditeto LAPEC (hlapec ali »la-pec« je posebna naprava za sezuvanje škornjev, povsem ljudska pogruntavščina), ki dostavlja na dom časopis, mleko in žemlje — skratka vse, kar je potrebno za popoln užitek ob zajtrku. Z veseljem ugotavljamo, da so Prekmurci potrpežljivi in prijazni ljudje, tudi če jih zbudite v zgodnjih jutranjih urah! »A// slabo. ni slabo... pa drugič spet!« uMh se dobimo Sohot: . *s,n,kovo hišo v h r oblepi Ndieri?5 ka,r0 7 novim' komodHeto - je skr kij Sobočanov bL^Jt in v 01 Popraviti pre ^ilek oh POlrebno za P'’ r. tl , ■. v 'leko Pomur . ,r "" .Dulhlrskem Jetra k" Vesl(hs ,\'ehnična •U4' v sfeQu n sveže we£ SVe« jse Je db ‘ in ht'?• ^i|'",”b’”rn1 'C t4 d v* ■■i-. . an % * bu Mr: 1 K “rf L ■ »r. J P)4 »žr. ’ b' bilo c; »Tolc si pojem, pa grem na trim.. .« '8. V Lipi je bil preteklo nedeijo krajevni praznik, ki ga je posebno slavnostno zaznamoval predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Na slovesnosti, ki so jo pripravili tamkajšnji gasilci skupaj s krajani ob otvoritvi vaško-gasilskega doma, je I udeležence pozdravil predsednik GD Lipa Jože Ferčak, o gradnji vaško-gasilskega doma m drugih pridobitvah v krajevni skupnosti v zadnjih letih pa je govoril predsednik KS Lipa Štefan Zadravec. Slavnostni govornik, predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, je tako kot govorniki pred njim izrazil zadovoljstvo, da tej vaški slovesnosti prisostvuje predsednik Milan Kučan. Med drugim je poudaril, da je to velik praznik Lipe, ki je zgled, da sc da v slogi veliko narediti. Predsednik Milan Kučan je izrazil zadovoljstvo. da bo nekaj ur preživet med krajani Lipe, hkrati pa dejal, da so ga v ta kraj vodili trije razlogi. Lipa kot simbol sloven- pom za te n tona I- ■ »Kaj je to. no ... ?« »Kdo je? Kaj je to? Aha, dobro, saj zaradi otrok tako nimam časa, da bi šla r trgovino . ..« Fickova bi bila vesela podobnih storitev tudi v prihodnje: »Slabo res ne bi bilo, čc bi tako nosili na dom tudi pri nas, suj je to drugod stalna praksa. Jaz si moram vse to sama kupovati v trgovini. Ker imam majhne otroke, bi bilo lepo, če bi mi kdo to prinesel na dom Za Vestnik nimam Času, ker sem sama z dvema otrokoma.« Šicvančeca smo tudi vrgli iz postelje; ura je bila že okrog pol sedmih, vendar nam je zatrdil, da vstane vsako jutro še bolj zgodaj, ker gre »na trim«; do pol desetih je zunaj, nato pa se vrne. Vestnik bere pri sosedih zgoraj. Bukovčevo z Mojstrske je za nimalo, koliko je dolžna: »Nič9 stva, Lipa kot vasica prijaznih ljudi in Lipa, ki je s svojim vaško-gasilskim domom dokazala solidarnost, ki nam bo tudi v prihodnosti še kako potrebna. V kulturnem programu so sodelovali: mešani pevski zbor in recitatorji iz Lipe ter Marko banda in folklorna skupina Kuda Beltinci. Turniški župnik Alojz Ratnik je blagoslovil vaško-gasilski dom, predsednik Milan Kučan pa ga je predal ^namenu. F Maučec MOTOTURING KLUB RADENCI Vabljeni na državno prvenstvo v MOTOKROSU v razredih: 80, 125 in 250 ccm. Prireditev bo v nedeljo, 19. julija, ob 13. uri na JANŽEVEM VRHU. MTK Radenci vas pričakuje! STRAN 7 Pomurski svobodni sindikati Na kaj kaže številčno stanje? Po zadnjih podatkih je * Pomurju 28.879 članov Zveze svobodnih sindikatov, kar je precej. V Republiki Sloveniji pa je zdaj 409.316 članov Zveze svobodnih sindikatov, med območji pa seveda prevladuje ljubljansko, kjer je 74.776 delavcev vključenih v najbolj množično delavsko organizacijo pri nas. Sledijo podravska regija s 67.679 člani, celjska s 46.293, Gorenjska ima 35.011, že na petem mestu po številu članstva pa je Pomurje. V naši pokrajini je glede na dejavnost sindikatov najmnožičnejše zastopana tekstilna in usnjarskopredelovalna industrija, saj je vanjo vključenih že 8.056 zaposlenih. Pred njo je le Gorenjska (9.229), za njo pa celo tako izrazita industrijska središča, kot so ljubljansko, podravsko in celjsko območje. Precejšen delež zavzemata tudi kovinska in elektroindustrija s 4.735 ter kmetijska dejavnost in živilska indu- strija. kjer je v svobodne sindikate včlanjenih 4.320 delavcev. Na gradbeno dejavnost Pomurja odpade 2.713 članov, iz trgovine je 1.634 članov svobodnih sindikatov, v vzgoji, izobraževanju in znanosti jih je 1.479, v dejavnosti energetike pa 1.358 članov. Omeniti velja še dejavnost gostinstva in turizma (910 članov) ter prometa in zvez (844 članov). Povsod drugje je ta delež precej manjši M, JERŠE Naravoslovni tabor učencev osnovnih šol občine Ljutomer Trinajst sedmošolcev občine Ljutomer, udeležencev 1. naravoslovnega tabora, se je od 29. junija do 3- julija priključilo ljutomerskim tabornikom v Bodislavcih. Skupaj so taborili in spoznavali življenje v ravi, le da so imeli vsak svoj program. Pobudo za naravoslovni tabor je dat svetovalec Zavoda p Slovenije za šolstvC organizacijska enota burska Sobota Ferdo Pihlar. S pomočjo aktiva učiteljev biologije in kemije ljutomerske občine in šolskih svetovalnih de- lura vdne rastline. Ta dan so se naravoslovci tudi v praksi srečali s kemijo. Določali so kislost tal in spoznavali, na kakšnih tleh rastejo posamezne rastline. Tretji dan so skupno s taborniki odšli peš na 7 km dolgo pot h lavcev je idejo realiziral ravnatelj osnovne šole Križevci Marjan Topolnik. Cilji naravoslovnega tabora so bili predvsem spoznavanje zdravilnih rastlin, proučevanje onesnaževanja okolja, vključevanje učencev v proučevalno-razisko-valno delo, eksperimentalno delo na terenu in sodelovanj^ učen cev in mentorjev v neformalnem (nešolskem) okolju. Gajševskemu jezeru. Kot sami zatrjujejo, je bilo naporno, vendar lepo. Nekateri so se kopali, drugi so se sončili, ponovno pa so ugotavljali kislost zemlje ob Gajševskem jezeru. Vsekakor je bil najbolj zanimiv četrti dan naravoslovnega tabora, ko so učenci pod vodstvom Irme Kramberger izdelovali razna mazila, sirupe in tinkture iz zelišč, ki so jih sami nabrali. Pripravili so sirupe Naravoslovni tabor je bil v tesni povezavi s taborniki Gnezda štrkov, ki jih je z velikim zanosom vodila biologinja Jana Ljubeč. Sedmošolce so gostoljubno sprejeli in jih vključili v življenje tabora in rekreativnodružabne •gre Prvi dan so se naravoslovci na osnovni šoli v Mali Nedelji sre čali z diplomirano farmacevtko Irmo Kramberger, ki je mlade raziskovalce z zanimivim predavanjem uvedla v svet zdravilnih rastlin. Spoznali so šentjanževko, ozkolistni trpotec, rman in pripravili šentjanževo olje. Tudi drugi dan je bil poln zdravilnih rastlin. Že dopoldne so z mentorji odšli nabirat nove proti kašlju, vitaminski napitek, arnikovo tinkturo in hladilno mazilo, primerno za sončenje. Zadnji dan so mladi naravoslovci predstavili svoje delo in izdelke staršem, ravnateljem, tabornikom in vsem, ki jih je delo prvega naravoslovnega tabora v občini Ljutomer zanimalo. Marsikateremu fantu in dekletu se je zaradi treme kdaj zatresel glas, vendar so tudi to pogumno premagali. Na koncu so se zahvalili vsem, ki so jim omogočili udeležbo na taboru. Izrazili so željo, da drugo leto nadaljujejo s podobnim raziskovalnim delom. Martina Domajnko, prof, pedagogike, OŠ Križevci sociala, šolstvo, zdravstvo Zdravstvo v obroču pogodb Črtana čakalna doba za zdravniški pregled Pogodbe so torej podpisane, zavarovanec bolnik pa zaenkrat njihovega učinka kaj posebej na svoji koži ne bo občutil, razen pri čakalni dobi. In četudi so bile s strani zdravstvene zavarovalnice podpisane tudi v imenu zavarovancev,so pogodbe predvsem listine za zdravstvene hiše, njihova usoda, saj jim določajo, kako bodo delali in preživeli. Pogodba, usodili papir zdravstvene hiše In če so podpisnice pogodb tudi zdravstveni zavodi, bi lahko sklepali, da so si svojo usodo delno podpisale tudi same. Ra vendar je zanimivo ozadje sklepanja pogodb ali potek dogovorov ter ocena, kaj prinašajo zdravstvenim zavodom. Začelo se je s tein, da je zdravstvena zavarovalnica pripravila osnovna izhodišča ali tisti splošni okvir kot predhodnico pogodb. Že ta splošna izhodišča so dali v podpis štirim podpisnikom, ministrstvu, zdravniški zbornici, zdravstveni zavarovalnici ter poslovni skupnosti zdravstveo’^ zavo dov in prav -J izhodišč ni-50 notefi podpisati- V njih niso upoštevali kolektivne pogodbe za izplačilo osebnih dohodkov, ampak to, da izhodiščno plačo še naprej določa vlada. Prav lako se niso sirinjali z zahtevo, da zmanjšajo šlevilo zaposlenih. Najbolj sprejemljivo pa je bilo v izhodiščih priznavanje materialnih stroškov, čeprav so se zavzemali, da se zdravstvenim hišam prizna rast, ne drob-noprodajnih cen, ampak cen v Zdravstveni minister dr. Božidar Voljč je na nedavni tiskovni konferenci objavil, da je zdravstvena zavarovalnica podpisala pogodbe z izvajalci ali zdravstvenimi hišami, kar pomeni, da sedaj v zdravstvu že veljajo novi medsebojni pogodbeni odnosi. Pogodbe so podpisali že tudi z dvajsetimi zasebniki, kar pomeni, da se organizaciji zdravstva pri nas piše novo poglavje. Zavarovancem ali vsem, ki obiskujejo zdravstvene hiše, pa je iz podpisanih pogodb pomemben predvsem tisti del, ki govori, da se izvajalci zavezujejo, da čakalna doba ne bo ali da ne sme biti daljša od štirinajst dni. K temu je te treba dodati, da je to sptošai pogoj, dovoljena pa so (udi odstopanja. V pomurskih zdravstvenih hišah so dovoljene izjeme ali daljša čakalna doba kot štirinajst dni v specialističnih ambulantah na ortopediji, urologiji in nevrologiji ter v osnovnem zdravstvu povsod tam, kjer imajo za opravljanje storitev Je en ambulantni tim, na primer za oralno kirurgijo. zdravstvu. Ce poslovna skupnost zdravstvenih zavodov izhodišč ni hotela podpisati, pa je to brez zadržkov storila zdravniška zbornica. Tako so izhodišča takoj podpisali zdravniška zavarovalnica, ki je izhodišča pripravila, ministrstvo in zdravniška zbornica, tako da tudi zdravstvenim ustanovam ni preostalo drugega, kot da podpišejo. »Zdravniška z^fnica nas je 7e ° jjzočarala, saj je prva podpisala izhodišča, ne da bi vedela, kaj v bistvu podpisuje. Njihovi predstavniki so bili ves čas pogajanj tiho, predstavnik pa je izjavil, da se na le stvari ne spozna,« je o zdravniški zbornici izjavil vršilec dolžnosti direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda Štefan Vučak. S podpisom izhodišč so torej bili postavljeni tisti okviri, v katerih so območne enote smele podpisovati posamezne pogodbe z izvajalci. Pet pomurskih pogodb za zdravstvo in zahtevano zmanjšanje števila zaposlenih Direktor območne enote Za voda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za Pomurje Jože Zver je povedal, da so pogodbe podpisali z vsemi ič'^jjici to_ rej za osm [IO zdravstveno de-juvrtosl, za bolnišnično, z lekar nami, z domom oskrbovancev v Rakičanu ter domom v Lu-kavcih. Pogodbe še niso sklenili z dvema obratnima ambulantama, ki si morata pridobiti koncesijo, prav tako še ne z dvema zasebnikoma (splošni zdravnik in zobozdravnik). »Mi smo imeli navodila, da pogodbe lahko sklepamo na podlagi sprejetih izhodišč v republiki Povečevanja obsega storitev ali dejavnosti nismo smeli dovoliti, razen v res izjemnih primerih. Prav tako smo imeli jasna navodila, v katerih točkah se lahko pogajamo. Dogovarjali smo se lahko o materialnih stroških in ka- drovskem količniku. , Zmanjšanje števila i nih smo morali upostev p pri soboški bolnišnici. j, (udi priznavamo za stoike manj storitev. I« seveda dializa, kjer J no povečanje storitev odstotka. tnioiiw’ Najtežja pogajahP dodbe ' nos‘ JU ki sojih l oda pogodbe, kOJ ^, pisali zdravstveni zavt^ močnimi enotami ..-jejo -• zavarovalnice. ne dogovorjenega ob sp 01 izhodišč, saj Jim P«" p žje materialne s,w'. w o*v mursko zdravstvo je ■ mihionov tolarjev m zato in pa zaradi • gube iz lanskega ^$1^ Vučak, direktor rO zdravstvenega zaVfav5pii-dujejo izgubo v z o ^... 1 tako nimajo pnzm*n ate po zakonu, ka nove opreme ud „1 ne bodo mogh jprSai< godbe so pa le p ne(;.r vendarle P”naksX ,T spremembe I V Radencih nov aktiven način preživljanja počitnic Otroci in starši navdušeni Od L do fO. julija je v zdravilišču Radenci bivala skupina osnovnošolskih otrok od I. do 8. razreda iz raznih krajev Slovenije, Za deset dni so jih prevzeli sodelavci Agencije šport-inženiring, ki ima sedež v Murski Soboti, ukvarja pa sc z organizacijo, športnih dejavnosti in turizma Agencijo sta ustanovila Dušan Kohek (profeosr telesne vzgoje) m Danilo Flisar {absolvent). Slednji je na vprašanje, zakaj se ukvarjata prav s tovrstno dejavnostjo, odgovorih »V učiteljevanju je prihodnost, toda ne v sedanjih okvirih. Midva sva že lani sodelovala v takem kampu na Otočcu - Akademiji za življenje, ki poteka uidi letos. Rekla sva: zakaj bi to delali drugje, zakaj ne bi (ega prenesla v naš prostor. Program uspešno izvajani o; v če raj smo se pogo varja I i s s larši rn ti so navdušeni. Otroke bodo spet poslali, karkoli bomo organizirali, radi pa bi, da bi pripravili programe za vso družino.« Od I0- do 30. juli ja bo prišla skupina srednješolcev, ki bo verjetno zahtevnejša od osnovnošolske. Vendar je program zelo zanimiv, tako da jim ne bo dolgčas Ob sedmih vstanejo, nato se dodobra zbudijo z jutranjim tekom v naravi, ob pol devetih je zajtrk, nato se ena skupina posveti učenju in igra nju tenisa, druga učenju tujega jezika. Tu jim pomagata trener teniškega kluba Olimpija in absolventka filozofske fakultete. Ob pol dvanajstih je na programu kopanje in ob pol dveh kosilo. Popoldanski program se začne ob 15. uri; ena skupina se uči dve uri jezik, druga nove športne igre base-bal, kriket, mini golf in drugo; po dveh urah se skupini zamenjata. Najbolj so navdušeni nad novimi pri nas Še neuveljavljenimi športnimi igrami. Starejši osnovnošolci se bodo še dolgo spominjali zanimivega in napornega izleta z gorskimi kolesi čez Kapel- Iz dneva v dan najdemo potrditev mnenja, da cena turističnega programa ni najpomembnejši dejavnik pri odločitvi potencialnih turistov. Judi zadnji zgled iz Radenc, ko so morali starši 13 otrok za desetdnevno bivanje in izobraževanje svojih otrok odšteti skoraj 601) mark, to tezo zgolj potrjuje. Če je program dober, kakovosten, tako da so zadovoljni otroci in starši, so ie-ti pripravljeni odšteli tudi nekaj več denarja. Danilo Flisar: »Nesmotrno je. da bi ene toplice najele trenerje in učitelje za tenis, plavanje, tuje jezike in drugo, ker tega enostavno ne zmorejo. Bolje je, da to predajo komu drugemu, da najame te ljudi. En športni animator lahko dobro izvaja le enega ali dva programa, ne pa vse to, kar imamo mi v okviru naše agencije.« re biti umazana. Umazana je videli zaradi barve tn struklure tal, kajli rečno dno je črno, voda pa ni lako umazana. Dva vodnika brodarskega društva iz Kroga sta nas peljala z gumijastim čolnom od Pelanjskega mostu do Kroga, vožnja je 1 raja la približno uro, navdušenje pa je bilo ogromno. siru « je povedal ^lh|, * Agencija je z .ram11- , X zionov Tačas Jv - vključeno tud’ • fli^ j šr ponudnik P« h , » leio bodo OT' rab jer'1'.,^ ' , program učenja ( n, m uspešnega/ 1 p , rud, speciahz** . ft Spon nih de ja v j« Povabil bi vse Pomorce, da lo presku- . Neprofitna najem”111 višja najemninama; ski Vrh do Hlaguškega jezera, prav vsi pa so bili navdušeni nad ja ha rijem v Rakičanu in Čolnarjenjem po reki Muri »Spust po reki Muri je bil nenapovedano presenečenje. Mura sploh ni tako umazana, tako mislimo le Prekmurci. Ce v njej živijo postrvi, ne mo- Lastnik neprofitnega stanovanja bo torej stanovalcu lahko zaračunal letno neprofitno najemnino, ki ne sme biti višja od 2,9 odstotka vrednosti stanovanja. Takšno je namreč določilo metodologije za oblikovanje najemnin i neprofitnih stanovanjih, ki je že bila objavljena v L ra d nem 'islu in pomeni, da velja s prvim julijem. Metodologija torej določa zgornjo mejo neprofitne najemnine, kar seveda ae pomeni, da lastnik, pa naj bo to občina, za- preračunava}®*. od , in 5/1 najvišje neP 73to m0' .»■> logih Z»"J datki za ' 1-. mer, ki •■ ■ za Gornjo L Naložba v znanje vašega otroka je naložba v prihodnost — se glasi moto Agencije šport-inženiring. Otroci so se učili igranja tenisa, basebala, kriketa, plavanja in jahanja. V Rakičanu so vsi hoteli jahati konja, ki so ga poimenovali Jeziček _____________________________ Neprofitna letna najemnina ho največ 2,9 novan ja. Vrednost stanovanja pa dobimo, če L točk, vrednost točke, upora h no površino ■* ur stanovanja. To pomeni, da se bo vrednost '^e spreminjata, kol se bo spreminjala vrednost ’• ~ ——.. ;-------------:---L sebnik ali podjetje, ne more do- ločiti nižje najemnine. Tu lahko vsak vodi svojo »najemno« politiko, ki ji po želji doda socialni nadih. Sprejeta in objavljena metodologij) pa le odpira vrata prostemu oblikovanju najemnin, katerih poviševanje je do julija, tako kot za komunalne* storitve, določal vladni odlok. To pa seveda tudi pomeni, da stanovalci lahko pričakujejo povišanje stanarin. Za koliko? Zelo različno, saj je to prepuščeno lastnikom. Toda ker imajo občine še vedno največ stanovanj, je za večino stanovalcev pomembno, kako se bodo odločile občinske vlade. Njihova odločitev pa bo seveda odvisna tudi od tega, kako visoke najemnine so imeli že do sedaj. Soboti jc niM ra C p H »lija m"l’l 'i ■ Lendnvi oi” ; ja u občine zgodilo,”*)*' i-U, pa povK^^Je*1^^ boška oH** odstotki” ... Kaj J V plačal z Idmitt’ ’’ M?' M/F zevanju. € di hita (1,5 nošnja «a tud'' jeinnina P t >1** p|d stara in I I I U 1 S I* STRAN 8 kmetijska panorama Ob letošnji žetvi v Pomurju Cena pšenice ne pokriva pridelovalnih stroškov i, Mimici. :i »s * ';'besnimi / "I hsenl$n,h poljih že slab teden brnijo kombajni. Res tudi naa 'p‘ sai °h začetku žetve dela prekinil dež, vendar ' " W r iad*11* M kn'e,ijce dobrodošle. Kljub težavam z odkupno časa iulr? $***'• pomurski kmetije! pšenici namenja-“č kot 1° u " - ° enalte površine. Tudi lansko jesen so jo zase-dobršen | । h^tartjih, ob primerni ceni pa bi lahko ponudili pšenice * Prcwžkov. Vendar pa vsaj zaenkrat kaže, da »ir S® Pr>prav|i^ ■ ' ravn? prevelika, saj je pridelovalci po ponujeni sar t>iJ P' Padali. Živinorejci pravijo, da jo bodo raje pokr-'“Iro^ prejšnjih let kažejo, da so morali že kmalu po i, . dražje, kot so dobili za pšenico. . žetvijo seje sai s-PoJva iz prste ^določil, £°dkl4Pnc> ceno 1^ pa or : t,k pred žet-K lL n' uPOŠte-2Sev za' tfMicev. Cena Prvora 4^®' to m™ *defra!cev nlLi?0 mnc to^nih str^P knva niu vendar rfejihto M,,'1 k° ob sklepu 14? *l**va a-1 ; in-*no, ven-»r j” ,-L^'^ievaniem ^vaii Pride •-"^'iips, 1 - h' "h Cen'- venrt proda,i ,udi 'ito^oviia sreri«1}'1 b' jim »i Pfenig Odstotkov v Ni^ni realna P°d tak5n'm' i p>ce nt s nul'k> le na;. 32sP°darstvu *>k 'e v Pr’delova-5 Unca ’50 z žetv'j° dr la led‘ la Prekinil dež in kov. Kot so nam povedali v tem podjetju, pa vsaj zaenkrat ni prevelikega povpraševanja po pridelku, saj se do začetka tedna pn njih še niso oglasili kupci. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan se že vrsto let uvršča med najboljše pridelovalce pšenice, saj na svojih njivah prideluje v glavnem pšenico prvega kakovostnega razreda in dosega zavidljive pridelke. Na nekaterih površinah je v lanskem letu pridelek celo presegel lOton po hektaru vendar pravijo, da je razlika v ceni med prvim in drugim kakovostnim razredom premajhna. Zaradi suše bo letošnji pridelek zlasti na lažjih zemljah nekoliko nižji, vendar napovedujejo, da nikjer ne bi smel biti nizu od 6,5 tone po hektaru. S kakovostjo že požete pšenice so zadovoljni, računajo pa, da bo pridelek pospravljen v 10 do 14 dneh, saj na poljih žanje okrog 30 kombajnov. Tudi v kmetijskem kombinatu v Crncih so z žetvijo začeli konec prejšnjega tedna, s šestimi kombajni pa bodo pridelek pospravili s 765 hektarov. Ta zaenkrat kaže dobro, z žetvijo pa hitijo, saj imajo slabe izkušnje z vremenom v prejšnjih letih. Lani jim je dobršen del pridelka pobrala toča, prav zaradi izpada dohodka pri pšenici pa se ves čas otepajo z velikimi težavami. Jesensko setev so morali opraviti s pomočjo posojil, prav tako tudi spomladansko dognojevanje, zato jih močno bremenijo obresti. Za 20 milijonov tolarjev posojila, ki so ga najeli ob jesenski setvi, bodo morali plačati 100 milijonov tolarjev obresti, to pa so stroški, ki jih kmetijstvo ne prenese. Žetev je stekla tudi v preostalih pomurskih občinah, vendar tudi tu zaradi suše in slabšega spomladanskega obraščanja pričakujejo nekoliko nižje pridelke. V Ljutomerčanu napovedujejo, da se bodo pridelki gibali med 6 in 6.5 tone na hektar, s tremi kombajni pa morajo požeti 100 hektarov merkantilne in 65 hektarov semenske pšenice. V zadružnem podjetju Mursko polje z žetvijo začenjajo v tem tednu, pridelek pa morajo letos pospraviti z 251 hektarov. Najbolj nejevoljni ob letošnji žetvi so seveda kmetje, ki grozijo. da bodo pšenico pokrmili živini, če vlada ne bp ugodila njihovi zahtevi po višji ceni. Kaj se bo zgodilo, bo pokazal čas, spodbudno ob vsem je le dejstvo da so sredstva za odkup zagotovljena in bodo pridelovalci dobbt pšenico plačano v 15 dneh, večino ponujenih presežkov pa naj bi odkupile republiške blagovne so zato s spravilom nadaljevali v začetku tega tedna. Pšenico morajo letos pospraviti z 2.300 hektarjev, od teh je 300 hektarjev semenske pšenice, kot vsako leto pa bodo tudi letos na teh površinah pridelali približno petino vseh slovenskih tržnih presež- Na pomurskih poljih že nekaj dni brnijo kombajni, pridelovalci pa so nejevoljni zaradi odkupne cene pšenice, ki po njihovih trditvah ne pokriva niti pridelovalnih stroškov. Foto: M. Johnov. ^zavarovalnica triglavdd. ^^očna enota M. Sobota 1 Murska Sobota, Lendavska 5 ■ rezerve. Ludvik Kovač r°po in sodobnimi načini zavarovanja Turnišče Cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek pripeljali 59 pujskov, starih od 8 do 12 tednov in težkih do 28 kilogramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 8.080 do 12.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 35 pujskov. Sejem v Turnišču se odpira ob 6. uri. PAKETNO ZAVAROVANJE KMETIJ 5 Previdnosti in podjetnosti kmetij zajema: ‘KPt| Xo bornih^'.Produkciji K, '^nosj Wl1 in delovnih strojev p ’ ^ro*^ ZAVAROVANJA KMETIJ: permanentno zavarovanje, kvalitetnejše in hitrejše odločanje ZAVAROVANJA KMETIJ: ž tri ^tn/^ročn^ v 20 odstotkov za vsa sklenjena zavarovanja 'MiJ^ern brez obresti — do 12 obrokov letno »AS J ''JSkerH o Še dodatnih 10 odstotkov popusta J'A Kravanju druga premija zastonj ^^kac^^ALNICA - ZAVAROVALNICA TRIGLAV Cr bo cena pšenice višja, bo tudi cena kombajntranja višja. Po vsem tem bi bilo normalno, da bi bila tudi mehanikova ura odvisna od cene pšenice. Zaoravanje slame Pri poletni obdelavi tal se srečujemo z zaoravanjem rastlinskih ostankov, ki zaradi načina kmetovanja tudi na pomurskih njivah vedno pogosteje ostajajo na njivi. Slama ni odpad, ampak koristna snov za tla, ki se praviloma mora v takšni ali drugačni obliki zaradi bilance humusa vračati na njivske površine. Pr tem želim poudariti, da je sežiganje slame na njivi neutemeljeno, nesprejemljivo in celo škodljivo. Z ognjem uničimo koristne drobnozivke v tleh, rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov na ta način ne zatremo dovolj, uničimo pa organsko snov, ki je zelo potrebna za tvorbo humusa, izboljšanje vodno-zračnega režima in bioloških aktivnosti tal. Slama — pomemben vir humusa v tleh Z vsakim zaoravanjem strnišča in osnovno obdelavo tal uravnavamo fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal in s tem vplivamo na godnost in rodovitnost tal. Z nepravilno in nepravočasno osnovno obdelavo lahko zelo hitro poslabšamo naštete pomembne lastnosti tal. Posledice nepravilne obdelave so vedno večja zbitost tal, slabo zadrževanje padavinske vode, slaba struktura, zračnost, dostopnost hranil, oviran razvoj korenin in rast poljščin. Pomembno vlogo v tleh ima humus, s humusom bogata tla so strukturna, zračna, živa (biološko aktivna), sposobna zadržati vodo in rodovitna. Vir humusa v tleh so rastlinske korenine, nadzemni deli rastlin, gnoj, gnojevka in druge organske snovi. Oranje (zračenje tal) vpliva na zniževanje humusa v tleh. Cim bolj intenzivno obdelujemo, bolj moramo skrbeti za nadomestilo humusa. Žetveni ostanki (Če se ne vračajo na njivo v obliki hlevskega gnoja) morajo ostati na požeti površini in se primerno vdelati v tla. Rezanje (drobljenje) slame Predno žetvene ostanke vdelamo v tla, jih moramo čimbolj zdrobljene enakomerno razporediti po njivi. Sodobni kombajni so opremljeni z napravo za rezanje in trošenje slame Drobno zrezana in po vsej površini razpršena slama je osnovni pogoj za uspešno vdelavo v tla. Nerazrezana in neraztrošena slama se težko enakomerno zaorje, slabo se pomeša z zemljo in je tampon med brazdo in podbrazdjem, kar preprečuje dviganje kapilarne vode po kapilarah navgor, brazda se izsuši in seme ne kali. Primerno vlažnost tal po žetvi lahko ohranimo s takojšnjim zaoravanjem strnišča in plitvo vdelavo drobno zrezane in enakomerno raztrošene slame. Pri tem pa je potrebno izbrati prava orodja. Stroji in orodja V Sloveniji nimamo inštituta za obdelavo tal, zato povzemam pomembnejše rezultate in ugotovitve iz nemških raziskav. Klasični način zaoravanja slame s plugom seje v primerjavi z minimalno obdelavo tal pokazal kot manj primeren, ker rastlinske ostanke slabo premeša z zemljo, slama pride v zemljo pregloboko, se slabše razkraja in kot ‘.mesni sloj preprečuje kapilarno dviganje vode v tleh. Uporaba grebačev (podrahljalnikov, kultivatorjev), ki do globine brazde prerahljajo tla, v kombinaciji z rotacijsko brano, ki meša rastlinske ostanke z zemljo do globine 10 cm, je učinkoviteljša. Plitvo podorana slama pospešuje mikrobiološko aktivnost tal, razkroj rastlinskih ostankov, vsebnost hranil in vpliva na večjo stabilnost strukturnih agregatov tal. Njivske površine s plitvo podoranimi rastlinskimi ostanki veliko bolje zadržujejo padavine in so manj podvržene zaskorjenju in odpornejše proti eroziji. Cim bolj na površini orne plasti so rastlinski ostanki, tem večja je tvorba biomase v tleh in večja populacija deževnikov. Dušik v zgornjem delu ornice se intenzivneje veže na organsko snov in je manj podvržen izpiranju v globlje sloje tal n talno vodo. Na lahkih tleh je možno vdelati žetvene ostanke (zdrobljene in enakomerno raztrošene po površini) tudi s krožno brano, ki mora biti težje izvedbe (2000 kg> ali obtežena, z zobčastimi koluti, tandem izvedbe v obliki črke V, da bolje drobi zemljo in meša rastlinske ostanke. Za mulčenje (zastiranje) lahkih tal, če le-ta niso presuha, je primerna tudi lopatičasto valjasta brana, ki do globine 7 cm zmeša zrezano slamo z zemljo. Možna pa je tudi neposredna setev s posebno sejalnico v ne-zorano strnišče, kar pride v poštev za širokoredne kulture (koruza, soja), predvsem tam, kjer je nevarnost erozije tal. Kmetijska svetovalna služba Žita Flisar Novak, dipl. inž. agr. Repično olje — pogonsko gorivo Skupina poljščin, ki jim iz botaničnega vidika pravimo križnice, se že pogosto pojavlja na naših njivah. Poznamo jih pod imenom repica, ogrščica, gorjušica, redkev, repa ipd. Namen njihove pridelave je različen. Največ se koristijo kot krmne rastline ali zeleni podor, kot organsko gnojilo, kot oljnice in podobno. Imajo vrsto koristnih učinkov v kmetijstvu in v okolju nasploh. V razvitih deželah zamenjujejo pridelavo koruze in s tem izboljšujejo kolobar. Tako zmanjšujejo erozijo — odnašanje tal, izboljšujejo strukturo tal, so dobre meliorativke (rahljajo spodnje plasti tal) in zmanjšujejo izpiranje nitratov v podtalnico. Omogočajo pridelavo energetsko in beljakovinsko bogate krme, zadnje čase so surovina za pogonsko gorivo. V svetu potekajo obširne raziskave za izkanje novih načinov pridobivanja goriv, med drugim tudi pridobivanja pogonskega goriva iz rastlinskih olj. Ta način pridobivanja pogonskega goriva ima nekaj prednosti: rastlinsko olje je obnovljiv vir energije, krog ogljikovega dioksida je sklenjen, neodvisnost od uvoza, gorivo je biološko razgradljivo, prihranek deviz in manj škodljivih plinov v ozračje. Glede pridelave, predelave in uporabe pogonskega olja sta v razsikavi dve tehnologiji: I. Uporaba skoraj surovega olja kot pogonskega goriva v motorjih - traktorjih, ki morajo biti ustrezno prirejeni. 2. Predelava surovega olja v tako imenovanem postopku esterfikacije do merilnega estra oljeve kisline. Ta ester, kot ga strokovno imenujemo, ima potem različne nazive in se kot gorivo uporablja v vseh dizelskih motorjih brez, da bi bili ti kakor koli pregrajeni. Praktična izvedba drugega postopka, ki ima pomembne prednosti, je iz industrijskega vidika sorazmerno preprosta, čeprav je gorivo dražje od znanega dizelskega goriva (nafte). Repico pridelajo kmetje, jo kombajnirajo, dosušijo in uskladiščijo. Ker so skladiščne zmogljivosti v predelavi majhne, Čez leto po določenem redu dostavljajo repico v predelavo. Tukaj se izvede stiskanje in olje prehaja takoj v kemično obdelavo z metanolom. Postopek, ki poteka sicer pri pritisku I bara in 20'C. je v smislu opreme dokaj zahteven Izdelek, ki ga imenujemo gorivo, se uskladišči v podzemni rezervoar, na katerega je priključena črpalka v izvedbi, kot jih poznamo na bencinskih servisih. Kmetje kori stijo količine, ki so jih na osnovi količine repice deležni, sproti v traktorjih ah pa naenkrat pretočijo v lastne cisterne. Stranski izdelek so repične pogače, ki imajo zaradi preostanka olja visoko energetsko vrednost in seveda kot križnica tudi beljakovinsko. Gbcerinska gaza se pojavlja tudi kot stranski izdelek (vendar manj pomemben). Uporablja se kot dodatek gnojilom ali v druge namene. V praktični izvedbi je v Evropi vodilna Avstrija, ki izdela letno okrog 18.000 ton tega goriva. Predvideva se povečanje na 50—60.000 ton/leto. V Avstriji je tudi patentirana tovrstna tehnologija. ki se prodaja v Nemčijo, Francijo, Švedsko, Madžarsko, Ceško-Slovaško, Poljsko, Ameriko in Južno Afriko. Pri nas je postopek razvila Tovarna kemičnih izdelkov Pinus Rače z zmogljivostjo 400 kg/dan. Iz 1000 I repičnega olja dobimo 9501. goriva. Za potrebe samooskrbe kmetije pa so potrebne različne površine. Za povprečno poljedeisko-živinorejsko usmerjeno kmetijo je v pridelovanje ogrščice potrebno vključiti okrog 15 % površin, Ker je pridobivanje tovrstnega goriva dražje od klasičnega, mora država (če ima interes in denar) program finančno spodbuditi. Tako dobijo v Avstriji pride lovalci repice v ta namen 8.000 ATS/ha. Za predelavo (objekti, oprema, zaposleni, kemikalije) pa zainteresirani združijo sredstva kol investicijski delež (npr. 100 000 ATS/ha) in plačujejo dejanske stroške na kg predelane repice (ali ogrščice) Gradnja takšnih centrov je smiselna seveda za območje, ki pridelujejo primerne sorte repice na nekaj sto hektarjih To je zadruga v pravem smislu, ki je nastala zaradi potreb in interesov kmetov določenega območja ob močni spodbudi države. Geza DŽUBAN, dipl. inž. kmet. Kmetijskosvetot alna služba STRAN 9 »naj kmetija« Da, včasih so v nišah hranili trske s katerimi so svetili. Še boli daleč nazaj pa so v njej častili hišno božanstvo, dobrega duha hiše. Toda pojdimo k začetku neke Linico za »presmec« so naredili že v prejšnjem stoletju, ko so gradili Petovarjevo hišo. Foto: bbp kratke zgodbe. Tam v kotu zidne niše, pod prahom in ometom, pod papirji in svečami, je že dolgo tega obležal nek kovanec. Babica ali ded sta ga tam shranila, nekje sta ga zataknila in potem se ni več našel. Dokler ni tam s prstom poorala vnukinja. Morda se je kateremu od njiju Zgodba, ki vsebuje vse druge Domovi, tramovi, niše, pragovi, vse ima svoje zgodbe. Čeprav tečejo zgodbe obenem, pripovedovati jih je mogoče samo posamič. In potem eno zgodbo prekriti in preplesti z drugo. In dodali še kakšno... Samo za poskusi no začnimo zgodi...........zidni niši v nekem domu. Da bomo potem nanjo napletli nekaj čislo kratkih začetkov še drugih zgodb. Kar tako. Ponekod pravijo niši (udi »okenček«. Danes, v novih hišah si takšne niše spet umišijajo. Ne samo zaradi igre senc, niti ne zgolj zato, da bi vnesli v takoimenovano kvaliteto bivanja novo funkcionalnost stene. lo počno tudi zaradi skrivnosti. Gladke stene hiš so že popisane table. Z ničemer popisane. Stene z nišami in vdolbinami so popisane stene. Z zgodbami popisane. v žepu vrinil med molitvenik, ki sta ga pii nedeljski maši vedno odlagala v zidno nišo. Morda je bil novčič namen jen za kak dober namen pa sta ga v cerkvi pozabila spustiti v mežnarjevo zbirko. Kaj nista mogoče zaspala v klopi in sta preslišala cingljanje zvončka? Ah ne, to je bil novčič, ki ga je imela babica v žepu tisto sušno Ali v vaši družini pogosto posedite skupaj za mizo in se pogovarjate? Ali praznujete godove, rojstne dneve in proščenja? Marsikje so proščenja pravi družinski in vaški praznik, na katerem se zbere vsa »rodbina«, bbp pomlad, ko žito nikamor ni moglo, biedozeleno je medlelo v vročini aprilskih dni in prezebalo v nočeh. Vzela ga je s sabo na Markovo procesijo, ko so v cerkvenem sprevodu šli blagoslavljat polja. Nekje seji je skril, da ga ni mogla najti, prepričana je bila, da ga je izgubila .., Ni bil samo kovanec v prahu zidne vdolbine. Tam je tudi solza loja, ki se je odluščila s sveče. Številna znamenja, ki jih srečujemo ob cestah ali sredi polj, so del naše zgodovine; v zahvalo ali kot prošnjo so ljudje postavljali razna kamnita ali lesena pobožna znamenja. Čuvajmo jih še naprej! bbp ce svetinja«, piše kniigi Praznično let°™ Tudi za Prleke je sve* pa navada družine Bunčan priča o tem n.tP Ne samo lepa dobra, tudi starosvetna loška Ekološka - rt-staro navado. Saj . klo tudi drugače, r* „ I gralna«, »holistična"' biina« Sodi namreč• bi,t drenja, v splet avte^ nja, bivanja v strahu^ ; I Med izbiranjem ™ naletimo včasih na • F s(pt na videz Čisto obrobna,? kaže, da povzema ' Svetili soz njo med tisto nevihto, ko je treščilo v Tkalčev oreh in se je odvezala telica v Kocetovem hlevu ter dirjala naokrog po vasi. Bilo je kot za sodni dan . . . Zgodbe iz zidnih vdolbin. Pri Petovarjevih v Bančanih je ena na zunanji strani stene. Pri vhodu v klet. Tam je niso puščali za shranjevanje molitvenikov, sveč, trsk za razsvetljavo. Niti ne za spise in pisma. V njo polagajo »presmece«, ko jih prinesejo od blagoslavljanja. Da bi bila hiša varna pred požarom, strelo, pred nesrečo, da bi bila klet polna in kašča tudi. Blagoslavljat jih nosijo na cvetno nedeljo. Ponekod jim pravijo tudi cvetnonedeljske butare. Samo da so butare večje. V okolici Turnišča je nekdaj veljalo, da jih morajo nesti v cerkev nedolžni otroci, okrog nekdanje Sobote so blagoslovljen presmec razdelili, nekaj so ga odnesli na njive, nekaj zataknili za tram, nekaj za strešne late v čebelnjaku. »Presmec je namreč za Prekmur- SCI Le redkokje še jc, kt znajo "’r^anlr(.^ ja ali slame- ’ »a , y Ur. Sever ki vam "arT šno vazo. jj- .. Duhovna zgodbe. Dunu . a re zgodba z so eni od tistih, J jejo naprej , aeie? * Naj se J"11 šne Iz drugih h* $TEI pisma, mnenja, stališča ... Nezadovoljna gostja Sigurna sem. da v vose/n tedniku dajete prostor tudi za kakšne pripombe posameznika (kritične ali afirmativne, vseeno) katere se dotikajo Življenja p naši regiji. Zato dovolite mi da naštejem nekoliko od številnejših mojih zapažanj na organizacija in dela Zdravilišča Moravske Toplice. O njihovem tretmanu gostov je potrebno včasih tudi javno spregovorili fsaj od njihove izvedene ankete ne pričakujem veliko) ker nisem verjetno edina gostja, ki zapušča zdravilišča brez namena. da bi ponovno tukaj prišla. V propagandnem materijalu (kateri pravno gledano, ima vrednost pogodbe ipiše po 22 uri v vseh prostorih hotela mora vladati mir. Tako torej, vendar kaj ko ga sama inštitucija, ki postavijo takšne zahteve od gostov p številnejših primerih in sama krši. V mojem ! I-dnevnem bivanju v hotelu Terma! tri noči 126. in 27. 6. ter 4. 7.) nisem mogla spati, niti počivati, niti brati saj je bila »živa« glasba za ples v restavraciji Terma la do 3.30 ure oziroma »Moravska noč« S tem so meni (in. verjamem drugih gostov) upropaščene tri noči, tri drago plačane dneve. Zdravilišče ima neke za moje pojme nenavadne za takšno inštitucijo oblike zabave, veselice, kot je na primer navedena. \ Higijena po sohah in restavraciji (hotel Terma!) je nezadovoljiva. Prtov na mizi (nekje) ali jih ni ali se ne menjajo po več dni Sobni balkoni so neuporabni, ker so umazani (moj balkon je bil ves v pajčevinah . j Zajtrk je skoro vedno isti, brez sadja in zelenjave. Pod »džus« sem dobila obarvano vodo .. . Restavracija nima dietne jedilnike, strežniki nerazumevajoči in še to s hrvaško narečje. V hotelskih sobah (Termal je visoke B kategorije) ni radija a n tv sprejemnikov in hladilnikov da ne govorimo (na primer, v hotelu Terme r Čatežke Toplice iste kategorije vsaka enoposteljna soba ima tv z celovečernih 12 programov. Bazen je brez ležalnike, kar smatram, da bi jih moral imeti glede vrst gostov. Ki zaprti prostori so neprezračeni m vroči, a v caffe baru gostom ne ustreza »mešanje« glasbe iz hotelskem lazglasnem centru in glasba iz kasetnika službujočega v baru. Naprej menim, da zdravilišče nima dovolj kuitumo-ume-t niških vsebin in pretpostavk a za druženje in komuniciranje med Gostoma. In na vse to. če se še doda hladni innezainteresirani odnos osebje v recepciji do gostov se dobi popolnejša slika tega zdravilišča. Zdravstvena služba je edina katera dobro otprav!ja zastavljene obveznosti. Vendar to je premalo, in če še to dodam grozne cesle. da bi ponovno prišla m Moravske Toplice. Te moje kritike so dobronamerne z željo, da bi se bolj kvalitetno vključili v Evropo in bi uspešno poslovali po njihovih visokih merilih. d. R BUKOVEC Gospod poslanec iz Puconec Gre za republiškega poslanca Karla Franka. Ne vem. kateri politični barvi pripada, to tudi ni bistveno. Kakorkoli, bil sem presenečen, ko me je pot zanesla na njegovo dvorišče, se pravi v urad krajevne skupnosti Puconci. Ugotovim, da živimo še vedno r času, že pred dvema letoma, razpadlega sistema. In kaj je to? Fred vhodom v pisarno te pozdravi, sicer mala, a značilna marmorna plošča Tito, ki te prepričljivo opozori, da živimo še naprej r njegovi eri. Prav tako te opozori tabla na vhodnih vratih s predznakom »socialistična«. Te pa po izvedenih demokratičnih volitvah, po novosprejeti ustavi ni več. Torej živimo k novih okoliščinah na starih tirnicah. To potrjuje, da se gremo dvoličnost, ki pa nima perspektive. Gospod vaščan in Republiški poslanec iz Puconec. mar ne čutite potrebe, da hi se tudi na tem formalnem področju, kaj malega spremenilo? Sedeti v demokratično izvoljeni skupščini R Slovenije in obenem varovati »pridobitve« starega, preživelega sistema — to ja ne gre skupaj! če je recimo hi vsi predsednik vlade R Slovenije začasno ost ranil tirana. čemu ga ne hi n. podane? iz Puconec? Ja. Tiran je res huda kvalifikacija. obtožba, vendar ve analiziramo stanje, ki ga doživljajo narodi razpadle Jugoslavije. je k vali/ikm-ija »tiran« povsem upravičena. Spomnili se je Titove krilatice ■- Ne dirajte mi armije Predobro se je zavedal. Ne sarmi preko močne armade in močne policije obdržati svoj despotizem. Bili despot za vsako ceno. Da parafraziram Danes imamo na tleh razpadle Jugoslavije več topovskih granul. kakor hlebcev h niha. Da, očitno po njegovi zaslugi. Pa kaj bi drohnjači! še naprej. Stanja od ruskih step do Triglava so si na moč podobna. Soočeni smo s srhljivo situacijo. Botri takega stanja pa so znani in jih tu ne bi omenjal. Povedano r površnih besedah. Generacijsko smo pohabljeni um invalidi nerazsodnosti, enoumja, ki se mu po domače reče — era boljševizma. Podpisani je poiinčm, brezbarven in prav zato ne prenesem dvoličnosti, sprenevedanja. Lepo je, če imaš lastno dvorišče pometeno, vzorno. Križan Ivan Trstenjakova 19 M. Sobota Kupec nemoči čini' 12 n ZW’ nw I i JAu ih a.1.. • ■ - " • „ c gorivo za traktor !MT ^3- $ ' sem prodajalcu povedal, da rahtm matico 14 mm Prodajalec mtjč cč-_^a : m ko in povedal, da bo ta dobra, ker Vesel, da sem dobil želje no ce^ko," ^41' plačal, se zahvalil za uslugo veličino in ugotovil, da mi prodajat Srbohrvaščina še dalje? 14 mm. temveč matico s 17 m™ j cevko dne 2 7. 1992 vrnil p**^ J. - Verjetno se bo velika večina staršev slovenskih petošolcev jeseni zaprepadena vprašala, ali je mogoče, DA IMA OSNOVNO Šolstvo po nalogu zavoda za šolstvo SLOVENIJE AL! REGIJE POTRJEN URNIK OBVEZNE SRBOHRVAŠČINE ZA SLOVENSKE PETO ŠOLCE S PO DVEMA ŠOLSKIMA URAMA TEDENSKO! In to po odločitvi o samostojni poti Slovencev iz 19911/1991 po priznanju samostojne Republike Slovenije z vseh možnih strani v letošnjem letu, potem ko se spodbujamo in prepričujemo mladina, da moramo opremljeni s sodobnim znanjem v Evropo in svet na pragu J. tisočletja, obenem pa naj sedaj v šolskem letu ^91/1993 dopustimo d ril cirilice in podobno . . . .4 ■ . K aniacijob. Pozivam prizadete starše, pedagoške delavec, predstavnike ZuvtkJa za šolstvo, novinarje in druge javne delavce ter pfdilike, da se oglasijo s svojimi mnenji in aktivnimi predlogi, ali je pouk srbohrvaščine opravičljiv, kakšni so učinki enoletnega poučevanja, kolikšni stroški so povezani pri obveznem pouku srbohrvaščine, kaj so cilji v sedanjem času, ali ne bi zainteresiranim otrokom in staršem ponuditi fakultativnega pouka srbohrvaščine ali hrvaščine ali srbščine ali pa tudi drugih jezikov sosedov, npr. italijanščine, nemščine, madžarščine postavimo vse r enak položaj in poglejmo možnosti in želje ter najprej sploh potrebe. Zakaj ne bi tudi za te potrebe izkoristili služb, ki se ukvarjajo z izpeljavo javnomnenjskih raziskav na osnovi nepoznanega vzorca lahko rudi po telefonski anketi. Jesen in novo dolsko leto je pred nami. Ne obremenjujmo osnovnošolcev v nedogled z izgovorom. dtt so drugi pristojni, počakajmo, saj bo. .. Bodimo aktivni in se premaknimo že .v tem, da se glasno izjasnimo, da za našo mladino želimo sodobno znanje. Saška Springer. j zno etvko prodal. Rekel sem 7' ker ni za matico 14 mm. Proda) j^l kam v .skladišče in se čez čas vrnt- . । ,. co IJ mm nimajo. Zato •' Č' '' 1' , moj traktor ne morem uporabi* , lahko ceiko rrnem m za ' , i^,^ - čam) vzamem kakšno druga biafr Prodajalec mi je nato, v bic prfi^ M ' / .. cevke nazaj ne sprejmejo, ker ' a' ,,irnih,n' ,.r"' ,i 7 računalniku m se zato ne more • ^rof ,■ drugo, cevko sem vzel Mzajf ”, p , lihem sem pri sebi računal. ™tla ',, novce, kjer baje take cevkep'<»- (j ko sem zadevno cevko r prt sebt tudi sklenil, da i ontenp ne grem več IMVI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO okna ■ senčila fO^ vrtne garniture - prenova oken - notranja vrata 77 ii; SŽ JELOVICA MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, tel.: 069/22-921 STRAN 10 vest^ kulturna obzorja ■ ' 41 |r I i’ ir I ■ Ferija Lamščeka. ^elna nedokazljivost dog-PtlPt>ino? m?3 x Spoved Ne silo c'marveč po življenjsko tako La sPopSnja-SVOje8a otroške S Pripovedmi, »za n vrednosinimi siste zgodb 1?d80v°r vedno več ‘^»lOnk k' S0 navdušeni šaja titeini^0, se morebin do <; meni. Ker “°čejo več odgovorov« dale^ vPa'je* ’ u^' možje so ^^PetL^ 9 koder se je Pn' ugotovil ^/črvih č, iz La- L ' t k4"* loj' "Rtc'mo,.. kij«niCni ra s ' i»vredn?n dc F' msti n! a>l fr1"'«4 s,s,c 2, nje ta siM dekim drugim za nosil "•NK Fih tudi p0,rAktm “ K "N, Cmia/ vprašati Fcri Lainš- * »;jub L kjer K 0 vsemu spreje V L J?'”'* nJ-h doma ‘•.I lio ^^i VrH . ®’ MPr* L* iaPirah °° kaJ dohl - Vl k" Pred Ogam, S C51* h drU6°d so « Ali k ^•‘te °dP'ra vra *kletvicc? 1^1^, muko, verujejo v K« Ci- tak^^1- naš, k v rriu । Podano km ŠSs “T’-'c * »T!'1-da z?*?’1' klet*i-dnQ m. e vedno iz- n' odgovoril. Namesto koga so cigani Cigani zanj niso literarna fikcija, marveč forma. Li-terariziran stereotip, ki ga je uporabil kot antipod v kon- frontaciji dveh vrednostnih sistemov. Ciganska igra vrednot proti dogmatiziranemu sistemu. »Ti so v zgodnjem otroštvu dokaj agresivni. To so Dogma pa je pri meni povezana s pripovedjo.« Ali verjame v moč kletvice? Ne izmikam se, pravi. Odgovoril sem že. Verjamem v to na videz tako nedoumljivo energijo. Naposled pa se je !e domislil. »Vrag naj vas vzame, vrag naj vas vzame, vrag naj vas vzame!«, je na videz odnehal. »Pa tudi tisto seme naj vzame! Tako ja: pa tudi tisto naj vzame! Zdaj je Durgvia Neni končno obstala, Koščene roke so ji obvisele in v udrte oči ji je na vre ta gro- za, »Ne!«, je komaj iztisnila. Kajti zgroženost ji je tudi grlo zalila. »Ja!«, je bevskni! Bumbaš, »Naj klije, naj rase, naj zrase — a ven naj ne more, a ven naj ne more !« Ko Lainšček ne piše, hoče biti racionalen. Pisanje je zanj popolnoma drug svet. Tam Cigani prekolnejo, zakolnejo, gosli igrajo same od sebe, zvon se oglasi sam od sebe. Vse to spominja na Film režiserja Kusturice Dom za obešanje. Prav tako ciganska zgodba, hipnotizirani puiam. skrivnostno premikanje predmetov. Potem se, nekako po odlašanju, Feri Lainšček le odloči. »Ce verjamem v čudežno moč kletvice? Seveda verjamem, saj verjamem v čudežno moč besede. Saj pišem, sem pisatelj.« »Ko pišeš nisi vsakdanji, si drug človek.« Za Veliko vejsjo je bila še ena velika vas. In zanjo še druga in tretja, in tako vse ► dali in Šir. Ne-giede po kateri poli si hodil in v kateri smeri si se napotil. Kajti, je že tako na tem svetu, da vse poti nekam vodijo. Naj greš naprej ali zmeraj odhajaš in prihajaš obenem. Haigato je bil hvaležen temu spoznanju. Nekdo je pred kratkim pisal, da je slovensko svetovljanstvo m popotništvo še najbolj razvidno v Kreslinovih pesmih. Naslov ene od njih je tudi naslov Lainš-čekovega romana. »Moji in Kreslinovi sentimenti se v veliki meri pokrivajo«. Nemara bi bilo mogoče reči, da nas Prekmurce druži skupen odnos do klateštva? Lainšček meni, da je celo 10 slovensko vračanje k naravi, la hoja v gore, ne- pisana sistemi dogme. kakšen refleks klateštva. »Vračanje v prvobitnost.« Hoja v naravo kot udomačena oblika lateštva? »Da. Saj nomadstva kot takega ne poznajo niti Cigani. Pogovarjal sem se z nekim Romom, izobražencem. Rekel sem mu, pojdi, če le muči, pojdi po svetu. Odgovoril je: več kot dva dni z doma ne morem zdržati.« Problem njegovega romana, kakor ga vidi sam, je »soočenje dveh aspektov. Cigansko novo okolje, kraji kamor so prišli in ti sto prvinsko v njih. To je hotel biti roman s tezo. Ko pa je zgodba začela teči po svoji logiki se je zgodilo kakor v romanu. Začela je teči po svoje. In je tekla kakor je tekla. Ciganska sreča je tisto, kar o njej, na literariziran način, pravijo Cigani sami. Kratkotrajna je in intenzivna«. Lainšček zanika, da bi bila nadaljnja teza romana tudi nekakšen literni poskus o sreči. Bralcu ni skušal sugerirati, daje potrebno za srečo sestopiti v prvinskost. »Dejstvo iz romana pa je, da so Cigani v neenakopravnem položaju.« Zdi se, da te tako imenovane neenakopravnosti Lainšček ne pripisuje nekim socialnim okoliščinam. Pravi namreč, da je v njih več samovzgoje, njihov način sklepanja je drugačen. Naš svet je krut za nas in zanje, vendar za nas na drugačen način. Strinjam se s pisateljem Razlika pa je tudi v tem, da je njihova krutost samoizvoljena, nam pa naprlena. Oče Marička pa je grdo zaklel in je vpraša! dečka: »Ali vidiš, kako bela je moja violina? Kaj praviš zakaj je ta violina tako bela?« Mali je /e skomignil. »Zato, da jo lahko najdeš, če jo kdaj kje ponoči zgubiš!, ga ie poučit stari in mu jo spet potisni! pod brado. Lainšček pravi, da rad demisti-ficira. »Pri beli violini gre za literarni trik, s katerim sem skušal razbiti misttficiranje.« Oblači pa se vendarle izključno v črno. V Čakovec je pred kratkim hodil na nakupe, ki so ga, omenimo 10 mimogrede, nav dali z nejevoljo, ker je v njih videl neko nasilnost slovenskega potrošništva nad domačini. In spel si je kupil črn plašč »Vedno sem imel težave z barvami. Odkar pa sem sc odloči! za črno, mi je lažje. Nobenih težav pri kombiniranju, ki bi spominjale na težave, kakršne imajo ženske z bluzami.« »Svojega moškega poslušaj zmeraj samo z enim ušesom. Toda poslušaj ga tako, naj misli, da ga poslušaš z. obema!«, je šepetata ženski, ki ji je dovolila, da ji je pogledala v dlan. »Šele potem namreč, ko bo povsem prepričan, da so ga polna tvoja ušesa, te bo pustil pri miru. Šele takrat boš lahko to drugo uho hitro kam nastavila!«, jo je z obema rokama prijela za dlan in je šušljala: »Ker, tudi jaz, glej, se sploh ne dotikam tiste tvoje roke, s katero svojemu strežeš in svojega prijemaš! O, ne — tista je njegova in tista naj kar ho njegova! Ampak, povem ti, tako je, tako je ponoči na vseh križiščih slišati, da vsaki življenje dela samo tista roka, ki je samo nje na!« »Ciganke.« Reče Lainšček, ko ga vprašam, če je tudi on v mladosti dražil Ciganke, ki so s trza-vo hojo izzivale mladostniške spolne sanjarije. Ni imel le sreče, vendar so takšne, kot jih opisuje. »Vedno sem jih tako doživljal. Moški so pili, ženske pa so urejale njihov svet.« Meni, da so dokaj emancipirane. Zatrte niso, kljub tepežu, s katerim jih pogosto »ljubijo«. Niso zatrte, »ker si moške želijo«. » Vidiš: to Mesto. Že če ga samo vohaš, je to pravcato razkošje, Lacki roma res diši po svoje, a diši zmeraj enako. Te vasi, tu, vse do Mesta, vonjajo spet po svoje, a vonjajo enako. V mestu pa se vsak čas meša stotero vonjav. Komaj jih prepoznaš in se nanje navadiš, že te zaskominajo novi, neznani. Recimo, vonj starih tet, ki gredo k maši. Pa vonj golobov, ki vzletijo na trgu ...« Kar se njegovega odnosa do mesta tiče, je »v roman položen čislo intuitivno, ne konceptualno. V otroških očeh«, kajti intuicija, s katero se loteva mesta, sega v otroški Čas, »so stvari drugačne. Je več želje. Kako pa Goričanci doživljajo mesto, mar ne nekako bolj na otroški način, kot nekaj nesporna nega in neosvojljivega! Zato se mestnemu življenju tudi ne morejo prilagoditi. Zato pa imamo občutek, da bi se v Soboti najraje obnašali kot kmetje in se kar s traktorji vozili po mestu. Kar se mesta in vsega drugega tiče, je pravzaprav očitno, da to ni samo roman o Ciganih « Namesto koga so torej Cigani? Foto: N. Juhnov STEFAN SMEJ Filmi Franca Mogeta V dvorani vile Hall v Crešnjevcih seje v petek, 12, 6 1992, zbrala le pe ščica obiskovalcev nu reirospektivi amaterskih filmov FRANCA MOGE TA, cd nedavnega domačina te vasi. Pa je bil to eden ud zanimivejših večerov, ki sta ga organizirali ZKO in SKD iz občine Gornja Radgona. 20 Jel usivarjalnega dela Franca Mugela pomeni ra kilometre posnetega filmskega materijah, saj ga je njegova kamera Super 8 spremljala doma la povsod V začetku je bil član kinckluba v Ljutomeru, ker v Gornji Radgoni za to dejavnost ni bilo dovolj interesa, da bi lahko ustanovili klub. Ko pa je tudi v Ljutomeru la dejavnost zamrla, seje vključil v Kinoklub Maribor, ki velja za enega najuspešnejših v Sloveniji. V tem času je g. Moge ustvaril svoje najuspešnejše filme, ki so prejeli številne nagrade v republikah nekdanje Jugoslavije in Evrope, lev Sloveniji ni bil deležen nobene nagrade Marsikaj je bilo povedanega v razgovoru po končani projekciji, v katerega sc se vključili tudi nekateri obiskovalci. Sam je pojasnil, kako pride od ideje do realizacije filma kako je svoje filme montiral ponoči, saj poleg otrok v majhnem stanovanju to ni bilo mogoče čez dan. Pravi, da se ne boji konkurence, saj so posnetki na filmskem traku tako rekoč večni, medtem ko za videotrakove tega ne moremo trditi. Je velik ljubitelj narave, zato v njegovih filmih prevladuje tematika s področja ekologije, etnologije oz, sploh varstva kulturne dediščine. Zato m čudno, da je med^ pobudniki akcije za zbiranje sredstev za obnovo domačije Petra Dajo k a v Crešn jevcih V hiši, kjer se je pred 20S leti rodil avtor dajnčice, je urejena njegova obsežna zbirka. Hiša spada med sto najlcpiih hiš na Slovenskem m j« bila pred 10 leti obnovljena. Nujno potrebno bo obnoviti slamnato streho,'saj so jo vremenske razmere in ptiči uničili Akcijo zbiranja sredstev vodi občinski odbor SKD, Izvršni svet SO Gornja Radgona je že odobril 100.000 SLT, kar pa je odtočno premalo za dela, ki jih je potrebno opraviti. Pričakujejo pomoč Ministrstva za kulturo RS ter prispevke različnih prireditev. Na koncu je potrebno povedali, da bo g. Moge nekatere svoje filme predstavil tudi na mednarodnem taboru o ekologiji in etnologiji, ki bo v prvi polovici julija v Pomurju. Čeprav njegovo delo s filmom ni tako cenjeno, kol je danes video, bo s svojo kamero vztrajal še naprej in beležil na (rak nespametne poteze človeka, pa tudi prijetne dogodke, ki so vredni ohrani tvc. Organizatorji pa smo obljubili, da bomo poskrbeli za prikaz nekaterih njegovih filmov na internem kanalu TV-studia Radgona, belimo mu še veliko uspešnih ustvarjalnih let. hll M], KI SMO Sl JIH OGLEDALI NA RETROSPEKTIVI I PREBUJANJE je eden njegovih starejših filmov in spada med dokumentarni in igrani film. Snema! ga je širom po Sloveniji. 2. NE Pl Sl PO STFNI — dokumentarec, ki govori o propadanju kulturne dediščine oz o propadu vile Hudrga v Policah V ZA NAS VSAKDANJI KRUH je dokumentarec o Babičevem mlinu na Muri v Veržeju Posnel je bil tik preden ga je odnesla narasla Mura. 4, KO BODO OGNJI DOGORELI — dokumentarec, govori pa o lončarju v Pečarovcih. Njegov najuspešnejši film s številnimi nagradami. 5. OBROBNE SMUČINE, V njem moralizira o nekaterih velikih slovenskih prireditvah (Planica, Podkoren) m o tem, v kaj se na koncu taka prireditev sprevrže. br«-.v«dno zn_ koll> se spotikate Sl Okovan Polnostmi. In W Ivanja se ne uresniči i?JSe vi UnaJdhlv?Prav Pnlagodlji-• m vaši starši. Moda pod vplivom katerih nikakor ne morete zbistriti svoje glave. Družinske okoliščine, v katerih živite, so sila neprijetne. Starša težko prenašata breme življenja, zato ste vedno znova priča mnogim nesoglasjem in nerazumevanju, pa tudi drugim še hujšim oblikam medsebojnega obračunavanja. Prav gotovo bo to pustilo hude posledice, ki bodo pozneje negativno odsevale v celem vašem življenju. se vedno vprašajte po vzroku, zakaj, kaj je temu krivo. V tem življenju je vaše poslanstvo točno določeno. V njem morate tvorno sodelovati. Če ne, boste morali račune položiti nekje drugje, zunaj prostora in časa, kjer se boste potem morali srečati s svojo pravo podobo. A ni prav, da o tem tako razmišljamo, ker je pravo življenje tu in ne kje drugje. Kos blaga in domišljija Družina Spremljali vas bosta otopelost in nezainteresiranost do nasprotnega spola, bo več ponesrečenih daljših zvez kot pri drugih. Razočaranja bodo lahko vedno večja. Tudi vi si želite samo eno, in to pravo ljubezen. To pa je samo želja. Premalo delate na tem, da bi postala resničnost. In če se boste potem končno poročili, boste to storili nekomu ali samemu sebi navkljub. Kaj se iz take zveze lahko izcimi, ni treba posebej poudarjati. Vse je lahko ena sama žalost. Nobena zveza se ne obdrži, če ni v njej ljubezni, razumevanja in spoštovanja. Vaša dlan je leva. Napovedi niso prav rožnate. Če nekaj damo nase, a to bi vsekakor morali, morate tudi vi kot mnogi drugi dati svojemu življenju trden smisel in vrednost. Na ta način postane bolj, sprejemljivo in manj neznosno. Na koncu poti se morate srečati s sabo, se pogledati v ogledalu in si reči: Vse to sem samo jaz. če s čim ne boste zadovoljni, lt VAL • MURSKI VAL ^NMvTUjihskladb L Bruce Springsteen •I e ’JCk]xj. „ — ZZ Top 5 ?'Day A, HEAVENS DOOR Guns N‘Roses Cure "k^— Extreme l’je^i &nA~lhe Parnas & The Papas Gun 3 I'1 ONf E — Ochsenknecht EmnJVIc ''J” ~ ^ount ®as'c ZABAVNE GLASBE i 1. j^AMA. MAMA - Brane Drvarič S. Ig rAD — Tomaž Domicelj k c»?A " Don Monetonv band sanjaM chateau Cahfornia Ludežna polja So, V^JENJE - Vocalart " Da^ Avfomobih aniJana ^^^^NOZABAVNE GLASBE NA MURSKEM | A^C*N CClzr, . Obl ’ tKRON PA Z MARELOF < h '"O RO K E — Brane Drvarič kri-1, Slovenskogoriški kvintet 1 — Ans. Slovenija Ans. Lojzeta Slaka Alfi Nipič in njegovi muzikanti Ans. Nagelj — Ans. Franca Miheliča ' Ana i ■*««« Puglja k SRNICa °*ela Skcrj a n ca ' ~ Bratje iz Oplotnice 'll ^tova^a10^^11* četrtka, 23. julija 1992, na naslov 99000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. št. 22 — Sesalnik za računalnike Tovarna We Ge iz Karlsruheja je izdelala zelo močan sesalnik s kot svinčnik tankimi sesalnimi Šobami, ki naj bi olajšal čiščenje občutljivih elektronskih aparatov, na primer računalnikov, tiskalnikov ali telefaksov. Mirco Clean je namenjen izdelovalcem elektronike, računalniškim centrom in velikim uradom, kjer je treba odstranjevati naelektrene delce, umazanijo z računalniških plošč in papirni prah iz računalniških tiskalnikov. S posebnimi filtri, ki se jih da zamenjati, je mogoče odstraniti tudi zdravju nevarne ostanke barvi! iz notranjosti fotokopirnih strojev in laserskih tiskalnikov. Sesalec ne povzroča motenj v računalniških procesih, saj ima varovalne naprave. Voda Zdravniki pravijo, da nam dve skodelici tople vode preženeta občutek lakote tudi za tri ure. S toplo vodo je mogoče torej hujšati. Nalijemo si jo v temno steklenico in to po požirkih pijemo, ko začutimo lakoto. Voda naj ima 50 stopinj Celzija. Seveda pa tako kot pri drugih rečeh tudi pri tovrstnem hujšanju ne smemo pretiravati. A D Iz mehko padajočega blaga ukrojimo poletno oblačilo. ki je pravzaprav samo velika ruta ali več rut. Zavežemo jo po svoje, z nekaj domišljije. Dodamo nakit v barvah letošnjega poletja pa smo moderno in okusno oblečeni. Nekaj načinov prikazuje slika. Oblak vonjav Pri vsakodnevni telesni negi se srečujemo z različnimi preparati, ki so vsak po svoje odišavljeni. Kako izbiramo v tem šopku vonjav, da smo vedno oviti v oblak prijetnega vonja? Kopalna pena je prvi jutranji stik z dišavo, če se zjutraj kopate ali prhate. Izberite kopalno peno, ki se ujema z vašimi siceršnjimi dišavami. če je koža izrazito suha, se kopalnim penam izogibajte. Dišeče soli so prijetne za sprostilno, dolgo kopel in na koži ne puščajo sledi. Dišeče milo — že po nekaj minutah njegov vonj izgine. Priporočljiva so nevtralna ali kisla mila. Dišeče olje se lahko uporablja kot dodatek k vodi za kopanje (nekaj kapljic dobro dene zlasti suhim kožam) ali kot sredstvo za masažo po kopeli. Je prijetno za poletne večere, ker je osvežilno in hranljivo. Vonj dišečih olj je nežen in nevsiljiv. To je najprimernejše sredstvo po kopeli, če koža ni izrazito suha. Dišeče mleko obstaja kot zelo lahka emulzija in ga uporabljamo za natiranje kože telesa po kopanju ali prhanju. Prodira globoko v kožo in obstane nekaj ur, ne da bi puščalo mastne sledove. Dišeča krema za telo. Dobra krema za telo mehča kožo in je odlična podlaga parfumu, ki ga uporabimo pozneje, seveda mora biti oboje iz iste kolekcije, imeti mora isto dišavno noto. Puder za telo je rafinirana oblika raznih talkov. Parfumira-ni puder za teto je običajno usklajen s kopalnimi sredstvi. Dobro vsrka odvečno vlago in je primeren tudi za pazduho. Kuhajte z nami džemov Džemi so sadni shranki, ki jih pripravljamo iz različnih vrst sadja. Pripravljamo jih podobno kot marmelade, vendar se od nje razlikujejo. Pri marmeladah spremenimo s kuhanjem sadje v kašasto snov, pri džemih pa se trudimo, da ostane sadje v koščkih v želi ranem sadnem soku. Trajnost džemov je odvisna od količine dodanega sladkorja, sadnih kislin, pektina in časa kuhanja. Sladkorja dodajamo več kot pri kuhanju marmelade. Džem kuhamo v majhnih količinah - največ iz 2 kilogramov sadja. Čas kuhanja mora biti kratek. Če kuhamo predolgo, sladkor karamelizira in spremeni barvo, sadje se razkuha in postane kašasto. Lepo in hitro skuhamo džem iz sadja, ki vsebuje veliko pektina (ribez, kutine). Med kuhanjem le malo mešamo, pa še to previdno, da sadja ne zmečkamo. Večina džemov se dovolj zgosti šele, ko se ohladijo v kozarcih. V kozarce vlivamo vedno vroč džetn. Nalijemo ga skoraj do roba v skrbno pomite kozarce, kijih takoj zapremo. Primernejši so mali kozarci, ki jih naenkrat izpraznimo. Je pametno otroka kaznovati? Otroka lahko kaznujemo tako, da mu prepovemo gledanje televizije, da mu ne damo žepnine ali kako drugače. Vprašanje pa je, ali je kaznovanje otroka smiselno. Starši kaznujejo na najrazličnejše običajno pa $ tem sploh otroke načine, nič ne dosežejo. Največkrat se zatečejo h kaznovanju starši, ki so jim otroci zrasli čez glavo. S kaznovanjem skušamo nadomestiti pomanjkanje avtoritete. Vendar pa bo otrok, ki ga kaznujemo na primer tako, da ne sme gledati televizije ali iti k prijatelju, še manj poslušat in nam bo še manj zaupal. Tak otrok v besedah staršev ne vidi pravega smisla. Kazen bo zato še poslabšala razumevanje med otrokom in staršem. Navadno gre za preveč popustljive starše, ki popuščajo otroku tako dolgo, da postane njegovo vedenje neznosno. Otrok ne ve, kaj so meje in kje so meje in prav zato ga morajo starši voditi. Skrbni starši naj uporabljajo svojo avtoriteto za to, da odločajo namesto otroka v njegovo korist in mu pomagajo z nasveti. Pomagati mu morajo, da‘bo zadovoljil svoje potrebe. S kaznovanjem pa se starši le izognejo srečanju s pravim problemom. Laže je otroka kaznovati, kot se vprašati, zakaj se noče učiti in zakaj dela naumnosti. S tem da otroka kaznujemo, zvalimo vso breme odgovornosti na njegova ramena, namesto da bi podvomili o pravilnosti lastnega ravnanja. Veliko laže je otroka kaznovati kot vzgajati. SESTAVIL MARKO NAPAST EDEN 00 SLOVANSKIH JEZIKOV INTERESNA SKUPNOST LJUDI MERA ZARITEM NAJVEČJA AFRIŠKA reka VELIKO FINSKO JEZERO GRADBEN MATERIAL IZ LAPORJA GOROVJE V BURMI ZUNANJI DEL UST ŠTAJERSKI DEŽELNI GLAVAR JAVNO PRL POROČANJE ČESA IZUMRLI SLOVAN LJUDSKA MODROST PAPEŽEVA KRONA JANfZ JANŠA PEVKA TURHER STOTI DEL MESTO V MOLDA' Vkll TUMZUA VEZNIK AVT0M0-MIŠKA [oznaka NORVEŠKE TAJSKA PLEMIČ. PROvnAiNin vkoko LISTNATO DREVO RMZGAR JEVA LITERARNA JUNAKINJA VISOKO OBUVALO HDUSTR. MESTO V VZHODNI SIBIRIJI - sto Kvadratnih metrov JAREM AZUSKI VELETOK Sik ar StIBIC anatole FRANCE MNOGO KOTMKZ DEVEDMI KOTI PESNIŠKA HGURA, PONAVLJA. NJE BESED REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Indiana, Maister, montaža, AČ, emir, naprava, Uri, No, eks, SS, la me n to. K, Ore, P, at, iver, nesnica. Trianon. Džem uporabljamo kot marmelado, posebno pri zajtrkih. Z njimi lahko tudi prelijemo ohlajena sladice. Džem hranimo v iiiadni, temni shrambi.. STRAN 13 Piše Boris Kukan ja Fotografija Lado Klar Pot na Kilimandžaro ZIMBABVE VIKTORINI SLAPOVI Rebman v zacmu rn verjet, era je bila beta lisa na Kilimandžaru. ki jo je zagledal v daljavi, sneg. Vendar tudi doktor David Livingstone, škotski misijonar, ki je slapove prvi odkril, ni mogel takoj razvozlati, kam padajo vodne gmote reke Zambezi. Čeprav je s čolnom priveslal skoraj do začetka slapov, ni mogel ugotoviti, kam in kako globoko padajo vodene gmote Zambezija. Malo pozneje je odkril, da padajo globoko v kanjon in takratne meritve so pokazale, da je širina padajočih slapov 1700 m in glo- Johannesburg Viktorijini slapovi btna na nekaterih mestih tudi do 120 m. Tako je omenjeni doktor odkril največje čudo sveta. Slapovi so dejansko na meji Zimbabveja in Zambije. Polovica slapov je v eni, polovica v drugi državi. Težko je povedati, kateri slapovi so lepši. Mi, ki smo se s kolesi odpeljali v Zambijo, smo mejo prekoračili na mostu, s katerega seje lepo videl del slapov. Ko smo si jih ogledali z ene in druge strani, nas je očarala globoka padajoča voda. I Jožef Rituper-Dodo PRAŠNEGA MESTA Podpisi k slikam gospoda Purača BOtmenje vode je bilo tako močno, da se v bližini ni bilo mogoče pogovarjati. Vodna para, ki se je dvigovala nad slapovi, je bila vidna nekaj kilometrov daleč. Voda se je razbijala v milijarde in milijarde kapljic in zaradi lomljenja sončnih žarkov je bilo videti mavrico. Lok mavrice seje razprostiral čez polovico slapov in je bil bele, rdeče, oranžne, zelene in modre barve. Zimbabve nam je ostal v lepem spominu po naravnih lepotah, čistoči in tudi disciplini. Njihov denar je bil trden, saj smo dobili za 1 USD 5 njihovih dolarjev. Čutiti je bilo, da je Južno Rodezijo vodil predsednik lan Smith, ki je vladal trdo, vendar modro. JUŽNA AFRIKA -JOHANNESBURG Leteli smo od Viktorijinih slapov v Johannesburg, v toliko opevano Južno Afriko z apartheidom na čelu. V mestu smo že na prvi pogled ugotovili, da je to afriška Nemčija, kjer smo hodili, smo dobili vtis, da belci nadzorujejo vitalne gospodarske interese države in zato nas ni začudi Na letališču lo, ko nam je črni taksist povedal, da želi na skorajšnjih volitvah zmago belcev. Na vprašanje, zakaj, je odgovoril, da želi imeti dober družbeni in osebni standard, takšen kot do sedaj. Če je bilo čutiti v državah, kot so Kenija, Zimbabve, Zambija samo japonski vpliv, predvsem v gospodarstvu, je bilo v Južni Afriki zaznati dosti evropskega in ameriškega. Vendar je Južna Afrika trmasto vztrajala s svojim aparthei dom in ni pomagala niti grožnja ZDA. kaj šele takratne Sovjetske zveze in Evrope, ne gospodarska in tudi ne vojaška. Prizadela jo tudi ni izključitev iz športne zve- Najjužnejša točka Afrike ze in olimpijskih iger, vendar je bila država dejansko osamljena. Imela pa je surovine, predvsem baker, uran, zlato, diamante, nafto, zemeljski plin, vodno energijo, premog in izredno strateško lego, tako da so bite vse blokade zaman. Iz Johannesburga je del skupine poletel do Capetowna, se potem odpeljal do Rta dobre nade in še do najjužnejše točke afriške celine do Agulhas, kjer se Indijski in Atlantski ocean prelivata. Tako smo stali na najjužnejši točki afriške celine in s pogledom iskali po morju daleč proti jugu — Antarktiko, in ko smo tako stali in dalje nismo mogli, smo se zavedali, da je tu konec in da je čas, da se vrnemo domov. Pot, kt smo jo žili in prehodih. K jji« Dobili smo se eno .« sko izkušnjo in odk t žele - vsaka je bila P^jr p pa in zanimiva- • . mandžaro ostaja m 1 pozabno doživetji Pokrovitelji: MIRA, RADGONSKE NIK, POMURKA.«* , MURSKA MLINOPEK. ELEK^^ l BOR TMP MURS** Pf agromerkur. no VA. Celotna odprava spet na domačih tleh Agromehaniv Počakal sem, da se je »delovno mesto« spraznilo in nato splezal po lestvi na podest. Delo sploh ni bilo zabavno. Veseli je stal pod podestom, na katerem smo poganjali vrtiljak, in nas ves čas priganjal. V rokah je imel šibo, in če je videl, da se kdo premalo trudi in napenja, ga je rahlo udaril po petah in tako pokazal, da pri njem ni izmikanja. Vse skupaj je spremljal velik trušč. Iz lijaka starega gramofona, ki ga je moral ves čas kdo navijati, je prihajala Škripajoča glasba, Veseli je vpil, naj ga hitreje poganjamo, njegova žena pa je hodila okrog vrtiljaka in z vreščečim glasom vabila nove, zabave željne stranke. Ko je Veseli odločil, da bo vožnje počasi konec, in na to ni bilo treba dolgo čakati, je jel naštevati postaje: Pragersko, Ormož, Maribor, Ljutomer, Varaždin, Čakovec, Lendava in nato glasno zapovedal' »izstopit«! To je pomenilo, da smo vrtiljak prenehati poganjati in se je začel ustavljati. Vrtiljak se je hitro spraznil in spet so sedeže začeli polniti otroci in tudi ljubezenski pari so se radi vrteli in predvsem spremljevalci so ra di počeli med vožnjo kakšne majhne vragolije in se tako postavljali pred dekleti. Veseli je šel s časom naprej tako, daje imel pozneje že vrtiljak, ki ga je poganjat električni tok, in tudi gramofon s hreščečim zvočnikom je bil na elektriko. II Prej sem govoril o Qanalu, vendar mislim, da najpomembnejšega v zvezi z njim nisem omenil. Pozimi je bilo ob njem smučišče za vse mesto. Predvsem ob nedeljah se je tu kar trlo otrok, pa tudi starejših ni manjkalo. Eni so se sankali, drugi smučali, nekateri so pa prišli kar tako. To je bit pravi naravni rekreacijski center. Tu smo vozili slalom, imeli skakalnico, s katere so nekateri skočili tudi po meter daleč, ali pa se odpravljali na smučarske izlete med polja proti Pušči. S smučanja smo se vračali ob mraku, doma pa nas je čaka! lipov Čaj, da smo se pogreli, pa tudi ocvirki ali kaj podobnega. Glavno smučišče za meščane je bilo na Goričkem, kamor smo se predvsem ob nedeljah vozili z goričko mariško — z vlakom, ki je verjetno vsem ostal v najlepšem spominu. Na smučanje smo se pripravljali vsaj en dan prej. Gojzerje smo namazali z ribjim oljem, da ne bi puščali vode, smuči pa namazali s kupljenimi mažami, čebeljim voskom ali pa kar s svečo. Ne eno ne drugo ni dosti pomagalo. Nogavice v gojzarjih so bile mokre, smuči pa so drsele po snegu, Če so bile namazane ali ne, saj se je maža odstranila že po prvi vožnji. Smuči so bile v glavnem domače izdelave. Kakšen mizar se je celo toliko potrudil, da je na robove privil kovinske robnike. Palice so bile iz jelševine, tu in tam je kakšen premogel palice iz bambusa. Tudi okovje za smuči je bilo največkrat narejeno doma, vendar pa ni bilo malo takih, ki so imeli, »kandahar«. To so bile posebne vezi iz jeklene žice in spirale, ki so bile ločene od smuči tako, da jih je lastnik lahko nosil okrog vratu, ko se ni smučal, in tako vsem naokrog kazal, kako daleč je s svojo opremo. Drugače se pa na modo takrat ni ravno veliko gledalo. Bili so pač še prehudi časi. Smučanje je bilo pravzaprav zelo poceni. Vozovnica do Mačkovec je stala zanemarljivo malo, pri gostilni Nemet pa so bili garderoba, počivališče in tudi čakalnica oziroma zbirališče za odhod domov. Hrano smo imeli v glavnem s seboj, tam smo si kupili le čaj, ki je stal toliko kot partija biljarda, s katerim so se predvsem popoldne ukvarjali tisti, katerim so odpovedale noge — o vlečnicah se nam ni niti sanjalo. Dan smo v glavnem porabili za hojo navkreber po smučini. Zadnje minute pred odhodom vlaka so nekateri izkoristili za skakanje po naravni skakalnici, ki je bila tik ob progi na nasprotni strani železniške postaje. (Nadaljevanje) KMETOVALCI! IZKORISTITE UGODNE MOŽNOST! TRAKTORSKIH PRIKOLIC IZDELOVA^ MLAZ BOGDANO! IN TV BJELOVAR BREZOBRESTNO POSOJILO V zalogi imamo prikolice: • — FARMER (6 ton s povišanimi stranicami, tristranski prekucnik, - PRIKOLICE, 3,5 tone prekucne..................... . ’ <1»^ — PRIKOLICE TV, 2.5 tone........................... Za vse prikolice 5% gotovinski popust V svojih prodajnih centrih Vam ponujamo še: ciiTZ traktorje TT Bjelovar, FERGUSON 539, ZETOR 52.11, ZETOR 6264, gon na vsa štiri kolesa — z ustreznimi priključki. Lasten proizvodni program: . d016^ * — škropilnice za zaščito nizkih kultur od 200 do 2200 I z delovnim razponom od , za zaščito vinogradov in sadovnjakov, r«-1 — alomizerji od 200 do 2200 I v različnih izvedbah, po posebnem naročilu j>n skim upravljalnikom ali so celo avtomatsko elektronsko vodeni in zadoščajo * zaščite okolja. — Za vse izdelke so zagotovljeni rezervni deli in servisiranje. Vse informacije dobite v PSC Kranju, Hrastje 52 a, tel. (064) 324-033, in PSC v Mariboru, Primorska 9, tei. (062) 38-980. STRAN 14 kronika Ui ■ »M ki je^1?Pnda J? b'1" do nedavnega ena od tistih v mariborski Ško-^oa * Mevfu prebivalcev največ duhovnikov. Desetim še L'j’*nel SVE '“krat po 23. letih pridružil Alojz Benkovič iz Bogojine, t fri Sr “^gojinski župniji novo mašo. Pridigal mu je domačin, de-^'"laiidrl 'n’ dt,že Horvat. Kljub slabemu vremenu se je verskega "'novn1 ’ vernikov, ki so prišli od blizu in daleč. Med dru-ii v8rn’ka Pozdravili tudi udeleženci mednarodnega delovne fr^?unfr • o.ke Polane v finskem, nemškem in nizozemskem jeziku 1 B|H. Foto: F, M. Lovci $ p ¥ i Dolina najboljše Miu" sektorska gasilska tekmovanja, so pri- naib Ts °bč'nsko. ki je bilo v Dolini. Na njem so se po-V destine. Najbolje so se odrezali gasilci in gasilke so tako postali občinski prvaki. Izmed mladincev so 'l*Žižkov, izmed mladink Lendavčanke. med pionirji ^kover lz Vel'ke Polane, najboljše pionirke-gasilke pa so K&LZr j ž. ■ aorist Vsiljeval ? 15 vozli Je 9 k!1’ "ato Da rakt°r po lokalni T ” lev?® Pokušal zape rJ Zdl Franči ti .^bko vj“ * ni P^pričal, Uro? ž Osebni ' StOn’ Slcer ne iC^ri t ’Tn avtom- 2 nas- J popeljala S v nesreči liji * lažje nosu re?e’ saJ Je voz' ^'olarjev V°Z"h pa K za ■■ ^»lesarsko h?* avtOrn asi “c ie Peljal z 1% :hund|, lokalni cesti S,hota Lendava naPr’ domačiji šte- Mar, F™1 P^^Uala 5% sreJva S °llZe' >2 Pfedniim 'H iZv, evirr' delom ^ kut0^ ‘ K-dr P° CESli "^bilist >il i« > ^Ijnl Mo" ° ’z Frole- J?38'51131"' W*W?Jarlbor' Ko sta 1’Jrtiv er ntj:d8rad dO križiš-' v|>„ ,JC regionalna ce Oiebn, ; PriPelMl iz i- 1 znaUdV k' Pa se ’ ''N.' °rnen>U Stop- Tako je , in^ene£a voznika Jr^dni/^Goro “ Podedoval. 1 i Radgone so Gornji s,orilca JC Radgone. Trčenje pri prehitevanju V Dolgi vasi seje 6 julija zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem Štefan K iz Dolge vasi Med prehitevanjem gaje zadel osebni avto, s katerim se je peljal Jože S. iz Lendave. Motorist je dobil hude telesne poškodbe in so ga odpeljali v bolnico, gmotna škoda na vozilih pa znaša 50.000 tolarjev. Nesreča odkrila orožje Janez K., ki izhaja iz lendavske občine, drugače pa je Švicar • ski državljan, je 10. julija zape Ijal v nepreglednem ovinku na magistralni cesti v Hotizi na levo bankino, nato v jarek, od tam ga je odbilo v ograjo, nazadnje pa je obtičal, prevrnjen na streho, na vozišču. Med prevračanjem je padlo iz avta nekaj orožja in nabojev, kar je skušal skriti, še več orožja pa so našli v avtu Prijavili so ga temeljnemu javnemu tožilstvu, saj ni imel dokumentov za omenjene predmete. Očitno jc, da je šlo za tihotapsko blago Škode za 350.000 tolarjev Darko P. iz Ljubljane se je peljal I I. julija z osebnim avtom po lokalni cesti skozi Okoslavce. Z dvorišča domačije številka 31 v Okoslavcih je nenadoma pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Ivan H. Vozili sta silovito trčili, Ivan H. pa se je poškodoval, zato so ga odpeljali v bolnico, a so ga kmalu odpustili v domačo nego. Škoda na vozilih znaša 30.01)0 tolarjev. Nesreča opozarja, da tudi v manjših, manj prometnih krajih moramo biti previdni, ko nameravamo zapeljati z dvorišč na cesto. praznujejo V lovsko družino Apače je včlanjenih 71 lovcev. V soboto, 18. julija, bodo proslavili 40-letnico. Ob tej priložnosti bodo predali svojemu namenu velik sodoben lovski dom. I ega so pričeli graditi sicer že 1977. leta. Na slovesnosti bo bogat program, tudi lovska tekmovanja, ki se jih bodo udeležili lovci iz devetih družin lovske zveze Prlekije, F. Kt. V nedeljo dan žetve Aktiv kmečkih žena in deklet, ki deluje pri kmetijski zadrugi v Gornji Radgoni, pripravlja za nedeljo, 19. julija, dan žetve, ki bo v Spodnji Ščavnici. Na prireditvi, deseti po vrsti, bodo prikazali načine spravila pšenice, kar pomeni, da jo bodo poželi kot nekoč. Kosci in Janjiče bodo tudi tekmovali. Pričakujejo veliko nastopajočih in še več gledalcev, ki bodo tako obudili spomine na preteklost, lahko pa se bodo tudi okrepčali z domačimi dobrotami. F. KI. POROKE Roman ČERNJAVIČ, strojni tehnik, Bakovci, Poljska 35, in Edita BANF1, tekstilna tehnica, M. Sobota, Nas. 14. diviz. 67; Miran ROUS, strojnik, Beltinci, Kocljevo nas. 13, in Brigita ČER VEK, vzgojiteljica, M. Sobota, Nas. J. Kerenčiča 14: Simon LA POŠI, delavec, Krog, Plečnikova 40, in Suzana LAZIČ, tekst, kon-fekcionarka, Černelavci. Lendavska 19; Avgust BRUNEC, str. tehnik, M. Sobota, Cankarjevo nas. 30, in Suzana REZAR, ekonomska tehnica, Lukačevci 19; Anton HORVAT, kmet, tehnik, Bogojina 163, in Metka SRAKA, pravnica, Ivanci 8; Igor TER NAR, dipl, veterinar, M. Sobota, Kajuhova 10 in Mira MISLETA, zdravnica, M. Sobota, Kajuhova 10; Stefan KALAMAR, kmeto valeč, Domanjševci 24, in Suzana NEMEC, kmet, tehnica, Do manjševci 117; Zollan KERČMAR, orodjar, Domanjševci 122, in Ljubica MUNDAR, nain. gospodinje v hotelu, Zreče, Cesta na Roglo 17; Danilo VOHAR, iikalec, Bakovci, Poljska 39, in Veronika GABOR, tekst, tehnica, Petanjci 87; Tomislav KOROŠEC, predm. učitelj, M. Sobota, Mala Nova 26, in Jožefa MARIČ, med. sestra, Motovilci 14; Karel GYOREK, krojač, Filovci 44, in Olga H ARI, kuharica, Motvarjcvci 50. ČESTITAMO! Savna je zagorela Pred kratkim je zagorelo v savni hotela Ajda v Moravskih Toplicah. Gmotna škoda znaša 50.000 talarjev. Zagorelo jc pred čiščenjem prostora, v katerem je bila zakurjena peč. Ogenj je bruhnil, ko so odprli vhodna vrata. 7. julija pa je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju v izmeri 20 krat 10 metrov Jožeta K iz Vučje vasi. Zgorelo je ostrešje, krito s salonitnimi ploščami, 30 ton sena, 15 ton slame in drugo. Gmotna škoda znaša po prvih ocenah milijon tolarjev. Pri gašenju so sodelovali gasilci iz Vučje vasi, Bučečovec in Ljutomera ter seveda drugi. Ogen je posledica olroške igre z vžigalicami. Nesreča v Lipi V Lipi se je zgodila 11. julija ob 17.20 prometna nesreča zaradi izsiljevanja in domnevne vinjenosti. Policisti so zapisali v svojem poročilu, daje vozil Štefan V. iz Beltince osebni avto po vaški cesti in zavijal v levo proti Beltincem. Izsilil je prednost pred osebnim avtom, s katerim se je pripeljala v tistem hipu Zdenka Z. iz Turnišča. Posledica trčenja vozil je škoda za 150.000 tolarjev, voznica pa se je poškodovala. K sreči laže. Ponarejeni tolarji Ponarejenim tolarjem še ni konca. Tudi na območju Pomurja so v zadnjih dneh odkrili nekaj bankovcev za tisoč tolarjev, za katere sumijo, da so ponarejeni, zato so jih poslali v ekspertizo v Ljubljano. Občanom svetujemo, naj bodo previdni pri jemanju tolarskih tisočakov, zlasti tedaj, ko jih dobivajo od neznanih ljudi S tovornjakom se je zagozdil Pred Spodnjimi Ivanjci se je pripetila nenavadna nesreča. Srečko B iz tega kraja je vozil tovornjak po cesti Cogetinci Spodnji Ivanjci. Zaradi prevelike hitrosti je vozilo začelo zanašati, zapeljalo je v levi obcestni jarek, globok 1,5 metra, in leva stran kabine seje zagozdila med debeli drevesi. Voznik je bil vkleščen v kabino in iz nje so ga rešili gasilci iz Gornje Radgone. Zdravnik je ugotovil lažje poškodbe, huje pa je zdelan avto, saj naj bi bilo na njem škode za milijon tolarjev. Pretreseni sporočamo, da nas je nepričakovano zapustila Policist je šel kolesarit... Predzadnjo sredo je s parkirišča pred podjetjem Solidarnost v Murski Soboti izginil osebni avto znamke Peugeot 405, v katerem je lastnik Bela F. pusti! ključe. Krajo je seveda prijavil in policija je budno bdela nad vozili. Naključje je hotelo, da je vozilo odkril policist, ki je sprejel prijavo. Po končanem delu je šel na rekreacijsko kolesarjenje in opazil, da mimo njega drvi enako vozilo, kot jc bilo ukradeno. Poklical je sodelavca s prometne policije in kmalu zatem so prišli do Peugeota, ki se je ustavil, ker mu je zmanjkalo bencina. Ugotovili so tudi, da ga je odpeljala starejša mladoletnica Zdenka R. z Melince. Zaželela si je vožnje, in ker svojega avta še nima, je izrabila priložnost. Spet se je potrdil rek: Priložnost dela tatu! Zoper njo so podali kazensko ovad bo javnemu tožilstvu. Uboja v soseščini SLA VICA FRISKIC ^or . marljiv in prijema sodelavka nam bo ostala v lepem spominu. kolektiv LB — Pomurske banke, d. d.. Murska Sobota Dva uboja — v Medžimurju in v Slovenskih goricah — sta vznemirila tudi ljudi v naših krajih. Ljudje govore vse mogoče, zato bo dobrodošla naša informacija. Čakovska policija je priprla 56-letnega Branka Jurčeca iz Turčišča. ki je osumljen uboja 45-letnega Mija Slane iz Deka-novca, kar je storil z žepnim nožem. Zabodel ga je v srce in zaradi močne krvavitve je poškodovani umrl v bolnici v Čakovcu. Zločin se je zgodil pred vaško gostilno. V mariborskih zaporih pa je B. P. z Gorenjskega Vrha pri Zavrču. Sumijo ga uboja svoje matere, ki jo je stisnil za vrat tako močno, da se je zadušila. To naj bi storil zato, ker mu ni hotela dali denarja, da bi plačal kazen za neki prekršek. Če tega ne bi storil pravočasno, hi ga odpeljali v zapor. Anketa med taborniki gasilci v Bodislavcih Taborjenje privlačno za mlade gasilce Občinska gasilska zveza Ljutomer vsako leto organizira v Bodislavcih enotedenski tabor Mladi gasilec. Na letošnjem taborjenju, ki je bilo že štirinajsto po vrsti, je sodelovalo 108 pionirjev in 13 mentorjev iz ljutomerske občine. V času taborjenja se mladi seznanjajo z organizacijo in delovanjem gasilske organizacije pri opravljanju humane dejavnosti, kakor tudi z gasilsko opremo. Poleg tega izkoriščajo prosti čas za razne igre, plavanje v sosednjih Moravcih, se medseboj spoznavajo, spoznavajo kulturne znamenistosti Male Nedelje in okolice ter za razne druge sproščene aktivnosti. Po končanem taboru pa pisno in praktično preverjajo svoje znanje. Obiskali smo tabor Mladi gasilec 92 v Bodislavcih in med udeleženci pripravili anketo. STANK HUNJADI - vodja tabora: »Vsakoletni tabor mladih gasilcev v Bodislavcih organiziramo kot neke vrste nagrado za tiste, ki stopajo v naše vrste in so se že doslej izkazali pri delu in tekmovanjih V času taborjenja pa si mladi tudi izpolnjujejo znanje v gasilskih veščinah in se seznanjajo z gasilsko opremo. Dovolj časa pa imajo tudi za sprostitev in razne aktivnosti, ki jih zanimajo. Letos dajemo poseben poudarek tudi tekmovanju za značko pod naslovom preprečujmo požare. Ob koncu taborjenje pa pripravimo taborni ogenj, kamor tudi povabimo občinske m republiške funkcionarje ter starše otrok, ki so se udeležili taborjenja Taka oblika dela z mladimi se je pokazala kot koristna in bomo z njo nadaljevaliž STANKO MAKOTER iz Mote, učenec osnovne šole na Cvenu: »Letos sem se udeležil občinskega tekmovanja pionirjev, kjer je ekipa Mote zasedla tretje mesto. To mi je dalo še več veselja do gasilske dejavnosti, hkrati pa mi tudi omogočilo, da sem prvič prišel v tabor gasilcev ljutomerske občine. Tukaj se mi zelo dopade, v prostem Času se najraje kopam. Sicer pa me privlačijo tudi druge sproščene aktivnosti, ki jim imamo v taboru. Zanima me tudi razna gasilska oprema in njena uporaba. V Času taborjenja sem tudi spoznal sovrstnike iz drugih krajev ljutomerske občine in pa Malo Nedeljo in okolico.« MATEVŽ KAUČIČ iz Gre-sovščaka, učenec osnovne šole Ljutomer: »Z življenjem v taboru sem že dobro seznanjen, saj sem letos že sedmič. Vsako leto na taborjenju tudi spoznavam nove prijatelje, mlade gasilce. Zelo rad se udeležujem gasilskih tekmovanj, kjer vsak preverja svoje znanje in sposobnosti. Z velikim zanimanjem pričakujem tudi tek movanje za značko preprečujmo požare, ki ga bomo imeli v času taborjenja. Veselim pa se tudi tabornega ognja in programa, ki ga bomo ob zaključku taborjenja pripravili za naše starše in goste. Skratka življenje v taboru se mi dopade in če bom Še imel prilon-žost se ga bom tudi udeležil.« F M URŠKA POLAK iz Ljutomera, učenka 6. razreda osnovne šole: »Za taborjenje v Bodislavcih, kjer sem letos prvič, sem se odločila, ker me gasilska dejavnost veseli in se z njo želim bolj seznaniti in izpopolniti. Zato tudi z zanimanjem spremljam predavanja mentorjev Zelo me zanima tudi gasilska oprema in to je tudi priložnost, da se sama preizkusim Sicer pa je taborjenje zame sprostitev, prijetno bivanje med sovrstniki. V taboru se igramo, kopamo in navajamo na življenje pod šotori. Tukaj se mi dopade in bom v tabor la tudi prihodnje leto, le če bom imela možnosti.« LILIJANA HODNIK iz /ihtave, učenka osnovne Šote Videm: »Z velikim zanimanjem sem šla prvič na taborjenje mladih gasilcev v Bodislavce in moram povedati, da sem zadovoljna, da sem se tako odločila Zelo me zanima gasilstvo kot humana dejavnost, saj gasilci pomagajo ljudem v nesreči in ob raznih požarih. Zelo rada se hodim kopat, zanimajo pa me tudi druge sproščene aktivnosti v taboru. Vesela sem tudi, da nam služi vreme in da lahko po programu izvajamo načrtovane aktivnosti. Upam, da se bom dobro odrezala tudi na tekmovanju za značko preprečujmo požare.« STRAN 15 Pomurska nogometna liga Polana in Bistrica najbolj disciplinirani Čeprav je tekmovanje v pomurski članski in mladinski nogometni ligi že nekoliko odmaknjeno, ne bo odveč pogledati lestvico fair play moštev. V pomurski članski nogometni ligi je bilo najbolj disciplinirano moštvo Polane, ki ima 17 kazenskih točk Igralci Polane so dobili 17 rumenih kartonov. Na drugem mestu sta Bistrica in Cren-šovci s po 27 kazenskimi točkami (po 22 rumenih in po 1 rdeči karton). Sledijo: Rakičan 30, Ižakovci in Dobrina Rogašovci po 33, Lipa in Odranci po 35, Bakovci 39, Tišina 40, Ljutomer 42 in Dobrovnik kar 78 kazenskih točk. V minulem tekmovanju pomurske lige so nogometaši Dobrovnika dobili 48 rumenih in 6 rdečih kartonov. V pomurski mladinski nogometni ligi so bili najbolj disciplinirani igralci Bistrice, saj so dobili le 7 kazenskih točk. Sledijo: Beltrans iz Veržeja 12, Turnišče 17, Crenšovci 18, Dobrovnik 21, Dobrina iz Rogašovec 24. Polana 25. Odranci 27, Ljutomer 33, Ižakovci 37. Tišina 38, Bakovci in Tigop Lipa po 39 in Rakičan 52 kazenskih točk. Dobljeni kanoni se točkujejo takole: rumeni I kazenska točka, rumeni-rdeči 3 in rdeči 5 kazenskih točk. iHL 1991/92 — 2 5 A 5 6 7 8 9 m n 12 1, IŽAKOVCI P;1 0:1 2:1 O:C lil .0:1 4:1 2:0 2:2 2:0 2:1 1:2 3:0 4:0 5:1 3:2 5:2 1:2 5:1 2. DOBRINA 1;2 1:0 1:2 lil 0:0 4:2 9:1 m 5:1 2:2 €:2 1:0 0:2 5. LJU^ObEH 1:2 O;0 2:1 0:0 ^10 2:1 i 0:1 1: 5 0:0 0:0 0:0 2:1 1:3 3:0 3:0 4:2 3:1 0:6 I 1 A. BAKOVCI 5:1 2:2 5=3 0:0 ■:L 0:5 4:1 1:2 0:1 3:0 6:0 2:2 P1 1:2 U' r-Ol £4 3:1 2:2 1 , 5. ODRANCI 0:5 1 ;0 O:D 2;4 1:2 1x0 1:0 2:6 1:2 2:2 |1 1 2:0 lil lil 2:1 2:0 Sa 6. CREhbOVGI 0:2 2:5 1:C 5:1 0:0 2:1 6:2 0:0 2:1 0:3 3:0 5:0 l;0 10:3 0; 3 0:0 7. TININA 2x2 0:2 U5 0:1 0:0 0:0 1:0 O: 5 2:1 2:2 1:2 0:3 l-l 0:2 2:1 2:1 Lu!_ 2:2 1:0 5:4 5:1 8. DOBROVNIK Ji! °ii 1:2 5:1 0:6 liž • 11 0:2 5:0 0:} 1:1 2:0 1:0 5'1 6:2 0:3 0:0 L-l 2:2 9. TIGOP LIPA 2:1 Or? n? 2:2 0:5 1:1 2:2 L il 1X1 0:3 0:1 1:2 1:2 0:1 1:1 2:0 3:2 2:1 Ižiž 10, RAKIČAN 0: A 2:2 0:0 0:5 2: A 2:1 0:0 1:2 C:? 1:2 3;C 1 :□ 3:1 13 2:6 0:2 1:5 K:0 3:2 11. DOLANA 3 = 5 0:1 2:4 1;5 0:C 1:2 2:2 1:2 2:1 J:C C:C 2:2 0:1 5:0 C:0 2: 3 1:2 3 1 2:5 5:1 B:2 . 12. 9K,TKICA 2:0 1:2 1:3 2:2 1:2 1:2 3:2 » 1 4:5 1:5 hi 2:2 4:1 2:3 0:2 2: 3 1:5 2:8 Nogometaši Panonije iz Gaberja. Stojijo od leve: Tratnjek, Šumenjak, Dani Hozjan, Horvat, Ščančar, Žalik, Alen Sapač, Kovač in Smej (trener); čepijo: Režonja, Prendl, Matajič, Tomislav Hozjan, Sarjaš, Damjan Hozjan, Novak, Denis Sapač, Jože Hozjan (predsednik); manjkajo: Dejan Prendl, Stanko Hozjan, Tomi Hozjan in Herdženjak. I.ONL LENDAVA 1. HOTIZA 2. RENKOVCI 5. KOBILJE 4. BKDSLICA 5. MLADOST S. KAPCA 7, TOKA g 8, OLIMPIJA 9. PANONIJA Športni ribolov Pomurje državni prvak V soboto in nedeljo je bilo na Smamnskem jereru v organizaciji RD Celje državno prvenstvo v športnem ribolovu /d mlade ribiče in kadete Lep uspeh so dosegli mladi ribiči Pomurja, saj so zasedli prvo mesto m osvojili naslov državnih prvakov Med posamezniki so hib Boštjan Ovsenjak iretji. Dejan Knaus če trti. Peter Gonicr šesti, Dušan Knaus osmi in Gorazd Rengeo deveti. V državno reprezentanco Ma se uvrstila Ovsenjak m D Knau*. V tekmovanju kadetov je Ljutomer zasedel četno mesto, med posamezniki pa Tanja Lesjak šesto in Samo Škerget osmo mesto STRAN 16 - - - šport Rokomet Meolic v reprezentanci V italijanskem mestu Chieti je bil mednarodni mladinski rokometni turnir, na katerem so sodelovale štiri reprezentance: Tunizija, Dalmacija, Italija in Slovenije. Najuspešnejša je bila reprezentanca Slovenije, ki je premagala vse nasprotnike, v finalu reprezentanco Italije z 20:19, in zasedla prvo mesto. V slovenski mladinski reprezentanci je nastopil član rokometnega kluba Pomurka iz Rakovec Srečko Meolic in dosegel 6 golov. To je bilo že tretje sodelovanje Meolica v slovenski mladinski reprezentanci, doslej pa je zanjo odigral sedem tekem. RK Pomurka Bakovci Sečko pri Pomurki Rokometaši Pomurke iz Bako-vec, ki so v minuli tekmovalni sezoni dosegli velik uspeh, saj so se uvrstili v evropsko pokalno tekmovanje, so doživeli nekatere spremembe. Z aktivnim igranjem je prenehal Petek, h klubu pa je pristopil igralec soboškega Poleta Sečko. Računajo pa še na vratarja Matoviča iz Velenja in igralca Kušterja iz Lipnice v Avstriji. Izžrebani so že bili tudi pari novega rokometnega prvenstva v prvi državni ligi. Prvo tekmo igra Pomurka z Usnjarjem v Litiji, drugo pa doma z Ajdovščino. Prvenstvo se začne 3. oktobra 1992. Odbojka------------- Odbojka na pesku Odbojkarski klub Pomurje bo v soboto, 18. julija, na kopališču Fazanerija v Murski Soboti pripravil drugi turnir odprtega prvenstva Pomurja v odbojka na pesku. Na prvem, bi! je pred dvema tednoma, je pri fantih zmagala ekipa Besta iz Maribora (Topovšek, Kšela), pri dekletih pa Royal Flasha (Tanšek, Forjan). Turnir se bo pričel ob 10. uri, organizator pa si obeta udeležbo najboljših slovenskih ekip v tej atraktivni igri. Jadralno letenje---- Grčar četrti Na Ptuju je bilo državno prvenstvo mladincev v jadralnem letenju. Sodelovala sta tudi pomurska tekmovalca Rajko Grčar in Peter Podlunšek. Grčar je zasedel četrto, Podlunšek pa osmo mesto. Na tekmovanju za pokal Ptuja je Grčar zasedel deveto, Podlunšek pa enajsto mesto v mladinski konkurenci, pri članih pa je bil Uroš Kolarič sedemnajsti. Motokros------------ Dirka na Janževem Vrhu Mototouring klub Radenci je organizator 9. dirke za državno prvenstvo v motokrosu, ki bo v nedeljo, 19. julija 1992, ob 13 uri na prenovljeni 1.310 metrov dolgi progi na Janževem Vrhu. Tekmovali bodo v razredih 80, 125 m 250 ccm. Na dirki bodo sodelovali tudi tekmovalci Radenec, Sobote in Sotine. Tenis--------------- Za pokal Radenske noči Zdravilišče Radenci in TK Radenci organizirata v soboto, 18 julija 1992, ob 9. uri na teniških igriščih pri hotelu Radin teniški turnir za pokal Radenske noči Najboljši bodo dobili priv lačne nagrade. | Svetovno mladinsko prvenstvo kajakašev in kanuistov Zlata medalja Iztoku Horvatu Na reki Sjoa v idilični dolini Heidai na Norveškem je bilo svetovno mladinsko prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah, kjer je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije in se odlično odrezala. Najboljši v ekipi je bil Simon Hočevar, ki je osvojil kar tri zlate kolajne in eno bronasto. Izkaza) pa se je tudi Iztok Horvat, član Brodarskega društva Mura iz Kroga, saj je skupaj z bratoma Hočevar osvojil prvo mesto v disciplini C — I ekipno in zlato kolajno. Odličen je bil tudi v tekmovanju posameznikov kanuistov, kjer je zasedel četrto mesto in mu je za las ušla bronasta kolajna. Nekaj metrov pred ciljem se je namreč prevrnil in tako zasedel nehvaležno četrto mesto. Eden od trenerjev slovenske mladinske reprezentance je bil Štefan Varga, sicer dolgoletni odlični kajakaš BD Mura iz Kroga. Za doseženi uspeh zaslužita Horvat in Varga vse priznanje. Udeležencema svetovnega mladinskega prvenstva kajakašev in kanuistov na divjih vodah Iztoku Horvatu in Stefanu Vargi so Brodarsko društvo Mura in Krajevna skupnost Krog pripravili ob vrnitvi prisrčen sprejem. Sicer pa sta ob vrnitvi s svetovnega prvenstva povedala: IZTOK HORVAT: »Prvič sem bil na svetovnem prvenstvu kot član slovenske mladinske reprezentance. Pred odhodom na to veliko tekmovanje sem si želel uvrstitev med prvih deset ^posamični in prvih pet v ekipni konkurenci. Dosegel pa sem veliko več kot sem pričakoval. V tekmovanju posameznikov v disciplini C — I sem zasedel četrto mesto, lahko pa bi dobil bronasto kolajno, saj sem se 200 metrov pred ciljem prevrni! s Čolnom in tako izgubil dragocene sekunde. Kljub temu pa sem s četrtim mestom več kot zadovoljen. Še bolj pa sem zadovoljen, ker smo zasedli prvo mesto v ekipni konkurenci in zlato odličje, kar je zame velik uspeh. Ta uspeh pa mi je tudi velika spodbuda za nadaljnje delo in športno kariero Zelo sem tudi vesel, da so nama v domačem kraju pripravili tako pristčen sprejem, ki ga nisva pričakovala.« ŠTEFAN VARGA: »Svetovno mladinsko prvenstvo na Norveškem je bilo zame kot trenerja velik izziv, zato sem sedaj, ko se je vse odlično končalo, zelo zadovoljen. Po naporni poti, ki je trajala dva dni vožnje s kombijem, smo srečno prispeli v Oto, prizorišče svetovnega prvenstva. Ko smo se odpočili, smo si ogledali progo za spust in opravili štiri do pet spustov. Proga je bila sicer zelo zahtevna, voda pa je bila nizka, saj tam že tri mesece ni bilo dežja. Že prvi dan tekmovanja posameznikov so nas naši tekmovalci prijetno presenetili, saj je Simon Hočevar L vo. Iztok Horvat četrto 1 tej Hočevar šesto mesto-zultati so pokazali oa w pričakujemo eno od me J di v ekipni konkurenci stov Napoved se je v ( uresničila. Že na začet orcd naši tekmovalci ustvarili P nosi, jo nenehno pove e naposled prepričljivo m pred Francozi Najleps1• tek za nas je bil, ko sc’ ‘ tje stopili na najvisjo s in so zaigrali slovensk vljico. Zaradi velike« , ncel» so naju s trenerjem tekmovalci okopal' v r 0. Ta velik, uspeh smo po^ , stojno proslavili on a. domači kraj pa SO na rjavili krajani prijetn0 . |J f šlico, ki je ne bova^P« Iztok Horvat v kanuju s svojim trenerjem Štefanom (vi zlate kolajne na svetovnem mladinskem prvenstvu A. ». Izžrebali pare L in IL SNL Potrošnik in Gidos doma, Mura in Nafta v gosteh V Ljubljani so izžrebali pare prve in druge slovenske nogometne lige za novo tekmovalno sezono 1992/93 Kdo je imel pri žrebu več sreče, je težko napovedovati, saj so v prestopnem roku pri posameznih moštvih nastale precejšnje spremembe tako v strokovnem kot igralskem kadru. To bodo vsekakor pokazale uvodne tekme Pomurski ligaši v prvi slovenski ligi so izžrebali naslednje številke: Potrošnik 3, Mura 13, Nafta 18. V prvem kolu. ki bo na sporedu 16. avgusta, bo Potrošnik igral doma z Ljubljano, Mura gostuje v Ljubljani pri Svobodi, Nafta pri Mariboru Braniku. Prvi pomurski derbi bo na sporedu v petem kolu, 13. septembra, med Potrošnikom in Nafto, drugi 4. oktobra med Nafto in Muro ter Iretji 15. novembra med Muro in Potrošnikom. Edini pomurski predstavnik v drugi slovenski ligi Gidos iz Turnišča je dobil številko 8 in ho v prvem kolu igral doma z Ero iz Šmartnega. V jesenskem delu prvenstva igrata tekmo več doma Potrošnik in Gidos. med tem ko Mura in Nafta enkrat več gost ujeta. Predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer J* športnike, ki so se najbolj izkazali na minulih rfi VrtgR1 se udeležili rokometaši Pomurke iz Bakovec: «*■» j njak, A. Lovenjak, Žugelj, Buzeii, Okreša, PHek- )SI^»a |ZS Škraban tn Kolmanič; namiznoteniški igralci rW 4»' kovi, Lnger, Kus in Sapač; rokoborci Sobote: N a se vtki, Horvat, Pod l ese k in Zec, gimnastičarka j0|.i Horvat. —11 Zaradi slabega vremena je dirka v motokrosu »■ ,/jp* , if Sotini odpadla. Tekmovali pa so v štirih razred K * * njimi je v kategoriji do 80 ccm sodelovat tudi pl0' prvo mesto. šport ^šan Bencik — predsednik Občinske zveze klubov MN Murska Sobota Ustanovili bodo šesto občinsko ligo malega nogometa '* tekmng°!nH p?s,aia yednv bolj privlačna športno-rekreacij-ra»6 M ^j®*1***5*? ' Pomurju. Najbolj se je igra malega w p^' . s®l>®ški občini, saj v petih občinskih ligah igra '^Curniri ° rF tekmovanja pa klubi organizirajo tudi 1,1 '•Uiki nh"’ 'n razvojnih možnostih malega nogome kUako, mai Cln' smose pogovarjali s predsednikom Občinske zve K ■ n0^ome,a Murska Sobota Dušanom Bencikom. 0 minuli tek- ZOni * Pe,,h občinskih tekmovalna sezona V 'C tekmova -. brez posebnih pro-i»v... a^ovo!jni smo , tri,’ ',^"rair>» ““'h — j- /tf boit upn-" Prt Joa 1'™"“« •h 'Baškega tekmovalk«^ ,s°b°ški občini tudi Mot L^^^Mlneturnij- 'H , memorial? "takta prav’l'h ^nim*0 n^om^a možnost ^ndZ0 ,Urn' pn je. da tekmo sodi sodnik gostujoče ekipe. lo nalogo sodniki opravljajo brez denarnega nadomestila in ni bojazni, da zaradi sodnik^ Ma odjgra na , pra sanje pa se postavlja o poštenosti sojenja. Upravni odbor občinske zveze klubov malega nogometa je na skupščini Predsta^-L^ noSometa fc« aMi^ To SG Pii e sodnikov. Ali . ‘M 7„m,ka< vsaka °l^ tekmovalne 80,1 na S ^Jcdo^ , nil^tr ° kluha ' luro um1?" I? 'otogranja dn Molnar Prosenjakovce prvaki Mladinci Prosenjakovce. Stojijo od leve: 1.. Sabotin (tehnični vodja), Hajaba, Gaal, Balog, Kočan, Toth, Malačič, Szomi, Časar, S. Sabotin, Molnar (predsednik); čepijo: Kranjec, (trener), L. Horvat, Z. Horvat, Gyorek, Soos, Konkolič, Ozvalt in Grabar. igrišč, dovoljujemo tekmovanje tudi na asfaltnih. Ker so razmere na teh igriščih različne, imajo igralci probleme zlasti zaradi poškodb. V razpravi je predlog, da bi ustanovili občinske lige, kjer b: igrali samo na asfaltnih in samo na travnatih igriščih « ~ Za mal' nogomet je vedno ™ jv zanimanje. Ustanavljajo se novi klubi, ki se želijo vključiti v tekmovanje. Kako rešujete to vprašanje? Igranje malega nogometa je pri nas zelo priljubljena šport norekreacijska dejavnost, ki od posameznika zahteva zelo malo, daje pa dosti Zaradi tega je zanimanje veliko in pojavljajo se novi klubi, ki želijo tekmovati. Pn tem upoštevamo mnenje Športne zveze Murska Sobota, ki nam svetuje, da ne bi omejevali tekmovanja. Tako bomo marali v prihodnji tekmovalni sezoni ustanovili že šesto F-ligo, kar pomeni, da se bo število ekip razširilo od 60 na 72.« — Govori se, da naj bi usta, novili pomursko ligo malega nogometa. Kaj menite o tem? »Naša občinska zveza klubov malega nogometa je že pred leti dala pobudo za ustanovitev medobčinske zveze, ki bi organizirala tekmovanje v medobčinski ligi. Sami smo tudi bili pripravljeni voditi tako takmovanje Zal pa se s predstavniki drugih pomurskih občin nismo mogh dogovorili o osnovnih pravilih tekmovanja. Mi smo še vedno zaiteresirani za ustanovitev medobčinske lige malega nogometa. saj bi s tem najboljšim ekipam omogočili napredovanje.« Feri Maueet Murska Sobota in zasedli osvno mesto. Nogometno igrišče je bilo na neprimernem kraju, zato so lani začeli urejati novo igrišče pri osnovni šoli, na zemljišču, ki je last šole. Večino dela so opravili prostovoljno, največji delež pa je prispevala Kerna Puconci, ki jc brezplačno opravila vsa zemeljska dela, za kar soji v klubu zelo hvaležni, saj bi se brez te pomoči težko lotili tako zahtevne naloge. Nogometno igrišče bo povsem nared že v novi tekmovalni sezo ni, ko bodo Puconci tekmovali v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, ki bo po ukinitvi pomurske lige močnejša od dosedanje. Poleg igrišča pa so v Puconcih tudi začeli graditi klubske prostore, ki morajo bili prav tako nared do začetka nove tekmovalne sezone. Novo nogometno igrišče s klubskimi prostori pomeni za Puconce in okolico pomembno pridobitev, hkrati pa tudi boljše možnosti za nadaljnji razvoj nogometa Pomembne zasluge za nogomet v Puconcih ima prav gotovo družina Kuhar. F. Maučec Nogomet Turnir v Odrancih Občinsko društvo nogometnih sodnikov Lendava organizira v Odrancih tradicionalni nogometni turnir, ki bo v nedeljo, 19. julija 1992, ob 13. uri Na turnirju bodo sodelovala štiri moštva: Odranci, Crenšovci, Bistrica i” Hotiza. Q^>ojKa Radenci niso uspeli V Braslovčah je bil kvalifikacijski odbojkarski turnir za vstop v drugo državno ligo Sodelovale so štiri ekipe: Braslovče, Izola, Prvačina in Radenci. Radenci so zasedli tretje mesto in se niso uvrstili v višji tekmovalni razred. Mali nogomet Liga veteranov A Panonska 7 5 1 1 156 11 Tempo 7 4 12 17:10 9 M-SODM 7 4 12 1913 9 Beluans 7 4 1 2 1615 9 Mlaitinti 7 2 3 2 16:15 7 Swing 7 3 0 4 17:25 G Šum 7 2 0 5 17:30 4 Puconci 7 115 15:19 3 Liga veteranov B Slovan 7 5 1 1 29:15 11 Kupšinc, 7 5 0 2 31:12 1(1 Dokležovje 7 4 I 2 1915 9 Čarda 7 3 1 3 20 17 7 Biatonci 7 3 0 4 30 29 6 Kerenčičeva 7 2 1 4 1526 5 Rakičan 7 2 1 4 2237 5 Mladost 7 115 15-30 3 Nadomestila za nogometaše Za letošnji prestopni rok nogometašev v Sloveniji so bila določena precej visoka nadomestilu. Za igralca, ki je prestopil v prvo iz prve slovenskeo ligeo je znašalo nadomestilo 10.000 DEM, iz druge 8.000, iz tretje 5.000 m iz M NZ 3.000 DEM. Ce prehaja igralec v klub druge SNL, znaša nadomestilo: iz prve SNL 8.000, iz druge 6.000, iz tretje 4.000 in iz MNZ 2.000 DEM. Nadomestilo za prehod igralca v tretjo SNL pa znaša: iz prve SNL 7.000, iz druge 6.000, iz tretje 4.000 in iz MNZ 2.000 DEM. Pri prehodu igralca v klub MNZ znaša nadomestilo: iz prve SNL 6.000, in druge 5.000, iz tretje 4.000 in iz MNZ 1.000 DEM. Enaka nadomestila so tudi za prehod igralcev v tuje klube. ONZ Lendava Darko Pahor novi predsednik V Lendavi je bila konferenca klubov Občinske nogometne zveze Lendava, na kateri so ustanovili 9. tekmovalno območje v Sloveniji, se dogovorili za spremembo tekmovalnega sistema in izvolili novo vodstvo. Na območju tfc nogometne zveze deluje 22 klubov. O dosedanjem delu je poročal predsednik Marjan Dominko in njegovo poročilo so delegati sprejeli. Za novega predsednika so izvolili dolgoletnega nogometnega delavca Darka Pahorja, za tajnika pa Martina Bukovca. Nogomet Razpis za nove sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota vabi vse sodnike, ki v spomladanskem delu prvenstva niso sodili tekem, pa tudi vse nove kandidate, da se prijavijo na razpis za nove sodnike najpozneje do 27. julija 1992. Naslov: Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Murska Sobota, Mladinska utica. Nogomet Tarbuk pri Muri, David pri Potrošniku Vsi trije pomurski predstavnil1' v prvi slovenski j , 2' Mura, Naf.; jn s0 se ie zaceli pripravljati na novo tekmovalno sezono 1992/93, ki bo zelo zahtevna, začela pa se bo 16. avgusta. Tik pred začetkom priprav pa je prišlo v posameznih klubih še do nekaterih sprememb. Pri soboški Muri je namesto Bojana Prašnikarja postal trener Milovan larhuk, ki je doslej trenirat mladinski moštvi Olimpije in Slovana. Njegov pomočnik je postal dosedanji trener Potrošnika iz Beltinec Nikola Škrbič, trener vratarjev pa Milivoj Gavrilovič. V zadnjem trenutku je podpisal pogodbo s klubom tudi Vickovič, drugi najboljši strelec minule sezone v moštvu. Iz kluba so odšli: Kuk tč, Posavac, Berendijaš, Černjavič, Kelenc, prosti pa so: Zetič, Prekazi in Kovačič. K Muri so prišli: Irgolič, Kosi, Jančar, Slavic, Cener, Emeršič, Omerovič, Lebar in Cifer. Tehnični vodja je postal Ervin Kerčmar. Pri lendavski Nafti bo še naprej trener Željko Orehovec, njegov pomočnik Stanko Preradovič, tehnični vodja pa Aleksander Gašpar. Iz kluba so odšli: Mundjar, Palatinuš, Do-večer in Ratajec. Prišli pa so: Hercog, Veselič, Varga, Požgai, Kustec in Balai (ZTE, Madžarska). Pri Potrošniku iz Beltinec je namesto dosedanjega Nikole Škr-biča postal trener Ivan David, dosedanji igralec, njegov pomočnik bo Jože Krauthaker, tehnični vodja pa do nedavnega tehnični vodja Mure Zlatko Tkatčec. Iz kluba so Nogomet Kanadčani na Bistrici Člani Športnega društva Slovenija iz Toronta v Kanadi so tudi letos prišli v domovino staršev ter odigrali več prijateljskih nogometnih tekem po raznih krajih Slovenije. Svojo turnejo so sklenili na Bistrici, kjer so odigrali tekmo z Bistrico in zmagali l 2:1. Strelci golov so bili: Fabjan in Peternel za goste ter Rous za Bistrico. Sodil je Bukovec iz J-endave. V času gostovanja v lendavski občini so našim »zdomcem« pripravili prisr- čen sprejem. Med drugim jih je sprejel predsednik skupščine občine Lendava Ciril Pucko, ogledali pa so tudi nekatere znamenitosti Lendave in okolice. Na gostovanju v Bistrici pa jih je pozdravil predsednik Nogometnega kluba Bistrica Ignac Sobočan. Ob tej priložnosti so jim predstavniki občine In športne zveze Lendava izročili spominska darila in brošuro 65 let nogometa v Pomurju. Bivanje v lendavski občini so sklenili i družabnim srečanjem na Bistrici. e. M. Gradbišča na igriščih Bliža se začetek nove tekmovalne sezone v prvi, drugi in tretji slovenski nogometni ligi. Zato v klubih hitijo z gradnjo slačilnic, tribun, ograj in drugim delom, ki ga morajo opraviti do začetka nove tekmovalne sezone in zadostiti zahtevam, ki jih je pred klube postavila Nogometna zveza Slovenije. Največ dela med prvoligaši čaka beltinski Potrošnik, saj mora urediti slačilnice s tuši za sodnike, kcpalni- Gradnja prizidka h klubskim prostorom Nogometnega kluba Potrošnik v Beltincih. Večino del bodo opravili prostovoljno. co s tuši za gostujoče moštvo, tribune za 1500 gledalcev in varen prehod za igralce in uradno osebje z igrišča do slačilnic. Vseh teh del so sc v Bellincih že lotili in upajo, da bodo do prvenstva zadostili zahtevam Nogometne zveze Slovenije Manj dela čaka prvoligaša Muro in Nafto, ki morata urediti le ograji v višini 2,20 metra. Gradbenih del so se lotili tudi pri edinem pomurskem drugoligašu Gidosu iz Turnišča. Do prvenslva morajo dokončati nove klubske prostore s petimi tuši, urediti pomožno igrišče in povišati ograjo. Vse potrebno pa so začeli urejati tudi vsi trije pomurski tretjcligaši Bellrans iz Veržeja. Ižakovci in Rogašovci. F. M odšli: Irgolič, Kosi, Baša, Lesjak in Papič, prišli pa so: Mundjar, Horvat, Gaševič, Berendijaš, Maučec in Vegič, Do večjih kadrovskih sprememb je prišlo tudi pri edinem pomurskem predstavniku v drugi slovenski nogometni ligi Gidisu iz Turnišča. Dosedanjega trenerja Ivana Maučeca je zamenjal njegov pomočnik Mirko Škalič, tehnični vodja pa še naprej ostaja Franc Lacko. Iz kluba so odšli: Lebar, Maučec In Prša. Prišli pa so: Rous (Bistrica), Lackovič (Hotiza), Zadravec (Renkovci), Filipan (Hlapčina), Antolovič (Rudar, Mursko Središče) in Režonja (Lipa). Tudi pri pomurskih moštvih, ki bodo tekmovala v tretji slovenski nogometni ligi: Beltransu iz Veržeja, Ižakovcih in Rogašovcih, je prišlo do nekaterih sprememb. Pri Beltransu še naprej ostaja trener Jože Jerebic, tehnični vodja pa Slavko Osterc. Klub so zapustili: Gaševič, Cifer in Oršoš. Prišli pa so: Hošpel in Filipič (oba Ljutomer) ter Radi kovic in Mod lic (oba Bratstvo, Jurovec). Pri Ižakovcih je prevzel trenerske posle Franc Tratnjek, njegov pomočnik je Ivan Poredoš, tehnični vodja pa Stefan Vereš. Iz kluba ni odšel nihče, prišel pa je Vučko (Bistrica). Pri Rogašovcih bosta trenerske posle še naprej opravljala Jože Gaber in njegov pomočnik Drago Horvat, tehnični vodja pa je Stefan Žbiil. H klubu sta pristopila Štrakl in Žlebič. Feri Maučec STRAN 17 utrip Ko bi ostal v Kanadi... Štefan Škafar iz Lipe se je narodi! 1905. leta, kar pomeni, da je star 87 let. Ni najsiarejši v tem kraju, saj imata dva vaščana še nekaj več let. Ima pa to lastnost, da je za svoja leta še pravi korenjik. Kot ste verjetno .'^/vozlali s slike — sva se srečala na veselici! In lo pri zasilni točilni mizi, kjer Je prostor za veliko mlajše. Nc da pa ne boste mislili, da sva se le pdžejala, naj takoj povem. da sva tudi pokleptala. Nanj so me opozorili vaščani, in sicer zato, ker se dobro drži in ker je bil v Kanadi. Torej stric iz Amerike' Ne. Štefan ni eden od tistih (žal vse redkejših), ki so te dni prišli v staro domovino na dopust iz čezoceanskih držav. Od lam se je pripeljat že daljnega 1947. leta Tja pa je odšel leta 1931, ko mu je bilo 26 Jel Čez kako leto je spravil tja še ženo Marijo, ki pa se je leta 1937 vrni, la domov in s seboj popeljala sinka. Doma v Lipi je Štefanov oče posta! vdovec, zato je bila potreba snahina pomoč On pa je ostal v Kanadi 16 let. Čnik ki .T delal in živel na domačem'gruntu. n' posebej, saj tedaj ni bilo lit k« 1 danes, ko ima vsak družinski član svojo denarnico. Štefan Škafar je torej odšel v Kanado, še prej pa se je poročil. V novem svetu, kakor so imenovali nekoč Ameriko. je najprej zavihal rokave na neki farmi, saj ga je njen lastnik spravil v Kanado, pozneje, ko je odslužil, pa si je poiskal delo v tovarni gum. Tam je delala tudi žena Kupuje odšla domov, se je zaposlil v Hamiltonu v železarni in kar dobro zaslužil, V letih od 1937 do 1947, ko je bil sam v Kanadi, je bilo težko, saj je bi! ločen od žene in otroka. Lažje mu je bilo, ko se je KAKO DO ČRNEGA TRAKI? Predsednika vaškega odbora krajevne skupnosti JožeLi I ■ cka sem vprašal, kdaj bodo imele asfalt tudi domačije v dolini in na pobočjih, m ne le one, ki so ob regionalni cesti. Na vprašanje ni mogel odgovoriti konkretno, kajti cestni odseki Krplivnik Radov ci Po-znanovci m Radovci Vidon- Grad za zdaj še niso v ob črnskem posodobi- tve cest. »To je nevzdržno! Če ne bomo kmalu dobili asfalta, se bodo mladi izseljevali še hitreje Že zdaj je H) hiš nenaseljenih Vseh gospodinjstev je sicer 78, prebivalcev pa okrog 400. Asfalta m ne na občinskih ne na lokalnih cestah. V vasi zberemo premalo denarja, da bi sami plačali naložbo, smo pa pripravljeni izdatno pomagati. Tako da naš delež ni vprašljiv. Smo pa z lastnim denarjem uredili dva mostova čez potok Spunika. Primerno vzdržujemo 9 kilometrov vaških cest, uredili smo kapelo na pokopališču, saj je prejšnja zgorela zaradi udara strele . . .« KO BI NE BILO GASILCEV... V gasilsko društvo je včlanjenih 48 Radovčanov. vendar poprimejo radi tudi nečlani. C e ne bi bilo tako, potem ne bi imeli gasilskega doma, h kateremu so pred len naredili prizidek v velikosti 18 krat 8.5 me Ira, v njem pa so velika dvora na, kuhinja, bar, sanitarije Gasilci so tudi dobro opremljeni; imajo gasilsko orodno vozi lo TAM, motorno brizgalno Zt egler, drugo opremo in orodje. V gasilskih veščinah se uri jo ne le stari člani, ampak tudi mla- Na obisku r Radovcih Vsi za enega Bil sem v zmoli; mislil sem. da jc glavnina radijskih domačij lik ob asfaltirani cesti, ki pelji' skozi vas od ( ernelavcc proti Gradu, potem pa so mi pojasnili, da je ravno narobe. Največ hiš je v zaselkih V uča dolina, Koncvenklinovi, Balazimna graba, Dravaričeva ravnina, Saholtnovi, larlelm rob Lončarova dolina, Mdiuova graba. Nobena cesta, ki pelje do teh skupin hiš, ni asfaltirana! dimi in pionirji. Razmišljajo tud: o dekliški desetini, kar m nemogoče, saj so jo nekoč že imeli. Vsaj tako mi je povedal F. rek .vCf!1«'1- G je že 24 let predsednik g I m dolin ter si bo ustvaril'* I cljcn/>ki kotiček dvmir J« ( lo si želijo možje, s kale' I sem se pogoViirjuL rami pa hi morala hiti tuo* čina Radovci minireč svet okrog Vesele (vaška gostimi), ampak '**• uvodu omenieni zaselki',, a 5 ' »Verjetno imate zdaj dobro pokojnino,« sem ga pobaral, čeprav sem maloprej zvedel od sorodnika. da je nima. »Imam ie kmečko starostno pokojnino, nekaj čez 5 tisoč tolarjev. iz Kanade pa nič, čeprav je tja pisal sam gospod Lev Svetek. Odgovorili so, da med državama ni bilo ustrezne pogodbe. Drugače bi bilo, ko bi ostal tam.« Zanimivo je. da je šel Štefan Škafar v Kanado, čeprav je bil po poklicu čevljar. Že vnaprej je vedel, da bo tam le navaden delavec. Za čevljarja pa se je učil pri dedku. Bil je znan mojster, imel je nekaj pomočnikov in še več vajencev, delali so v glavnem po naročilu. Tudi za beltinsko grofico in njene podložnike, zlasti za »beroše« (hlapci, ki so na njivah vodili živino) Kot pomo- srečal s prijatelji iz naših krajev, ki so enako kot on odšli čez ocean za boljšim življenjem. Kaj — življenjem? Preživetjem. Bilo je obdobje hude svetovne gospodarske krize. Zdaj je stric iz Amerike doma že 55 let, a spomini na ameriško celino niso zbledeli. Sveži pa so tudi na življenje in delo pred od hodom in tudi na obdobje po vrnitvi. Tud: hudo je bilo. Pred nekaj leti mu je umrla žena, pred nekaj dnevi mu je umrl sin . . . Ostal: pa so vnuk Štefan, njegova žena Marija, pa pravnuki Matej, Boštjan, Marjan . . . Moj (in zdaj tudi vaš) znanec živi pri njih. Tudi za delo rad prime, ker mu potlej dan hitreje mine Mi mla pa so tudi leta. Njegovih je bilo že 87. Š. SOBOČAN Kopalna sezona se je tudi v Murski Soboti že razmahnila Vode bo v bazenih za vse dovolj Soboško kopališče je eno najlepših komunalno urejenih v Sloveniji. Idealna lega — na robu mesta, na vzhodni strani rekreacijskega kompleksa Fazanerija daje več kot dobre možnosti za sproslilev in kopanje. Kopališče v Murski Soboti je bilo zgrajeno pred več kot 25 leti. Zaradi velikega obiska (lani kljub vojni blizu 30.000 kopalcev, v najbolj obiskanih letih pa so našteli tudi več kot 40.000 obiskovalcev) so večkrat dopolnjevali ponudbo v kopališkem kompleksu. Gaberje V krajevni skupnosti Gaberje v lendavski občini že uresničujejo pred časom sprejete naloge krajevnega samoprispevka. Tačas razširjajo pokopališče 60 krat 15 metrov. Druga naloga, ki jo izvajajo, je urejanje vodnih prepusto«. le-te so uredili štiri, a v teh dneh bodo na njih potregnili asfaltno prevleko. L reja j o tudi obcestne jarke. Le-teb imajo v Gaberju tri kilometre. Krajevna skupnost pa se je z vasjo Kapca odločila za kabelsko televizijo. Doslej so zbrali 130 naročnikov, pri čemer bo vsak naročnik prispeval 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Dela bodo predvidoma začeli julija. V jesenskih mesecih pa bodo dokončno uredili mrliško vežico. Ker je od zgraditve olimpijskega bazena minilo že več kot 20 let (zgradil: so ga leta 1968). so ga letos delavci Komunale s svojimi kooperanti še pred uradnim začetkom kopalne sezone popolnoma obnovili. Vrednost obnovitvenih del je ocenjena na več kot štiri milijone tolarjev. Obnovili so tudi druge bazene. Obiskovalcem in kopalcem bo soboško kopališče, ki se razprostira na okrog štirih hektarjih in premore štiri bazene z 2.000 m vodnih površin, na voljo vse do septembra, če pa bodo vremenske razmere dovoljevale, pa še dlje. Trenutno je obratovalni čas za kopalce med 9. in 20. uro Ker so letos namestili dodatno Lendava Štefan Galič bo oblikoval mestni gj Poročali smo že, da se v Lendavi pripravljajo "" 800-letnice obstoja mesta m da ta jubilej želijo p'1’5 ifjf .. dostojno. V okvir praznovanja je vključen tudiJu M mestnega grba Posebna komisija pri izvršnem svetu čine Lendava je razpisala natečaj za oblikovanje rc/.ul<3^.j. se je pred nedavnim iztekel, vendar m dal zadovolji-Komisija je odločila, da oblikovanje mestnega gfo^ Predi ■ činu akademskemu slikarju m grafiku Štefanu Ga« ' J;tv£ a« jp oblikovanje grba naj bi bila pred leti odkriti grb čeiju nekdanjega hotelu Gorona, sedanjega gostišča Samopostrežna Novega vodnega tobogana so veseli predvsem najmlajši, manj pa njihovi starši. Za enkratno vožnjo po njem je namreč potrebno odšteti 20 tolar-iev- Fofo: G. G. bencinska črpali LENDA V A Neuresničeni načrti sklada stavbnih zemljišč Realizacija prihodkov in odhodkov sklada stavbnih zemljišč občine Lendava za minulo leto kaže, da so daleč od predvidenih načrtov. Skupaj so namreč načrtovali blizu 4 milijone tolarjev, kolikor bi potrebovali za razna dela, porabili pa so le nekaj manj kot 2 milijona tolarjev. To je posledica neopravljene prodaje dveh stanovanjskih zgradb v Vodni in Spodnji ulici v Lendavi, odpadel pa je ludi precejšen delež lastnikov zemljišč in posameznih krajevnih skupnosti pri so-Imanciranju komunalnega urejanja v delu naselij Odranci in Cren sovci ter v Lendavi. Pri slednjem gre kar za dobra dva milijona tolar lev Sorazmerno z neopravljenimi deli so se zmanjšali tudi stroški lendavskega občinskega sklada stavbnih zemljišč. Med drugim je od padla izvedba prostorsko izvedbenih aktov za Veliko Polano, hkrati pa tudi številni urbanistični in zazidalni načrti za naselja v lendavski občini Največji izpad odhodkov pa je bil zato, ker ni bilo potrebno komunalno opremljanje zemljišč v Odrancih, Črenšovcih in Lendavi, kjer so predvideli tudi projektno dokumentacijo in naložbeni pro gram. Oboje bi stalo čez 3 milijone tolarjev. m jerSf: Te dni so v Dolnjem Lakošu ponovno odprli bencinsko črpal ko, ki so jo delavci lendavskega gradbenega podjetja s kooperanti preuredili samo s enem letu. Bencinska črpalka je sodobna m samopostrežna, kar pomeni, da si vsak voznik satn natoči gorivo v rezervoar svojega vozila, poleg lega pa je to gorivo nekoliko cenejše kol na drugih klasičnih črpalkah. Na novi oziroma preurejeni bencinski črpalki je mogoče dobiti tudi rezervne deleža avtomobile, pijače, cigarete in drugo blaga, ki ga potrebujejo pred- -em tur * črpalki ni me«*1 olja, to si «'0 .js* sam. To bo skrb, lastnikom r strojev G rpdlK* „ H- h ,z kosu pa, ko* ■ p ' I sama, saj sc tuj * na gradnjo sv J d(J ž palke na cesti meja Gi ko h« ^>2 4^, novo bencinsko do v rnc' Novost za kopalce, predvsem najmlajše, je nov tobogan ljubljanske Športopreme, ki premore kar 50 m drsnih površin Investicijo vodnega tobogana, blizu 4 milijone tolarjev, sta družno opravila Radenska holci Diana, ki je v kopališču nosilec gostinske ponudbe, ler podjetje Komunala, ki je upravljalec kopališča V juliju je odraslim potrebno za enkratno kopanje odšteli 150 tolarjev, samo za popoldansko (po 15. uri) 100 tolarjev; kopanje ob soholuh in nedeljah stane 200. popoldansko pa 150 tolarjev Otroci do 15. leta starosti (cr dijaki pa se lahko kopajo že za 100 OZ. 60 tolarjev (popoldan); kane za kopanje ob sobotah, nedeljah in praznikih so najmlajšim na voljo po 150 tolarjev, popoldan pa za 100 m močnejšo razsvetljavo, ni izključeno tudi nočno kopanje. Da bi obogatili ponudbo ter v pnzadevanjih, da bi kopalcem omogočili dodatno zabavo in sprostitev, so se ludi letos odločili. da bodo pripravili intenzivne plavalne tečaje Ti so se tudi letos začeli žc la mesec, potekali pa bodo tudi avgusta. G. Boris Petrič, vodja kopališča, pravi, da razmišljajo celo o plavalnem tečaju za odrasle, k: pa bi bil s večernih urah Delavcem Komunale iz Murske Sobote. k> upravljajo kopa lišče, bo tudi v prihodnje glavna skrb čisto in urejeno kopališče. Samo v prijetno okolje se bodo kopalci radi vračali In soboško z idealno lego je brez dvoma že vrsta lei tako G. G Nego va—Iho va , Ostalo le 400 m maka^ v krajcird skupnosti Negova so letos dohili n*^«| jd-f' bitev » zadnjih dvajsetih letih. Vse od časa, ko so ^'“IjiI ^lr ,r podnji hanjci Negova, v dolžini 4 kilometrov, n1’« j Nfljf ga posodabljanja cest. Dobili so le kilometer asfa|(a nliii. Ihou do Klokca in pa nepolna dva kilometra asfalt ’ večino financirali krajani sami, predvsem zdomci- A Letošnja pridobitev pa ,e asfaltirana cesta P ; m 7 kilomeira S lem jc cesta, ki Negovo povezu.l1' . k*' pv. stralo v Ihovi. skoraj v celoti asfaltirana Toda le ‘ l ohemske meje je osialo neasfalliranih 400 inctm' " jev*'11 ' / s: občinski in krajevni organi radgonske občine 0fiz , _ ^'/Jl Lillirah tudi la del ;im to ni supelo. . , ..jd-1 NeasfaJtiram del sodi v KS Benedikt v obču" LL' , mf-Gj ■'/ cimi Gornia Radgona ponudila delno soHnančirum'-' ^;i o ■ IT. Lend.ivčam niso bili zainteresirani za jr ■< tako sc bodo vozniki še naprej vozili po 400 melf° ki J1« eG ccslisču Krajani Negove, Radenc, Lok.ivec m ' bližnjica v svci. so ogorčeni, saj je tako na šesnb k up4. j njej osula sramota zaradi občinske meje Še ..d- nekdo le skušal odpravili [0 medmejno cestno sr|^)vik k |6' STRAN 18 utrip 1bila .S,efaMva pot Od niča iti 0 ca do zrelega mlade-«em nam T7 k enako ko' a hl,r0 ,ekla «dllei Jr Zt"ra s,Brc Predmete V S'UŽb°’ 'dojenci k b'rske telefone ^ici za rJ ^asa branili v de dele’ Potem £ iznebili. Meni se jih Srečanje Zbiralec telefonov Štefan Sever iz Šalamenec ima telefon iz leta 1887, naredit pa je tudi miniaturno lokomobilo in mlatilnico. Starši so bili revni, zato niso mogli dali mehaniku, pri katerem bi se Štefan učil poklica, prašiča in moke. Začeti je moral kol navaden delavec Zaposlil se je v puconski opekarni Leta 1944 je naredil izpit za šoferja in se za nekaj časa zaposlil v Nafti v Lendavi, od koder pa se je umaknil, saj so se bližali Rusi. Po vojni so ga vpoklicali in je služil tri leta v knoju. Hotel seje zaposliti kol Šofer, pa ni bilo priložnosti. Prijel je za delo pri poštnem podjetju. Poslali so ga v šolo in postal je monter. tnieo 1897. Tudi stare centrale imam, pa nekdanji teleprinter.« Štefan Sever pa se ponaša tudi z zbirko drugih starih predmetov. Naj jih nekaj naštejem: karbidne in plinske svetilke, pripomočki za obdelavo lanu in samo predenje, stare tehtnice, pripomočki za pripravo smetane in celo pravega sira, posoda, kol smo valna stroja za platno in usnje, koši za čebele, burkle ... Seznam predmetov, če bi hotel nanizati vse. bi bil predolg. Razstavljeni so v veliki sobi, v kateri pa sem opazil še staro krušno peč, ki je seveda še v uporabi, in tudi nisem prezrl stare kredence. Pa še nekaj sem opazil: nekaj deset centimetrov dolgo lokomobilo in približno enako veliko mlatilnico. »Moji vnuki so zelo radoved ni. Spraševali so, kako smo mlatili nekoč, ko še nismo imeli kombajnov; pojasnjeval sem jim, vendar se zdi, da ne ravno nazorno, zato so me nagovorili, da sem izdelal lokomobilo. Pozneje sem naredil še mlatilnico. Ce dam na njuni pogonski kolesi jermen in vključim pogonski motor lokomobile ter vanjo vržem snopke, jih bo omlalda in zrna se bodo vsula v vreče,« je povedal, nato pa pokazal, kako se streže tej reči Delovalo je, čeprav je bil pogonski motor nekoliko preslab. Štefan Sever pa je tudi rokodelec, saj ga ni predmeta, ki bi ga ne znal in ne mogel izdelati. Največ se ukvarja s telefoni, saj so mu li še najbližji Zanje izdeluje stara ohišja, tudi slušalke, vanje pa vgrajuje sodobne elektronske dele. Sicer ga nisem vprašal, koliko takih telefonov je naredil, vidci pa sem jih veliko; dva sta bila v kuhinji in Štefan me je nagovoril, naj ju preskusim, kar sem seveda z veseljem storil. Brez svojih telefonov, ki jh je začel zbirati najprej in se tudi z njimi poklicno družil, torej ne more biti. Na zbirko so postali pozorni tudi predstavniki soboškega postnega podjetja, a je ne bi od lujil za noben denar. Zbiralec pač, ki mu ni do denarja, ampak do ohranjanja predmetov, ki bi drugače končali na smetišču. Dobro je, da se ljudje osveščajo in cenijo stvari prednikov, žal pa je včasih že prepozno. Pošle so! Š. SOBOČAN Hura za nalepko »dobrega plavalca« to " ™,n>»4urne lokomobile, mlatilnice in nekdanje kmeč-kako '^lelek njegovih rok, da bi vnukom čimbolj nazorno i' bilo nekoč na kmetih ob žetvi in miačvi. Folo: S S I-1" »kora J'b neka| se jih zbirke ima le- jo uporabljali nekoč v gospodinjstvih na kmetih, konjski omot, »pralni stroj« na roko, nekdanje vojaške maske, bajoneti, stara ši- Foto: L. Kr. NABIRALNIK - Poštni nabiralnik in poštni predali za pošto za krajane Plitvic pri Gornji Radgoni so na stebru in pokrili, zalo je objekt podoben kapelici. Vsekakor pa je to edinstvena podoba iz Pomurja. Na sleber pripenjajo tudi razna obvestila. V maju in juniju je bil prvič organiziran petdnevni plavalni tečaj za vse »male šolarje« iz občine Ljutomer v kopališču Banovci. Za finančno plat sla poskrbela občinska športna zveza in starši. Tečaje pa smo vodili vaditelji plavanja. Prvič sem se lolila te dejavnosti in moram reči, da sem bila kljub odgovornosti zadovoljna z uspehom, ki so ga dosegli otroci. Vedri, brez strahu so se vključevali v postopno prilagajanje na vodo, plovnost, drsenje po vodi in učenje prsne tehnike plavanja. Vsi otroci so si zaslužiti nalepko, eni l večjimi spretnostmi v plavanju, drugi z. malo manjšimi. Noben otrok pa ni odhajal s tečaja s strahom pred vodo, kar je zanje velik uspeh. Organiziranje take oblike aktivnosti se je izkazalo kot pozitivno in v naši občini želimo z aktivnostjo tudi nadaljevati. Pertoča Staška Brezovar, vrtec Ljutomer V pertoškem zaselku Roma, kjer je 35 gosto posejanih hiš, so le dni asfaltirali 945 metrov dolgo cesto, ki pelje od glavne ceste Cankova—Rogašovci. Kar 60 odstotkov denarja so zbrali občani, ki žive tam, drugo pa je primaknita občina Murska Sobota. Aktivist iz zaselka Viktor Flisar je povedal, da so prispevali posamezniki, ki imajo osebne avtomobile, 5.000 šilingov v tolarski protivrednosti.drugi Soboški radioamaterji med najuspešnejšimi v državi Novi prostori v Tesanovcih * SS ki btrj ni- " koncev sveta d«i Pr,J’lelNv'"'r‘ova poznan '9^ »?d'oam’rt t?Ml’ kl se nav' •’ še?, nior' več Jh°’ se md sko L / * eri n c znova U. V7pO ^Mi n^^ljsiev' a-fhbj?' Žal ?a Kadioamairrju ?is'''"'l oda! ? nočl’ k' Jih Sik Pa J"*0™ naJvečje Oda , v VznZ“ ko prek ra zvezo s kak ? '■ - Koizamm, v '“lua^tlki^l V?e’ fadioama >M^na: m ^'"‘""li. k' .!‘ -l '“nutn . 'lij?*«!« 111 ‘ z»£e - v ie j /^'Oamalcr 1 hk Jtn'h drf' “ “‘""'•ovije ^i 70 . Amerike '■ radioamater Slovesnost bo v soboto, 18. julija ganizaetj za tehnično kulturo. Leta 1950 je dobil (a klub svoj pozivni znak YU 3 DBG, v lem času pa so bile vzpostavljene ludi prve radioamaterske zveze. Po ohranjenih kar licah je razvidno, da je 15. avgusta 1951 Mirko Baligač vzpostavil zvezo s Švedsko. Vneti soboški radioamalerji so bili ludi pobudniki za ustanovitev lokalne radijske posluje v Murski Soboti, leta 1974 pa so kupih tudi polprofesionalno kamero, izdelali TV oddajnik in prek elra prenesli prvo živo sliko, radioklub pa se je takrat preimenoval ludi v RTV-klub Murska Sobota. Danes se v klubu lahko pohvalijo z novim oddajnim centrom na Vaneči. ki so ga zgradili v glavnem s prostovoljnim delom, pa tudi po opremi sodijo med bolj še klube v Sloveniji. Svojo tehnično opremljenost in usposobljenost so preskusili na številnih tekmovanjih. conlest 91, ki je največje svetovno tekmovanje v kategoriji več oddajnikov in več (ekmovalcev. V lem tekmovanju se je združilo 27 radioamaterjev iz Kopra, Krškega. Len dave, Ljutomera in Murske Sobote, ekipa, ki je tekmovala v Pomurju, pa je zastopala Slovenijo pod novim pozivnim znakom 4 N JI A. ki so ga dobili ob osamosvojitvi naše mlade države Med več milijoni tekmovalcev in nekaj desel tisoč Hubi z vsega svela so slovenski radioa nove radioamaterje in tako pridobili 14 Članov Zanimanje za radioamaterstvo je la k o v Tešanovcih po novno oživelo, zalo so začeli z gradnjo prizidka pri zadružnem domu, v katerem bodo radioamaterji dobili svoje nove prostore. 10 kvadratnih metrov prostorov je tako že nared in tK julija jih bodo slovesno predali namenu Za to priložnost pri p ra vi ja jo slovesnost, na katero so povabili ludi predstavnike repuhli škega ministrstva za promet in zve ze, slavnostni govornik pa bo pred- 4 N 31 A <,>llhi,, v sedmB?*,Aka ''obula združuje trenutno 146 članov, ki S Pozivni. b - Kar 57 radioamaterjev pa ima svoje *, ^Ke. Radioamaterji opravljajo tudi humanilar- ''ojht " So **Pbgrešljivi ob raznih elementarnih nesre- Pthr.l ^'lul ji,1*!?^SC ivf/t Posebej so se izkazali tudi ob ^•t • "‘retgovinj, saj so soboški radioamalerji doslej sporočil, ki omogočajo vez z begunci. r O n 9? ’ Kartic^? novim pozivnim znakom, ki so ga dobili ob osamosvojitvi Slovenije. Na kartici je ekipa, ki je sodelovala na tekmovanju CQ S £Jlien„. t^T S VT” °h il Uril * ^»dno ninnn prav vrnunskim tekmovalcem v lem klubu pa gre zahvala, da so zasedli prvo mesi o v največ jem svetovnem WW DX conlesi 91. materji zasedli odlično 6 mesto, saj so bile pred njimi le ekspedicije s li homerskih otokov Ob lem lanskoletnem tekmovanju so v soboškem RTV-klubu ponovno oživili sekcijo v Tešanovcih, ki jc ludi najslarejša sekcija sobo škega kluba, suj praznuje letos 30-lelnico Organizirali so »ečaj za sednik imunega sveia občine M ur ska Sobola Ivan Obal. To srečanje radioamater|ev pa ho (udi le k mo valno, saj pripravljajo mednarodno tekmovanje v lovu na lisico, v katerem se bodo pomerili tekmovalci i? Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Ludvik Kovač Foto: Jože Herman Opremljenosti sc soboški radioamaterji uvršča- kl ^l,49 , ' Ir 'kroni tckmnvdnju in (udi nov svetovni rekord kisi W74 Med vetik uspeh prištevajo tudi lanskoletno udeležbo na tekmovanju C Q Oddajni center RTV khtba Murska Sobota na Vaneči. 2.500 šilingov, nekaj pa so primaknili tudi kmetje, ki imajo v bližini njive in jih pot vodi skozi romsko naselje. Moramo jih pohvaliti, saj so uspeli zbrati denar, čeprav je več ljudi iz zaselka tačas na čakanju na delo. Drži pa tudi, da ne držijo križem rok, saj jc v bližini Avstrija s priložnostnim zaslužkom. Se več: nekaj deklet se je celo poročilo na drugo stran meje! Foto: S. S. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ IN POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA VABITA K SODELOVANJU SKUPINE, DRUŠTVA IN DRUGE NA 15. PARADO KMEČKIH OPRAVIL IN OBIČAJEV Parada bo v NEDELJO, 30 avgusta 1992. ob 10 uri po ulicah Gornje Radgone Na paradi sodelujejo skupine z največ 10 vozovi oz petimi prevoznimi sredstvi in celostnim prikazom ene dejavnosti Ker gre za ohranitev naše kulturne dediščine iz kmečkega m obrtnega življenja, naj bodo prikazi izvirni Posebna komisija bo ocenjevala predvsem to Najboljše skupine bodo prejele plakete Pomurskega sejma V sklopu posameznih prikazov lahko sodelujejo folklorne skupine, kmečke godbe in ansambli Posamezne manjše skupine m posamezniki bodo lahko predstavili svojo dejavnost na sejmišču po paradi Aktivom kmečkih žena ponujamo med parado možnost prodaje živil po Gornji Radgoni Vse skupine naj svojo udeležbo obvezno prijavijo pisno najkasneje do 3 avgusta 1992 na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ GORNJA RADGONA. Partizanska 25/II 69250 GORNJA RADGONA PRIJAVA NAJ VSEBUJE: naziv skupine, društva ali organizacije in kraj, naslov vodje skupine, po možnosti tel številka, kratek opis prikaza, število udeležencev, število vozov, navedite, če želite svoj prikaz ali samo njegov del predstaviti na sejmišču, navedite živila, ki jih želite prodajati Za vodje prijavljenih skupin bo obvezen posvet v ČETRTEK. 13 AVGUSTA 1992, ob 10. uri na sedežu ZKO Gornja Radgona Na posvetu bodo dobili vsa potrebna navodila informacije lahko dobijo skupine pri ZKO Gornja Radgona po tel (069) 61-083 ali tel (069) 61-373. Vabimo skupine, da se pravočasno prijavijo in da sodelujejo na tej prireditvi, ki vsako leto privabi veliko obiskovalcev ORGANIZACIJSKI ODBOR STRAN 19 VRSTNE HIŠE VABIMO K bit Lab Informacije Murska Sobota: “SUMI” Tel. (069)31-426 286-20MHz(40MB PC System, 1 MB RAM, 40MB HDD, 1,44MB FDD, 14' VDA Mono Monitor, Tipkovnica, Baby ohišje ATS 7.299,- 386SX-25MHz/80MB PC System, 2MB RAM, 80MB HDD, 1,44MB FDD, 14' SVGA Color Monitor, Tipkovnica, 8aby ohišje ATS 11.268,- 386-40MHz 128KB Cache/80MB PC System, 4MB RAM, 80MB HDD, 1.44MB FDD,14“ SVGA Color Monitor, Tipkovnica, Baby ohišje ATS 13.112, - 48BSX-33MHz/130MB PCSystem, 4MB RAM, 130MB HDD, 1,44MB FDD, 14' SVGA Color Monitor, Tipkovnica, Baoy ohišje ATS 14.633,- 486-33MHz/256KB Cache/130MB PC Syriem, 4MB RAM. 130MB HDD, 1.44MB FDD,14'SVGA Color Monitor,Tip kovnica, Si im Mini Tower ohišje ATS 19.043,- Plačamo komunikativnim osebam za marketing. Tei. 9943316-916426 Fax. 9943316-918436 PARK, d.o.o. Sokolska ulica 19 62000 Maribor telefon: 062/102-331 telefaks: 101-492 — Prodajamo in polagamo iglane talne obloge iz uvoza (komplet z drobnim materialom) samo 1.180 srr/m1. polaganje BREZPLAČNO! — Sezonska razprodaja umetne trave po zelo ugodnih cenah (1.080 SIT/ m'). Priporočamo se! Kmetovalci, serviserji, trgovci ! Jermeni za tračne obračalnike SIP, Panonija, Sen-tal, Wogel-noot. Ugodne cene: jermen Favorit 220 3.480 SIT, jermen Sental in Panonija 5.880 SIT, V zalogi vsi rezervni deli. Izdeluje in prodaja: Bogomir Žagar, Dobriša vas 37, 63301 Petrovče, telefon: 063/776-361, popoldne 712-146. TRGOELEKTRO ZADRAVEC Štefana Kovača 12, Rakičan telefon/telefaks: 069/23-078 Ponuja: — ribiško opremo (D.A.M.) — kuhinjske in mesarske nože (DICK) — zlatarsko opremo (DICK) — razna orodja — igrače Delovni čas od 9.00 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00 E PRIPOROČAMO! ZAŠČITNIH SREDSTEV Vrsta SEMENARNA PAN0NKA u UNDAVA sencor 1546 2U (0 1) 7672 20 8439.00 lentajran 3436.10 3073 00 3072.00 deberban A 720 00 — 500.30 ridomii 2786.20 2514 80 2513.90 betanal 2202.50 2202 50 220250 drtbane |l| B93 4D — 808 00 anuacol 1295.80 1171.40 1’71.60 cuprablau — 365.20 356.20 boomefekt 480 60 — 4.40 Computer Handelsges.m.b.H. Graz8020, Lagergasse 18, Austria Vestnik ob četrtkih AVTO-MOTO DRUŠTVO LENDAVA Kolodvorska 4 Lendava Po sklepu upravnega odbora z dne 3. 7. 1992 oddajamo v najem avtomehanično delavnico. Avtomehanična delavnica se daje v najem pod posebnimi pogoji. Za dodatne informacije naj se interesenti obrnejo na AMD Lendava. Ponudbe sprejemamo osem dni po objavi na naslov AMD Lendava. Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 Črenšovci, Prekmurske čete 20 * tekstil • drogerija • šport 60 let GD Renkovci Ob praznovanju 6&-1etnice Gasilskega društva Renkovci so pripravili slovesnost, na kateri so se zbrali gasilci iz oko-Uških krajev, predstavniki občinske gasilske zveze Lendava in krajani. Kroniko o šestdesetletnem delu je prebral vaški kronist Štefan Ferenčak in ugotovil, da so zlasti v zadnjih desetih letih dosegli pomembne uspehe, saj so zgradili va-ško-gasilski dom, kupili orodno gasilsko vozilo, ostalo potrebno orodje, sireno, nove uniforme ter uredili požarnovarnostne vodnjake v kraju. Slavnostni govornik, predsednik skupščine občine Lendava Ciril Pucko, je med drugim poudaril, da so gasilci odigrali pomembno vlogo pri razvoju kraja tn krajevne skupnosti Turnišče. Predsednik občinske gasilske zveze Lendava Jože Kocon pa je menil, da so bili gasilci nosilci vseh aktivnosti v kraju, hkrati pa govoril o problematiki gasilstva v sedanjem trenutku. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji in oktet kuda iz Turnišča pod vodstvom Jožeta Koceta. Ob tej priliki se zaslužnim posameznikom podeliti republiška gasilska odlikovanja, ki so jih prejeli: Franc Markoja, Alojz Matjašec, Martin Horvat. Štefan Matjašec, tn Štefan Pucko. Predsednik G D Renkovci Franc Markoja je predal namenu nov vaško-gasilski dom, turniški župnik Alojz Ratnik pa je blagoslovil dom in gasilski avtomobil. F. M. Člane m simpatizerje slovenskih krščanskih^' kratov vabimo na letno konferenco, ki bo 19.^-ob 15.00 pri novem duhovnem domu v Kancev^ Slavnostni gost bo predsednik SDK g. Lojzek' Po končani konferenci bo družabno srečanje. Vabljeni! Podjetje iz Nemčije zaposli tri strokovnjaka r# sofiware (razvoj programov). Zaželene so izkušnje z INFORMIXOM, 1NFORMIX 4GL, M«* MS/DOS, In z NOVELLOM ter znanje iz komercialnega softvvara. Delo bo organizirano v Murski Soboti. Razgovor s kandidati bo 18. julija od 13.00 do 1«*’ hotelu Ajda v Moravskih Toplicah. Če imate vesei? do dela v mladi skupini strokovnjakov, poklici1' P telefonu številka 069/31-348, 22-668 ali P® telefaksu 22-462. Frizerski salon ANICE RUDOLF iz Ljuto zaradi kolektivnega dopusta zaprt od 2-J 10. avgusta. j Ob tej priložnosti vam želimo sporočiti, ds uporabljati lasno kozmetiko, ki je v zan^1*1 .. s zelo uveljavljena. Kolekcija je iz naravnih poudarkom na zdravljenju las in lasišča. ste zadovoljni samo s svojo pričesko, ampa* pravili tudi vaše težave s kožo in lasmi- * nas! Z željo, da tudi vi preživite prijeten dopust, vas Fr' ;| pozdravlja kolektiv frizerskega salona ANK DOLF, Jana Baukarta 14, iz Ljutomera. ~ VULKANIZERSTVO Štefan Režonja Dolga ulica 6, Moravske Toplic® telefon: 069/48-438 Prodajamo: — obnovljene avtoplašče BANDAG 50 « c vse vrste osebnih avtomobilov (garancija ■■ - avtoplašče SAVA EXACT 15 % ceneje, I' e montaža. hilski^ — Popravilo in montaža vseh vrst avtom® traktorskih gum. Delovni čas: od 7.00 do 16.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00- Preprosto na vrhu> V svetu in pri nas uporablja VISA kartico že 280 milijonov ljudi. Z njo lahko plačujete na 9,5 milijonih mestih. A B k a ABANKA D.D, LJUBLJANA VISA CENTER Na kateremkoli od 1 OD.000 VISA avtomatov po svetu se boste 24 ur na dan lahko Oškrboli z manjšimi vsotami denarja, primerna pa je tudi za plačevanje velikih nakupov in storitev, pa tudi za drobna, vsakdanja plačila doma ali v tujini. Razpolagajte s svojim denarjem brez gotovino. Bodilo na vrhu! INFORMACIJE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE STRAN 20 radijski in televizijski spored od 17. do 23. julija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio MV Murski val UKW MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) Mrinju 1 nami '"menu S P?*1*'1'' 0 ledna h" e"LOP,slh ?li|i 7nn Tsk<>P<’m’ ob । ^Ma Ran- -“80 jutranja 1 ^ttniam adla Stovenija. ’ l । Nacije°T?dan 130 In ’ i" madk >?enSe,ni- nemšči-" |l’UWMn’ 800 por^' '^^si m"” M V 8,|S |’i$Ma iU ^00 “'ril. I^N^-očno piSm!> i k loootC !s!vl<:a lu Sc Itd'?™ Poročda 10 30 k' |p^Hripr,rediive |ku| i Mi m,, । ..) lilo Sla (BBC 1 ^b.?R* 12 00 Ifc? noo siL 2,30 Novica I ' 1 S|ovcniuSs^i'" liti” Popold l-3cIW.'|, S; Obvestila F “»»ca ledna S' p'reditve ^.OO 2 V,7 30 A,^na StBBcj 2 18 30 Poro. I***1 Slovel Vk,JufRi<-mo 5.40 Prebujajte se z nami tudi v soboto je lahko (o prijel no, če imate dobro družbo in ste na tekočem c vsemi dogodki. 7.00 Druga jutranja kronika Radiu Slovenija 7.15 Začenjamo nov dan . . 730 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini. 7.40 Sobota e pravi dan za nakupe, (udi na Irzni-ci 8.00 Poročila 8.10 Dopold ne na MV. 830 Ponudba v trgovinah 9 00 Predstavljamo vam I0 0D Poročila 1030 Potepajte se z nami. 1100 Sobotni gosi 12.00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva. 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V 16 25 Obvestila. 16 30 Poročila. 17 00 Prireditve danes in iulri. 1730 Mali oglasi. 18.00 Najlepše že-Ije s čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 8.00 Začenjamo nov dan . . . 8.10 Horoskop. 8.45 To bi moral bit: kabaret. 9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb- 10.30 Nedeljska kuhinja. 12.00 Poročila. 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje. 12.30 Minute za kmetovalce. 13.00 Najlepše ze Ije s čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi - oddaja za porabske Slovence in vse druge. 18.30 Poročila (BBC). 1900 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 । I ■■■J I11 J 3° Oblaček « Po rib P°sl°vna bor " '■ BiH 'Z°5 Dnev >Č'lni!k’ -ečdi^S l44° 17 )fl Postaja , - Av>obu • T'r' ■. i ir? °ddaja Inf Ser, ln Dobro- J930°D B'Hi b, 3 Sm >0 30 p "eVn,k ijtv. sS- Pomaran-"r 2!.3oA’ an8' nada -let , Krscun »e narl|zanka; ii, ' n* francoski . >1^"’ ^^^v„Slud.oMa. "n si! WSolisti i' Sl jd" st' »mu, m i. ilt 9 45 Radovedni Taček 10 00 Lonček, kuhaj. 10.10 Modro poletje, španska nanizanka. IT.05 Zgodbe iz školjke. 12 00 Poročila. 1205 Dnevnik TV BiH, ponovitev 15.20 Medvedki prihajajo, ameriški film. 17.00 Tednik. 18.00 Dnevnik I 18.10 Letalska družba, angl, nadaljevanka. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2 20.00 (Jlrip. 20 30 Očarljivost čarovnij 21 20 Sova: Zakon v L. A. 22.10 Dnevnik 3. 22.50 Sova: Murphy Brown, amer, nanizanka: Zbogom Emanuelle, francoski film. 9 15 Živ žav. 1035 Republiška revija MPZ Zagorje IL05 Kronika, kanad. serija. 1130 Obzorja duha 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi, risanka. 1235 Alpski večer. 15.25 Povzpetniki, ameriški film 18.00 Dnevnik L 18.10 Splošna praksa, avstral. nanizanka. 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 1930 Dnevnik 2. 20.00 Zrcalo tedna. 2030 Zdravo. 2135 Velike trgovske poti, angleška serija. 2235 Dnevnik 3. 23.15 Sova: Ameriške video smešni-ce; Zakon v L. A., ameriška nanizanka. Drugi program 16.35 Sova 17.55 Športna nedelja. 1930 Dnevnik ORF. 20.00 Slovenija za Bosno, koncert. 2030 Brezdomci, angl, serija. 21 25 Ljubezen nam je vsem v pogubo, nadaljevanka. 22 20 Športni pregled. 22.50 Mali koncert. 5.40 Prebujajte se z nami da bo začetek delovnega tedna veder, vam M V da vse informacije za dober začetek 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan ... 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8.I0 Do poldne na M V 8 15 Mali oglasi. 9.00 Zgodilo se je. 10 00 Poročila 1030 Šport. 12 00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16 00 Popoldne na M V, 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila. 17.00 Evropa v minu km tednu. 1730 Šport 18 00 S kranščakom, cekron pa z mare lof — lestvica narodnozabavne glasbe. 18.30 Poročila (BBC). 1835 Bilo je nekoč. 19 00 Vključujemo Radio Slovenija 5.40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop, izbirali pesem tedna . -7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenja mo nov dan. 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini 7.45 Ljubljansko zvočno pismo 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V — kost oziroma gost dneva, ali oglasi, glasba tako in drugače (cb 10.00 poročila).. 12.00 Poročila (BBC). 12,30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V 16 25 Obvestila. 1630 Poročila 17.00 Kost Dopoldneva 17.30 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila (BB(’J 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5 40 Prebujajte se z nami — poslušajte, kaj je novega v čašo piših, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi bral Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje . .. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7 45 Zagrebško zvočno pismo. 8.00 Po- rcčila 8.10 Dopoldne 8.1 5 Mali oglasi 9.00 banko. 10.00 Poročila, čemu za vas - in tudi na MV Kličemo I030 iš-najdemo ■ V SL 1VENU/ * odgovor. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13,00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V 16.25 Obvestila. 1630 Poročila 17.00 Poslušamo vas. 17.30 Mali uglasi 18.00 Na narodni farmi 1830 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. r Drugi program 16.40 Sova, ponovitev. 18.00 Svetovalna oddaja. 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 1830 Alpski večer. 19.00 Kremenčkovi, risanka. 1930 Dnevnik TV BiH. 20.00 Jugoslavija, geneza vojne, dokumentarni film 2L00 Otvoritev 40, ljubljanskega festivala. 2230 Moški in ženske HTV 1 9.30 Otroški program. 10.20 Pomaranče niso edini sadež, angl nadaljevanka. I I 15 Mernik, Forum, Ulrip, Zrcalo ted na 12 00 Poročila 16.50 Slovenski magazin. 17.20 Obzorja duha. 18.00 Dnevnik I 18,10 Radovedni Taček: Lonček, kuhaj 18.45 Ali hodu preživeli?, angl serija. 19.10 Risanka 1930 Dnevnik 2. 20.05 Svet na zaslonu. 20 50 Dolarska past, švicarska drama- 22.15 Dnevnik 3. 23.10 Sova: Zakon v L. A., amer nanizanka, Hemingway. evrop.-amer. nadaljevanka. Drugi program 16.40 Sava. 17.55 Športni pregled, ponovitev. 18.25 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik TV Koper. 20.00 Videošpon. 20 30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.30 Hudič — To je ženska, ameriški film (čb). TV SLOVENIJA 1 10.25 Ljudje in psi 11.00 Sedma steza. 1130 Svetovalna od daja 1145 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila. TV SLOVENIJA 1 5.40 Prebujajte se z nami danes po domače in z obilico klepeta, ob drugih podatkih tu di z mislijo iz šolske beležnice pa še čim. 7 00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak 8.00 Poročila. 8.(0 Dopoldne na MV — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10 00 poročila)... 12.00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva J3.00 Slove in vključitev Radia Slovenija. 16 00 Popold ne na MV, 16.25 Obvestila 16 30 Poročila. 17.00 Kost popoldneva. 1730 To sem jaz. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi 1830 Poročila (BBC) 19 00 Vključujemo Radio Slovenija. jji* uva * j 'B^cie od "I' >?*» m L ° lorod' J K "Uljeva HTV 1 'I.l. 1*010*1. "Uljeva ....... I ifla Ki.1* $„]!?. l6-Qo po akciji. r»„' Program 'r-d JUH. $ TL' dlk" 0on"o 00 Poročil,, 'S tl »30 Sed? Tr' da Ž^a^^hik- sve’O' r1 < »•<' Mi • •-■ir . >n V-Ui, T’ l' n|m 8 15 Sani a Barbara. 9.00 Po točila. 9.15 Slika na sliko. 10.00 Poročila. 10.05 Poletni šolski program 11.05 32. festival otroka Šibenik. 12.00 Poročila 12 05 Izbrali smo med tednom 12.50 Izbor programa za tujino. 13.20 Opera 13 50 Poročila. 13.55 Tommy Tricker in potovanja, kan amer film. 1535 Poročila 15.45 Prisrčno vaši 1630 Malavizija. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka 1930 Dnevnik. 20.05 Zabavna oddaja. 21.00 Modri biser Rovinja, prenos. 2235 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.40 Serijski maral on: Daljna zemlja. 8.00 Poročila. 8 15 Slika na sliko 9.00 Smogovci. otroška serija. 930 Risani film. 10.00 Poročila. I0J0 Modri biser Rovinja. I 1-05 Vesolje, popularno-znanstveni film. 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročilu. 1210 Kmetijska oddaja 13.00 Mirin dobrota. 1330 Hišni ljubljenci. 14 00 Poročila. 14.10 Mešalnik M 16 00 Poročila. 16.10 Operne arije 16 40 Alpe-Donava-Ja-dran. 17,25 Ljubezen med lopovi, amer, film. 18.50 Risanka 1930 Dnevnik. 2030 Edvard VIL, serijski film. 21.20 Rlue moon. 22.35 Dnevnik. 2.3.20 Slika na sliko. 0 20 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9 00 čas v sliki 9.05 Pozor, kultura. 9 30 Slikar Herbert Albrecht. 10 15 Skrivnostni svet netopirjev. 11.00 Talilnik iluzij: Vroči jug, 2. del, ponovitev. 11 45 Znanstvena oddaja. 1230 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. HTV 1 8.15 Santa Barbara 9 00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Srečni ljudje, otroška serija. 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška. nadaljevanje. 12.00 Poročila 12.10 Dcar John, amer, nanizanka 13.00 Slika na sliko (3.45 Poročila. 13.55 Odletel bom, serijski film. 14.45 Modre čelade. 15.10 Silas, otroška serija 15.35 Superbabica, angl, nanizanka. 16.00 Poročila. 16-10 Poletni šolski program. ]7. |0 Poirot, serijski film, 18.00 Poročila. 18 10, Dokumentarna oddaja 18 40 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. 19.15 Hrvaška stranka, 2230 Stranka Romov na Hrvaškem 2335 Dnevnik. 0.15 Slika na sliko. TV AVSTRIJA 1 |0 00 Zakladi Avstrije. 10.25 TV AVSTRIJA 1 h " fr. 'J %, / Pmu, * u.i . » A" ? S^vmtUevanic °c p«uSno c-11 d= fL v s|iki V Pr,4a ' ' l hicago SiS ih e, 9.00 Cas v sliki. 9.05 Tri da me ob žaru 930 Diagnoza 10.15 Bratislava. 11.00 Onkraj maščevanja, film. 1230 Halo, Avstrija. 13.00 Cas v sliki. 13 10 Mi 1335 Šola za zakonsko srečo, komedija. I5J5 Raj za živali. 1530 Otroški prometni klub. 15.35 Risanka 16.00 Spored po željah 17 00 Mini Cas v sliki. 17J0 Iz moje knjige o džungli 17.55 Ribiške zgodbe 18.00 Cas v sliki. 18.05 Šport. 18 30 Lepo lica in pošast. 1930 Čas v sliki. 20.00 Tour de France. 20.15 Kdor reče A ... 22.00 Zlata dekleta. 22.25 Dve minuti svarila, akcijski film. 0.15 Čas v sliki 0.20 Gabriela, erotični film 1.55 Poročila. 2.00 Ex libri*. □JO Pošta 15.05 16.15 Tri dame ob žaru. 1335 je krenila, komedija. Florida 15.03 Risanke Ena, dve ali iri. 17.00 Mi ni Cas v sliki. 17.10 Velikih deset glasbenih uspešnic. 18.00 Cas v sliki 18.05 X-l.arge. 18.30 Lepotica in pošast. 19.30 Cas v sliki 20.15 Open in Er-lich. 21.05 Sam o sebi. 22.00 Poletno gledališče 23 25 Šansonjer Jacques Brel 0.20 < as v sliki. 0.25 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA Čas v sliki Columbo: ponovitev, sovjetskem sliki. 13.00 v preteklosti. 1030 Grand Deueplion, 12.00 Kultura po padcu. 13.00 Čas v Zahodnn od Santa TV MADŽARSKA q ti sv. maše. Posebna hvala g. župniku za pogrebni J za odpete žalostinke ter sodelavkam prikrojeval ‘ Hvala tudi predstavniku KS za poslovilne besede L grobu in gasilcem iz Gradišča za organizacijo p e Vsem še enkrat — iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA • mrla V 65. letu starosti je umna žena, mama, stara mama 1 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ysemnaIIi v dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli soza^i ' '■ tem grobu. . Vsem še enkrat — iskrena hvala * Žalujoči: mož Jože, hčerka Marija z družino in n®*’ družino Ko taval mlad si,n ponudila sem ti svo^ hl(, o Nisva si utegnila re< in zdaj jo: soma sen> ZAHVALA e Brez slovesa nas je zapustil dragi sopr°e* Vladimir Kolmanič upokojeni direktor 1M? BI'8*1 Od njega smo se poslovili 7. julija 1992 v krog dov in prijateljev. dr^ j Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh ‘ darovali cvetje in vence ter izrazili ustno r', g^bo*3, jo-1?, la osebju internega oddelka bolnišnice ■ sl®** župniku za svečan obred. Prekmurskemu pfjsN11 odpete žalostinke in g. Viktorju Vrečiču I |992 Murska Sobota, Ljubljana, 10. J14'J u 4 Žalujoči: žena Karolina, sinova Vlado in ka ter vnuki Filip, Zarja. Nejc, A«* |H F 16' STRAN 22 ZAHVALA ‘•'lu starosti nas je za vedno zapustila k Helena Horvat roj. Peček iz Nemčavec 'ali J** izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, j"" prijateljem, znancem m sodelavcem, kt so sočuU vo-1 _3nii. nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darova ta!"501.' ’ ,er pospremili pokojnico na njeni zadnji P° _ Pn’ hvala g. duhovniku za pogrebni obred ter pevce odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni ZAHVAL,A Ob izgubi naše Ane Cvetko iz Murske Sobote Potaa^ V jem’ k' Et« jo pospremili h grobu, g. kaplanu ^'^nu k' e’ $e P°sebcj osebju Doma oskrbovancev v • Jer so zanjo lepo skrbeh zadnja štiri leta. Nin zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš vedno ostala Vsi njeni ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustila draga in skrbna žena, mama, slara mama in sestra Agata Dajnek , >z Lucdve 4 H^Ose j ■'Camplmu. pevcem za odpele žalo-1 najhu ' °n>a tef gasilcem in vsem, ki ste nam po Vse « '^tutkih, darovali vence in cvetje, “iijojj. *e enkrat — iskrena hvala’ ; ^erke Marija. Elizabeta. Terezija in Li-’ ^Ire in »svatkinja« ter drugo sorodstvo "ta Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt le vzela je prerano. a v naših sredi boš ostal ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi tnož in oče Martin Prša iz Žižkov , „ sorodnikom, prijate; —'•*!. vsem sosedom, soju darovali S‘e P00 I’:. 1 Pa h i4Se‘er ga pospremili na njeg po- 1 P župniku Jožefu Geriču m g. Ug™ ■ ’ Pevcem za odpete žalostinke u 8 I ** 'r'ak, j- slovilne besede. „rnVec in Trnja ■ gasilcem iz Žižkov. C erenšovec Z alujoo ,S1 kj snw fi8 imel« rani ZAHVALA V 76. letu starosti je umrl dragi mož, oče, lasi, stari oče, pradedek, bral in boter Jožef Šantavec iz Murske Sobote * isk । Qr;-,r,n,? zahvaljujemo vsem sorodnikom. Ib A "Mi ^enJale’jem in vsem, ki sle nam kakorkoli Bv-ti^N^PremT ln Sol’k<-’, izrekli sožalje in pokojnika I”'"n'^ ža PoLnk nje8°vi zadnji poti. ih "mšlv , ktebni obred, pevcem za odpele zalo ^0vorh|L Za/'z8ojo ptic, posebej g. Gergeku za *u Pomurke - Mesne industrije za po V^VatJ0*’1^ ^sede k, s?^di Scbjanavr za pomoč. cnkrat — iskrena hvala! a*ujo(i njegovi Ai dihu! rad. poslušal, gledal, sedel med vami, k 'terrt vmes povedal pa me tišči teptan nad mano grob prerani. V SPOMIN II. julija mineva teto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Jože Lebar iz Turnišča Hvala vsem, ki kakorkoli počastile spomin nanj. Vsi njegovi najdražji Nasmeh in troja dobra volja vsakega osrečili sta znala Ni več besed, ne stiska rok. ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca reda, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Vsem, ki ste pomagali lajšati veliko žalost in bolečino ob smrti našega ljubega moža, atija, sina m brala Ernesta Kranjca iz Sotine 1959 1992 se iskreno in najtopleje zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poli, darovali za svete maše ter s cvetjem in besedami slovesa izrekli sožalje. Izrečena pisna m ustna sožalja so dokaz, da ste ga imeli radi in ga spoštovali. Hvala! Posebna hvala sosedom, Milanu in vsem, ki ste ga obiskovali v bolnici in na domu, mu pomagali in ga tolažili med njegovo težko boleznijo Hvala gospodu župniku za opravljen prelep obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem prijateljem, znancem in gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Bokanu za ganljive besede in godbi na pihala iz Avstrije. Hvala dr. Arpadu in Ludviku Norčiču in vsem drugim zdravnikom za prizadevno pomoč, da bt ga ohranili pri življenju, in vsemu medicinskemu osebju kirurškega oddelka za prijazno pomoč med njegovo boleznijo. Hvala vsem delavcem Potrošnika, reševalne postaje, patronaži, učencem 2. razreda in razredničarki OS Serdica ter KZ Panonka. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Sotina, Kanada, Avstrija, 5. julij 1992 Žalujoči: žena Marica, sinova Denis in Matej, oče, mama, hraia Jože in Simon z družinama, sestra Marica z družino, tast, tašča, Milan, botrina, sosedje in vse drugo sorodstvo ---------------------------------------- Ko odhajal st otl doma, nisi slutil. da nikoli ves' se med nas ne boš povrnil Ki e veselje je zdaj preč, kruta smrt pričakala te na cesti je in za vedno ugasnila tvoje mlado je srce. . . ZAHVALA Boleča je resnica, da nas je v 33. letu starosti za vedno zapustil naš dragi Drago Luk mehanik v Muri iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Hvala tudi kirurškemu oddelku v Rakičanu. Iskrena hvala Muri, obratu moških oblačil in vsemu kolektivu Mure. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Zadravcu za ganljivo slovo ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino si prestol. zdaj boš e grobu mirno spal ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jože Krauthaker upokojeni delovodja iz Lipovec 114 Oh boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sveie maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala osebju internega oddelka v Rakičanu za laj šanje bolečin, Gl) Lipovci in drugim gasilcem beltinskega sektorja ter delovnemu kolektivu Mure, tozd Ženska oblačila. Prisrčna zahvala g kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma Andreju Verešu in Alojzu Tratnjeku za ganljive besede ob odprtem grobu Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marta, sinova Stanko in Anton ter hčerka Ema z družinami Ob boleči izgubi dragega sina in brata Josipa Miiutina-Jožeka se vsej rodbini in prijateljem v Sloveniji iskreno zahvaljujemo za poslano sožalje. Družina Miluliu iz Zadra A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. težko bilo jr je ločiti, a solze vse. ves jok zaman ZAHVALA V 58. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in stara ma- ma Marija Sukič iz Kruplivnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke. Posebej hvala dr. Stivanu in Horvatu ter osebju internega od delka v Rakičanu, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Albert, hčerka Darinka, zet Drago ter vnuka Danijel in Renata V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Štefan Šarotar upokojenec iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki sle nam izrekli ustno ali pisno sožalje, mu prinesli vence, cvetje ali darovali za svete maše. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju ušesnega oddelka za nego in lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku DO Agroservis. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 8. julija mineva žalostno leto, odkar je umrl Aleksander Vrečič iz Strukovec Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov, ko si bil še med nami. Spominjamo se tvojega ved rega .obraza in pridnih rok. Pono sni smo, ker smo te imeli. Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigale sveče. Žalujoči vsi njegovi Prišel je črni dan, bridkosti dan, oj dan solzan. Skrb, delo in trpljenje troje je bilo življenje. Težko bilo seje ločiti, a solze vse. ves jok zaman. ZAHVALA ]. julija nas je mnogo prezgodaj v 54. letu starosti nenadoma zapustila nadvse dobra draga žena, mama, stara mama, tašča in sestra Marija Balažič iz Zbigovec Ob boleči, nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki sle nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagati, nas tolažili, darovali vence, cvetje, v dobrodelne namene in za sv. maše ler izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala g. župniku Zrimu za lep pogrebni obred in ok letu za odpele žalostinke. Zahvala g. Francu Turklu za besede slovesa, hvala g. Lampetu za odigrano Tišino, sodelavcem iz Mira Mesa, Mure Gornja Radgona, DM Črnci, g. Milanu Kri Žanu in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na nje ni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Z grenko bolečino v srcu vsi njeni najdražji STRAN 23 Prezidij rubrike je dobil od Prež id tja prek mu rsko-prlešk e republike naročilo, naj državljanom pojasni, kaj je pravzaprav to pipšov oziroma peep shonr. Spada ta zadeva na prekmursko zemljo, ali pa bi jo morda bolje prenesla prleška k n ' Ah je na tej ah oni strani Mure sploh potrebna? Naša ugotovi lev: pojav je NESRAMEN. Še bolj kot to. pa je NEPOTREBEN. Peep po angleško pomeni; kradoma oziroma naskrivaj kukati, oprezati, pogledovali. Shon je predstava, predstavljanje, kazan/t Peep shon je opazovanje objektov ali podob skozi majhno odprtino ali povečevalno steklo. Toda peep sho» kot pornografska predstava, prav tega pa nekalerniki nameravajo odpreti. je nekaj drugega kot kak običajen peep show. Izgleda namreč takole: okrog osrednjega prizorišča so v krogu kajo pohlepne moške oci. Kaj ah koga Ženske, ki se slačijo na osrednjem prizorišču in si pretegujejo svoje ude ter naprave. Pravijo, da je v kabinah navadno spolzko. Spada peep shem na levi breg Mure!" Bolj že kol na desnega V rešnici pa ne na enega m ne na drugega. Prezidij pojasnjuje naprej: — najpogoslejši obiskovalci teh brlogov greha v vtačugar-skih babilonskih mestih zahoda so tisti, ki si ne drznejo iti k hotnicam. Do nastopa aidsa so se po pomoč v pipsov zatekali predvsem pripadniki tistih veroizpovedi. ki jim vera strogo prepoveduje izvenzakonske spolne odnose; po nastopu te bolezni pa hodijo množično bolščat v pipšov tudi oni. ki so bili nekdaj liberalnejši : — čeprav na blagunaklo-njeni prekmurski zemlji živijo pripadniki tozadevnih verskih skupnosti / vendar jih ne bomo imenovali), to še ni razlog, da bi imeli v Soboti pipšov. to gnezdo greha: - zato ne, ker se moški rod prekmurske in prleške krvi že od nekdaj ukvarja s kukanjem pod ženska krila; — včasih so začeli že v rosni dobi — dokler so ženska bilja še nosila la prijazni kos obleke: tako da so si na stopala privezovali žepna ogledala in podrsali z nogo tja spodaj: dandanašnji bolščijo predvsem v poletnem času, na kopališčih: — priložnostno pa ludi po starem, če se kje še otresa kakšno krilo. Pipšov torej sploh ni neob-hoden. Ker pa se je skušnjavi težko upirati, hudobni duh pa zdaj, ko se je o pipšovu začelo govoriti, ne bo več miroval, bo potrebno pohotno željo nekako omiliti. Prezidij predlaga, da se z dekretom odredi, naj ženske znova nosijo krita. Vsi desno usmerjeni prekmurski m prleški župani ter paražupani. Obal, Pucko. Prelog in Tropenauer, bodo dekret podpisali. Žepna ogledala imajo še od takrat, ko so bili ministranti Ker je Milan Kučan v jeku predvolilne kampanje sklenil obiskati vsako vaško in zasebno prireditev, je njegov kabinet zaprosil našo rubriko, naj njegovim rojakom v imenu krvi in zemlje priporočimo, da si gospoda predsednika pravično porazdelijo. Vsi tisti, ki boste otvarjali svojo novo vinsko klet, poletno utico ali karkoli drugega, pri čemer bi želeli predsednika predsedstva navzočnost, se »skoordinirajte« z vsemi drugimi. ki imajo podobne namene. Ker je bil predsednik Kučan v nedeljo pod Lipo, ni mogel biti na tisočih drugih mestih, pod hrasti, gabri in vrbami . Sporočilo soboškim občinskim poslancem, ki zahtevajo, da se rubrika Kri ni zemlja zapre. Prihodnje volitve bodo tudi referendum o krvi m zemlji in o poslancih KESEtH KONJ Mini ■■m Lendavski pereči Borci, kot kaže, niso več tako enotni, kot so bili, ko so po vojni hodili od hiše do hiše m pobirali obvezno oddajo poljščin, mesa in zaseke. Oglasil se je Janči, ki ie borec od druge polovice 1945. leta. in protestiral. Pojasnjeval je. da Jože, ki sem ga omenil v prejšnjih Perečih, ne more imeti glavne besede pri usodi Copeko-vega mlina. Dejal je, da sam ni- ma nič proti temu, da bi v objek-......pipšov, na primer v obliki, kot ga prikazuje satelitski tu ure< Tutti Frutti.. Tudi ne nasprotuje. če bi se v njem šli telesno ljubezen z Rusinjami, kajti med zadnjo vojno so njihovi očetje položili mnoge naše dekline, pa tudi starejše »ženščine«, če bi bila zdaj dana uradna možnost za sladko maščevanje, bi ga bilo ireba izrabili. Sam sicer več ne more, ima pa sina, ki čaka na priložnost Sploh so ljudje v polanskem koncu na trnih. Nenadoma se je pojavil večni potnik! Ne, to ni tisti. kije nekoč strašil po njivah med Črncem in Ledavo. pač pa Skandinavec, ki je dobrodušen. Prišel je s konjem in hišo na gumijastem podvozju in — nebodigatreba — utaboril se je v malo-polanskem zaselku, ki mu pravijo Mačkovci Na delu je spet ljudska domišljija; kar nekaj žensk iz polanske fare je na preži za svojimi starimi. Boje se, da je pripeljal skrivnostni mož v Mačkovce - mačkice. Prej omenjeni Janci, ki ga ljudje zbadajo, da je majski hrošč, ker se je vključil v partizane po osvoboditvi. si je šel zadevo ogledat in ugotovil ni ničesar pregrešnega. O zadevi bom najbrž še poročal. V moji občini pa imamo še druge skrbi. Poglejte: osebni avti. registrirani v ljutomerski in radgonski občini, imajo tablice z grbi Ljutomera oziroma Radgone. v soboški in lendavski pa se »zadovoljujemo« z novokompo-ni ra nima klasom in štorkljo. Oba simbola sta nam prinesla težave! Pšenice nima smisla poveličevati. s a je prepoceni, štorklje pa tudi ne. sicer bi se še bolj povečala nataliteta, sčasoma bi bilo še več nezaposlenih . . . Nujno. ampak res nujno, potrebujemo nov grb — simbol občine. Zdaj je dobil slikar Stefan (v moji občini so tako in rako sami Stefani) nalogo, naj »namala« sprejemljiv grb pri čemer pa naj se ozira na grb nekdanje madžarske gosposke. Kaj se bo izcimila iz tega, lahko slutim: slikar znova in znova upodablja violine in tako se utegne la inštrument prikrasti v obemski grb. Ga bomo sprejeli!’ Mar že ni veliko listih. ki »igrajo«, mi pa moramo »plesati«. Komanda pa je potrebna, pa naj kdo karkoli reče. Tako zdaj čakam, da bo kdo ukazal, da bodo trgovine z zaščitnimi sredstvi odprte ne te do 15.30. ampak dlje, sicer bo šla vinska in a k vragu. Ljudje — polproletarci — jo škropijo popoldne, zmanjka jim škropiva, kupni pa ga ne morejo, ker so pač trgovci v svojih vinogradih. Mar naj gredo po ronilan pepel in, ant raco! . . v Soboto? Ali pa naj tja, kjer so »baute« odprte pozna popoldne, prenesejo svoje vinograde '1 Zgodi se. da človeka pograbi sveta jeza, čemur nekateri tudi pravijo, da mu »pregori«. Pregorela pa je tudi žarnica, ki je gorela na stavbici lendavske tehtnice ob sobotah in nedeljah Podnevi seveda. Toda firmi ne bo treba namestili avtomata za vključevanje luči Morda pa so tako pametni, da za tako stvarco niti ne vedo7 NACI pekarna v Šopingu Samopostrežna trgovina So-ping v Murski Soboti je bogatejša za zanimivo novost — mini pekarno, v kateri sta zaposlena dva peka. Pekarna je skupna naložba Potrošnika in Mlinopeka in prav gotovo prijetno presenečenje za vse kupce, ki kupujejo v Sopmgu. Seveda si tako Potrošnik kot Mlinopek od naložbe obetata koristi; prvi upajo na večji obisk kupcev in večjo pro dajo tudi drugih izdelkov, drugi pa na večjo prodajo in priljubljenost pekarskih izdelkov. Jz sodobnih peči bo vsako uro prišel sveže pečen kruh, predvsem pa pecivo in druge dobrote iz kvašenega testa. Novosti so prav gotovo veseli vsi ljubitelji vonja po sveže pečenih dobro- ZALAIPARKER RT TRGOVSKO PODJETJE IZ ZALAEGERSZEGA SPOROČA SPOŠTOVANIM PRIJATELJEM IN KUPCEM, DA BO V PONEDELJEK 20. JULIJA 1992, OB 10. URI V NAGYKANIZSI GLAVNA UL. 2 — FO u. 2 SZ. ODPRLO OBNOVLJENO BLAGOVNICO ANIZSA ruhAZ PRIČAKUJEMO VAS! ODPRTO: _ OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8 00 ’ OB SOBOTAH OD 8.00 DO 12-00 ZALAIPARKER. RT tah, ki se ne širijo le po trgovini, ampak tudi po dvorišču in parkirišču za trgovino. Ahitekt je prav mojstrsko »stisnil« zares mini pekarnico v vmesni prostor med trgovino in bližnjim bifejem. Tako za arhitekta kot za peke in kupce bi bilo lažje in lepše, če bi pekarnico naredili v drugih prostorih, ločenih od trgovine, mogoče v posebnem pekarskem butiku. Toda kaj, ko pa se tudi trgovci morajo boriti za svoj kruhek in čim večje število kupcev - pa čeprav s pomočjo takšnih »presenečenj«. bbp, foto: nj Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 120,00 100,00 Hruške 100.09 130,00 Banane 100.09 85,00 Pomaranče — 100,00 limone 120,00 125,00 Breskve 150,00 125,00 Marelice 160,00 130,00 Višnje 80,00 80,00 Lubenice 60,00 80,00 Paprika 200,00 160,00 Paradižnik 100,00 100,00 Kumarice 80,00 50,00 Čebula 60,00 46.00 Česen 250,00 280,00 Krompir 60,00 40,00 Orehi 900 00 1000,00 Jajca 10,00 10,00 Radgonski mehurčki Kar prijetno nas je osveži! tale poletni dež, kaj? Ne vem, če so ga tako veseli tudi kmetje, saj je sedaj čas žetve, verjetno pa tudi tukaj velja pravilo: vsakega malo ni nikoli preveč! Kmetje so spet nezadovoljni — nikoli niti niso bili povsem zadovoljni — saj se jim zdi cena pšenice tudi letos prenizka. Če bi ostal predsednik vlade krščanski Peterle, bi še nekako potrpeli, toda do Drnovška bodo nepopustljivi. Se mi zdi, da vse tole precej diši po politiki in predvolilnem boju ... Pa pustimo politiko, saj se okrog nas dogaja toliko zanimivih stvari. Kar poglejte naše mesto! Kakor daje šele poleti prav zaživelo! Fasade so obnovljene, te dni pa so začeli s cestnimi in komunalnimi deli, tako da je že prava umetnost pripeljati se skozi Gornjo Radgono, ne da bi naleteli na kakšno zaporo ali semafor. Nekaj mojih sosedov ie prepričanih, da so semafor nastavili zato, da bi prav vsakega popotnika prisilili, da se ustavi in si ogleda čudovito obnovljeno herojsko mesto In prav v teh poletnih mesecih se skozi mesto pelje največje število ljudi. Kako naj si drugače razlagamo, da so z obnovo ceste ah pločnikov začeli prav te dni — ker je pač največ ljudi na cesti. In ker Gornja Radgona nima svojega kopališča in bazena s hladno vodo, v kateri bi se lahko ohladili v teh vročih poletnih dneh, si je nekdo omisli! zabavo posebne vrste: tuširanje na pločniku v središču mesta! Vas zanima, kako? To morate videti; navdušeni boste nad izvirom vode sredi pločnika, ki pa je posledica pretrgane cevi; voda teče po ulici, stanovalci pa so brez vode, Tako je bilo namreč v soboto! Tako je v našem mestu kar dobro poskrbljeno za ugodno preživljanje poletja Imamo tudi gostilniške vrtove in terase, čeprav so skorajda na cesti. Neprijetno je le, če se tovornjak, naložen s kravami, ovcami ali konji, ustavi ravno pred vašo mizo, oddaljen le kakšen meter in pol, ker je pač na semaforju rdeča luč. Pa ne zato, ker Radgončani ne bi poznali živalskega smradu! Problem je v tem, ker so navajeni predvsem na svinjski smrad! Mogoče porečete, da je v našem mestu v toplih poletnih dneh dolgočasno, ker se nikjer nič ne dogaja — nobene prireditve, zabave, plesa . [mate prav, povsod drugje je živahneje. Vendar pa se lahko pohvalimo vsaj z nečim: ob večerih se vse do našega mesta sliši glasba s terase Vikenda in letnega kopališča v Radencih, še posebej, če piha veter po Muri navzgor proti Gornji Radgoni. Tako lahko Radgončani zastonj postu šajo glasbo, ne da bi jim bilo treba za to kaj plačati ' Pa naj še kdo pove, da smo preveč razsipni! »Radgončan« Vaš Vestnik vsak četrte* Cene rabljenih avtomo^ - pr' Minulo nedeljo je na sejem rabljenih avl0^ia|cev škem Agroservisu svoja vozila pripeljalo 23 Pr0. ‘ |( 53 ,.3liiii so zamenjali: Zastava 128, letnik 1986, s PrevojQT s prev°‘' metri za 3.700 DEM; Zastava 750 LE, letnik j^Lit 40,000 kilometri za 1.300 DEM; Jugo 45 koral, ■ vezenimi 56.000 kilometri za 3.500 DEM in 1989, s prevoženimi 28,000 kilometri za 260.0W Znamka avtomobila Golf J R 4 GTL R 5 Čamp us Lada 1200 Lada 1600 Zastava 750 Zastava 101 Zastava 101 GX Jugo 45 Koral Jugo 45 Koral Opel Kadett Škoda Favorit L Letnik 1978 1986 1990 1985 1981 1982 1976 1987 1990 1984 1984 1991 p revež- kt* 80.088 60 000 14 080 184 080 0EJ.OOŠJ 40 008 78 000 43 000 13 000 80 O00 70 000 11 00O C«1’ od I 1 Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 14. |Ulijn 1 . Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14. julija 19V* ' Država Fnota Banka Slovenije Avstrija 10« 719,4487 Francija 100 1499,8642 Nemčija 100 5.063,6874 Italija 100 6,6891 Švica 100 5.585,2472 ZDA i 75,2109 76,60 Blagajniški 715,00 1 528.4" 5?16".'“ ’ 6,50 zapisi Banke Slovenj V poslovnih enotah v Murski ru, Gornji Radgoni in Lendavi ter v e , dencih prodajamo dvodelne preno5Linici' NIŠKE ZAPISE Banke Slovenije. lahko kupijo pravne in fizične ose^ pn piši so izdani v apoenih po 1001,000.000,00 tolarjev. Blagajniški zap" decembra 1992.