PREDPfRAZNIČNA PRILOŽNOST Gorenjska Banka Banka <> poAubom ^9odna ponudba potrošniških posojil REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Anonimne telefonske prijave zaposlovanja in dela na črno lahko sporočite po telefonu 061/310 266 J° L - ISSN 0352 - 6666 - št. 94 - CENA 130 SIT (10 HRK) SEEGLAS Kranj, torek, 2. decembra 1997 J" V S1' k ,9 Bodo Kranjskogorci vrtali še globlje? V Kranjsko Goro na smučanje in v termalno kopališče ). is-yt-iz :V3 saj P ef I vodo naj bi napolnili že obstoječe bazene, zgradili termalno riviero z zunanjimi kopališči, jo jnorda uporabili za ogrevanje hotelov in stanovanj in jo celo polnili kot mineralno vodo. ranjska Gora - Voda, ki je privrela skogorci upajo, da je voda v globljih je bil sklican za včeraj popoldne. Kaj tem, i uJTt,ne v Kranjski Gori, je plasteh še toplejša, zato se bodo so sklenili, še ni znano. •nama. Po zadnjih ugotovitvah ima bržkone odločili za vrtanje še do vseh • stoPinJ> J*e mineralna in globine 2200 metrov. Končno besedo °uje celo nekaj soli. Toda Kranj- o tem bodo rekli investitorji, sestanek STRAN 40 S Krvavca je pritekla motna voda Poženik in Pšenična Polica sta ostala brez vode Cerklje, 30. novembra - V soboto in nedeljo so prebivalci Pšenične Police in Poženika za nekaj ur ostali brez vode. Naj se sliši še tako čudno, vendar se je to zgodilo zaradi neurja. Vodovodni sitem v vaseh pod Krvavcem, ki ga upravljata komunalni podjetji Domžale in Kranj, ima zadnja leta vgrajen indikator motnosti, kajti v zajetje v časih večjega neurja velikokrat vdre umazana voda. V primeru, da voda v zajetju zakali, se sistem izklopi in se ne priklopi, dokler se voda spet ne zbistri. Zaradi tega se je konec tedna izklopil del sistema, ki napaja vasi Poženik in Pšenična Polica. Vaščani so mrzlično klicali župana in terjali pojasnila. Župan Franc Čebulj pa je dejal, da ni pravi naslov za te težave, češ naj se ljudje ob problemihz vodo obračajo na dežurne v komunalnih podjetjih. D.Ž. svetovanje gorenjskih županov v Preddvoru ^vciovanje gorenjsKin županov v xi^uov Državna pomoč občinam naj bo pravičnejša rki župani so na posvetovanju v Preddvoru zavrnili predlog spremenjenega zakona o financiranju občin, m "a Je dal v proceduro poslanec SLS Vili Trofenik, in terjal višji delež proračuna za pomoč občinam. Preddvor, 2. decembra - Po mnenju na Idr DteIJa sestanka, jeseniškega župana Sopo^L0ŽidarJa Brudarja, je predlog »al- !'eust Polnitev zakona o financiranju občin l^strezen, če Že ne krivičen, saj gradi 0I.jhanciranje občin na premalo pojasnjena- in V'ril1, PoveiuJe razliko med velikimi ,illt ".^anjšimi občinami na škodo manjših, WEv >ma število prebivalcev za odločujoče lllh °' ne upošteva značilnosti posa-tku ledno in ne razdroblje-streztni zakon s tega jtehroCJa Je potreben, vendar mora biti L.lneJ§i, predvsem Da ea ne kaže J&emati Po 1 J5?i postopku.: M ddyoru. • J.Košnjek,"slika T. Doki zrnati do hitrem ali celo skrajša-Na sliki: posvetovanje v "Najbolj bi se razveselil začetka obnove Jezerske ceste" V Kranju bi v minulih letih lahko dosegli še več, če bi občinska uprava pokazala več pripravljenosti za sodelovanje z mestnim svetom pa tudi s krajevnimi skupnostmi STRAN IT- 23 'A Z?nh decembra - V soboto so na Gorenjskem sejmu g£« tradicionalni Miklavžev sejem, na katerem se s 2*p ponudbo predstavlja okrog sto razstavljavcev. V **poje bilo na sejmu okrog deset tisoč obiskovalcev Zfko Popoldne pa je po lutkovni igrici ob 17. urina tlu tu& Miklavž z darili za najmlajše. Sejem ob odprt 0 strika, 4. decembra. • A. Ž. Sme novinar pisati tudi zgodbe iz politikove spalnice - novinarska svoboda in etika Na javnem odru ni veliko skrivnosti Časopis ubije muho in - človeka, so dejali na nedavnih dnevih slovenskih pravnikov. R A D I O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure španske ker. ploščice - kopalniško pohištvo - sanitarna oprema UGODNA PHOMJA WLNEG A^I* k ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NA*OČILA: skladbe Medvode tel,061/611-340, 611-341 B.S. Radovljico tet. :064/715-242- 9. MIKLAVŽEV SEJEM na Gorenjskem sejmu v Kranju od 30.11 do 4.12. od 10. do 20. ure ♦ darila za vse generacije, igrače ♦ blago široke porabe, obrtniški izdelki ♦ vsako popoldne obisk MIKLAVŽA * PROST VSTOP * PROST VSTOP * PROST VSTOP ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J Td./fAx:064/8đ 1 -910, 881 *484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IviOEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ •S "s s "S 5» ~E in < in M *2 c< ^* —I UJ >V) -.O 3 o a PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Čezmejno sodelovanje Avstrije in Slovenije Phare daje tri milijone ekujev Ljubljana, 2. decembra - Ustrezni finančni memorandum sta podpisala minister za evropske zadeve Igor Bavčar in ambasador delegacije Evropske unije v Sloveniji Amir Naqui. Ambasador Evropske unije je ob podpisu memoranduma povedal, da je to resen korak pri vključevanju naše države v Evropsko unijo in da se utegnejo pogajanja začeti že v začetku prihodnjega leta, če bo tako odločil vrh unije 13. decembra. Evropska unija daje na osnovi tega memoranduma Sloveniji za projekte čezmejnega sodelovanja z Avstrijo za letos 3 milijone ekujev. To je podpora regionalnemu sodelovanju, gre pa za 15 projektov na naši strani vzdolž meje z Avstrijo. Z njimi soglašajo prizadete občine, pa tudi avstrijska stran, nekateri pa so bili začeti že leta 1995 in lani. Skupno naj bi dal Phare 3 milijone ekujev. Slovenski delež naj bi znašal poldrugi milijon ekujev, pomoč Evropske banke za obnovo in razvoj pa 30.000 ekujev, kar znaša skupno blizu 4,2 milijona ekujev. Med projekti so Štajerski tehnološki park, Poslovni center Kranj, Skupna turistična ponudba Karavank in Kamniških Alp, revitalizacija gorskega območja Karavank, čistilna naprava Libeliče in Gornja Radgona, mejni prehod Pavličevo sedlo, prostorski plan Solčavske regije in tudi naravni spomenik Dolžanova soteska. • J.K. Pobuda za referendum Nova termoelektrarna nesmisel Ljubljana, 2. decembra - Institut za obnovljive vire energije Kranj, ki ga zastopa Božo Dukič, je 25. novembra vložil v državni zbor pobudo za začetek referendumskega postopka o Predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3. Državljani naj bi bili na referendumu vprašani, ali so za to, da izda vlada poroštvo za najetje domačih in tujih posojil in da zagotavlja tako ceno električne energije, da bo pokrivala te obveznosti in še investiotorjevo lastno udeležbo. Institut za obnovljive vire energije meni, da je gradnja TE Trbovlje 3 ekonomsko neučinkovita za slovenski elektrosistem zaradi predrage investicije, vprašljivih zalog premoga in neučinkovite rabe toplotne energije. Investitor posojil ne bi mogel vračati, zato bi jih morala država, kar bi povečevalo javni dolg. Zasavje doživlja ob sedanji uporabi nekvalitetnega premoga ekološko katastrofo. Ob tem pa je že izdelan idejni projekt za tri vodne elekrarne na srednji Savi (Suhadol, Trbovlje, Renke), kar bi omogočilo trajno rabo obnovljivih virov energije, gradnja, vsaj deset let, pa bi nudila delo delavcem, vezanim na TE 2. • J.K. OSNOVNA ŠOLA MATIJE VALJAVCA razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZEMLJEPISA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 1.1. 1998. Pogoj: predmetni učitelj ali profesor zemljepisa (lahko tudi začetnik). Pismene prošnje oddajte v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, Šolska ulica 9. 4205 Predddvor s pripisom: za razpis učitelja zemljepisa. — — —_____— — — — — — — — —___— KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON B iz LETOPISA GORENJSKA 96/97. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: TE Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Nadaljuje se sprejemanje državnega proračuna Država pozablja na gorenjske ceste Vladna koalicija je zavrnila 76 dopolnil glede proračunskih "cestnih postavk", ki jih je predlagala opozicija« Za naložbe in vzdrževanje cest je namenjenih (in gotovo že porabljenih) 17,7 milijarde tolarjev. Ljubljana, 2. decembra - Razprava o tisterrfdelu letošnjega proračuna, ki zadeva ceste, je bila vroča. Vladna koalicija je jasno povedala, da bo letos za investicije in za vzdrževanje cest namenjenih 17,7 milijarde tolarjev in nič več. Sploh je uglašena vladna večina zavračala dopolnila opozicije. Skupno jih je bilo 76. Nekateri opozicijski poslanci so celo grozili, da bodo javni protesti, če vlada ne bo namenila denarja za ceste, mostove in ovinke iz njihovega območja. Zelo oster in zgrožen nad početjem vladne koalicije je bil cerkljanski župan in poslanec Franc Če-bulj. V predlogu letošnjega proračuna je zletelo kar deset postavk, vezanih na Gorenjsko, razen tega pa bo gorenjski avtocesti s'ploh ni govora. Kaj je z njo, se je vprašal. Dobro bi bilo, po našem mnenju, da bi se mu še kdo pridružil v teh razmišljanjih, ne glede na strankarsko pripadnost. Sicer pa so poslanci opravili pretekli teden približno tri četrtine razprave o dopolnilih k proračunu. Tako bo ministrstvo za okolje in prostor dobilo 12 milijard tolarjev, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 132,5 milijarde tolarjev. Postavka tega ministrstva se je zmanjšala za pičli dve milijardi tolarjev, ker je bil jamstveni sklad ustanovljen kasneje, kot so načrtovali in bo tudi kasneje začel delovati. Ministrstvo za znanost in tehnologijo bo prejelo za letos 19,2 milijarde tolarjev, ministrstvo za kulturo pa 16,5 Poslanec in cerkljanski župan milijarde tolarjev. Šolsko min- Franc Čebulj se sprašuje, kje istrstvo, zanj gre nad 100 milijard tolarjev, bo prejelo dobri dve milijardi več. Opozicija je očitala, da bo šel ta denar za plače, ne pa za prehrano, literaturo in računalniško opismenjevanje mladih. je denar za gorenjske ceste in kaj bo z gradnjo gorenjske avtoceste. Ta teden se bo sprejemanje letošnjega državnega proračuna nadaljevalo. Izredna seja pa s tem še ne bo končana. Na dnevnem redu sta še predlog resolucije o protipravnem delovanju ko-munističnega totalitarnega režima in predlog zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima-Kaj bo z usodo obeh predlogov, ali jih bo državni zbor obravnaval ali zavrnil, je težko reči. Vlada je oba predloga zavrnila. Prav tako odbor za notranjo politiko in pravosodje. Zoper resolucijo in zakon se je izrekel tudi predsednik države, proti kateremu je bil (tudi) naperjen zakon. Če bosta resolucija in zakon sprejeta, zanesljivo ne bosta takšna, kot sta predlagana, saj je bilo na nj izrečenih veliko, tudi strokovnih pripomb. Lahko pa razprave sploh ne bo in sta bila oba predloga samo bombici, vrženi v čas predsedniških volite* • J.Košnjek Slovenci in Evropa Večino Slovencev mika Bruselj Absolutno proti je bilo 16 odstotkov vprašanih, za vključitev Slovenije v Evropsko unijo pa je bilo-okrog 60 odstotkov. Najbolj navdušeni nad Evropsko unijo so Zasavci, največji skeptiki pa Dolenjci. Ljubljana, 2. decembra - Slovenska vlada je sprejela program vključevanja v Evropsko unijo, katerega del je tudi komunikacijski program Obveščanja slovenske javnosti o Evropski uniji, za kar je zadolžen Urad vlade za informiranje. Vlada bo dala v ta namen v dveh letih 120 milijonov tolarjev, Evropska unija pa dodatno okrog milijona ekujev. Slovenija bo pri obveščanju javnosti izbrala racionalni princip in ne toliko emocionalnega, intenzivnost obveščanja pa bo prilagajala hitrosti sprejemanja v Unijo. EU - kampanja, kot jo imenujejo na Uradu, bo trajala do predvidenega sprejema, okvirno leta 2002 in 2003, je dejala ob tem direktorica Urada vlade za informiranje Marta Kos. Center sa razickovurvj« javnoga miicu" ja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je v okviru vladne strategije pripravil javnomnenjsko raziskavo na temo Stališča Slovencev o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Standardnemu vzorcu 2100 vprašanih so dodali 140 mladih od 16 do 18 let in 100 kmetov. Vodja projekta prof. dr. Niko Toš in sodelavca dr. Mitja Hafner -Fink in mag. Samo Uhan so spomnili na raziskavo decembra 1989, ko se je kar 89,8 odstotka vprašanih strinjalo, da postane takratna Jugoslavija članica Evropske gospodarske skupnosti. Danes pa je bilo okrog 60 odstotkov vprašanih LA vkljuCllCV Sluvcuijc V Unijo, izrazito proti pa jih je bilo 16 odstotkov. Med njimi je, razumljivo, največ kmetov, čeprav so med evros-keptiki tudi nekatere druge, predvsem mlajše kategorije državljanov. Vpraša; ni so menili, da bi bil v Evropski unij' najbolj problematičen položaj kme; tijstva, sicer pa bi Slovenija v Uniji po večinskem mnenju lažje reševala prometno infrastrukturo, znanost, hv dustrijo, dvignila bi se konkurenčna sposobnost gospodarstva, boljša bi bila energetska oskrba in varovanje okolja« Še nadalje pa bi se utrjevala demokra-cija. • J.Košnjek Poslanec Juri v Škofji Loki Škofja Loka, 2. decembra - Območna organizacija Združene liste Škofja Loka vabi člane in simpatizerje na srečanje, ki bo v petek, 5. decembra, ob 18. uri v klubski sobi hotela Transturist. Na družabnem srečanju, ki bo tudi prednovoletno, bodo analizirali preteklo delo, gost pa bo poslanec v državnem zboru in podpredsednik stranke Aurelio Juri. Govoril bo o lokalni samoupravi in manjšinski problematiki. • J.K. 1 Financiranje občin j Problem financiranja j občin ni enostranski \ Tržič, 2. decembra - Liberalna demokracija SIovenije ne to izjave tržiškega poslanca in župana Pavla RuPa^a v zadnji številki Gorenjskega glasa, ki jo je }e" Nasilje nad ženskami Kako reči šefu "ne" Ljubljana, 2. decembra - Do 10. decembra, v dneh boja proti nasilju nad ženskami, bo ženski forum Združene liste socialnih demokratov opozarjal javnost na problem spolnega nadlegovanja žensk na delovnem mestu. Posebne akcije pod geslom Kako reči šefu "ne" so se začele v Ljubljani, organizirali pa jih bodo tudi klubi na Jesenicah, v Cerknici, Trbovljah, v Novem mestu, Domžalah, Žalcu, Slovenski Bistrici, Mariboru, Šentjurju in Murski Soboti. Celoten projekt na to temo pa bo potekal do novembra prihodnje leto. Ženski forum posebej opozarja na problem nezainteresiranosti javnosti ob primeru mariborske delavke samohranilke, ki je zgubila delo, ker se je uprla spolnemu nadlegovanju nadrejenega in o tem javno spregovorila. • J.K. Objavljene V /, predstavlja župan, pravi tržiška LDS. v Seveda nikoli ni dovolj denarja za rešitev vseh problem naenkrat. S tem se srečujemo vsi - od države, občin do vsak & posameznega državljana. Zato je nujno varčevanje, namen ^ raba denarja ter poslavjanje prioritete. Pri tem se občina *r.u dosedaj nikakor ni najbolj izkazal - kot kažejo por° .Q občinskega Nadzornega odbora prej prav nasprotno. PraVntaagi je težko reči, da so dovolj jasno postavljene prioritete. Pr \ nakupi nepremičnin v mestnem jedru, vlaganje precejšnj6^ denarja v muzej z zasebno zbirko, velike investieje v 9D^infljij stavbo, inp., ne kažejo ravno na reševanje najbolj nULrj problemov občank in občanov Tržiča. Menimo, da bi PreC?0fg del zagat s financiranjem rešil z vzpostavitvijo večjega na £6. nad trošenjem občinskega denarja (namenskost rabe, va ^ vanje) in v bolj strokovnem delu občinskih uprav, ki bi mo rj znati ovrednotiti težo občinskih problemov na jasen korekten način. Dokler pa bodo občinski proračuni prihodkovni strani prenapihnjeni, na odhodkovni pa nerea^j (prenizko) ovrednoteni, bodo obstajali nenormalno ve s problemi s financiranjem. Davkoplačevalci pa jih lanv^jo nedogled krpamo in polnimo ter se potem čudimo, kako m dobimo v zameno za plačevanje skupnih zadev. . Uredniška politik«: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorni Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Aha«, Helena Jelovčan. Igor Kavčič. Jože Kožnjek. Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje. Darinka S«J^Ji Stanovnik, Manja Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl ■ Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi, Uroš špehar (štipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: FotopafijaKiorazd Stik, TinaDokl / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: DELO - TČR.Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, opj" prekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivni >. \i» 44 X- -X1 MIMoMEII GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: i .. ruiugiiiij«. uuidiu juhi, nna uun / rnprava za usi: ivieaia ah., Manj / lisi: utLU - ILK, tisk Časopisov in Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisova i, Kranj, telefon. 064/223-111, tc!efax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno Z4 ur anevno na aviomaisiem ""»-^z un A m r ure: vsak dan 0(17-do 15-' Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna nar<* .^l DEM Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RM! 23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK za prodajo na W > Sme novinar pisati tudi zgodbe iz politikove spalnice - novinarska svoboda in etika Na javnem odru ni veliko skrivnosti časopis ubije muho in - človeka, so dejali na nedavnih dnevih slovenskih pravnikov. Ta teza, uporabljena dobesedno, na novinarskih dnevih Mitje Gorjupa v Cerknem ni požela splošnega odobravanja. Za novinarstvo, tudi slovensko, ostaja ključno vprašanje meja med javnim, zasebnim in tajnim, k temu pa je mogoče še dodati intimnim. To je vprašanje meja novinarske svobode: ali naj jo postavijo novinarji sami s samoregulacijo ali sodišče. Predsednik države Milan Wan je na proslavi 50. ^letnice izhajanja Gorenjska glasa dejal, da časnik Jfži ogledalo življenju in Nem: "Slika, ki jo vidimo, J1 vedno prijazna. A zato ne ka*e razbiti ogledala, pač pa [Premeniti tisto v življenju, *** ga kazi. Slika je lahko popačena. Zato mora ajati odprta možnost, da tudi obst 5* popačeno, izkrivljeno, žalijo in zlagano, popravi. Na-|ančen odsev je merilo lžDnišenosti ogledala, resnica v°dilo časopisa. Govoriti resico brez nevarnosti, to gtore vsak. Govoriti resnico wJJ>b nevarnosti pa si upa le Poštenjak. V posesti resnice "'Ha nima nihče. Imamo jo s?uPaj. . . Možnosti svobod-n,n izrekanj zamisli, prepričuj in pobudi so odprte, loboda je na voljo. A ta ^oboda je tudi odgovornost. ^ njo ni mogoče ravnati P°'jubno, marveč profesio-na'no in etično. Na voljo so ^demokratične pravice. A 2 nJimi načelo, da jih nihče ne snie uveljaviti na račun enake P^vice drugega. I^idi beseda ^ko ubija in povzroči veliko *la- Ce ga ne želimo sebi, ga p povzročajmo drugim. To Jel°goj za resnično sožitje." Jako predsednik države na a*J oktobrski proslavi, "f. Bernard Nežmah, «ovi-°a«' in publicist pa za sintagmo Meje svobode za ^vinarje postavlja vprašaj. Novinarstvo na Slovenskem 1? Še vedno v paradoksalni s,tuaciji. Po eni strani ga ni, ki 116 bi ponosno hvalil demok-^tizacije medijev in svobode 'lska. Toda, po drugi strani se ^dno pojavljajo kanonade ~°Per prispevke, ki da gredo PJek vseh meja, ki naj bi jih Dllo treba ukrotiti. Skratka, j^va, resna in dostojna javna ."Čila se od rumenih, senza-^onalističnih, agitaških in Politikantskih ločijo po spoš-°yanju meja dobrega okusa. • "Problem tega lepodušniš-*ega pogleda je raztegljivost P°jma meja. Tako rekoč jSakdo, ki ni zadovoljen den-^o s svojim opisom v časo-^lsu, bo brez zadržkov ?aPovedal tožbo zaradi raz-va'Uve osebnega dostojanst-ea- Tu funkcionira enostavni na^aj: samo dejstvo, da se Primer Kunšič Dr. Andrej Berden je bil eden redkih, ki je javno povedal, da sodišče z odločitvijo, da novinar Mirko Kunšič ne sme poročati z nekega sodnega procesa v Kranju, ni ravnalo prav. V Cerknem je na novinarskih dnevih osvežil spomin na ta dogodek in dejal, da bi bil novinar sicer lahko obtožen kaznivega dejanja razžalitve, ker je Že pred pravnomočno sodbo napisal, da je obsojena oseba morila. Na novinarjevo srečo je bil obtoženi spoznan za krivega in obsojen. Problem pa je bila Kunšičeva izločitev kot poročevalca s procesa. Kršen je bil interes javnosti, da je obveščena o procesu. Izločitev je torej posegla v drugo pravico, ki jo zagotavlja naša ustava: v pravico do obveščenosti. človek počuti razžaljenega, je zanj že dokaz, da ga je časopis zares razžalil. Tak splošno razširjeni pogled pa onemogoča eno temeljnih funkcij novinarstva, kot je kritična drža oziroma nadzor nad delom javnih oseb in istitucij. V tem objektivnem konfliktu med novinarji in osebami, ki so objekt kritike, bi se moralo postaviti sodstvo na gledišče medijev. Sliši se vratolomno!" Dr. Nežmah nadaljuje z razmišljanjem o meji svobode za novinarje. "Značilnost demokracije in svobode medijev je torej stalno pojavljanje nezadovoljstva nad članki novinarjev in komentatorjev. Toda to ni slabost, to je modus viven-di pluralnosti javnih občil. To je cena za družbeno atmosfero, v kateri nikoli ni vses-plošne aklamacije in frenetične enosti." Prinašanje različnih mnenj v medijih je dobrina, ki jo je prinesla demokracija, trdi dr. Nežmah. Evropsko sodišče se je v svojih sodbah postavilo na stališče, da so novinarski članki zategadelj lahko tudi šokantni, izzivalni in celo žaljivi. Najvišja evropska sodna instanca jemlje novinarstvo kot enega ključnih garantov demokracije, "katerega cena je tudi šokantnost in žaljivost." Glasni del slovenskega strokovnega javnega mnenja pa gleda na novinarstvo s črnobele perspektive in se ukvarja z dilemami: Dobro ali slabo, odgovorno ali komercialno. Dr. Nežmah se ne zavzema za sodno nedotakljivost novinarstva v kateremkoli primeru. Vsekakor pa je nedotakljivost smotrna v primerih, ko so medijske tarče javne osebe, in koje šokanten ali žaljiv opis izpeljan kot kritika konkretnega početja javnih oseb. Novinar - javni pes čuvaj V Cerknem je bilo o Novinarski svobodi in etiki slišati zanimiva mnenja. Darka Zvonar - Predan, novinarka Večera iz Maribora, ki ji je Vrhovno sodišče pred kratkim izreklo oprostilno sodbo, ker pretežni del članka ni bil pisan izključno zato, da bi oškodovanca užalil (tako stališče je Vrhovno sodišče očit-no vzelo za temeljno usmeritev pri tiskovnih tožbah), se je vprašali, zakaj novinarji sami sprejemajo zase celo strožja merila kot sodišča. Nekateri naj bi celo uživali, ko se kolega znajde na sodišču. Kdo naj sploh postavlja meje svobode. Ali sami novinarji, z etično samoregulacijo ali sodišče. Po njenem pri nas viri informacij niso zadosti zaščiteni. Sedaj se pripravlja liberalnejša sprememba kazenskega zakona, ki pa je niso predlagali novinarji, ampak notranji minister, ki je prehitel novinarje. Dr. Bernard Nežmah, novinar Mladine pogreša natančnejše opredelitve, kaj sploh je novinar. Njegova temeljna naloga izhaja iz svobode obveščanja, ki pa ima osnovo v svobodi govora. Politika je javno delo in politiki so v javnosti. Kritika je pogoj za njihovo demokratično delovanje, ki pa mora biti nadzirano. Nadzor pa ni le pravica, ampak tudi dolžnost, je menil dr. Nežmah. Novinar ima v bistvu vlogo javnega psa čuvaja, in njegovo delovanje ne bi smelo biti sodno preg- Dvomljiva formulacija "Novinarja, ki izda uradno ali vojaško skrivnost, se ne kaznuje, Če z objavo razkrije nezakonitost dela državnega organa in če z objavo dokumenta ni škodil državi," je sedaj formulacija predlagane spremembe kazenskega zakonika, ki jo predlaga v sprejem pravosodni minister Tomaž Marušič. Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pa je predhodno predlagat formulacijo, da ne bi bilo v tem primeru kazni tudi za izdajo vojaške in uradne skrivnosti, če se s tem razkriva nezakonitost dela državnega organa. Taka določba v kazenskem zakoniku bi pomenila usklajenost z 39. Členom ustave, ki govori o svobodi tiska. "Ta na novo predlagana določba pa je s stališča naše novinarske stroke popolnoma nesprejemljiva. Formulacija ... če z objavo dokumenta ni škodit državi namreč pomeni, da je naša odgovornost še vedno prav tako velika kot pri razlagi prvotne formulacije zdaj veljavnih členov. Ponavadi se namreč z oznako vojaška ali uradna skrivnost označi informacije in dokumente, ki lahko, če pridejo v javnost, škodijo državi. Vsaka tako zaščitena informacija tako avtomatsko ogroža varnost države (zato je seveda zaščitena) in ji lahko škodi, če se objavi. In spet bo to člen, ki bo omogočal pregon novinarjev." (Nataša Pire, novinarka, Ljubljana) anjano, če opozori na probleme, na katere kaže že javno mnenje in ali jih zazna sam in z njimi seznanja javnost. Če je novinar to počel v "dobri veri", da se slabosti ne bi nadaljevale, in če je naredil vse, da bi zbral podatke in dokaze, potem ne more biti kaznovan. Javnost, zasebnost in tajnost Prof. dr. Andrej Berden je spomnil na pomemben odnos med javnostjo in zasebnostjo in na dileme, ki se pojavljajo pri varovanju zasebnosti v odnosu med javnim, zasebnim in tajnim. Slednje naj bi ostalo absolutno skrito, nad javnim in zasebnim pa ne more biti vedno zastor. Kdor je stopil na oder javnosti, je pristal, da se bo javnost začela zanimati tudi za njegovo zasebnost, posebno za vprašanja, za katera je izkazan realen interes. V tem primeru je mogoče tudi zanimanje javnosti za zdravje ali bolezen določenega politika ali javne osebe, pa za povsem moralna vprašanja. Moralni vidik se ne pokriva vedno s pravnim vidikom. Oba imata skupno jedro, zato si ne moreta stati daleč vsaksebi, trdi dr. Berden. Je pa povsem jasno: čim višje na družbeni ali javni lestvici je nekdo, bolj bo podvržen kritiki in zanimanju. Taki ljudje se morajo navaditi, da javnost zanimajo tudi dogodki v spalnici, ljudje pa so na primer upravičeni zvedeti tudi, če nek župan pije ali ne. Poseben problem so odškodninske tožbe, kjer ni mehanizmov za odmerjanje odškodnin. Dogaja se, da neki zabavljač zahteva za tako ali drugačno žalitev 5 milijonov tolarjev odškodnine, popolni pohabljenec zaradi nesreče pa dobi 2 ali 3 milijone odškodnine. Sodišča ponavadi ubirajo srednja pota in se odločajo od primera do primera. Uroš Soš-tarič, urednik kronike v Delu v zvezi z tožbami za odškodninsko odgovornost opozarja no morebiten nov problem: nevarnost pritiska lastnikov medijev na novinarje, da se bodo izogibali pisanju, ki bi povzročalo tožbe in denarne zahtevke. Doslej se je v večini primerov dogajalo, da so te kazni plačali lastniki oziroma podjetja, lahko se pa zgodi, da te pripravljenosti pri delodajalcih ne bo več! Morda bi kazalo tudi novinarje uvrstiti med tiste pooblaščene osebe, ki lahko dobijo več podatkov od ostalih, viri pa naj bi bili tako zaščiteni kot pri duhovnikih, odvetnikih in zdravnikih. Zdajšnji predlog spremembe kazenskega zakona je v tej smeri. Vlada predlaga, da se novinar, ki je izdal uradno tajnost, pa to nima škodljivih posledic za državo, ne preganja, če to dejanje pomaga pri odpravljanju pomanjkljivosti. J.Košnjek GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Minuli konec tedna so delavci AMZS 27 gorenjskim voznikom morali s cest z vlečnimi vozili odvleči njihova nevozna vozila, 4-krat pa je zadostovala pomoč na kraju okvare. GASILCI Kranjski gasilci so med plavalno tekmo, ki je v petek potekala na olimpijskem bazenu v Kranju, prejeli poziv avtomatskega iavljalca požarov. Seveda so pohiteli tja, vendar so ugotovili, da je le nekdo od otrok sprožil alarm sam. Sicer kranjski gasilci večjih intervecij od torka do danes niso imeli, pospešeno pa je v njihovih prostorih potekalo izobraževanje na novem avtomobilu z 32 metrov visoko avtolestvijo. V Žirovskem Vrhu je v jamskem obratu gorela kuhinja, ki so jo nato pogasili gasilci PGD Poljane. Jeseniški gasilci so dvakrat* uporabili njihov rešilni avtomobil, in sicer so enkrat prepeljali obolelega občana v zdravstveni dom, enkrat pa poškodovanega hokejista iz hokejske hale Pod-raežakla v Splošno bolnišnico Jesenice. Nudili so tudi požarno-var-nostno spremstvo ob pretakanju goriva v predoru Karavanke, kjer delavci z delovnmii stroji opravljajo sanacijo predora. Gasilsko stražo so imeli še dvakrat ob predstavi v Gledališču Tone Čufar, enkrat ob predstavi za Karitas v Gimnaziji Jesenice, enkrat pa ob hokejski tekmi v hali Podmežakli. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju je v porodnišnici tokrat pravic zajokalo 15 otroK, od tega so se srečni mamici rodili tudi dvojčki, in sicer deček in deklica. Sicer pa je izmed 10 deklic najlažja tehtala 1.950 gramov, najtežja pa 3.970 gramov. Na Jesenicah pa smo prvič jokali 3-krat. Od tega sta jakost glasilk prvič preizkusila 2 dečka, lažji izmed njiju je tehtal 3.160 gramov, in 1 deklica, ki ji je ob rojstvu tehtnica pokazala 3.800 gramov. URGENCA Na internem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so imeli od petka do danes 49 urgentnih primerov, na kirurgiji 148, na pediatriji 16 in na ginekologiji 12. mm® 064/223-111 llPi® GtASl POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Prijatelji Štefanje Gore vztrajno tekmujejo Štefanja Gora, 2. decembra - Na izletniški kmetiji ^pri Mežnarju na Štefanji Gori so se pred nekaj leti domislili, da bi v knjigo obiskov vpisovali vse izletnike, ki se do njih povzpne-ieo peš ali z gorskim kolesom. Ob zaključku sezone (1. maja) najboljšim podelijo priznanja in praktične nagrade. Lani je z največ vzponi zmagal Alojz Kotnik iz Adergasa. Letos pa favorita (do 26. novembra je opravil 210 obiskov) ogroža Boštjan Osterman (enako število obiskov istega dne), tesno za petami pa so jima Jože Osterman (oče), Viktor Pungartnik in Ivo Osterman (stric). Do 1. maja, ko spet podelijo priznanja, bo bitka še trda. Vmes pa bodo z ene in druge strani še prihajali na Štefanjo Goro, celo v slabem vremenu, saj je Mež-narjeva brunarica malo povečana. Celo silvestrovanje pripravljajo letos, vsi gostje pa bodo prišli (in odšli) - peš. • D.Z. Duplica že ima plin Kamnik, 1. decembra -Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je sredi minulega tedna na Duplici prižgal plin in s tem potrdil, da je prva faza izgradnje plinskega omrežja za zemeljski plin v občini skoraj že končana. Po 26 prvih priklopih zdaj namreč pospešeno priključujejo še druge lastnike priključkov. Izgradja plinskega omrežja za zemljski plin se je začela v občini Kamnik februarja letos, ko je bila podpisana koncesijska pogodba o izgradnji v vrednosti 7 milijonov nemških mark z Adna plinom. Prva faza izgradnje, kjer bo zgrajenih okrog 330 priključkov, ki bodo povezani na več kot 9 kilometrov zgrajenega omrežja, se je potem začela v KS Duplica. A. Žalar M/i 14. SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34' TEL.:241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure 'KONKURENČNE CENE »BREZPLAČNA DO/TAVA »MONTAŽA lili M D* izbira' 2a fompfefno! °Premo forria. Večino >pohišttS<* imamo t/ zatoai! Seja bohinjskega občinskega sveta Poročila o plačani taksi le na vsake tri mesece Zavezanci za plačilo turistične takse bodo odslej občinski upravi poročali o plačani turistični taksi le na vsake tfl mesece. Taksa bo za eno točko oz. deset tolarjev višja kot doslej. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na četrtkovi seji nekoliko spremenil približno dve leti stari odlok o turistični taksi v občini. Za spremembe seje odločil predvsem zato, da bi izboljšal spoštovanje odloka in omogočil učinkovitejši nadzor. Doslej veljavni odlok je za kršitelje predvideval denarne kazni v razponu (najmanj 50 tisoč tolarjev), zato je bilo ob vsaki kršitvi treba podati pre- Prva zelena luč za spremembo zazidalnega načrta Občinski svet je sprejel osnutek odlokov o dopolnitvah zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica - Center in o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, v območni svet izpostave republiškega sklada za ljubiteljsko dejavnost pa je imenoval Anico Bajt iz Bohinjske Bistrice, članico Kulturnega društva Bohinj, in Joia Sodjo iz Bohinjske Češnjice, člana tamkajšnje dramske sekcije. dlog sodniku za prekrške. Ker so sodniki preobremenjeni in ne morejo rešiti vseh zadev, je nevarnost, da bi tudi prekrški Seja radovljiškega občinskega sveta Slavko Avsenik - častni občan Veliko plaketo občine bo dobila delniška družba Žito Gorenjka Lesce, ki letos praznuje 75-letnico. Radovljica - Občinski svet je na četrtkovi seji odločil, kdo bo prejel letošnja občinska priznanja. Glasbeniku Slavku Avseniku bodo podelili naziv častni občan, veliko plaketo bo prejelo podjetje Žito Gorenjka Lesce, plaketo občine Franc Lotrič, Luka Špik, Matjaž Pristavec, Irena Avbelj in Brane Fajfar, plaketo Antona Tomaža Linharta pa Miha Mazzini, Marija Kolar, Maruša Avguštin, Miloš Gregorčič in Slavka Praprotnik. Ko je radovljiški župan Vladimir Černe poročal o delu med zadnjima sejama občinskega sveta, je med drugim povedal, da bodo v občini še letos dokončali dve veliki naložbi. Stanovanjska stavba v Prešernovi ulici 6,8 v Radovljici je gradbeno končana in pripravljena za tehnični prevzem. Vsa stanovanja so prodana, težave so le s prodajo parkirnih boksov v kleti. Če se ne bo kaj zapletlo, bodo kupci dobili ključe stanovanj v predvidenem roku, to je do sredine decembra. Otroški vrtec v Begunjah, ki bo rešil prostorsko stisko tudi v osnovni šoli in ji omogočil prehod na enoiz-menski pouk, je gradbeno že skoraj končan, težave so predvsem finančne, saj država še ni nakazala obljubljenega prispevka. Prva faza izgradnje plinovoda v Radovljici je končana, zdaj je na vrsti preurejanje kurišč, za kar pa vsi največji odjemalci plina nimajo dovolj denarja. Na regionalni (državni) cesti po Lipniški dolini so asfaltirali odsek od Lipnice do že obnovljenega dela ceste, denar je založila občina iz sredstev, ki jih Cestno podjetje Kranj namenja kot odškodnino za koriščenje kamnoloma v Kamni Gorici. Vodovod Lipnica bo predvidoma končan še letos, kanalizacija Vrbnje je že zaključena, v občini pa se pripravljajo na praznovanje drugega letošnjega občinskega praznika in na postavitev spomenika rojaku Antonu Tomažu Linhartu v parku pred IBM v Radovljici. Pomoč za ogrožene Plamenove delavce Svetniki so po precej dolgotrajni razpravi sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna, po katerem bo letos za občinske potrebe na razpolago nekaj več kot poldrugo milijardo tolarjev ah 55 milijonov tolarjev več, kot so načrtovali ob sprejetju proračuna. Na prihod-kovni strani manjka predvsem prispevek ministrstva za šolstvo in šport za otroški vrtec v Begunjah (ministrstvo obljublja, da bo denar zagotovilo v prihodnjem letu), na odhodkovni strani so spremembe posledice različnih okoliščin. Občina je med drugim zagotovila 800 tisoč tolarjev enkratne denarne pomoči socialno najbolj ogroženim delavcem in družinam iz podjetja Plamen Kropa v stečaju, dodatnih 10 milijonov tolarjev za finančno pokritje obnove Linhartove dvorane v Radovljici in s prerazporeditvijo še dva milijona tolarjev za nakup najnujneših refletktorjev, dodatnih 900 tisoč tolarjev za javno razsvetljavo na Triglavski cesti v Radovljici... Pri stroških konzorcija Centra za ravnanje z odpadki za Gorenjsko, ki se tudi vodijo v okviru radovljiškega proračuna, je svetnike "zbodla" skoraj 3,3 milijona tolarjev visoka postavka za sejnine. Župan je pojasnil, da je to malo nerodno napisano in da je v tem znesku zajeto tudi plačilo dela članov projektnega sveta konzorcija, ki pripravljajo različna gradiva za seje. C. Zaplotnik nekaterih bohinjskih zavezancev za plačilo turistične takse zastarali. Da bi se temu izognili, so namesto denarne kazni v razponu v odlok zapisali točno določeni znesek (80 tisoč tolarjev), ki ob kršitvi omogoča t.i. mandatni postopek (kaznovanje na mestu prekrška). To pa ni edina sprememba odloka! Doslej so posamezniki in podjetja, ki sprejemajo goste na prenočevanje, morali poslati občinski upravi poročilo o plačani taksi do 20. v mesecu za pretekli mesec, od novega leta dalje jih bodo pošiljali le na vsake tri mesece: do 20. aprila za prvo tromesečje, do 20. julija za mesece april, maj, junij - in tako dalje. Višino turistične takse so z desetih točk povečali na enajst, kar ob sedanji vrednosti točke, ki jo sicer določa republiška vlada, pomeni povišanje takse za deset tolarjev. Spremembe odloka bodo začeli uporabljati z novim letom. Denar tudi za bohinjski dom starostnikov? Bohinjska občina že pripravlja proračun za prihodnje leto. Svetniki so na četrtkovi seji opravili prvo obravnavo županovega predloga in hkrati dali več novih pobud. Občinski odbor SKD, na primer, predlaga, da bi v proračuna namenili nekaj denarja tudi za izgradnjo novega doma starostnikov ali za odkup in Pre" ureditev za to primerne stavbe v Bohinju. V občini je namrefi vedno več občanov, ki morajo starost preživljati v domovin zunaj Bohinja, zelo radi pa bi jo v domačem okolju. Občina bo prihodnje leto na podlag' že sprejetega sklepa občinskega sveta namenila za obnovo cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici nekaj mani kot 31 tisoč mark v tolarski protivrednosti; ker pa je bila obnova zaradi dodatnih del precej dražja od načrtovane, je podlog, da bi za pokritje računov zagotovila iz proračuna »e dodatna sredstva. Župan se bo do naslednje obravnav« proračuna moral opredeli" tudi do predlogov, da bi namenili denar tudi za odkup >n komunalno opremo zemlj'^2 v Bohinjski Bistrici, na katerem bi domačinom omogOy gradnjo, za ureditev vodovo?3 v zaselku Lome nad NemŠkiJ Rovtom, za izgradnjo ali obnovo lesenega mostu mefl Brodom in Savico, za poye' čanje prispevka za novoroj' ence s 30 na 40 tis?c tolarjev... • C. Zaplotnik Zbor krajanov Primskovega Primskovo - Predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Zupan sklicuje v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri v dom« krajanov na 1'rimsko veni zbor krajanov. Povod za sklicani zbor je že več kot dvajset let neuspešnih prizadevanj vodstev krajevne skupnosti, da bi bila Jezerska cesta skozi Primskovo varnejša za prometne, udeležence. Na njej je umrlo že devetnajst ljudi, zadnja žrtev je bila 23. novembra komaj 17-letna Brigita Hrvatin-Obnova Jezerske ceste se je že nekajkrat uvrstila v prioritetne plane kranjske občine, vendar zaradi različnih izgovorov do nje še ni prišlo. Ker sedanje občinsko vodstvo po besedah Toneta Zupana prelaga krivdo za to na krajane in vodstvo krajevne skupnosti, želijo, da s* stvar razčisti v neposrednem pogovoru med Primskovljani in županom mestne občine Kranj. • H. J. »^1 Bitka tržiške občine za obratovanje smučišča Zelenica se nadaljuje , Česar niso opravili domačini, bodo morda Kamničani Tržiški župan je občinskemu svetu predlagal, naj občina prevzame žičniške naprave in jih odda v upravljanje smučarskemu centru Velika Planina. Tk-žič, 28. novembra - Ali se bo zgodilo pno, ali pa bo še naprej ostal lastnik Zelenice Kompas Mejni turistični servis, bodo odločila nadaljnja pogajanja med občino Tržič in vodstvom te delniške družbe. Kot je tržiške svetnike seznanil direktor SC Velika Planina Rudi Mcršak, je za njih zanimiva le koncesija, ki omogoča najem smučišča in hotela za daljše obdobje. Morda pa bo k hitrejši odločitvi pomagala sprememba odloka, po kateri bo občina terjala precej več denarja za uporabo zemljišč na Ljubelju. Neuradne govorice o spletanju tržiško-kamniške naveze pri reševanju smučišča Zelenica so minuli četrtek potrdili na zasedanju občinskega sveta. Svetnikom sta se namreč pridružila tudi direktor smučarskega centra Velika Planina Rudi Meršak in zasebni serviser žičniških naprav Zlato Završnik. Direktor Meršak je ocenil, da smučišče Zelenica ne more ekonomsko poslovati, ker kompleks ni bil nikoli do konca zgrajen. Krivdo za izgube je pripisal tudi nedorečenim usmeritvam v turizmu, po katerih je Kompas raje vozil smučarje v tujino, ne pa na svoje smučišče. Ugotovil je Še, da bi bilo možno izgubo prepoloviti, nikakor pa ne bi Zelenica preživela brez znatne sub- vencije iz občinskega proračuna ali drugega vira prihodka. Menil je, da bo treba pri izbiri upravljalca pohiteti, saj je že pet minut pred dvanajsto uro za rešitev letošnje sezone. Kot je seznanil svetnike, njih zanima le koncesija, ki bi zagotovila najem smučišča in hotela za daljše obdobje. Razen tega bi bilo nujno sodelovanje nosijcev turizma v občini, poleg turistov pa bi morali privabiti tudi tekmovalne smučarje. Kompas MTS je v dosedanjih ponudbah postavljal dokaj neugodne zahteve, je ugotovil tržiški župan Pavel Rupar. Sprva je ponudil najem hotela le za eno leto za 6000 nemških mark mesečno, sedaj pa dopušča možnost podaljšanja pogodbe in znižanja najemnine na 1500 DEM mesečno. Razen tega je pripravljen plačati stroške za obisk tržiških šolarjev v šoli v naravi drugod in preseliti vlečnico Plana na drugo smučišče. Zato je predlagal, naj občina brezplačno prevzame lastništvo zemljišč, objetov in naprav na smučišču Zelenica, smučišče pa naj odda v najem ponudnikom iz Kamnika za pet let. Zavzel se je tudi za spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na izjemno ugodnih lokacijah. Razum je vendarle premagal čustva Razprava je potrdila, da se večina zaveda odgovornosti, ki bi si jo občina naprtila s prevzemom premoženja brez obeta za dobiček. V dobFonamernost županovega predloga je podvomil svetnik Joško K uhelj, ki je občinski upravi očital počasnost pri pogajanjih in skrivanje podatkov o dogovorih z možnimi upravljalci smučišča. Svetnik Jože Južnič pa je predlagal celo, naj bi Tržičani sami ustanovili svoje podjetje, ki bi upravljalo z Zelenico. To jim je odsvetoval direktor Meršak zaradi negativnih izkušenj kamniške občine z Veliko Planino, Franc Neme, dosedanji vodja Kompas MTS na Ljubelju, pa je ocenil, da je edino županov predlog sprejemljiv. Tudi nekdanji Jredsednik Smučarskega kluba Tržič anez Kališnik je menil, da ni časa za ustanavljanje novega podjetja, če hočejo rešiti Zelenico. Po njegovi presoji bi bil Kompas moralno dolžan skrbeti za razvoj turizma, saj so mu domačini podarili vse premoženje na Ljubelju. Zal je smučišče cvetelo le prva leta, potem pa je vse krenilo navzdol. V Tržiču so se vedno bali tvegati, je priznal svetnik Janez Ahačič. Tudi reševanja Zelenice se niso lot1^ dovolj smelo in pravočasno, za. sedaj nimajo veliko izbire. Bolje,} namreč oprostiti Kompas MTS Ljy* belj plačila predvideno dražjega prlS' pevka za uporabo stavbneg zemljišča, če bo za leto dni.s obdržal smuščiče, kot pa hiteti oddajanjem smučišča v najem brez pripravljene koncesije. Zato je pre' dlagal, naj občinsko upravo z župf nom na čelu pooblastijo za nadaljnji pogajanja z vodstvom Kompas MT* in pripravo akta o prenosu premoženja. Boris Tomazin je zahteval se izrekanje o tem, ali je prenos last-ništva tega premoženja na občino sploh smiseln. Glasovanje je dokazalo, da veČina svetnikov podpira tako nadaljnje obra' tovanje smučišča kot pooblastilo žup*' nu za končanje pogajanj. Izhodišča # dogovor z vodstvom Kompas Ml* bodo odslej drugačna, saj je obČinsK' svet po hitrem postopku sprejel spre' membo odloka o nadomestilu *a uporabo stvabnega zemljišča. To p0' meni, da se bo nadomestilo za zem; jišča ob mejnem prehodu Ljubem začetek prihodnjega leta povečalo o j manj kot milijon tolarjev na pribliz". 15 milijonov SIT, določene pa so tuo ■ kazni za neizpolnjevanje obveznosti, j Stojan Saj* | PetrJ eset let jeseniških vrtcev Rišem, pojem, se vrtim in se vrtca veselim ^ 1947 se je vrtec iz župnišča preselil v šolo, istega leta pa je železarna za potrebe svojih delavk odprla Dom igre in dela. Jjnice - S simpatično prirejo in nastopom otrok so 'Jeseniških vrtcih v petek jv*cer proslavili pol stoletja pvanja. Ob tem prazniku s° ttdali tudi zanimivo knjiži-^D Rišem, pojem, plešem, se '."»m, se vrtca veselim, v j*torem je zajeta vsa zgodo-vrtcev, utrinki iz vsakod-^vijega dogajanja v vrtcu, s i jimi prispevki pa so sodeči tudi starši. Kot je povedala ravnatelji-I, vzgojnovarstvene organi-la.?lJe Jesenice Milojka Minar, so sicer iz arhivov Ptovili, da so bili na Jese-Jcah že leta 1910 trije vrtci, ?IV> povojni vrtec pa so Junice dobile leta 1945 deloval je v župnišču na Koroški Beli). Toda ker o teh vrtcih obstaja premalo podatkov, so za "rojstvo" jeseniških vrtcev določili leto 1947, ko se je vrtec iz župnišča preselil v šolo, istega leta pa je železarna za potrebe svojih delavk odprla Dom igre in dela. V naslednjih letih se *je dejavnost vrtcev širila, leta 1981 pa so se vsi vrtci združili. Danes pod okriljem VVO Jesenice delujejo štiri vzgojnovarstvene enote in trije dislocirani oddelki. Letos vrtec obiskuje 628 otrok, med njimi tudi nekaj otrok s posebnimi potrebami. Kot pravi ravnateljica Klinarjeva, ima vsak od vrtcev svojo posebnost; poleg ostalih rednih dejavnosti v L decembra - Otroci in vzgojiteljice vrtca Palček so v so PriPravM krajši program ob 10. oblemici vrtca. Otroci s *e staršem, ki so se zbrali v zelo velikem številu, predstavili p&'^icami, deklamacijami, plesom in igrico ter tako lud?^* $ v yrtcu P°^neJ°- Nekaj besed je spregovorila ff/ij^1710 Anderle, ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda Harf **oudarila je predvsem, da vrtec otroku ne more pomesti t i staršev, lahko pa veliko prispeva k razvoju ^jrazličnejših otrokovih sposobnosti in občutku varnosti. 0 končanem uradnem delu so se sprehodili še po vrtcu in se ^sladkali s slaščicami, ki so jih naredili otroci ob pomoči v°jih vzgojiteljic. • Besedilo, foto: P.B. Jtov vrtec s štirimi oddelki izvidoma januarja prihodnje leto bo v "tini Domžale zgrajen vrtec Količevo. f0^Jde, 1. decembra - Ok- varstvenega objekta. In tudi L* *00 milijonov bo veljala noben obstoječi vrtec ni bil fi a"nja vrtca Količevo, ki razširjen. Razen tega pa so se "dtl Ur k° z8raJen» *mel štiri lani pokazale težave na ob-'eto ^a Vgradnjo pa so stoječem vrtcu Količevo. ^Bs v občinskem proračunu Montažni objekt, ki je bil loP!0v'li okrog 40 milijonov zgrajen pred 30 leti, je bilo $:rJev' zaradi dotrajanosti treba po- Qa'Cer pa v občini zdaj dreti in zgraditi novega, tujj nJajo največ skrbi in Izvajalec del pri gradnji \\ narJa prav otroškemu vrtca s štirimi oddelki in 0(jLju- Letos je bilo namreč spremljajočimi prostori je v5r °njenih za sprejem v Gradbeno podjetje Bežigrad. W kar 500 otrok. Te- Dela potekajo po programu v nr^p zdaj toliko večje, ker in vrtec bo najbrž odprt že januarja. Manjkajoči del denarja bo občina zagotovila iz proračuna za prihodnje leto. Občinski svet je namreč takšen sklep že sprejel. • A. Ž. ot^teklosti varstva otrok \*r\ m resevala. Razen W klinik Savio Karitas H0^reč ni bilo zgrajenega enega novega vzgojno- Sv Qn°st planinske sekcije Iskra na sv. Jakobu ijjnost na Jakobu Manin iVor' decembra - Na sv. Jakobu v občini Preddvor je $*irin ,a sekcija Iskra počastila 9. obletnico obratovanja m-ke koče- Nagovor je imel načelnik sekcije Peter Kobal. 1$kraC,0nalni koncert planinskih pesmi pa je imel pevski zbor * A. Ž. ^^g^^^j^gH^^^g^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ vsakem vrtcu dajejo več poudarka posebnim vsebinam, denimo pravljicam, športni vzgoji, knjižni vzgoji, narodnim običajem. Žal pa tudi na Jesenicah število otrok v vrtcih iz leta v leto upada (samo letos so zaprli štiri oddelke) zato si v VVO močno prizadevajo, da bi svojo dejavnost karseda približali staršem. Tako so uvedli tudi kratke, nekajurne programe bivanja v vrtcu, starši se lahko odločijo tudi za občasno popoldansko ali večerno varstvo na domu. Tudi sicer skušajo čim bolj sodelovati s starši in jih pritegniti k sodelovanju. Že nekaj let so prve dni z novinčki v vrtcu prisotni tudi starši, starše vabijo na izlete, skupaj pripravljajo igrice in zabave ob praznikih. Starši si v vrtcu lahko sposodijo tudi strokovno literaturo. "Mislim, da so starši zelo zadovoljni in so si pridobili zaupanje," pravi Klinarjeva ter dodaja, da jih pri delu vodi zavedanje, da je tudi otrok samostojna osebnost, ki ima svoje pravice. In ko sem v petek popoldne obiskala skupino najmlajših v Vrtcu Angelce Ocepek, ki so - stoječ na rahlih nogah, saj so komajda shodili - s takim veseljem plesali na "Jole Majolc", sem se prepričala, da se imajo v vrtcu res prima. • U. Peterncl, foto: J. Pelko Alpinistično srečanje Kranj, 1. decembra - Pred dnevi so se v Kranju srečali alpinisti v spomin na izjemne klasične alpinistične dosežke. To so bili na primer vzponi Barbke Ščetinin in moža Petra v Direttissimi Velike Cine, nadalje na Matterhorn v Švici, kamor sta se povzpela Tone Sazonov in Branko Pretnar ter na Mont Blanc Milan Valant, Tomaž Ažman, Srečo Travnik in Franc Ekar. Omenjenim alpinistom je Planinska zveza Slovenije podelila srebrno priznanje. Zbrali so se tudi alpinistu iz prve alpinistične ekspedicije na Pic Lenina v Pamir leta 1967. To je bil prvi sedemtisočak, ki so ga osvojili Slovenci, v odpravi pa so bili takrat dr. Miha Potočnik, Sandi Blazina, Pavle Dimitrov, zakonca Ščetinin, Ante Mahkota in Franc Ekar. Na srečanju so se spomnili tudi tudi pokojnih alpinistov in planincev, ki so sodelovali pri teh vzponih. To so bili Barbka Ščetinin, Branko Pretnar, dr. Miha Potočnik in dr. Tomaž Ažman. Na sliki na srečanju od leve proti desni: Pavle Dimitrov, Franc Ekar, Sandi Blazina, Srečo Travnik in Milan Valant. • A. Ž. j Uskladitev na Jezerskem I Jezersko, 1. decembra - Po ugotovitvah in nezadovoljstvu I lovcev, lastnikov in gozdarjev, da Slovenska vojska na I nekaterih območjih na Jezerskem s svojimi aktivnostmi moti I divjad in posega v lastništvo domačinov brez ustreznega I dogovora, so se zdaj dogovorili, da bodo označili mirne cone I za divjad in v vojski uskladili aktivnosti. To velja predvsem za I pomlad ob petju petelinov in jeseni v času ruka jelenov I j Strinjali so se, da v tem času divjadi na celotnem območju ne 1 I bi smeli vznemirjati z vojaškimi aktivnostmi. Na sestanku s | Ipredstavniki nekaterih lovskih organizacij so se strinjali, da je to! I območje pomembno za zaščito krajinskega parka. Podobne j I pogovore, kot so jih imeli z lovci v komandi v Kranju, bodo j I imeli tudi s predstavniki Zavoda za gozdove in z lastniki I I zemljišč na Jezerskem. • A. Ž. i Dvajsetletnica radovljiškega doma starostnikov Radovljica - V domu starostnikov dr. Janka Benedika v Radovljici so v petek praznovali 20-letnico obstoja doma. Odprli so ga konec leta 1977, s tedanjih 124 mest pa se je dom do danes razširil, tako da sprejme 204 oskrbovance. V zadnjih letih so zmogljivosti povsem zasedene, vlog za sprejem je veliko. Kot je ob praznovanju obletnice povedala direktorica doma Minka Skantar, kljub tako velikemu zanimanju za bivanje v domu-o gradnji prizidka ne razmišljajo, saj za to m denarja (že za dosedanje naložbe ni država namenila nobenih sredstev), nenazadnje pa to tudi ni potrebno. V prihodnje bodo namreč razvili tudi druge storitve, denimo pomoč na domu, tako da bo več starejših lahko ostajalo doma. V domu je danes zaposlenih 80 delavcev, ob prazniku pa so sedmim, ki so v domu zaposleni že od začetka, podelili posebna priznanja za dolgoletno leto. Ob tej priložnosti so izdelali tudi novo grafično podobo -razpoznavni znak doma bo odslej trtin list, ki simbolizira jesen življenja, kjer je veja suha, a korenine so pognale globoko. V okviru praznovanj ob obletnici so pripravili tudi razstavo izdelkov oskrbovancev, predavanje z diapozitivi, koncert ter ples za oskrbovance. • U. P. DOBROTA ni SIROTA Prisluhnite nam Za dokončno plačilo hiše, ki jo na Hujah obnavlja Društvo gluhih in naglušnih AURIS Kranj, še prihajajo prispevki donatorjev. Denar zbirajo tudi s humanitarnimi prireditvami -minuli teden so prisluhnili monodrami Evgena Caria Poredošov Janoš. Vsem do-natorjem se člani društva AURIS iskreno zahvaljujejo. Žiro račun društva, ki ie deluje v hiši na Hujah 23 a (tel. infax. 330-575), pa je Še vedno odprt: 51500-678-80298 (s pripisom Prisluhnite nam). Tokrat pa so prispevali: Anton Triler, Škofja Loka (1000), Jugovic, Škofja Loka (1000), Izsekavanje papirja Hafner, Škofja Loka (3000), Alpcolor, Škofja Loka ($000), WEM, Škofja Loka (5000), N.N. Škofja Loka (200), Remat Mirko Rejc, Škofja Loka (5000), Mizarstvo Janez Prevodnik, Škofja Loka (2000), Stranka Kranjc, Škofja Loka (500), Gostilna Logar, Hotemaie (5000), Navček, Visoko (5000), Avtopralnica Pelko, Visoko (2000), Ključavničarstvo Alojz Pelko, Visoko (1000), Ključavničarstvo Ivan Markun, Visoko (1500), Beli Gaber, Visoko (5000), Jole Konc, Visoko (1000), Avtomehanik Marko Breguš, Milje (2000), Pečar Alojz Mikelj, Milje (2000), Slaščičarstvo Ježek, Škofja Loka (3000), Florjan Jerman, Kranj (5000), Servis Štern, Kranj (5000), Marija Ambrož, Kranj (2000), TV servis Jože Cujič, Kranj (700), Anton Jenko , Kranj (2000), Zvone Zupenc, Av- tokleparstvo, Kranj (1000), Gostilna Krtina, Kranj (1000), Avtoservis Citroen Janez Bašar, Kranj (5000), Avtoservis Vomberger, Britof (5000), Honda servis- prodaja Srečo Žibert, Britof (5000), Steklarstvo Ladislav Gašperlin, Britof ( 2000), "Pajk" Ignac Sajovic, Britof (2000), Ljubo Orizanovič, Britof (1300), Avtohiša Kavčič, Visoko - Milje (5000), "Gašper Transport" Gašper Juvan, Visoko - Milje (2000), Gostinstvo Gorjanc, Hotemaže (3000), Medved, Koprivec (5000), Tone Ba-kovnik, Britof (5000), Šuc, Kranj (5000), Senčila Bled J. Pintar (5000), Marko Než-man, Bled (1000), TRG, Bled (5000), Ford servis Frilc, Lesce (5000), Steklarstvo Milan Zamik, Lesce (5000), Vulkanizerstvo Drago Pernuš, Lesce (5000), Mesarija Mlinaric, Lesce (5000), Jošt, proizvodnja, trgovina, založništvo, Kranj (5000), Elektromehanika Robert Kopač, Kranj (2000), Julijana Repovž, Kranj (500), Avtomehanika Podboršek, Struževo (5000), Tomaž Peternelj, izdelava plastičnih mas, Struževo (1000), Franc Pleša, Struževo (1000), Matjaž Mesnica Simon Rakovec, Struževo (1000), ŠPICA, Ljubljana (5000). Podjetje Eurocom iz Kranja je prispevalo fascikle, Iskra Terminali pa telefon. Vsem darovalcem iskrena hvala. • D.Ž. Rotarijanci za Miklavža Bled, 2. decembra - Jutri, 3. decembra, ob 20. uri, si boste lahko na nacionalni televiziji ogledali tradicionalni Miklavžev koncert, ki ga TV Slovenija pripravja v sodelovanju z devetimi slovenskimi Rotary klubi. Predsednik Rotatj club Bled Jaro Medi je na Miklavžev koncert povabil študentko ekonomije Majo Terzič, ki je od letos štipendistka RC Bled. V petek, 5. decembra, na Miklavžev večer, pa bodo člani RC Bled obiskali Dom Matevža Langusa v Radovljici in tudi letos gojencem namenili dobrodelna sredstva, ki jih bo dom uporabil za ureditev igrišča. Dom Rade Končar še nima novega gospodarja Preddvor, 28. novembra - Za počitniški objekt Rade Končar v Bašlju občina Preddvor že lep čas išče dobrega gospodarja. Sama si nakupa tega počitniškega doma ne more privoščiti, čeprav se je s hrvaškim lastnikom (dokaj) uspešno pogajala o ceni. Ena od možnosti, o kateri so razmišljali v občini, je bila denimo nakup objekta in takojšnja prodaja znanemu kupcu. Poleti smo o počitniškem domu Rade Končar pisali tudi v našem časopisu, in sicer o tem, da ga kupuje gospa Globočnikova, ki je našemu novinarju predstavila tudi optimistične načrte za obnovo tega objekta. V občini Preddvor zatrjujejo, da omenjena počitniškega doma ni kupila in da je v intervjuju javnost zavedla z neresničnimi izjavami. Pač pa je bilo na zadnji seji preddvorskega občinskega sveta povedano, da občina še vedno išče kupca z resnimi nameni, saj želi, da nekdaj lepi počitniški dom dobi gospodarja, ki ga bo rešil sedanjega propadanja. Tudi domačinom v Bašlju ni vseeno za dom, zlasti še, ker so veliko truda vložili v obnovo ceste, ki vodi do njega. • D.Ž. domače igrišče, katerega ja niča zemljišča je obČ"1.' mrtvo. Želijo ga aktivira j urediti, kot se spodobi, navdušencev za igro z ne manjka. j Pa še ena zanimivost: 1 svet krajevne skupnosti Te ( tiše se je vključil v Preoblikovanja nove občine £y rica-Predoslje, ki pa na $ občanov ni dobil podpore- Milan Hribar, samorasli umetnik Pesnik, rezbar, risar Za Milana Hribarja pravijo, da je nekakšen vaški posebnež. V dobrem smislu, seveda. Po materi je dobil pesniško dušo. Piše izpovedne pesmi, predvsem na nikoli izpeto temo o ljubezni. Piše tudi besedila za uglasbitev. Njegova druga ljubezen pa je likovno področje. Rezbari v lesu, najpogosteje motive iz lovskega življenja, saj je tudi sam član zelene bratovščine LD Storžič. Največ povpraševanja je po njegovih plastikah, podlagah za lovske trofeje. Poskuša se tudi v risanju s svinčnikom. Najpogostejši motiv je krajina, ne odreče pa se niti portretom. Tri njegove slike visijo v gostilni Toporš na Mlaki. Milan Hribar Obisk v Javorniškem Rovtu {a Ekipa Gorenjskega glasa bo to soboto °^'-ce. Javorniški Rovt nad Koroško Belo v občini ^eS,en\fo Gostovali bomo v planinskem domu Pristava, med de^e,ff za in enajsto uro dopoldne. Prisluhnili bomo domačinom _ za torkovo številko pripravili zapis o dogajanju v »™ ^ življenju in problemih Rovtarjev. Vsi, ki nas boao . soboto obiskali, bodo prejeli čepico z oštevilči* kupončki, izžrebanci pa bodo prejeli nagrado. • V' ' Moda Kariraste hlače, "marsovec" Kar poglejte modne žurnale, od Pariza do Milana se na veliko nosijo drobno karirane hlače. Zakaj si jih ne bi omislili tudi mi! Kroj hlač je klasičen, kot so krojene hlače iz jeansa. Zraven bomo oblekle široko športno volneno jakno s kapuco in velikimi žepi, ki se zapenja spredaj s Prešitimi trakovi in paličastimi gumbi. poskusimo Por tako in drugače Trakovi za zapenjanje so prišiti s trikotniki iz usnja, enake barve kot je jakna. Naša modela sta v sivo modri barvi. Če hočete, tudi jakno lahko podložite s toplo podlogo v enakem karu, kot so hlače. Zraven se bo lepo podal bel volnen puli. Porova juha 3 dag maščobe, 4 porova stebla, žlica sesekljane čebule, žlica moke, 3/4 l goveje juhe (ali juhe iz kocke), 2 žlici kisle smetane, 1/2 del suhega belega vina, sol, muškatni orešček, poper, pest riža. Nasekljano čebulo na masti zarumenimo in potresemo z moko. Dodamo na tanke kolobarje nerazen por in nekoliko porazimo (ne sme zarumeneti), zlijemo z govejo juho, začinimo s poprom, muškatnim oreškom in osolimo. Juha naj pol ure nalahko vre. Nato dodamo belo vino. Preden damo juho na mizo, ji prilijemo kislo smetano in jo z metlico dobro razžvrkljamo. Na juho lahko zakuhamo tudi riž, lahko jo ponudimo tudi z na maslu popečenimi drobno narezanimi koščki belega kruha. Porova enolončnica / kranjska klobasa, 10 dag prekajene mesnate slanine, 30 dag pora, 20 dag krompirja, čebula, 3 dag maščobe, 1 liter juhe, 2 stroka česna, moka, 2 žlici nasekljane krebuljice, sol, tolčen poper. Na maščobi posteklenimo na lističe narezano čebulo, dodamo na rezine narezano slanino in pomokamo. Zložimo v lonec, dodamo narezen por, osolimo, začinimo in zalijemo z govejo ali kostno juho (lahko tudi z juho iz kocke). V jed potopimo prekajeno kranjsko klobaso. Lonec zapremo in porinemo v pečico. Kuhamo 1 uro pri 180 stopinjah C. Za to jed je zelo primeren tako imenovani rimski lonec iz keramike. Pomladimo se v Kozmetičnem studiu Ksenija PONUDBA V PRESEŽNIKIH, CENE TUDI ZA PLITEV ŽEP približujejo se prazniki, zato se polepšajmo in pomladimo v kozmetičnem studiu Ksenija z AHA sadnimi kislinami, kot vrelcem mladosti. Gospa Ksenija svojem studiu' nudi običajno nego °braza (za super ceno 3900 dolarjev), pa nego za mlade, |j je cenejša kot kjerkoli dfugje, le 2900 tolarjev, ob Vsaki negi pa nudi še brez-Pjačno sončenje v solariju. i Takih izrednih ugodnosti pa le Še več: strokovno pedikuro 'fenimo ponuja po super ceni ■90.0 tolarjev, nego obraza s Profesionalno AHA pomlajeno linijo po 5900 tolarjev '0rganski peeling, odprava Bubic, pigmentnih madežev, st.arostnih peg, vse na podla-81 kozmetične linije Dekleor. . ^ Ksenijini ponudbi je tudi ?epilacija, pa ličenje obraza, °arvanje trepalnic in obrvi... Pri obisku v Kozmetičnem studiu Ksenija vam v mesecu decembru nudijo posebne predpraznični popust: * ob vsaki negi vam nudijo BREZPLAČEN obisk solarija - ob paketu solarija BREZPLAČNO -Pobarvajo trepalnice * °b negi in paketu solarija vam kozmetičarka Brezplačno oblikuje obrvr Pobarva trepalnice in podari fnasko za hitro navlažitev kože Jn mladosten izgled našega obraza Ul. Dudija Papeža 5 " MEDICINSKI SOLARIJ ,400° £a0ni * samo 790 SIT tel.: 064/328-169 Ena od možnost je tudi sončenje v medicinskem solariju. Gospa Ksenija ga priporoča za zdravljenje aken, lajšanje luskavice, odpravljanje kožnih plesni, ekcema in raznih alergij, torej za zdravje, ki pa da tudi lepote n privlačnost. Ob vseh super ugodnostih pa še ena: pri vseh storitvah nudijo peti obisk brezplačno. Vsem, ki pa ne vedo, kako naj negujejo svojo kožo, bo dobrodošel tudi nasvet. Gospa Ksenija Hrast svetuje brezplačno. Oglasite se njenem studiu, presenečeni boste nad ponudbo. Zelenjavna polivka za špagete / čebula, 2 pora, 150 g prekajene slanine, 10 g masla, 2 žlici zelenega peteršilja, 2 stroka česna, 5 do 6 paradižnikov, 150 g gob, nariban sir. Prekajeno slanino narežemo na kocke, jo razpustimo ter na njej prepražimo drobno sesekljano čebulo in drobno narezan beli del pora, posodo pokrijemo in dušimo. Čebula naj ostane bleda. Nato dodajamo po vrsti maslo, sesekljan peteršilj, strt česen, olupljen sesekljan paradižnik brez semen ter na lističe narezane gobe (jurčke, šampinjone ali podobne). Vse skupaj dušimo. Ko z dobljeno omako prelijemo kuhane testenine, dodamo še nariban sir. Por v pivskem testu 800 g pora, 150 g moke, 1 jajce, 4 žlice olja, 3 žlice piva, voda, sol, maščoba za cvrenje. Dobro očiščen por narežemo na 10 cm dolge kose (samo beli /KOZMETIČNI SALON ŠPIKOVA 3, DRU LOVKA tel. 332 - 164 -KOZMCTICNflNČGfl ♦ODPRRVR CaUUTfl •PCDIKURR *SOlflRIJ *ROČNfl UMFNR DIKNAŽfl 'UMETNI NOHTI • NEGA Novi preparati proti staranju kože V kozmetični hiši Kahne, ki ima kozmetični studio v Ljubljani in Kranjski Gori, so med prvimi v Evropi uvedli povsem nove ameriške preparate za kožo, ki preprečijo oziroma ublažijo staranje kože. Gre za več vrst preparatov z obstojnim ameriškim vitaminom C, ki pripomore k ponovni tvorbi kolagena. Ampule vsebujejo naravni obstojni tekoči C vitamin, s pomočjo katerega se krepijo kolagenska vlakna in napetost kože. Zaradi pomanjkanja vitamina C namreč kolagenska vlakna postanejo lomljiva. Kot svetuje kozmetičarka Zdenka Kahne, vsebino ampule nanesemo na očiščen obraz in vrat ter pustimo, da se osuši. Če obraza ne umivamo z navadno vodo, postopek učinkuje proti prezgodnjemu staranju kože, saj zagotovi kemijsko vezavo in ponovno tvorbo kolagena v koži. Zdenka Kahne pravi, da gre za pravo revolucijo v kozmetiki. Novi preparati so izdelani iz naravnih sestavin in so testirani v ameriških laboratorijih. • U. P. del pora) in skuhamo v slanem kropu. Kuhan por dobro odce-dimo, pomočimo v pivsko testo in ocvremo. Pivovo testo: iz moke, jajca, 1 žlice olja in piva stopemo gostljato lepljivo testo. Če je pregosto, lahko dodamo še malo piva ali kisle vode. Pa še to: Vodo, v kateri smo kuhali por, lahko porabimo za pripravo npr. krompirjeve juhe. Porova pogača 10 porov, 50 g masla ali margarine, 2 rumenjaka, 1/2 lončka kisle smetane, sol, poper, 1 zvitek zmrznjenega listnatega testa. Beli del pora očistimo, temeljito operemo, narežemo na kolesca in damo v kozico na maslo; solimo, popramo, po-pražmo ter dušimo do mehkega. Medtem večkrat premešamo. Odtaljeno listnato testo raz-valjamo v dve krpi. Prvo položimo na nizek, okrogle, dobro pomaščen model. Por odstavimo, mu primešamo smetano in postopoma dva rumenjaka. To mešanico damo v model na testeno krpo. Pokrijemo z drugo polovico razvaljanega testa ter robove obeh polovic dobro zatisnemo z mokrimi prsti. Pogačo premažemo z maslom ali jajcem in jo postavimo za 30 minut v pečico, ki smo jo razgreli na 230 stopinj C. Postrežemo kot predjed ali kot prikuho takoj, ko je pečena. Zapečen por s sirom 800 g pora, 200 g sira, 2 jajci, 4 žlice olja, 40 g moke, poper, sol in 1 dl mleka. Por operemo, narežemo na 2 cm dolge koščke, ga obarimo v slani vodi (še bolje je, da ga malopokuhamo na sopari) in odcedimo. Polovic pora damo v pomaščen pekač, popopra-mo, posipamo z naribanim sirom ter prekrijemo z drugo polovico pora. Prelijemo z omako, ki jo razžvrkljamo iz jajc, moke in mleka. Pečemo 35 minut v pečici, razgreti na 200 stopinj C. Por v solati 600 g pora, 3 žlice olja, sol, poper, česen, kis, zelen peteršilj Dobro opran por mehko skuhamo v slanem kropu, še bolje pa je, da ga le malce pustimo v cedilu na sopari. Kuhanega odcedimo in z vsemi dodatki pripravimo solato. Na koncu por potresemo še s sesekljanim peteršiljem. (Najbolj zdrava solata bi bila, če bi pora ne kuhali, le morda pripravili solato s krompirjem in tega vročega zrezali na drobna kolesca narezan por ter začinili.) FIZIO CENTER TRZIN Za zdravje in sprostitev Že naši davni predniki so ugotovili, da ima dotik zdravilno moč. Prek intuitivnih dotikov, s katerimi so si gladili od mraza premrle okončine ali ob udarcu omilili bolečino, se ie sčasoma razvila metoda ročne obdelave mehkih tkiv, ki jo danes imenujemo masaža. Leta 1876 so bile znanstveno opisane štiri osnovne masažne tehnike: - efleraža (gladenje) - petrisaža (gnetenje) - tapatma (udarjanje) - frikcija (vtiranje). To so tehnike obdelave mehkih tkiv, s katerimi izboljšamo krvni obtok, oskrbo tkiv s kisikom in hrano ter pripomoremo k hitrejšemu odplavljanju odpadnih produktov. Zaradi pospešenega izločanja telesu lastnih opiatov se zmanjša občutek bolečine. Z masažo se doseže tudi psiho-fizična relaksacija, kar je za razbremenitev sodobnega preobremenjenega človeka zelo pomembno. Ogromno je delovnih mest, kjer sta prisotna statična drža v prisiljenem položaju in stres, posledica pa je zvišan mišični tonus, slabša prekrvitev tkiv in bolečina, ki sčasoma postane tako huda, da človek poseže po analgetikih (zdravilih proti bolečinam). Ročna masaža izboljša cirkulacijo krvi, sproščujoče deluje na muskulaturo in na zmanjšanje bolečine in je pomembna sprostitvena tehnika. Z redno tedensko masažo, ki je naravna ročna zdravilna tehnika, in z rednim gibanjem, je možno doseči tako stopnjo Erekrvite tkiv in njihovo kondicijo, da se neprijetne bolečine ljub dolgotrajnemu sedenju in stresnemu načinu življenja ne pojavljajo več. V FCT Fizio centru Trzin svetujemo pacientom, ki so s kombinacijo različnih tehnik manualne medicine in fizioterapije dosegi zadovoljivo zdravstveno stanje, tudi vzdrževanje pridobljenega stanja. Pri tem je najpomembnejša terapevtska gimnastika, hidrogimnastika in masaža. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V preddverju Iskratel v okviru 3. bienala mesta Kranja razstavlja Vladimir Makuc. V galeriji Dom Šmartns-kega doma v Stražišču razstavlja Klavdij Tutta. V Mali galeriji razstavlja akad. slikar Jože Eržen. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikeMarko Rolc, član Dolika. ŽIROVNICA - V Čopovi hiši do 4. decembra razstavljajo domači umetniki. BLED - V Okarini razstavlja slike Milena Rupar. V galeriji Vila Nana je na ogled razstava slik slovenske in hrvaške naive. V hotelu Jelovica so na ogled reprodukcije del Picassoja, Van Gogha, Dalija, Cezanna in drugih. V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij 3x Koschuch , likovna dela pa razstavljajo člani Likovne sekcije VIR Radovljica. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografijtStanko Toth, član FK Sloboda-Vis iz Varaždina. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavljajo člani LIKOS iz Murske Sobote. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so od 1. decembra dalje odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike na temo pravljic slikarka Mirna Pavlovec.V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavljajo fotografije člani Moto kluba Leteči kranjci. V galeriji Fara razstavlja slike Miro Kačar iz Sorice. V Knjižnici I. Tavčarja je odprta razstava Ekslibrisi slovenskih knjižnic in knjižničarjev. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja reliefe v lesu na temo Življenje matere božje kipar Peter Jovanovič. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja perorisbe z naslovom SpleenVieitfl Dolenc. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava jaslic. Novo v kinu IGRA Ta teden le ena filmska novost in sicer ameriški thriller Igra v programu Filmskega gledališča. Uspešen poslovnež Nicholas Van Orton, igra ga Michael Douglas, dobi od brata Conrada, igra ga Sean Penn, nenavadno darilo - igro. Sprva je navdušen, igro igra po telefonu, na računalniku. Nato pa se mu začno dogajati nenavadne, nevarne in umazane stvari - tudi takrat, ko igre sploh ne igra. Igra postane skrivnostno in nevarno tekmovanje, ki bo za vedno spremenilo njegovo življenje. Režiser David Fincher, je v igralski ekipi zbral še Jamesa Reborna in Deborah Kara Unger, pravi, da Igra pripoveduje predvsem o izgubi nadzora - osrednja oseba predstavlja sicer mogočneža z denarjem, ki pa odkrije, kako malo ima pravzaprav nadzora. Godalni orkester GŠ Ljubljana Vič- Rudnik GOSTOVANJA DOMA IN NA TUJEM Kranj- V šmartinski cerkvi v Stražišču je bil pred kratkim (22. novembra) koncert Godalnega orkestra Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik. Koncert je organiziralo blejsko društvo Kulturni hram. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Schalamuna in taktirko Bakija Jasharija so mladi glasbeniki izvajali Gluckovo in Vivaldijevo simfonijo, Tretjo salzburško simfonijo VV.A. Mozarta, Lajovičevo Sanjarijo. B. Ipavca Serenado, v dodatku pa še Foersterjeve Domačinke. Orkester je bil ustanovljen pred štirimi leti in je eden večjih med šestnajstimi slovenskimi godalnimi ansambli. Na Gorenjskem so v kratkem času nastopili že tretjič; najprej poleti v blejski Festivalni dvorani, igrali so tudi na sprejemu županov v Ciuhovi galeriji na Bledu. Da je 37-članski orkester - člani so stari od 12 do 21 let - v razmeroma kratkem času dosegel zavidljivo kakovost, je vsekakor posledica rednih vaj, ki potekajo dva do trikrat tedensko, poleg tega pa še deljene vaje s posameznimi profesorji. Mladim glasbenikom pa ne gre odrekati nadarjenosti, discipline in delavnosti. Ravnateljica Janja Lovrenčič pa je prepričana, da sta k temu pripomogla tudi oba pedagoga, skladatelj Jashari in violinist Schalamun. Orkester se zdaj pripravlja na evropsko revijo mladinskih godalnih orkestrov prihodnje leto v Barceloni, v obsežni program tega nastopa pa bodo vključili tudi slovenske skladatelje. Mladim glasbenikom se obeta v prihodnje še več nastopov v tujini, saj so, potem ko so poleti nastopili na mednarodnem festivalu Violina Bled 97, med drugimi dobili tudi vabilo z Dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost. • Eva Senčar 3. bienale mesta Kranja Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVN08TI VABIMO v kreativne delavnice za odrasle i SLIKANJE NA PORCELAN 11. in IX doc 1997, od 18. do 21. uro Vodit Milena Bukovec Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 AKTUALEN IZBOR SODOBNEGA SLIKARSTVA Kranj • Likovno dogajanje v mestu Kranju postaja ob iztekajočem se letu vse živahnejše. Potem ko se dane* zapira in obenem zaključuje prodajna akcija likovnih del, ki so jih slovenski umetniki darovali v korist sklada za obnovo spomenikov in objektov s Prešernovim imenom v mestu Kranju, se danes prav tako v čast pesnikovemu jubileju odpirajo vrata še ene pomembne likovne prireditve sicer bienalnega značaja. Kar v treh razstaviščih - v Prešernovi hiši, Mali galeriji m Galeriji Mestne hiše - se namreč danes, v torek zvečer, odpira 3. bienale mesta Kranja, ki ga je tokrat organizator Likovno društvo Kranj naslovilo Pluralizem nazorov. Tudi letos se bienala udeležujejo likovni umetniki izbrani na dva načina: gorenjski slikarji so bili izbrani na podlagi svojih prijav na natečaj, strokovna žirija pa je med vlogami izbrala tele razstavljalce: Bonija Čeha, Klementino Golija, Alenko Kham Pičman, Karla Kuharja, Miro Narobe, Noro de Saint Picman, Zmaga Puharja, Vinka Tuška, Klavdij a Tutto in Franca Vozla. Pojavljanje njihovih del na bienalu je vsekakor tudi neke vrste "določanje pozicije članov domačega društva znotraj slovenskega likovnega prostora", kot je v katalogu k bienalu zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Damir Globočnik. Slovenski likovni prostor pa tokrat predstavlja sedem likovnih ustvarjalcev, ki jih je na bienale povabil selektor umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov. To so slikarji: Marko Andlovic, Sandi Červek, Metod Frlic, Zmago Jeraj, Jurij Kalan, Erik Lovko in Zvonka Simčič. O tem, kaj je vodilo selektorja o takšni likovni izbiri, je še pred otvoritvijo bienala za naš časopis povedal: "Slovenska likovna produkcija je izjemna ne le po obsegu, Bienale se je pravzaprav začel že minuli teden, v četrtek, ko so v preddverju stavbe Iskratela na Laborah odprli razstavo likovnih del Vladimirja Makuca, enega najžlahtnejših predstavnikov slovenske grafične umetnosti in likovnih poetov Krasa. Na sliki slikar Vladimir Makuc (desni) na razstavi v Iskratelu. - Foto: Janez Pelko tudi po kakovosti. Prav gotovo bi lahko nastala cela vrsta izborov kot vpogledov na sodobno slovensko slikarstvo. Sam sem uporabil več meril: eden od teh je upoštevanje različnih slogov, pomembna je bila tudi regionalno zastopanost - žal so povsem izpadli dolenjski avtorji in ne nazadnje gre upoštevati tudi generacijske ozire. Zavedam se, da je vsak izbor tudi : r« r»j GOftfNJSKA TELfVtfUA 0 L GLAS 70-let kulturne dvorane na Breznici DESETLETJA KULTURNE DEJAVNOSTI Breznica - KD dr. France Prešeren Žirovnica Breznica je ob sedemdesetletnici dograditve kulturne dvorane pripravilo proslavo posvečeno rojstvemu dnevu pesnika Franceta Prešerna in sicer danes, v torek, ob 19. uri v kulturni dvorani na Breznici. Davnega leta 1927 je tedanji brezniški župnik Peter Koprive zapisal v župnijsko kroniko: "V nedeljo, dne 18. septembra, je novi društveni Dom slovesno blagoslovil stolni kanonik dr. Tomaž Klinar vpličo velike množice ljudstva, ki je najprej slišala njegov krasni govor pred Domom, potem se pa udeležila javne tombole in preproste zabave ob zvokih jeseniške delavske godbe..." Za graditev današnjega kulturnega doma na Breznici in za razvoj društvene dejavnosti je bil odločilen prihod kaplana Vinka Gostiše na Breznico leta 1924. Načrte je izdelal leski župnik in gradbenik Franc Avsec. Po razrešitvi spora, kje naj prosvetni dom sploh stoji, so leta 1925 začeli graditi večinoma s prostovoljnim delom, denar pa so zbirali tudi na prireditvah. Prva predstava v novem domu je bila igra Mlada Breda. Med drugo svetovno vojno društvo ni delovalo javno, Julka Dolžan pa je otroke in mladino skrivaj učila brati in pisati, igrali pa so tudi otroške in mladinske igre. Po osvoboditvi so v razmeroma poškodovani brezniški dvorani igrali Finžgarjevo igro Nova zapoved. Dokler niso popravili šole, je bila v prosvetnem domu tudi šola. Leta 1948 so na Breznici ustanovili Kulturno umetniško društvo dr. France Prešeren. Novo društvo je imelo igralsko in prosvetno skupino in mladinski pevski zbor. Prvi predsednik je bil Andrej Vidic ml. Ko se je društvu priključilo še DPD Svoboda Žirovnica, se je ime preimenovalo v SPD Svoboda France Prešeren, predsednika pa so izvolili Petra Sitarja. Društvo je razvijalo godbeno, filmsko, izobraževalno, dramsko in pevsko dejavnost, ljudsko knjižnico in tudi folklorno skupino. Dramska skupina z močno tradicijo je nadaljevala delo, igre so pripravljali režiserji Milan Mlekuš, Ciril Vister, Marjan Lakota in Julka Dolžan. Ta je sredi sedemdesetih let prevzela celotno režisersko delo. Zaživela je tudi pevska dejavnost; najprej je zaživel mešani pevski zbor, kasneje desetčlanski ženski pevski zbor, tudi ženski oktet, dekliški pevski zbor; leta 1984 je ponovno zaživel mešani pevski zbor in mešani oktet in moški nonet Vasovalci. Danes delujejo v pred leti temeljito obnovljenem domu še nove dejavnosti. V okviru gledališke sekcije je nastala otroška folklorna skupina, pred poldrugim letom so ustanovili gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, edino te vrste pri nas. Ob jubileju je društvo izdalo tudi katalog o obširno kroniko o sedemdesetletni kulturni dejavnosti, napisal jo je Janez Meterc. Na nocojšnji slovesnosti bodo nastopili: mešani oktet France Prešeren, kvartet France Prešeren, mešani cerkveni pevski zbor Anton Vovk, otroška folklorna skupina Julke Dolžan, nonet Vasovalci, Gledališče Julke Dolžan, Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, citrar Valentin Kelbel, OŠ Žirovnica in Tilen Mandelc. subjektiven, a sem prepričan, da v Kranju tokrat predstavljamo svež in konec koncev tudi nekoliko nenavaden -slovenski skupaj z gorenjskim - pogled na zdajšnji likovni trenutek. Tak pogled na zdajšnjo likovnost odražajo tudi nagrade." O nagradah - poleg Grand prixa so še štiri odkupne nagrade - je odločala žirija: Tatjana Pregl Kobe, Damir Globočnik, dr. Milček Ko-melj, dr. Stane Bernik in Iztok Premrov. Pred šestimi leti na prvem bienalu še ni kazalo, da se bo v razmeroma kratkem času tako razvila likovna prireditev, ki naj poleg uveljavitve domačih likovnikov vsekakor pomeni še dodaten in drugačen vpogled v slovensko likovno dogajanje - in obenem promovira tudi Kranj. Medtem k° uradni del razstave še ostaja bolj ali manj na začetku zacrtanih okvirov, pa so se spremljevalne likovne razstave povečale na kar sedem razstav. • Akademski slikar in g'8! fik Vladimir Makuc, často' gost bienala, razstavlja v p'e* ddverju Iskratel na Laborah- • V Galeriji Dom Smartin«' kega kulturnega doma so sinoči odprli razstavo slik akad' slikarja Klavdija Tutte, umetnika je predstavil dr. Na«e Sumi. • V avli zavarovalni^ Kranj bo 4. decembra ob g uri odprta razstava slik Jože'8 Vrščaja, njegovo delo bo pre' dstavd likovni kritik Aleksander Bassin. • Klasiki modernizma * evropskem prostoru (dela D* papirju) je naslov razstave v Likovnem studiu Klemenu^ Golija & in Klavdija Tutfe> odprli jo bodo 8. decembra o« 18. uri. • V Cafe galeriji Pungef| bodo 10. decembra ob 20. ufl odprli razstavo del član«' Likovnega društva Kranj. • V Gostišču Arvai bodj! 16. decembra ob 18. uri odp/11 razstavo akademskih slikarje' Vinka in Marka Tuška. , • V Galeriji Sava v poslovf stavbi Save Kranj bodo V' decembra ob 12. uri odp'" razstavo slik akad. slikarj* Milana Batiste, o umetnik0! vem delu bo govoril likoV1 kritik Iztok Premrov. • Lea Mencingef NATEČAJ ZA GRUMOVO NAGRADO^ Kranj - Teden slovenske drame razpisuje Nagrado Slav^ Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Priznanj6 J stalno (diploma in denarna nagrada) in ga lahko ocenjeva' komisija, ki jo imenuje svet Prešernovega gledališča v KrallLj podeli enemu, dvema ali trem besedilom v enakih delih- A, nagrado konkurirajo nova slovenska dramska besedil* uprizorjena, tiskana ali predložena komisiji, podeljena pa. ei na Tednu slovenske drame '98. Rok za prijavo je 31. decem ^ 1997. Gledališča oziroma avtorji naj pošljejo besedila v P^ izvodih na naslov Prešernovo gledališče, Glavni trg 6, ^ Kranj - z oznako za nagrado Slavka Gruma. V spomin glasbenika Petra Liparja LIPARJEV VEČER Mengeš, Kranj - V počastitev 85-Ietnice rojstva sklad?" telja, zborovodje in glasbenega pedagoga Petra Liparp bo v Mengšu, kjer je bil rojen, ta petek, 5. decembra* ob 20. uri Liparjev večer. ___, Na prireditvi v Domu kulture v Mengšu sodeluje^ pevski zbori: APZ France Prešeren, Komorni moški PcV5£j zbor Kranj, Mešani pevski zbor Iskra Kranj, Mos* komorni zbor Mengeš in Ženski pevski zbor Dupljanke' Naklega. Liparjev večer bodo ponovili tudi v Kranju ' sicer 12. decembra, ob 20. uri v dvorani Gimnazije KranK Pobudnik Liparjevega večera, na katerem bodo pevs* zbori zapeli izbor iz njegovega velikega glasbenega °PuSJ je Mešani pevski zbor Iskra Kranj oziroma pevec frane. Čimžar. Peter Lipar namreč doslej kljub svojemu izJerntnejj mu glasbenemu delu, bil je tudi dolgoletni ravnaifs! Glasbene šole Kranj, še ni imel kakšne posebne P° jfl titve. Ob 75-letnici rojstva sta sicer APZ France Prešeren '. nonet Tomo Zupan priredila spominski večer z njegov' pesmimi, v Mengšu pa so po njem poimenovali tudi uu ' Jubilejni pevski večer naj bi bila tudi spodbuda PeYs^6č zborom, da bi v svoje programe vključevali tudi Liparjevih pesmi. '^Savi so začeli s projektom zmanjševanja bolniške odsotnosti 'Vsak dan na bolniški 250 delavcev y Savi pravijo, da ne gre za nikakršno "zasliševanje", temveč s projektom skušajo pomagati klavcem, ki so pogosto na bolniški - Na osnovi razgovorov so nekaterim že dodelili lažje delo vanj . v kranjski Savi je J* dan na bolniški 230 do ^ delavcev, kar je skoraj ^em odstotkov vseh zaporih. Samo en odstotek *{niškega staleža pa podaje stane milijon mark let-l0''Tudi zato so se v Savi lotili Nekta, s katerim skušajo J^anjšati bolniški stalež. V l«m okviru delavce, ki so P°Bosto bolni, vabijo na po-ebne razgovore s predpos-?v,jenimi. To pa je dvignilo nekaj prahu v javnosti, češ I18 gre za "zasliševanja" dedcev, zadeva pa naj bi bila u
  • zdravi? Ali pa se zdravijo izven delovnega Časa? Kot je In* to vprašanje odgovoril delavski direktor v Savi **aksimiljan Fijačko, so delavci z individualnimi pogod-i bro informirani o njihovem zdravstvenem stanju. Zato ne i rQoijo dodatne komunikacije in posebnih razgovorov. "Me-\nedžerji niso izvzeti zato, ker bi bili nedotakljivi, temveč -postavno zato, ker je na tem nivoju komunikacija zados-^ je pojasnil Fijačko. Pa še to smo slišali: marsikateri \ "ienedžer velikokrat raje vzame dopust kot bolniško... jektni tim ima nalogo, da ugotovi vzroke, zakaj prihaja do bolniškega staleža. Zanimajo nas zlasti tisti, ki jih povzroča delovno okolje: težko delo, vročina, prepih, pomembni pa so tudi medsebojni odnosi, pa domače okolje delavca... Od vseh teh dejavnikov je odvisno, ali bodo ljudje radi delali, ali pa bodo bežali v bolniško," pravi Jože Čopek. Kot dodaja, pa vsega tega ne morejo ugotoviti, če se z ljudmi ne pogovarjajo. Zato so tudi uvedli omenjene razgovore. Delavski direktor Maksimiljan Fijačko temu pritrjuje: "Z ljudmi je treba delati, se pogovarjati, dobiti njihove pobude. Prav razgovori z bolniki so ena od možnosti, kako spodbuditi srednji in vodilni menedž-ment, da si vzame čas za delavca in se z njim pogovori." Projekt za delavce, ne proti njim "Projekt ni zastavljen tako, da bi ugotavljali, ali je bolniš- Kot zatrjujejo v Savi, so se na osnovi projekta tudi že lotili konkretnih akcij izboljševanja delovnega okolja. Šestim delavcem, ki so tarnali nad ponavljajočimi se gibi in so bili zato pogosto bolni, so omogočili lažje delo. Ker so se mnogi pritoževali zaradi prepiha zaradi nihajnih vrat, so se lotili tudi naložbe v ureditev predprostora v tehnični hali. "Gre izključno za naložbo v zdravje delavcev. Prav razgovori z delavci so k temu pripomogli, čeprav bi iz ekonomskih razlogov s takšno naložbo - vredna je sto tisoč mark - sicer še počakali," je dejal delavski direktor. Kot so še povedali, bodo s projektom nadaljevali, v prihodnje naj bi postal pravzaprav vsakdan. Z njim naj bi dosegli zastavljeni cilj: s sedanjih 6,7 odstotkov naj bi stalež zmanjšali na 6 odstotkov. Do leta 2000 pa naj bi se zmanjšal na 5 odstotkov. Za primerjavo: v Pivovarni Union so odstotek bolniških uspeli zmanjšati na samo 2,5 odstotka. • U. Peternel ^oblemska konferenca Prostovoljnega gasilskega društva Železniki Gasilski dom bodo skušali ohraniti j*°seben odbor bo proučil možnosti, da se v redijo možnosti za delo nekaterih društev. l^kzniki, 1. decembra - Po razburjenju, *b ^a Je povzročila odločitev občnega Prostovoljnega gasilskega društva b .^niki, da prodajo star in propadajoči \jS|'ski dom na Racovniku in mnenju Vru^ejskega društva Železniki, da se je Hjk no potruditi, da ta del starih Želez-kn f 0stane> so na petkovi problemski odh enc* ven0"arle imenovali poseben rj|jtnr) ki bo skušal od podpori KS, $tfc,ne in Muzejskega društva, na eni S(fanj, ter gasilcev, ki so lastniki, na drugi j,11*« najti za dom rešitev. t0^etek problemske konference Pros-te 'finega gasilskega društva Železniki o Saš"! kaj storiti s propadajočim starim "ik'k m d°mom na Racovniku v Želez-je !ui.m obetal nič dobrega. Konferenco ko Cai predsednik upravnega odbora glav ^ru^tva Filip Jelene, vendar si je p0l n° besedo pred polno sejno sobo -ra2°Vica prisotnih je bila vabljenih na yicaraV° 0 teJ problcroatiki, druga polo- Žen" Pa je bila precej navijaško razpolo-Poi ,■ "^dih gasilcev, občinski gasilski tr 'e!Jnik Franc Žaberle. V skoraj uro j^jajočem, precej grobem, razburjenem d0KnaPadalnem samogovoru je skušal p0Da?atl» da imajo železnikarski gasilci ^rtiH Pravico napraviti s starim gasilnim °mom> kar hočejo, in da se pri tem Prava pravice nihče, zlasti pa muzealci, irne nič vmešavati. Vse argumente tako n°vane "civilne iniciative", kakor tudi starem gasilskem domu uredi muzejska zbirka in Da tak način nastopa, ki pomeni žaljivo obtoževanje ne pelje nikamor, hkrati pa postavlja trditve o vzgoji mladih v dokaj čudno luč, je gasilskemu poveljniku odločno povedal Anton Tavčar, ki je opozoril na to, da je upravni odbor Muzejskega društva razpravljal o tem, kaj bi podrtje gasilskega doma pomenilo za stare Železnike. Da je potrebno strpno, z nekaj več kulture, prisluhniti različnim pogledom, je poudaril tudi Niko Sedej, in poudaril, da je namen vseh, ki so se zbrali, le iskanje drugih možnosti in dejavnosti, ki bi morda lahko prispevale k ohranitvi doma. V razpravo se je vključila tudi dr. Košmeljeva, ki je kot hči ustanovnega člana železnikarskega gasilstva opisala prizadevanja za izgradnjo tega doma. V zaključnem delu problemske konference, sta se v razpravo vključila tudi predstavnik krajevne skupnosti in župan občine Železniki Alojz Čufar. Predlagala sta, da se oblikuje poseben sedemčlanski odbor v katerem bodo predstavniki gasilcev, muzejskega društva, krajevne skupnosti in občine, odbor pa naj bi proučil možnosti, da se gasilski dom ohrani in nameni morda za del muzejskih zbirk - npr. tudi za zbirko iz gasilske zgodovine v Selški dolini, ter za delo nekaterih društev, ki sedaj iščejo streho. Na tak način naj bi se postopoma našle tudi rešitve in možnosti za obnovo dotrajanega doma. • Š. Ž. Upravnega odbora Muzejskega društva Železniki je označil kot nesramno vmešavanje v pravnomočno sprejete sklepe gasilskega društva, ki so povrh vsega po njegovem mnenju še v nasprotju z gasilsko stroko. Z dokumenti je dokazoval, da je bila že sredi osemdesetih let sprejeta odločitev, da se gasilski dom na Racovniku ne obnavlja, ker da je na napačnem mestu. Petindvajseta seja občinskega sveta Škofja Loka Brezposelni za pomoč na domu V Škofji Loki so pripravili poseben program organiziranja službe pomoči na domu v katero naj bi vključili brezposelne. Škofja Loka, 1. decembra - Ob ugotovitvah, da se povprečna starost Škofjeločanov nenehno zvišuje, zmogljivosti doma za starejše občane pa so že zdaj prezasedene je občino Škofja Loka pripravilo do tega, da so pripravili poseben projekt za organizirano službo pomoči na domu v katero naj bi vključili brezposelne. S tem naj bi kandidirali tudi za sredstva države. Vsekakor je pohvalno, da se je občina v sodelovanju z Obrtno zbornico oz. nastajajočim Medobčinskim podjetniškim centrom, Centrom za socilano delo in Centrom slepih in slabovidnih tako hitro odzvala in organizirala, saj je bil razpis Republiškega zavoda za zaposlovanje pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za programe aktiviranja brezposelnih oseb objavljen šele v začetku letošnjega oktobra. V dobrem mesecu je nastal poslovni načrt o organiziranju službe za pomoč na domu, v katerem naj bi delalo pet doslej nezaposlenih oseb, država pa naj bi za uresničitev tega projekta primaknila 30 odstotkov sredstev. Podatki o prebivalstvu namreč kažejo, da je že sedaj skoraj 11 odstotkov prebivalcev Škofje Lcke starih nad 65 let (do leta 2020 naj bi se to število več kot podvojilo!) v Domu oskrbovancev v Centru slepih pa že nekaj let močno primanjkuje prostih postelj. Poleg tega so pripravljavci prepričani, da je pomoč na domu veliko humanejša od preselitve v doma starejših občanov, saj se ljudi na tak način ne trga iz okolja, ki so ga vajeni, kar je zanje še posebej boleče, v poštev pa pride v vseh tistih primerih, ko ni potrebno 24-urno varstvo in nega. Tako pomoč so v Škofji Loki že izvajali preko javnih del, z zaposlitvijo petih brezposelnih pa bi lahko pomagali dodatno še dvajsetim starostnikom. Posebej pa ob tem kaže omeniti strokovno usposabljanje, ki bi ga morali vsi brezposelni za te naloge opraviti. Predvidene je enomesečno usposabljanje, ki bo teoretično in praktične izvajal pa bi ga Center slepih in slabovidnih Škofja Lok stalo pa naj bi več kot 347 tisoč tolarjev za enega delavc Tretjino tega po mnenju svetnikov zelo visokega stroška n bi plačala občina, ostalo pa država. Če so že ti stroški tak veliki, je menila ena od svetnic, naj se v izobraževal vključijo morda tudi drugi zainteresirani, tudi mlajši upok jenci, ki bi si želeli pridobiti tovrstna znanja. Sicer pa naj bi služba pomoči na domu financirala približno polovično i račun uporabnikov (s plačili ali z deležem na njihovei premoženju), drugo polovico pa naj bi pokrivala občina. Pi tem je bilo slišati opozorilo, da znesek približno 11 milijonov tolarjev za občinski proračun ni zanemarljiva obremenitev Večina svetnikov je projekt podprla. • Š. Žargi Osemindvajseta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Tri Tavčarjeve pohodne poti Gorenja vas, 1. decembra - Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane so na petkovi seji seznanili s projektom celostnega razvoja podeželje in vasi za območje Vinharij, v katerem predlagajo, da se razvoj turizma združenega s prodajo kmetijskih pridelkov na domu ponudi v obliki treh pohodnih poti, ki so jih poimenovali po dr. Ivanu Tavčarju. Po svoje je presenetljiva ugotovitev, dobljena z anketiranjem Ljubljančanov, da jih kar tri četrtine ne ve, kje leži Poljanska dolina, je pripravljavce projekta celostnega razvoja podeželja in vasi za območje Vinharij spodbudila k temu, da so se odločili ponudbo teh krajev propagirati kot Tavčarjeve poti po obronkih Poljanske doline. To je eden izmed zanimivejših zaključkov obsežnega uvajalnega projekta, ki ga je začela turistična agencija Vas v letu 1996, nato pa nadaljeval Studio Uno, d.d.. Na petkovi seji so svetniki občine Gorenja vas - Poljane dobili v roke zajeten elaborat, ki vsebuje geografsko in gospodarsko opredelitev območja, poročilo o opra /ljenih delavnicah ter analize tržnih možnosti, možnih turističnih produktov, predlog strategije trženja in načrtovanja prodaje. Voditeljica projekta inž. Mojca Krašo-vec je razložila, kaj vse je bilo pri tem opravljenega, ter pokazala tudi zasnovo zgibanke - prospekta, s katerim naj bi ponudbo teh krajev tržili. Od 40 anketiranih kmetij se jih je za sodelovanje odločilo 15, v tej prvi fazi pa je vključenih že deset. Predlagajo tri pohodne poti: eno z izhodiščem v Poljanah, ki vodi preko Vinharij na Bukov vrh ter dve iz doline Brebovščice - ena na Bačne in druga na Žirovski vrh na Zalo. V zgibanki, ki naj bi jo bilo mogoče dobiti, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, v gostilni Videm v Poljanah, so označene vse kulturne znamenitosti (cerkve, rojstne hiše, etnološki spomeniki, muzeji), hkrati pa tudi ponudba vseh desetih domačij ob teh poteh. Kako nedokončana zgodba je to, je pokazala tudi razprava svetnikov, ki so že ob tej bežni predstavitvi imeli vrsto dopolnilnih pripomb in idej, vsekakor pa so rezultate tega projekta pozdravili. Druga obširnejša tema je bilo poročilo o razvoju turističnega smučarskega centra na Starem vrhu, o katerem sta poročala župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj in direktor STC d.d. Matej Demšar. Občina je namreč 85-odstotni lastnik (preostali delež ima občina Škofja Loka) naprav na tem znanem smučišču, SCT pa že drugo leto njihov upravljavec. Ker bomo o tem posebej poročali, tokrat omenimo le to, da je na Starem vrhu z obširnimi vzdrževalnimi deli vse dobro pripravljeno na zimo, le od snega je odvisno, ali bo zimskega veselja na tem smučišču in s tem tudi dobrega poslovanja SCT več, kot ga je bilo lani, ko jim narava ni bila najbolj naklonjena. • ŠT Žargi Prijeten zaključek letošnjih investicij Visoko, 29. novembra - V soboto so v okolici mlekarne zares imeli priložnost za praznovanje, saj se jim je izpolnila dolgoletna želja po rekonstruciji in asfaltni prevleki na cesti za mlekarno oziroma, kot menda domačini pravijo temu delu, v 'Kurjem kremplju'. Obnovo in asfaltiranje ceste je z dobrimi 800 tisočaki financirala občina Šenčur iz posebnega natečaja. Ob obnovi ceste so zgradili tudi javno razsvetljavo, ob otvoritvi pa so domačimi pripravili pester kulturni Erogram in pogostitev, z odprtjem pa se ie zaključil letošnji rog investicij v Krajevni skupnosti Visoko. • U.Š. Popravek V prejšnji številki se nam je v članku "Najstarejša krajanka Bleda ima 96 let" zapisala neljuba napaka. Kot so nam sporočili njeni domači, gospa Marija Berčič v obratni ambulanti jeseniške železarne ni delala kot medicinska sestra, temveč kot snažilka. Za nenamerno napako se opravičujemo. Predvčerajšnjim, v nedeljo popoldan, je bil v Žireh "Večer s prvaki". Prvo tovrstno prireditev, namenjeno sproščenemu pogovoru z najboljšimi športniki in vrhunskimi glasbeniki, sta lani pripravila Saša Pivk in Srečo Gaber. Gostje in sogovorniki Polone Jeraj in Saše Pivlc so bilipadalka Irena Avbelj, ekstremna smučarka in alpinistka Meta Boncelj; biatlonka Andreja Grašič) rokometašica Tanja Polajnar; veslač Iztok Čop; plavalec • ultramaratonec Martin Strel ter balinar Uroš Vehar. Gost večera je bil nekdanji smučarski skakalec, zdaj trener Bogdan Norčič. Večer s prvaki, ki sta ga - poleg drugih sponzorjev - omogočila zlasti Alpina, dd, Žiri in Avtoservis Lusina Škofja Loka, so z glasbenimi nastopi popestrili Damjana Golavšek, Davor Radolfi in Vili ResniL Kot se za sproščen večer spodobi, so se športniki in glasbeniki pomerili v nagradnem kvizu o poznavanju Športa, zapel je mešani športno estradni pevski zbor, za obiskovalce v dvorani je bilo kup super presenečenj. S torto Pekarne Magušar iz Lesc pa so vsi skupaj čestitali Viliju Resniku ob rojstnem dnevu. Saša Pivk in Srečo Gaber sta, skupaj z Radiom Sora in Gorenjskim glasom, obljubila prijeten in sproščen Večer s prvaki tudi prihodnje leto. RTC KRVAVEC, d.o.o. KRANJ, BLEIVVEISOVA 2 objavlja prosto delovno mesto - ČISTILKE Pogoji za zaposlitev: 1. končana osnovna šola 2. 1 leto delovnih izkušenj 3. lasten prevoz Delo se opravlja na žičnici Krvavec. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 8 dneh na naslov: RTC KRVAVEC, d.o.o., Kranj, Bleivveisova c. 2. Vse informacije dobite pri RTC KRVAVEC, d.o.o., Kranj, Bleivveisova 2 po tel.: 064/222-579. unjceNjj SLOVENSKI ODBOR ZA UNICEF bivala za poslani nasmeh OTROCI IZ VSEGA SVETA SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP UNICEFOVIH VOŠČILNIC Vabimo vas, da se pridružite številnim prijateljem UNI-CEF-a v Sloveniji in naročite zanimive in kvalitetne izdelke za poslovna darila in obdaritev otrok. Katalog in izdelke lahko naročite na: Slovenski odbor za Unicef, Linhartova 13,1000 Ljubljana Tel.: 061 131 43 40 GASILCI: "Stanje stoječega prometa v starem kranjskem mestnem jedru je PORAZNO!!!" Tudi napačno parkiranje lahko ubija! Predstavljajte si, da v eni od hiš v kranjskem mestnem jedru zagori. Ogenj se hitro širi, gasilci pa se do kraja požara s svojimi velikimi avtomobili prebijajo mimo napačno parkiranih avtomobilov. Kranj, 29. novembra • Kranjsko mestno središče se v zadnjih nekaj letih iz mestne četrti, ki je namenjena pešcem spreminja v povsem običajno prometno živahno četrt. Avtomobile videvamo skorajda na vsakem vogalu, pešci se morajo domala neprenehno ozirati, kdaj se bo pripeljala kakšna plehnata pošast, pa to tokrat ni tema tega članka. Tokrat nas bolj zanima, kje lastniki puščajo parkirane svoje avtomobile. V mestnem Jedru je le eno urejeno parkirišče - med cerkvijo in gledališčem, vendar pa seveda le za lastnike posebnih dovolilnic. Vsi ostali avtomobili so v Kranju povsem nelegalno, in ker parkirnih mest ni dovolj za vse, je pločevina raztresena po vsem mestu. Prav slednje pa največ preglavic dela kranjski Gasilsko reševalni službi. Kranjski poklicni gasilci imajo v svoji garaži kar lepo število sodobno opremljenih gasilskih avtomobilov. Njihova edina napaka pa je, kot je v šali ugotovil vodja tamkajšnje preventive ing. Janko Klemenčič, da so večinoma neuporabni zaradi napačno parkiranih avtomobilov oziroma zato, ker z njimi zaradi takšnih in mestnem jedru razplamtel po- cu. Za unimog, ki je naslednji žar. Ekipa sede v avtomobile večji avtomobil, je pot žal in se odpelje do mesta. Do preozka. Iz Tomšičeve sk0» znanega vhoda v mestno jedro znani pografitan obok ponov- gasilci niso imeli nobenih no na osrednjo kranjsko ulic°- večjih preglavic, 'zanimivi' Vsa tri vozila so se napot«3 del poti se je šele začel. V proti Pungertu, ulica z vsem! 'intervencijo' so se namreč parkiranimi avtomobili Pa Je podala tri vozila - poleg bila vendarle dovolj široka za komandnega vozila še z ga- vse tri avtomobile. Nato pa silsko opremljeni unimog ter nekoliko bolj delikatna naloga večji tovornjak. Ovinek v - zavoj v Tomšičevo. Za Puch* Če že hočejo gasiti, morajo najprej odmakniti večino tabel. Avtomobilov tako ni moč prestavljati. drugačnih ovir vedno ne morejo prispeti tja, kamor bi želeli. Gnečo sobotnega dopoldneva v mestnem jedru in v spalni četrti Planina smo zato skupaj izrabili zato, da smo se z nekaj njihovimi vozili skušali zapeljati do prizorišč požarov. Ko je reklama vse prej kot zaželena Torej, gasilci so v soboto približno ob deveti uri zjutraj prejeli obvestilo, da je v Reginčevo je bil, razumljivo, mogoč le za prvi dve vozili. Podobno stanje se je ponovilo tudi na Tomšičevi. Tamkajšnji stanovalci in lastniki lokalov svoje avtomobile parkirajo ob svojih domovanjih, kar že sicer ozko ulico še zoža. In potem ne smemo pozabiti še na take in drugačne reklamne table, ki stojijo na tleh ob trgovinah in mimoidočemu razlagajo, kaj je tam in tam moč dobiti. Z ene strani avtomobili, z druge table, posredi pa gasilci, ki so morali praviloma umakniti orav vsako tablo. Izguba časa zaradi zastojev je bila gromozanska. Nekdaj črna gasilsa točka, grad Kiselstein je bil tokrat, presenetljivo lahko dosegljiv, prav tako so se, vendar le s komadnim vozilom, gasilci pripeljali do cerkve na klan- - mala malica, unimog pa l zaradi bližnjega parkiranog avtomobila moral nekoliK Rdeča petka 'v akciji'' nam mar modre lučke gasilskem avtu, če se groooznoooo mudi! H"! nt 01" Potrditev 50-letne skupne poti Zlata poroka, ki ni bila kar tako Smolnikarjeva Ivanka in Anton sta pred sinom, kije župan občine Kamnik, v soboto potrdila 50 let skupnega življenja. Kamnik, 1. decembra - Zares nenavadna zlata poroka je bila v soboto dopoldne v poročni dvorani občinske stavbe v Kamniku. 50 let skupnega življenja je že tako častitljiv dogodek, če pa zlatoporočenca po petdesetih letih skupne zakonske poti ponovno uradno združi sin kot občinski župan, je to še toliko bolj nenavadno in brez primere. Tako je mamo Ivanko Smolnikar, roj. Vovk in očeta Antona ponovno po 50 letih skupnega življenja poročil sin Tone Smolnikar, župan občine Kamnik. Ivanka je bila rojena pred petinsedemdeseti leti v rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi. Njen stari oče je bil sin Prešernove sestre Mine, stric pa nekdanji ljubljanski nadškof A. Vovk. Ivanka je bila v družini druga od devetih hčera. Ko je bila najmlajša sestra stara eno leto, so izgubile očeta in ostale same z mame. na kmetiji. Danes je živih še sedem, živijo pa ena na Bledu, tri na Breznici, ena v Žirovnici, ena v Vrbi in Ivanka v Kamniku. Anton Smolnikar pa je bil rojen pred oseminsedemdesetimi leti pri Dobu v Moravski dolini, v družini pa je bilo šest bratov. Anton se je v Črnučah izučil za čevljarja in z Ivanko sta se potem spoznala čevljarski delavnici pri Prešernu v Kranju, kjer sta oba imela službo. 29. novembra pred 50 leti pa sta se potem poročila na Jesenicah. Tudi takrat to ni bila ohcet kar tako, saj sta se takrat poročila na Jesenicah tudi Ivankina sestra in Antonov brat. Družina s tremi hčerami in sinom je potem živela v Kamniku. Anton, ki je bil 22 let v Planiki mojster in šef tehnične kontrole, se je vsak dan najprej s kolesom, od 1954. leta z motorjem in od 1959. leta z avtomobilom vozil na delo v Kranj. Zdaj pa je že 25 let upokojen. Ivanka pa je potem zaradi otrok ostala doma in gospodinjila. Njuna zlata poroka v soboto, ki sta jo ponosno potrdila pred sinom v Kamniku, pa se je, kot se je nenavadno začela, potem tudi nadaljevala in sklenila. Sveti zakon sta po uradni potrditvi potem potrdila še v cerkvi sv. Marka v Vrbi pred brezniškim župnikom Klunom, iz Tunjic pa je prišel tudi župnik Pavle Juhant. Veselo pa je bilo potem v gostilni Pri Trebušniku v Žirovnici, kjer se je zbralo okrog šestdeset domačih svatov. V nedeljo, ko smo zlatoporočenca obiskali na domu in ju še enkrat slikali s sinom županom Tonetom Smolnikarjem, nista bila prav nič utrujena od praznovanja prejšnjega dne. Zdravja in sreče na skupni življenjski poti smo jima zaželeli še naprej tudi v imenu Gorenjskega glasa in jima obljubili na svidenje na biserni poroki. • A. Žalar Zlate poroke so redke še bolj redke pa so, da materino in očetovo 50-letno skupno Življenjsko pot potrdi sin župan. - Foto: Uroš Hubad P 'žagati'. Slednjič je le prileZj v uličico. Ampak veselje se J za večji unimog kmalu kon^ lo - tam parkirana nissa micra je za gasilce predsta^ jala nepremagljivo oviro, srečo pa je eden od stanov* cev opazil modre luči in av' po nekajkratnih poskusih ve" darle umaknil. Izguba časa precejšnja. No ja, vožnja P Tomšičevi je bila eno vel**j počasno polžje lezenje parkiranimi avtomobili- ^ srečo je bil dela prost ^ tako da gledališčniki in raz" ni mojstri, ki imajo tam delavnice ulice niso še do«^ no strpali s svojimi avtorno" Težave ob tržnici ^ Višek nerazumevanja, ° jestnosti ali neizkušenosti <*i.. gih voznikov pa,Jo tržnice. Kljub temu da predstavljala pot tržnice. Kljub temu «*«• a oba gasilska avtomobila v?x la z vključenimi modrimi l^ mi, (tretji, največji; se je vP:e po Slovenski cesti), s6fL voznica rdeče petice od'° ci, da nadaljuje pot proti trzn [fj Kar bo pa bol Tesni aaWL in precej dragocenega & {i tako petka kot unimog Pa jo odnesla brez praske. ^ Povsem nedostopna pa I: va kranjske gasilce TavČaO r ulica. Ozka ulica je sl jej dovolj široka, da se p°$ zapelje unimog, seveda # robu ni parkiran niti en 3 jj, V soboto dopoldne pa smo>). v Tavčarjevi našteli P'eU med njimi tudi dostavni a . mobil in manjši tovoriJ^ Požar bi bil v tej ulici še kako usoden. Za Pot. Kranj so gasilci potrebo ^ slabe pol ure, kar p°mem> ^ so vozili s približno povpre Ql hitrostjo tri kilometre na ^ Pa ne zato, ker bi imeli si ^ avtomobile, pač pa, kef i j stoječi avtomobili in table_FtJ niso dopuščali hitrejše P.^ Gasilci zuato vse voZ"bjie prosijo, naj svoje avtorno ^ raje pustijo na enem štev parkirišč zunaj ™esXnC%0g(y dra, ter gasilcem tako omify čijo hitrejše ukrepanje, .a$< Klemenčič voznike oPoZnje> da z nepravilnim parkira* J& lahko koga tudi »hi)e\%e$t posebej v ozkih ulicah «14 Kranja. • U. Špehar Konino tudi nov BMW serije 3| (Evropski avlo leta je Alfa 156 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Pft bavarskem BMW-ju so po dolgem čakanju in odlašanju vendarle pokazali prve uradne fotografije nove "Huzine serije 3. Avtomobil je bil sprva sicer napovedan Ze za letošnjo jesen, vendar so morali začetek prodaje zaradi zamudi pri razvoju prestaviti na prihodnjo pomlad, »ako, da bo zapeljal po cestah v maju. Žc na zunanjosti novinca je v primerjavi z zdajšnjo serijo 3, kar precej sprememb. Tako sprednji del po novem izrazito spominja na večjo serijo 5, ob celotni elegantnejši podobi pa najbolj izstopa zadek z no- yimi lučmi. Avto-m°bil ima tudi ukoliko prostorno notranjost, Potnikom je naj-"tenjeno več varnosti, v motorni Paleti pa bodo bencinski in di-2e»ski motorji z zmogljivostmi od-- 105 do 193 konjskih moči, najmočnejša različica bo med f °Pjemo nudila vse kar imajo avtomobili zgornjega I 'Uksuznega razreda. Pp limuzini bodo sčasoma na voljo tude vse ostale 1 različice, torej kombiievski touring, trivratana coupe in [ c°mpact, ter kabriolet. Novinec predstavlja že peto | generacijo BMW-jeve najmanjše serije, pri kateri za I Uradni začetek štejejo leto 1966 in model 1600-2, kasnejše lri zamenjave pa so sledile še v letih 1975, 1982 in 1990. Novi BMW serije 3, za katerega v Muencnhu ne | ^omijo, da bo vsaj tako uspešen kot predhodnik, bo 1 J°rej naprodaj čez približno pol leta. Pri ljubljanskem i i lennoumonu, ki je pri nas zastopnik bavarske avtomo- 1 b|lske tovarne, pravijo, da bodo prvi avtomobili takrat na ! voljo tudi slovenskim kupcem. • M.G. *"-«««^_ Tudi letos je žirija sestavljena iz 56 avtomobilskih novinarjev iz 21 evropskih držav izbirala Evropski avto leta in odločila, da bo za leto 1998 to Alfa Romeo 156, elegantna italijanska limuzina, ki jo je tovarna uradno predstavila na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Za koncem Fiat Auto, kamor sodi Alfa Romeo, pa je to že deveto priznanje v zgodovini tega izbora. Alfa 156, ki bo na prestolu nadomestila renault megane scenic, je prepričljivo premagala vso konkurenco, saj jo je kar 40 novinarjev postavilo na prvo mesto. Tako je skupaj osvojila 454 točk, na drugo mesto se je uvrstil novi volkswagen golf z 266 točkami, tretjo stopničko pa je zasedel audi A6, samo s točko manj. Med finalisti sta bila tudi mercedes-benz A in citroen xsara, ki so jima prisodili četrto in peto mesto. Sicer pa je v izboru Evropskega avtomobila leta, ki poteka od leta 1964, največ lovorik, kar devet, odnesel koncem Fiat Auto. Prvič se je to zgodilo leta 1967, ko je zmagal fiat 124, nato pa še leta 1970 (fiat 128), 1972 (fiat 127), 1980 (lancia delta), 1984 (fiat uno), 1989 (fiat tipo), 1995 (fiat punto), 1996 (fiat bravo/brava) in 1998 (alfa 156). Med proizvajalci z največ osvojenimi naslovi je na drugem mestu Renault na tretjem pa skupaj Citroen in Ford. Alfa 156, ki ji bo lovorika zagotovo v pomoč pri prodaji, je sicer že v prvem mesecu postala uspešnica, saj je bilo naročenih kar 40.000 avtomobilov. • M.G. THST: PEUGEOT 306 BREAK 1.8 XS NOVA ZAVEZA manjka tistih, ki se eni 8»mi avtomobilski znamki ali ctlo enemu samemu modelu ^Pišejo za dalj časa. Takšnih kupCev so zagotovo veseli pri '■"ancoskem Peugeotu, kjer so gjtaj letih kozmetično in ,(jhnično prenovili svoj model in štirim karoserijskim Ničicam dodali še petvratni J°mbi, ki se mu po francosko break. Prenovljeni peugeot 306 na jUJaj ni doživel kakšnih pokrio velikih sprememb, a • endar se mu svežina pozna 11 dobro dene. Odslej je na Prenovljeni maski hladilnika sečJi in bolj izrazit hišni znak stiliziranim levom, drobnih P.^rnemb so bili deležni tudi ^Pijači in žarometi, vse ostalo JJle ostalo bolj ali manj neomenjeno. jj Pfi razvoju kombijevskega nreaka, ki je edina prava |l0vost med modeli 306, so TOli konstruktorji pokazati J).r Precej spretnosti, saj je tvl°mobil za celih 32 centime-tjj}y daljši od petvratne kom-'llmuzine, ob nezmanjšani j edosni razdalji. Nov zadek Luspel po vseh plateh, tako rjNčno kot tudi oblikovno. ž„ velikih prtljažnih vratih, ki parajo dobro odmerjen »lažnik z ravnim dnom, s prostorom za najmanj 442 litrov prtljage, so namestili zanimive pokončne luči, ki dokazujejo pripadnost znamki. Tako so uspeli ubiti kar dve muhi na en mah, saj so ustregli tako tistim, ki poleg potnikov, v avtomobilu prevažajo še kaj drugega kot tudi voznikom, ki jim je veliko do tega, da je njihov avto eleganten. +++ oblika ++prtljažni prostor +motorne zmogljivosti/ —ostarela armaturna plošča -kakovost izdelave -motorni hrup Sodeč po notranjosti, ki je skoraj do potankosti taka kot pri prejšnji generaciji tega avtomobila, ni pretirano zapisati, da se peugeotu 306 malce že vidi pnletnost. Armaturna plošča namreč deluje že nekoliko ostarelo, čeprav ii ni mogoče očitati nepreglednosti ali neuporabnosti - z izjemo nekaterih stikal, tudi tistega za sireno, ki je po francosko nameščeno v levo obvolansko ročico. A tudi glede kakovosti zdelave in plastike avtomobilu ni v pretiran ponos. Peugeot 306 brak je lahko ne samo eleganten in prostoren, ampak tudi dovolj hiter avto, kadar ga poganja 1,8 litrski štirivaljnik s 112 konjskimi močmi. To je preizkušen agregat, ki se dokazuje z živahnostjo in tudi glasnostjo, hkrati - kljub dobrim lastnostim - tudi s dobro ekonomičnostjo. Po drugi strani pa je zaradi dodatne pločevine zadek avtomobila pri vožnji nekoliko nemiren in zahteva več voznikove pozornosti. Skupaj z oznako XS, temu peugeotu pripada tudi skoraj CENA do registracije: 306 break XR -2.741.000 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana) TEHNIČNI PODATKI: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor bencinski, štirivaljni, štirl-taktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1796 ccm, 81 m 1112 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4344 mm, s. 1680 mm, v. 1449 mm, medosna razdalja 2580 mm, prostornina prtljažnika 442/1512 I. Najvišja hitrost: 191 km/h (tovarna), 192 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 12 s. Poraba goriva: 6,2/ 8,2/11,71 neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 9,91. ff«IJšriimkom torej. Plače so so-idne, vsi se na delo lahko izvoz hitro narašča Bistven je razvoj in izdelovanje strojne opreme, kakršno si želijo kupci, torej po njihovih posebnih naročilih. Ne ukvarjajo se samo z izdelovanjem, temveč tudi s projektiranjem strojne opreme. Zategadelj so se že kmalu usmerili predvsem na zahtevno opremo, že po dobrem letu so uresničili prvo izvozno naročilo. Pri izvozu je kvaliteta seveda zelo pomembna, ne samo izdelka, temveč celotnega teh- Juma je letos kupila LTH-jevo proizvodno halo in ob njej uredila poslovne prostore. nološkega procesa. Hkrati s širitvijo proizvodnje so zastavili tudi pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001. Decembra 1994 so najeli 450 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov v škofjeloškem LTH-ju. Januarja 1995 jim je tuja certifikacijska hiša Tuev Bavern podelil certifikat ISO 9001. Slovenskim kupcem ta certifikat še ne pomeni veliko, saj jih zanimata predvsem cena in Jurij Šavs rok. Tujcem pa veliko pomeni, saj vedo, da je podjetje primerno urejeno in kakovost sledlji-va, da je vsaj trikrat kontrolirana. Pridobitev certifikata kakovosti je bila za Jumo strateška odločitev, saj je bila povezana z nakupov kopice merilnih instrumentov. Zato se lahko ukvarjajo z večjo stopnjo obdelave in z izdelovanjem celotne strojne opreme. Zaradi spoštovanja kakovosti je bilo izvoznih poslov vse več in danes imajo pretežni delež. Največ kupcev imajo v Nemčiji, v zadnjem času tudi v Švici. Zato so v začetku novembra odprli lastno pisarno v Frankfurtu, ker je za manjše podjetje pogumna poteza. S tem tudi marsikaj prihranimo, pravi Marjan Balant, saj mi je prihranjena marsikatera pot, ko grem h kupcu, se o poslu že konkretno dogovarjamo. Kupili LTH-jevo proizvodno halo Juma izdeluje predvsem proizvodne linije za gumarsko in kemično industrijo, tudi za termoizolacijsko, tekstilno, obutveno, grafično itd. Strojno opremo po željah kupcev razvijejo in projektirajo sami, imajo lastni razvoj hidravličnih, električnih, pnevmatskih in softverskih sistemov. Strojno opremo tudi lakirajo in montirajo v delavnici oziroma na terenu. Za nemške in švicarske kupce trenutno izdelujejo proizvodne linije za kemijsko industrijo in različne transportne linije ter naprave. Za avstrijskega kupca pa del za stroje kemijske tehnologije. Poslej bodo lažje širili proizvodnjo, saj so oktobra kupili LTH-jevo proizvodno dvorano, ki ima 1.700 kvadratnih metrov prostora. Ob njej so uredili tudi poslovne prostore in celotno podjetje Juma Škofja Loka je poslej v industrijski coni na Trati. Kupili so tudi nove obdelovalne stroje, uredili bodo tudi varilnico in lakirnico. Celotna investicija znaša 2,18 milijona mark. • M. Volčjak tnčnh nov* ' V Savini tovarni avtopnevmatike so i»nt iPCtvk.s skromno slovesnostjo obdeležili štirimili-*Bod° . .ošnJ° potniško pnevmatiko, kar je rekord v »hu» °V,ni Save' Z'msko gumo eskimo bodo shranili v Si *|JU> od začetka leta 1972 so izdelali natančno nuv radialnih avtomobilskih plaščev, je povedal $avSa" Kveder, direktor Tovarne avtoplaščev vperit' Foto: G' INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE POSVET NA TEMO: DELOVNA DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE MONTAŽNIH DEL V AVSTRIJI, 3. 12. 1997 ob 10.00 uri v Ljubljani Gospodarska zbornica Slovenije si že dolgo prizadeva pomagati podjetjem, ki v Avstriji opravljajo montažna dela za svoje proizvode. Vsem nam je dobro poznana problematika pri pridobivanju delovnih dovoljenj za opravljanje montažnih del, saj jih skoraj ni mogoče dobiti. Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je pripravila predlog, kako bi lahko ta problem rešili in bi ga radi predstavili v sredo, 3. 12. 1997, ob 10. uri v prostorih GZS, Slovenska 41 v IX. nadstropju. Prosimo zainteresirana podjetja, naj potrdijo svojo udeležbo na Območno zbornico za Gorenjsko tel.: 360 520 do 2. 12. 1997. Živila odprla v Ljubljani največjo slovensko živilsko trgovino Že prvo uro za dober milijon tolarjev prometa Megamarket v Črnučah je izziv tudi za slovensko kmetijstvo in prehrambeno industrijo. Ljubljana, 27. nov. - Kranjska Živila so ob odprtju Megamarketa v Črnučah v Ljubljani pripravila pravi praznik s šampanjcem in torto, za katero so v Kranjskem kolačku porabili 700 jajc. Zategadelj je razumljivo, da se je že ob odprtju največje slovenske trgovine v slovenski lasti nabralo veliko kupcev, prvo uro so nakupili za dober milijon tolarjev blaga. Vrnite se čimvečkrat, jih je povabil direktor Živil Branko Re-mic, ki je odprtje imenoval kar dan najlepših sanj. megamarket je mega projekt, ki je od sprejetja odločitve naprej zahteval mega napore. Po prodajalni na Viču v WTC-ju in hipermar-ketu na Parraovi je to četrta prodajalna Živil v Ljubljani, v njej nam je uspelo ustvariti sUper izbiro blaga in nakup je pravi užitek, je dejal direktor Živil Branko Remic. Pohvalil je projektante in kranjskega Gradbinca kot glavnega izvajalca gradnje, pokritiziral pa škofjeloški LTH, ki je jim je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti povzročil veliko težav. Megamarket sta odprla direktor Živil Branko Remic in predsednik nadzornega sveta Emil Milan Pintar. Foto: G. Sinik Slovenski izdelki težko pridejo na trgovske police v Ljubljani, ki so v tujih rokah, zato je Megamarket kranjskih Živil ob črnuški obvoznici promocija slovenske trgovine in velik izzvi za slovensko kmetijstvo in prehrambeno industrijo, je na slovesnem odprtju največje slovenske živilske trgovine dejal Emil Milan Pintar, predsednik nadzornega sveta Živil. Ponosni smo, da odpiramo trgovino, ki ponuja vse, kar pričakuje zahtevni kupec, Megamarket na 3.300 kvadratnih metrih prodajnih površin (skupaj jih ima 4.200) ponuja kar 15 tisoč izdelkov, med njimi je res veliko slovenskega blaga. Prodajne police je kar dvanajst dni polnilo 40 ljudi. Megamarket je v celoti klimatiziran in opremljen z najsodobnejšo tehniko, z vrsto specializiranih oddelkov, poslovanje je računalniško podprto z uporabo črtnih kod, kar omogoča stalno kontrolo. Tako so lahko ugotovili, da so že prvo uro prodali za dobro milijardo tolarjev blaga. Kupcem je na voljo kar dvanajst blagajn, prodajalna je opremljena z informacijskimi tablami o nižjih cenah. Zaradi velike trgovske konkurence v Ljubljani, so cene nasploh nižje, po avstrijskem vzoru so posebnega popuasta deležni imetniki podjetniških kartic, ki so namenjene predvsem obrtnikom, podjetnikom in trgovcem, ki blago kupujejo za na-daljno prodajo. Skratka, Megamarketu ni Prvi kupci so lahko popili kozarec potrebno zatiskati oči šampanjca in pojedli kos mega- pred najsodobjnešimi torte, zanjo so v Kranjskem ko- trgovskimi centri v laiku porabili kar 700 jajc. svetu. • M.V. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Gost novembrskega srečanja Poslovnega kluba Vila Bistrica je bil namestnik guvernerja BS Samo Nučič Doklej bodo naši bankirji brezskrbni? V prvih desetih mesecih so naše banke ustvarile 25 milijard tolarjev dobička. Toda po stroških se ne morejo primerjati niti z vzhodnoevropskimi bankami. - "Razumem bankirje, zakaj se tako težko spopadejo s stroški. Čiščenje je vedno težavno, gre za spopad z internimi privilegiji, z bonitetami. Treba je tudi odpuščati ljudi, kar nikakor ni prijetno." MEŠETAR V centralni banki niso navdušeni nad proračunskim primanjkljajem. Drtava se bo morala zadolžiti, domače zadolževanje pa bo ustvarilo veliko ponudbo kreditov. To bo za seboj potegnilo izrinjanje drugih komitentov, manj denarja pa bo ustvarilo nove pritiske na obresme mere. Bistrica pri Tržiču - Gost novembrskega srečanja Poslovnega kluba Vila Bistrica pretekli četrtek zvečer je bil namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič. V nadvse zanimivem razgovoru je pojasnjeval stališče centralne banke in svoje osebne poglede na dogajanje na denarnem trgu, zlasti v zvezi s prihodnjo usodo slovenskih bank (bančnikom je namenil marsikatero grenko napoved), obrestnimi merami ter tečajno politiko. Med drugim je ugotovil, da so naše banke dobro preskrbljene, saj so samo v prvih desetih mesecih pridelale za 25 milijard tolarjev dobička. Po drugi strani pa se po stroških in učinkovitostjo ne morejo primerjati niti z vzhodnoevropskimi bankami, kaj šele zahodnimi. Poleg 25 milijard dobička pred obdavčitvijo so naše (>oslovne banke do oktobra etos ustvarile tudi 15 milijard tolarjev rezervacij za slabe naložbe. Slabe terjatve so že več kot polovično pokrite z rezervacijami. Tako so si banke nabrale dovolj "sala", tako Nučič, za pokrivanje rizikov, obenem pa ta rezultat omogoča tudi nadaljnje zniževanje aktivnih obrestnih mer, torej pocenitev posojil. K temu naj bi pripomogel tudi nov medbančni dogovor o zniževanju pasivnih obresti, na katerega se pripravljajo banke, saj dosedanji podatki kažejo, da je vpliv zniževanja pasivnim mer viden tudi na aktivni strani. "Res pa je, da so bančniki zniževanje pasivnim obrestnih mer izkoristili tudi za izboljšanje svojega položaja," je opozoril Nučič. Kakorkoli, Svet Banke Slovenije se je na svoji seji pretekli teden strinjal z novim medbančnim dogovorom, pripravljajo pa še skupen sestanek z uradom za varstvo konkurence. Na seji Sveta so sprejeli tudi mnenje, da bo v prihodnje treba bolj stimulirati dolgoročno varčevanje (daljše od enega leta), zato naj bi banke povečale razliko med kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestnimi merami. "Tuje banke, ki so že pri nas, niso odigrale pričakovane vloge. Niso prinesle novih produktov, storitev in tehnologije, temveč so se raje prilagodile na dokaj ugodne razmere na našem bančnem trgu." Konkurenca bo pritisnila na obrestne mere Kakšna pa je primerjava med obrestnimi merami pri nas in v tujini? Nivo aktivnih obrestnih mer je res še vedno višji kot v tujini, je dejal namestnik guvernerja, a obenem je tudi res, da so tudi pasivne obresti pri nas višje kot drugod. V centralni banki menijo, da revolucionarni ukrepi na tem področju ne bi bili koristni. "Olje na ogenj" zniževanja aktivnih obrestnih mer bo vsekakor prilila večja konkurenca. Z novim bančnim zakonom (sprejet naj bi bil v prvem kvartalu prihodnje leto) se odpirajo vrata našega ban-nega trga tudi podružnicam tujih bank. Nučič sicer ne pričakuje kakšnega velikega navala iz tujine, morda se bodo prej hčere tujih bank, ki so že pri nas, preoblikovale v podružnice. Bo našim bankam ostala le slaba usedlina? Kljub temu da je konkurenca pred vrati, pa so naše banke še vedno brezskrbne in se (zaenkrat) ne ubadajo s problemom slabenja svoje moči. Po Nučičevih besedah ne kažejo nobenih namenov, da bi se prilagodile in ponudile nižje obrestne mere ter s tem zadržale kvalitetne komitente. Zato obstaja bojazen, pravi Nučič, da bodo najboljši komitenti zapustili slovenske banke in odšli k tujim, našim bankam pa bodo posledično ostali le rizični komitenti ali; kot je dejal Nučič, "slabša usedlina"... Naše banke so nepripravljene na konkurenco tudi po stroškovni plati. Stroški so še vedno previsoki, učinkovitost pa premajhna, je opozoril Nučič. Po učinkovitosti naše banke niso primerljive niti z vzhodnoevropskimi bankami, kaj šele zahodnimi. To dokazujejo podatki: stroški na povprečno aktivo v naših bankah znašajo 3,6, v Evropi pa od 1,5 do 2,5 odstotka. Naše banke prednjačijo tudi po višini obrestne marže, ki pri nas znaša okrog 5 odstotkov, ob tem pa velja omeniti, da se marže med našimi bankami precej razlikujejo. Nučič: "Razumem bankirje, zakaj se tako težko spopadejo s stroški. Čiščenje je vedno težavno, gre za spopad z internimi privilegiji, z bonitetami. Treba je tudi odpuščati ljudi, kar nikakor ni prijetno." V letu 1998 se bodo naši bankirji vsekakor morali intenzivno lotiti zniževanja stroškov; previsoki stroški in premajhna učinkovitost so tudi ena glavnih pripomb komisarjev Evropske unije, ki spremljajo naš bančni sistem. Lastniki bodo začeli postavljati neprijetna vprašanja Nučič pričakuje, da bodo v prihodnje lastniki naših bank upravam začeli postavljati neprijetna vprašanja o učinkovitosti in stroških. Ena od možnosti za dosego večje učinkovitosti je vsekakor združevanje bank. Centralna banka v združevanje ne more nikogar prisiliti, saj je to stvar lastnikov bank. No, v tej smeri gre tudi oblikovanje bančnih skupin. V centralni banki so nad prvimi rezultati poslovanja teh skupin prijetno presenečeni, je pa Nučič dejal, da pričakuje, da se bo nekaj obstoječih bančnih skupin spremenilo v enotne banke. Koliko bank bo po mnenju Sama Nučiča pri nas teta 2002? "Težko napovedujem število. Mislim pa, da ni nujno, da se bo uresničila napoved nekaterih, da bo ostalo le pet, šest velikih bank. Lahko bodo obstale tudi manjše specializirane banke, ki bodo našle tržno nišo." 0 izvoznih dovoljenjih za krompir Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo W Erehrano, je v petek v Ljubljani zasedala podkomisija za metijstvo Priključitvenega odbora EU-Slovenija. Na zasedanju so ocenili letošnjo trgovino s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki med Slovenijo in Evropsko zvezo, obravnavali pa so tuoi nekatera odprta vprašanja o izvoznih dovoljenjih za perutni; narsko industrijo in krompir ter spremembe koncesije za svež (nezmrznjeni) ajvar. Nadaljevali so tudi s pogajanjem za skleniev vinskega sporazuma. Že v četrtek se je delegacija Evropske zveze seznanila z delovanjem veterinarske m fitosanitarne kontrole na mejnem prehodu Obrežje, ki bo \ prihodnje eden od "evropskih" mejnih prehodov. Cene motornih žag Koliko je treba odšteti za motorno žago? Cene so različne, kot se med seboj po moči motorja, prostornini in dolžini meca razlikujejo tudi žage. V Sloveniji jih je možno kupiti že za manj kot 40 tisoč tolarjev, najdražje so precej prek 100 tisoč tolarje^ Alpina Euro.35 z enim kilowatom močnim motorjem in s ->•> centimetri dolgim mečem stane brez 5-odstotnega prometnega davka okoli 36 tisoč tolarjev, "stihlarca" Stihi 0,23 z y kilovvatov močnim motorjem in s 40 centimetrov dolgi01 mečem nekaj več kot 63 tisoč tolarjev, Stihi 0,66 s 5-kilowatn«J motorjem in s pol metra dolgim rezilom več kot 130 tisoč tolarjev, Husavarna 254 XP s 3,9-kilowatnim motorjem in z centimetrov dolgim mečem skoraj 94 tisoč tolarjev, Dolmar rj> 6800 i s 5-kilovvatnim motorjem prostornine 68 kubičnin centimetrov in s 53 centimetrov dolgim mečem nekaj man) kot sto tisoč tolarjev - in tako dalje. Cene prašičev Čas kolin se je že začel, s tem pa tudi čas, ko vse več primerno zreienih prašičev zamenja lastnika. Kolikšne so cene? %e sodimo po prašičjih sejmih, ki so dober "cenovni barometer > je za prašiče, težke več kot sto kilogramov, treba odšteti od 3W do 350 tolarjev za kilogram. Manjši in lažji prašiči so drazjii pujski, primerni za nadaljnje pitanje ali tudi za zakol, stanejo, n» primer, od 380 pa vse tja do 450 tolarjev za kilogram. Sicer P8-vedno obvelja le tista cena, ob kateri si kupec in prodajale sežeta v roke prometa in med drugim dejal, da bodo s tem banke lahko povečale delež prihodkov iz naslova storitev (danes kar 60 odstotkov prihodkov predstavlja obrestna marža). Obenem bodo banke lažje urejale odnose s komitenti. • U. Peternel Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram)1 * jabolka * cvetača * česen * por * rdeča pesa 55 - 90 180 - 280 240 - 330 180 - 250 80 - 100 DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI-ZOOĐRE 090 75 17 I * šampinjoni 450 - 500 * kislo zelje 100 * krompir * peteršilj * radič * kisla repa * špinača 25-35 270 - 300 150 - 300 100 150 - 180 * zelje, glave 30 - 40 * čebula 70 - 90 ZDRAVJE KARIER DENA" CELOVITO VIDENJ* OSEBNI snKi POSVETI 09042 70 DrŽava uvaja nov davek na bilančne vsote bank (iz obdavčitve pa naj bi bili izvzeti plasmaji v gospodarstvo). Po Nučičevi oceni bo dodatna obremenitev bank negativno vplivala na zniževanje aktivnih obrestnih mer. Banka Sloveniie je do oktobra letos v obtok dala 78 milijard tolarjev dodatnega denarja, obenem pa ga sterilizirala za 61 milijard tolarjev (večino deviz). Tečaj nemške marke še vedno zaostaja za inflacijo, toda brez ukrepanj centralne banke bi bila apreciacija tolarja še mnogo večja. Po Nučičevi oceni bi tečaj nemške marke moral biti celo nižji od 80 tolarjev! OSNOVNA ŠOLA CVETKA GOLARJA Frankovo nas. 51, škofja Loka objavlja prosto delovno mesto HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela bo 1. 1. 1998. Kandidati morajo imeti končano najmanj 3-letno srednjo šolo ustrezne smeri, vozniški izpit. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Namestnik guvernerja se je dotaknil tudi vprašanja revalorizacije. Temeljna obrestna mera, ki se zdaj izračunava na osnovi dvanajstmesečnega povprečja cen na drobno, je prvi korak k obrestnemu nominalizmu, ki naj bi ga uvedli. Banka Slovenije ga je že uvedla pri kratkoročnih obrestnih merah z ročnostjo do enega leta, pričakuje pa, da bodo podobno storile tudi poslovne banke. "Zavedamo se, da je za bolj revolucionarne spremembe inflacija še vedno previsoka. Toda vajeti zniževanja inflacije nima v rokah le centralna banka..." je dejal. Dodal je tudi, da bodo napovedan prehod na indeks rasti življenjskih stroškov pri izračunu inflacije opravili postopno, do konca leta 1998. Gost je nekaj besed namenil tudi uvedbi novega plačilnega V I H A R N I K TURNIRSKA KNJIGA GAŠPERJA LAMBERGERJA iz okoli leta 1500 z obsežnim komentarjem doc. dr. Dušana Kosa. GAŠPER LAMBERGER Knjiga prikazuje kranjskega junaka Gašperja Lambergerja (poznanega iz ljudske pesmo o Pegamu in Lambergarju) z gradu Kamen pri Begunjah, ki se je boril v službi cesarja Maksimilijana po vsej Evropi in dvobojeval s pomembnimi vitezi tistega časa (z mejnim grofom Friderikom Brandenburškim, z grofom Friderikom von Hohenzollernom, itd.). V drugem delu knjige pa so zbrani lastnoročni podpisi in gesla več kot 200 znanih oseb iz današnje Nemčije, Avstrije, Španije, Hrvaške, češke, švice, Italije, Francije, Madžarske in Slovenije. To so bili oficirji, politiki in cerkvenii dostojanstveniki, ki so se zbirali v letih 3544 - 1568 na gradu Kamen pri Cašperjevem sinu Jakobu II. Knjiga obsega 464 strani (230 je barvnih) in je vezana v platno ali usnje. Cena: platno: 17.850,00 SjJ usnje: 22.260,00 5*1 Prodaja na 5 obrokov. dr. Ivan Stopar: GRAJSKE STAVBE V OSREDNJI SLOVENIJI Gorenjska I/l - Ob zgornjem toku Save (od Kranja do Jesenice) Gorenjska 172 - Območje Kamnika in Kamniške Bistrice (od Kamnika do Dom**" Knjigi opisujeta vse gradove, graščine in dvorce omenjenih območjih. Vsaka knjiga obsega 190 strani, bogato sta ilustrirani in vezani v platno. Cena 1 knjige je 6.300,00 SIT (prodaja na 2 obroka). Knjige lahko naročite pri založbi VIHARNIK, Dunajska 21, p.p. 3541, 1001 Ljubljana, tel.: 061 313 028, fax: 061 314 984. S TEM KUPONOM IMATE PRI NAKUPU VSAKE KNJIGE 15 % POPUSTA i Vreme Vremrnostovcinomzadmies napovedujejo I hlačno ureme, vendar bodo padavine ponehale. Jutri bo ponovno slabo vreme, meja sneženja se bo ponekod spustila do nižin. Tudi v četrtek bo oblačno, padavine pa bodo ponehale. LUNINE SPREMEMBE Mlq/je nastopil v nedeljo ob 3.14 in tudi ta ura rtani po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje slabo vreme. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Srce mi bije za te Tanja Zaje Županje imela z gosti v hali Komunalnega centra Domžale v soboto koncert, na katerem je predstavila svojo kaseto in zgoščenko. To je bil za več kot dva tisoč obiskovalcev zares nepozaben dogodek, ludi zato smo se odločili, da vam ta mesec za glasbenico meseca predstavimo Tanjo Zaje Zupan. KAJ SMO PISALI NEKOČ Danes si komajda predstavljamo makadamske vaške ceste, *®j šele ceste, ki povezujejo mesta, kot sta naprimer škofja Loka 'n Kranj. 0 taki cesti pa je bilo govora v odlomku članka iz leta J957, ko so jo vendarle začeli pripravljati na asfaltiranje. No, Prav ta cesta, je že čez desetletja zaradi povečane gostote dometa postala zelo nevarna. Od vas smo hoteli, da napišete tekaj imen krajev, ki ležijo ob tej cesti in ste jih nanizali Virmaše, Grenc, Sv. duh, Forme, Dorfarje, Žabnica, Bitnje, Stražišče, itd. Med zajetnim kupom vaših dopisnic pa smo izžrebali naslednjih M, ki prejmejo nagrade: 1. Darja Istenič, Luznarjeva 24a, Kranj; Karmen Blagovič, R. Papeža 30, Kranj; 3. Sonja Janša, fagne 7, Bled; 4. Matej Oman, Planina 64, Kranj in 5. Lojze Hardoni, Podlubnik 288, Škofja Loka. Svetovni rekorder iz Kovorja Y četrtek so še na 140-metrski skakalnici v Oberstdorfu Priteli skoki "trilogije" Planica-Oberstdorf-Kulm. Ta skakal-niCa je največja na svetu, letos pa jo je graditelj, inž- Klopfer še llb°ljŠal, da bo - kot je izjavil - dopuščala skoke tudi do 140 Jetro\>. Čas je, da nekdo premaga deset let star rekord Finca u'r<* Tauna, so govorili vsi, ki so se pogovarjali o letošnjih Poletih. Tedaj verjetno nihče ni pomislil, da bi ta junak utegnil yti ne preveč znani jugoslovanski skakalec, ... (GG, 27. februarja 1961) Ker se je pravkar začela nova sezona smučarskih skokov, tej bo tudi današnje vprašanje tako. Kdo je bil tedaj ne Preveč znani jugoslovanski skakalec iz Kovorja? Ime napišite te dopisnice in jih s pripisom za "kaj smo pisali nekoč" Pošljite do petka, 5. decembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih pravilnih odgovorov bo Prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Tanja je do zdaj izdala že šest kaset, zgoščenka pod naslovom Srce mi bije za te, pa je četrta po vrsti. Tisti, ki ste se torej spraševali v nagradni igri, katera zgoščenka po vrsti je bila tokrat, ste imeli kar precej težav z odgovorom. Največ vas je bilo takšnih, ki ste menili, da toliko, kot je bilo kaset, je tudi zgoščenk. Po sobotnem koncertu v hali Komunalnega centra v Domžalah, nam je Tanja povedala, da je bila nad obiskom in razpoloženjem v dvorani zares presenečena in seveda vesela hkrati. Mi pa smo prepričani, da to ni bil njen zadnji tako uspešen nastop. Tanja Zaje Zupan, doma iz Nožic, Gostičeva 48a, 1235 Radomlje je šesto kaseto in četrto zgoščenko predstavila na koncertu skupaj z Davor- inom Radolfijem, Aleksandrom Ježem, Gamsi, Albertom Gregoričem, Andrejo Makoter-Kren, Marjanom Zgoncem, Anjo Burnik in drugimi. GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBEMKl MESECA - KUPOM Moje vprašanje za TANJO ZAJC ZUPAN: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj *§ foot mama - drugič Prvinski rock'n'roll za kurjo polt *0 prvi plošči "Nova pravila" in megahitu "Mala nimfomanka", je novi izdelek skupine Big mama več kod dostojno nadaljevanje, nasprotno, nadgradnja v vseh pogledih. fin a,,cr n'č P°P ampak čisti gj* »i'roll - z dodatki. Ljubi-™ska skuDina Bio foot skupina Big 1( ;a> pred kratkim je pri ^hi' Corona izšla njihova ^ £a plošča z naslovom "Kaj $|0^°gaja", je trenutno edina (Je«ska skupina (kaj je z ^ *«mi potepuhi, Pero Lov-PfJe umirjen, debitanti šele JQ'Jajo), ki igra rock'n'roll sPfvo žogo. frav h m* ^te^k"™ "ti, ravno ^,.d°ziranimi roady solažami, v^p1 . robovskim vokalom, pa finimi refreni, predvsem lo) ^Dro naoljeno ritem sekci- v6n u eva sPommJa na slo-Ne u Partibrejkers. Z %u postnimi odmisleki pač -^iiilna ^e mla(la m J*m Se kit* ^ult' pa tud* ostrma Je ^Set desetinko bolj blaga, komadov po večini odi-c'ji Q.O o D (Sil/ rMILKls UfitecTrlalin I4I>UI.:WI/74I Ul>taMHMI ill SREDA, 3. DECEMBRA 1997 TVS 1 8.55 Včeraj, danes, jutri 9.00 Videoring, ponovitev 9.30 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.20 Leadbellv, ponovitev ameriškega filma 12.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, ponovitev angleške dokumentarne serije 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 15.05 Havajski kiti grbavci - tihomorski popotniki, ponovitev ameriške poljudnoznanstvene oddaje 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroški kviz: OŠ Prevalje in Oš Pivka 18.00 Po Sloveniji 18.30 VJ prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Miklavžev koncert 22.00 Odmevi 22.50 Grace na udaru, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Poročnik v krilu, ameriški barvni film 0.50 Videoring TVS 2 9.00 Svet poroča 9.30 Volja najde pot, ponovitev 10.00 Najmlajši brat, ponovitev ameriškega čb filma 11.25 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 11.55 Saga o življenju, dokumentarna oddaja 12.50 Studio City, ponovitev 13.45 Martin Luther, ponovitev nemške nadaljevanke 15.25 Svetovno prvenstvo v rokometu: Slovenija - Rusija (ž), prenos iz Neubran-denburga 17.10 Prvaki, ameriška humoristična nanizanka 17.40 Hoganova druščina, ameriška humoristična nanizanka 18.05 Filmski triki 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Prvaki, ameriška humoristična nanizanka 20.00 A. Leblanc: Zimsko sonce, francoska drama 21.30 Nemčija drugače: Westerwald 22.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija: J. Brahms: Klavirski koncert št. 1 TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 IV prodaja in Videostrani 9.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.00 Daktari 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.30 Oprah Shovv 12.30 Dannvjeve zvezde 13.30 PSI faktor 14.30 Nora hiša, nanizanka 15.00 Alf, ameriška humoristična serija 15.30 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show: Selena 18.00 Družinske vezi, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nemška nadaljevanka 20.00 Zgodba iz Chicaga, ameriški barvni film 22.00 Drevv Carev, nanizanka 22.30 Videnja, ameriška zf nanizanka 23.00 Območje somraka, ameriška nanizanka 23.30 Želite, pro* sim, nanizanka 0.00 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 1.00 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11 00 Gorski zdravnik 12.00 Varuhi luke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa 15.00 Tarzan, ameriška nanizanka 15.30 Urgenca, ponovitev ameriške nanizanke 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Jack in Sarah, ameriški barvni film; Richard E, Grant; Samantha Mantis 22.00 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Večeri s Seanom Connervjem: Mož, ki bi bil kralj, ameriški barvni film; Sean Connery, Michael Caine, Christopher Plummer 1.45 24 ur, ponovitev 2.15 v ■ . " n TV 3 8.00 TV prodaja 11.00 Giasbeni motorček, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 16.45 Vera in čas 17.45 Živali, ponovitev 18.15 Nočni popotniki, mladinska nadaljevanka 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 TV razglednica 21.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 22.00 Video koiaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop GAJBA na Euro PTV, RTS in idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Severna obzorja, ponovitev 17.00 Severna obzorja, ponovitev 18.00 Družina za umret 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, nanizanka 20.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 21.00 Vesoljski bojevniki 22.00 Družina za umret, ponovitev 22.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 23.00 Reševalci 0.00 Živa, ponovitev HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.25 Savannah 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 13.55 Poročila 14.00 V iskanju minulega časa, ponovitev 14.45 Risanka 15.05 Otroški program 15.45 Izobraževalni program 16.05 Poročila 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Hrvaška federacija 19.05 Loto 19.30 Dnevnik 20.15 Čista resnica 20.50 Poslovni klub 21.20 Ekran brez okvirja 22.25 Opazovalnica 23.00 Fiimska noč s Clintom Eastvvoodom: Odpadnik Josey VVales, ameriški barvni film HTV 2 13.45 TV koledar 13.55 Orlovo gnezdo, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.25 Program za otroke 16.55 Risanka 17.10 Savannah, ponovitev 17.55 Med nami 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Jalna, francosko-kanadska nanizanka 21.15 Poročila 21.30 Vod smrti, ameriški barvni film; Tom Berenger, Charlie Sheen 23.30 Zakladnica AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program 10.40 Columbo: Dih smrti, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Quinn 15.40 Kringht Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Vsi ljubijo Raymonda, ameriška humoristična serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Drama talcev na krovu leta 285, ameriški TV triler, 1995; James Brolin, Ally Sheedy 21.45 Pogledi od strani 22.00 Nogomet 22.10 Kraj zločina: Nasprotnik, nemška TV kriminalka 23.40 Čas v sliki 23.45 Queimada, italijanski zgodovinski film 1.40 Igra solz, ponovitev angleškega političnega trilerja 3.35 Drama talcev na. krovu leta 285, ponovitev ameriškega TV trilerja 5.00 Na jug AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mulci iz prve klopi 7 -neprimerno vedenje, ponovitev nemške komedije 10.40 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom, talk shaw 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Help TV - posebna izdaja, oddaja pomaga ljudem v stiski 22.00 Čas v sliki 22.30 Vrelišče: Vsakdanji boj za preživetje: Ko se življenje poigra... 0.40 Ženske ljubijo kaj takega, angleška komedija 2.10 Dobrodošla Avstrija -Interaktiv 3.40 Pogledi od strani 4.15 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 5.15 Čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek ob 16.50 na RT, torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina. Predstavljamo zanimivega pokroviteja, kjer boste veliko našli na enem mestu-TRGOVINO IN GALERIJO DAVA - ulico Kokrškega odreda 2, v Križah (v starem zadružnem domu), tel. 58-814. za va3 so pripravili naslednje sporočilo: Spoštovani prijatelji zdravega življenja in umetnosti. Ko boste želeli obdariti svoje najdražje ali sebe in če želite nekaj za posebne priložnosti, lahko Izbirate v trgovini In galeriji Dava od 9. do 19. ure, soboto 8. do 12. ure. Izbirate lahko med darili, unikatmimi predmeti domače in umetne obrti, ter umetninami mladih ustvarjalcev. Trenutno bodo na voljo dela umetnika Davida Premrla iz Tržiča. Izbirate pa tudi lahko: - božična drevesca In okraske - jaslice v ahatnih geodah - adventne venčke in sveče vseh vrst - suho cvetje - vitražne unikate • predmete iz poslikanega stekla - uporabne in okrasne predmete iz gline - program reciklažnega in ročno Izdelanega papirja - vodotopne barvice primerne za vrtce in šole - buteljčna vina aražirana na poseben način - naravno kozmetiko brez škodljivih konzervansov - unikatne ženske pletenine iz naravnih materialov če želite prijateljem poleg darila podariti tudi dobro počutje, se odločite za nakup mineralov, kadil aH eteričnih olj. Za dušo pa še dobro knjigo In glasbo. Vsa darila pa tudi aranžirajo. Prisrčno vabljeni v trgovino in galerijo Dava v Križe. Veliko boste našli na enem mestu. Nagradno vprašanje: Kakšna darila imajo na voljo v trgovini Dava in iz kakšnih materialov? Odgovore pošljite do 11. 12. 97 na Radio Tržič, Balos 4, Tudi drugje je lepo. Pozdrav Janja, Simon, Dušan TELE-TV KRANJ ... Vidoostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 623.19.25 Iz tiska: Gorenjske novice jutri 19.30 TV orodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Modni bazar 97 (repotaža) 20.30 Župan z vami: Občina Bled - župan: Vinko Gole (vodi: Beti Valič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 623 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skrbimo za zdravje, ponovitev Laparoskopske abdominalne operacije 22.10 Iz arhiva - gorski preizkus star-odobnikov 22.50 Iz tiska: Gorenjske novice jutri 22.55 Poročila Gorenjske 623 23.10 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napo-vednik 18.16 EPP blok 18.20 50 let vrta na Jesenicah 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ana-nda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Steping out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj dopoldne, polno zanimivih informacij, ob 11:00 pa bomq meali kovance v radijski juke box. Ob 11.50 bo na sporedu rubrika Haio OKC. Po prenosu oddaje Danes do 13-ih, se bomo znašli v potoršniškem barometur, nato pa v glaseni ropotarnici. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost. Poročila radia Deutsche vvelle, bodo na aporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo s filmsklimi novostmi. Na knjižnem trgu se dobimo ob 17:45 z Jalnovo knjigarno Tržič. Za čas ob 18:25 je obsk v studiu obljubil Ulixes. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Lijano Trontelj 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika - OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Na današnji dan: dr. France Prešeren 10.30 Novice 11.00 Glasbena oddaja 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 aktualno: Mednarodni dan invalidov 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Ceh, dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.30 Minute za sindikat 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranii progam 6.50 Otroški program 7.35 Vreme' 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 13.30 štajersko pomurski drobir 14.05 Ljubljanske županske volitve 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča -komentira 16.00 Čran kronika 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.45 Vreme 19.00 DJ Dekky 20.10 štajersko pomurski drobir 20.30 Novi svet 22.00 Največje radosti življenja 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia bo sledilo radijski" 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svotovanje s področja VRTIČKARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... poslušate vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 na 95 MHz... Pokrovitelj zadnje oddaje: Družina Klakočar, (šiviljstvo), Trgovina Nina in Restavracija Vila Bclla)... tel. Trgovine Nina 064 451-757... Nagrajenki, ki se bosta sladkali v Villi Belli sta: Marija Potočnik iz Škofje Loke in Špela Roblek iz Loma. Čestitamo! Naš naslov ostaja tak, kot ga že poznate: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Vaš izbor pričakujemo do 6.12. Želimo vam prijeten teden in slišimo se še čez nekaj dni. Tomaž, Dušan in Mojca Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. ALEKSANER JEŽ - Vse so me ljubice zapustile (2) 2. ANJA RUPEL - Dan, kot je ta (3) 3. SIMONA VVEISS in BRENDI - Fleten par (3) 4. EDVIN FLISER in PRESSTIGE - gubi me nežno (2) 4. KINGSTON - Kingston twist (4) 6. 2 ALIVE - Ne verjamem ti (novost) 7. ADI SMOLAR - Ko sem bil mlad, sem bil trapast (novost) 8. OBJEM - Ljubezen je cigan (novost) 9. GAMSI - Cegu (novost) 10. ŠUKAR - Čhaje (novost) KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ Glasujem za: Moj predlogr KINO CENTER amer. akcij, thrill. UGRABITEV o 15.30 in 21. uri, SLAVNOSTNI KONCDRT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJE OB OBČINSKEM PRAZNIKU ob 19. uri ST0R2IC angl. črna kom. DO NAGEGA ob 17., 19. in 21. uri ZELEZAR sivo čran kom. STEREOTIP ob 18. uri, amer. drama GOSTILNA Z ŽAROM ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. srhlj. KRVAVO OBZORJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. horror KRVAVO OBZORJE ob 18 In 20 uri ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.50 Včeraj, danes, jutri 9.55 Videoring 10.25 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 10.50 Poročnik v krilu, ponovitev ameriškega filma 12.30 Dogodivščine z divjega zahoda, ponovitev ameriške poljudnoznanstvene nanizanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.15 Jesenska Marjanca, ponovitev 15.55 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Denver - poslednji dinozaver, risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.05 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Sence vzhajajočega sonca, dokumentarna oddaja 21.25 Oh, dr. Beeching, angleška humoristična nanizanka 22.00 Odmevi, vreme 22.45 Omizje 1.15 Videoring 1.45 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 13.05 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.30 Koncert simfonikov RTV Slovenija: J. Brahms: Klavirski koncert št. 1, ponovitev 14.25 Grace na udaru, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 15.20 Moja družina, nemška nanizanka 16.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nemška nanizanka 16.50 Nogometna tekma: Evropa - Svet, prenos iz Marseil-la 18.55 Žrebanje za svetovno prvenstvo v nogometu, prenos iz Marseilla 19.55 Svetovno prvenstvo v rokometu: Slovenija - Danska (ž), prenos iz Neubranden-burga 21.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (ž), posnetek Iz Lake Loisa 22.00 Podoba podobe: Trije častni člani kabineta slovenske fotografije 22.30 Nokturno, avstrijski barvni film 0.10 lny Compton Burnett, angleška dokumentarna oddaja 1.00 Alica, evropski kulturni magazin KANALA 8.00 Video strani 9.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.00 Daktari 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.30 Oprah Shovv 12.30 Nenavadna doživetja, ponovitev 13.30 Videnja, ponovitev 14.00 Območje somraka, ponovitev 14.30 Nora hiša, nanizanka 15.00 Alf, nanizanka 15.30 Srečni časi, nanizanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.00 Oprah shovv: Joan Rivers 18.00 Družinske vezi, nadaljevanka 18.30 Družinske zadeve, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.00 Kletka skrivnosti, ameriški barvni film; Stephanie Zimbal-ist 21.30 Ellen, nanizanka 22.00 Lepotica in zver, nanizanka 23.00 Želite, prosim, nanizanka 23.30 Remington Steele, nanizanka 0.30 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.30 TV prodaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Gorski zdravnik 12.00 Na nebu 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Razprtije, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Tarzan, ameriška nanizanka 15.30 Urgenca, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, ameriška nanizanka 22.00 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Večeri s Seanom Connervjem: Nedosegljivi most, angleški barvni film; Dirk Bogart, Michael Cain 2.00 24 ur 2.30 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 11.00 Glasbeni motorček 12.45 TV prodaja 13.00 Tv shop 17.45 Kako kuhajo znani Slovenci, ponovitev 18.15 Nočni popotniki, mladinska nadaljevanka 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop KINO GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9,30 Borznii mon«"' 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00Ujis' Clark: Nove Supermanove dogodivščin, ponovitev 17.00 Vesoljski bojevniki,.w .novitev 18.00 Družna za umret, hun«< istična nanizanka 18.30 Živa, regiji" program 19.30 Mulci 20.00 Svetovna kriza, ameriški film 22.00 Družina *» umret, ponovitev 22.30 M.A.SH, arn» iška nanizanka 23.00 Reševalci, W-0.00 Živa HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dot' jutro, Hrvaška 10.00 Poročila v'-'t. Otroški program 12.00 Poročite i** Savannah, nadaljevanka 13-1" ^,55 Barbara, ameriška nadaljevanka J*. Čista resnica 14.25 Poslovni klub w« Poročila 15.05 Otroški program io-~ Poročila 15.45 Izobraževalni P'°^g 17.00 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreo 18.35 Skupaj v vojni - skupaj ^ 19.05 Hrvaška spominska knj:ga t*. Dnevnik 20.15 Hrvaška in svet »*K Koncert: Gibonni 22.00 Sinovi ne™ 23.05 Opazovalnica 23.35 Kraljevs^ skrivnosti Poročila dokumentarna serija HTV 2 14.05 TV koledar 14.15 Izobčenec Jos*| VVales, ponovitev ameriškega filma i Otroški program 16.55 Risanka i'^ Savannah 17.50 Živalski planet 1»;' Moč denarja 18.35Hugo 19.00 Zup«S ka panorama 19.30 Dnevnik 20,10 r> 20.30 Dosjeji X, ameriška naniza'1" 21.20 Poročila 21.35 Fraiser, humore« j na serija 22.05 Večerja, francoski D« film 23.35 Ciklus filmov Douglasa Vse, kar si želim, ameriški film, 19&J AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.20 Zlom« puščica, ameriški film 11.50 Olro$*' program 14.50 Zdravnica dr. Qu'n' 15.40 Knlght Rider 16.25 Šport: Nogomet: Evropa - Svet, prenos 18.55 Spo"; Nogomet, svetovno prvenstvo '98, Pjv. nos žrebanja skupin 19.30 Čas v s"* 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Kornjs* Rex, avstrijsko-nemška kriminalist;4^ serija 21.05 Svetovni pokal v alpsK*"' smučanju: Smuk (ž), prenos iz Lake U« alu J.A.G. r v službi časti: Obljuba 21-^ Space 2063: nevidni sovražnik Ujeti v belem peklu, ameriški triler 0.1" Jerry Cooton: Streli smrti na BrodvvavK nemško-italijanska TV kriminalka t** Oueimada, ponovitev italijanskega zgo' dovinskega filma 3.40 Detektiv Puntaj vallo: Pesniška svoboda, francoska ^ kriminalka 5.05 Fantastične zgodbe 5-* Neznani svet AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 sliki 9.05 Ženske ljubijo kaj »Hali L- r\rr> C HiiB 'V'» sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.3° m prizorišču 13.00 Čas v sliki 13.10,V',st-družina 13.55 Gorski zdravnik: Prekie-» vo iz onostranstva 14.45 Upova,u" s 15.20 Drzni in lepi 16.00 Vsak afift Schiejokom 17.00 Čas v sliki Dobrodošli v Avstnji 18.50 Kuna' j mojstri 18.59 Zvezna dežela 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 vr«, 20.02 Pogledi od strani 20.15 P**J. narodnozabavnih uspešnic, večer na'. s no-zabavne glasbe 21.05 Vera 22.0° v sliki 22.30 Šiling 23.00 Šefi živijo °Jjjj dokumentarni film 23.50 čas v slik' Najlepši moški na svetu, dokumen1 nj film 0.50 Na poti v Evropo, dokumenti film 1.35 Šport: Tenis, vrhunci turnirjev minulega tedna 1.50^Dof>£; 1.35 Šport: Tenis, vrhunci Igorjev minulega tedna 1.50 D°p,. ^ šla, Avstrija - interaktiv 3.25 PoO?0". pO strani 3.30 Čas v sliki 4.00 Ozn » vi-deželi, ponovitev 4.30 Schiejok, P tev 5.30 Čas kuiture RDŠ STEREO RADIO SORA J DAN JE ZAPOLNJEN- Z VAMI SMO TUDI PONOČI CENTER amer. druž. kom. OČKOV DAN bo 16. in 18. uri, Sej. jL uri, KOLJA ob 20. uri STORŽIČ angl. črna kom. OD NAGEGA ob 17. in ^ amer. akcij, thrill. UGRABITEV ov 21. uri ŽELEZAR stov ^o/kNA STEREOTIP ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA D*" fartt amer. krim. L. A. ZAUPNO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan-je horror KRVAVO OBZORJE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. film w VULKAN ob 18. in 20. uri PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občinska nagrada Mu Žibertu in Andreju Babiču Nagrado mestne občine Kranj za leto 1997 prejme Rok Žibert za uspešno delo v krajevni skupnosti Stražišče in na področju lokalne samouprave. , V letih, ko je Rok Žibert vodil Fajevno skupnost Stražišče, je bilo lzPeljanih veliko projektov, pomembnih Za Življenje krajanov. Ljudi je uspel Motivirati za sodelovanje pri zahtevnih slogah, kot je pridobitev zemljišč, izgradnja pločnikov, kanalizacije, posodobitev javne razsvetljave. Krajani so mu Zaupali in Stražišče je dobilo novo Podobo. Zgradili so novo telefonsko 0rnrežje, asfaltirali odseke krajevnih c^t, zgradili avtobusna postajališča, uredili sortiranje in odvoz kosovnih odpad-*0v> na novo uredili ulični sistem, oživili ''stilno napravo na Bantalah. Veliko skrbi |e Rok Žibert posvetil obnavljanju kulturne dediščine, s prenovo doma krajevne skupnosti, zdaj šmartinskega doma, pa so J?,u" postavljeni novi temelji za delo društev. Zelo delaven je Rok Žibert tudi v organih mestne občine Kranj. Za °°Činsko nagrado so ga predlagali mestni odbor SDS Kranj, podružnica SLS Kranj ln komisija za delovanje krajevnih skupiti pri mestni občini Kranj. Nagrado mestne občine Kranj za leto 1997 prejme Andrej Babic za dolgoletno delo na področju turizma. V času, ko je bil Andrej , a°JČ direktor kranjskega podjetja Deli-atesa-Central, je podjetje širilo trgovsko, gostinsko in turistično dejavnost v takrat-I1.občini Kranj. Zgrajena je bila restavra-£rja Park, igrišče za mali golf, obnovljeno Kegljišče pri Zlati ribi, kupljen prvi stroj *a Čiščenje mestnih ulic, zgrajen hotel °°r, urejen grad Hrib in jezero Crnava, 'grajen hotel na Jezerskem ter gostinski Objekt ob jezeru, urejena okolica jezera, ^di po upokojitvi je Andrej Babic delal fjaprej, v glavnem na področju turizma, p deset let je predsednik Gorenjske •Uristične zveze, ki danes povezuje že 46 rurističnih društev. Svoje delo razvija prek ![ste komisij. Zveza je med prvimi v ^loveniji uspela priti na internet in zato j °bila tudi nagrado za izvirnost in ntormiranost. Andrej Babic je že osem et podpredsednik Turistične zveze Slo-emje, aktivno sodeluje pri pripravi bonskih aktov zveze in društev, akti-^ pa je tudi kot član sveta mestne Ocjne Kranj in odborov pri svetu. Za ,°Činsko nagrado ga je predlagalo pre-Usedstvo ZLSD Kranj. Listino o priznanju mestne občine Kranj za leto 1997 prejme hortikulturno društvo Kranj za dolgoletno delo na področju izobraževanja in ozaveščanja občanov. Društvo deluje že od leta 1959 in ima 310 članov. Njegovo osnovno poslanstvo je razširjanje hortikulturnega vedenja, urejanje z zelenjem in varstvo okolja. Povezuje člane - ljubitelje te dejavnosti, jih izobražuje s predavanji, strokovnimi izleti in delom na vrtu društva. Prireja tudi praktične demonstracije, tečaje in razstave. Predsednica društva mag. Anka Bernard tudi sama predava in vabi v goste druge ugledne strokovnjake. Društvo ima ob svojem paviljonu vrt, kjer si lahko vsak ogleda zanimive rastline in njihovo družbo. Vrt obiskujejo predšolski in šolski otroci ter skupine ljubiteljev iz raznih krajev Slovenije. Društvo pomaga biološkim krožkom po šolah z nasveti in praktičnimi demonstracijami. Sodeluje tudi s krajevno skupnostjo Kranj Center, zlasti pri očiščevalnih akcijah, zato ga je le-ta predlagala za dobitnika občinskega priznanja. Listino o priznanju mestne občine Kranj za leto 1997 prejme Franc Hafner za uspešno delo v krajevni skupnosti Žabnica. Franc Hafner je bil predsednik krajevne skupnosti Zabnica že pred petnajstimi leti, ponovno pa jo vodi zadnji dve mandatni obdobji. S svojo pridnostjo, delovno vnemo in spodbujanjem krajanov je postopno uresničeval njihove želje in potrebe. Najprej so na komunalnem področju uredili in asfaltirali skoraj vse krajevne ceste. Postopno so gradili javno razsvetljavo, zgradili krajevno telefonsko omrežje, obnovili farno cerkev in postavili lične avtobusne čakalnice. Krajani so pri vseh delih radi sodelovali. Francu Hafnerju so zaupali tudi takrat, ko se je odločil za izdelavo projektne dokumentacije kanalizacijskega omrežja. Žal pa gradnja presega pristojnosti in zmožnosti krajevne skupnosti. Za občinsko priznanje ga je predlagala komisija za delovanje krajevnih skupnosti. Listino o priznanju mestne občine Kranj za leto 1997 prejme dr. Peter Šemrl za dosežene rezultate na področju matematičnih znanosti. Dr. Peter "Semrl je po končani kranjski gimnaziji študiral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Diplomiral je 1985. leta in za diplomsko nalogo dobil tudi študentsko univerzitetno nagrado. Dve leti kasneje je magistriral na oddelku za matematiko in mehaniko, smer matematična analiza, 1988. leta pa že doktoriral. Leta 1994 je prejel medaljo za izjemen •prispevek na 32. International Simposium on Functional Equations, leta 1996 pa državno nagrado za raziskovalno delo. Je izredni profesor na fakulteti za strojništvo mariborske univerze. Raziskovalno se ukvarja predvsem s funkcionalno analizo, linearno algebro in funkcijskimi enačbami. Predaval je na številnih tujih univerzah, je avtor ali soavtor več kot 50 objavljenih člankov v uglednih tujih revijah. Za občinsko priznanje ga je predlagal odbor LDS Kranj. Veliko plaketo mestne občine Kranj za leto 1997 prejme turistično društvo Kokrica za 25-letno uspešno delo. Turistično društvo Kokrica je bilo pred četrt stoletja ustanovljeno z namenom, da prepreči zasipavanje Čuko-vih bajerjev s komunalnimi odpadki. Po njegovi zaslugi se je ohranil čudoviti kotiček narave s številnimi, tudi redkimi, rastlinskimi in živalskimi vrstami. S prostovoljnim delom članov in prispevki krajanov je društvo ob jezercih zgradilo skromno brunarico, igrala in sanitarije za obiskovalce. Žal je usoda teh objektov zaradi denacionalizacije negotova. Društvo dobro sodeluje s krajevno skupnostjo Kokrica in z drugimi društvi. Prisotni so na vsakoletni prireditvi Dih pomladi, na etnografski prireditvi Sekanje pirhov, na kulturno zabavnem Večeru ob bajerju, prirejajo pustno povorko, mesečne družinske pohode, očiščevalne akcije in razna predavanja. V zadnjih letih so prevzeli tudi organizacijo vseh kulturnih prireditev. Zelo odmevne so čajanke. Za občinsko priznanje je društvo predlagal odbor SKD Kranj. Veliko plaketo mestne občine Kranj za leto 1997 prejme časopis Gorenjski glas ob SO-letnici izhajanja. Gorenjski glas je ob skoraj stoletni tradiciji časopisa tisti, kije letos zabeležil petdeset let neprekinjenega izhajanja. V teh letih je izšel skoraj 5000-krat. Danes ima časopis v primerjavi z regionalnimi časopisi v Sloveniji zavidljivo naklado in obseg bralnega dela. Po raziskavi o slovenskih medijih v Mediani je Gorenjski glas po številu izvodov na tisoč prebivalcev regionalni rekorder. Gorenjski glas je konec osemdesetih let prispeval k nastajanju nove države, neodvisne Slovenije. Vsebina časopisa se kaže predvsem v tem, da skuša prikazati bralcem dogajanja z vseh strani, zlasti pa se približati gorenjskemu človeku. Na svojih straneh razkriva njegov uspešen razvoj in probleme, s katerimi se spopada, vesele in žalostne slike, ki so jih zarisali dogodki. Za občinsko priznanje ga je predlagal odbor LDS Kranj. Malo plaketo mestne občine Kranj za leto 1997 prejmejo za inovatorsko dejavnost štirje delavci Save dd Kranj: Janez Zupan, Janez Marko, Milan Zdešar in Miro Rebolj. Praznične prireditve Kranj se ponaša, da je Prešernovo in univerzitetno mesto. Za svoj praznik si je mestna občina Kranj zato izbrala rojstni dan največjega slovenskega pesnika 3. december. France Prešeren je svoja zadnja leta preživel prav v Kranju, kjer je pustil neizbrisne sledi. Mestna občina Kranj že tretjič praznuje 3. decembra. Slovesni uvod v praznik je bila petkova postavitev, okrasitev in blagoslovitev božičnega drevesa pri vodnjaku na Glavnem trgu, številne prireditve pa se bodo zvrstile ta teden. Drevi ob 18. uri bodo v galeriji mestne hiše odprli 3. bienale mesta Kranj, ob 19.30 pa bo v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev koncert cerkvenih ljudskih pesmi tria Eneja na orglah ob spremljavi flavte in violine ter komentarju Janke Šuštar. Na sam praznik bo ob 17. uri v dvorani občinske stavbe slavnostna seja sveta mestne občine Kranj. Slavnostni govornik bo predsednik sveta Branko Grims. Na seji bodo prejeli nagradi, priznanja in plakete mestne občine Kranj letošnji občinski nagrajenci, podelili pa bodo tudi občinske Prešernove plakete. Uro kasneje, ob 18. uri, bodo v občinski avli odprli razstavo likovnih upodobitev Krsta pri Savici v 37 slikah slikarja Milogoja Dominka.Ob tej priložnosti bo o pomenu Prešernovega Krsta pri Savici za slovenski narod spregovoril prof. dr. Jožko Savli, o slikarju in njegovem delu pa novinar in kritik Jože Hudeček. Ob 19. uri, prav tako v sredo, bo v dvorani kina Center koncert Simfonikov RTV Slovenija. Dirigent bo Anton Nanut, solista Boštjan Lipovšek, rog, in Vasilij Melnikov, violina, program pa bo povezoval Janez Dolinar.' Simfoniki bodo izvajali dela Premrla, Beethovna, Straussa, Brahmsa, Sarasate, Gregorca in Rossinija. V četrtek, 4. decembra, kranjski župan vabi na odkritje spomenika dr. Janezu Bleivveisu, očetu naroda, na "Bekselnu". Kip je darilo delavcev SGP Gradbinec mestu Kranju ob 50. obletnici podjetja. Dobitniki Prešernovih plaket Veliko Prešernovo plaketo za leto 1997 prejme Tomaž Završnik. Tomaž Završnik je začel igrati klarinet in saksofon 1955. leta. Igral je v številnih sl . instrumentalnih glasbenih ne ' v godalnem, pihalnem in simfonič-^111 orkestru, Kranjskem plesnem orkestru, Lanjskem dixieland orkestru in drugih. V 'n in''1 obdobjih pihalnega orkestra, leta 1968 U$n ' ^e Prevze' delo dirigenta, vsa leta je liih n-° nadomeščal tudi redne dirigente v in°?1 odsotnosti. V začetku tega leta mu je kJPe'° vzpostaviti sodelovanje z glasbeno šolo {0anJ» tako da izobraževanje mladih glasbenikom Z^aJ Pote^a organizirano in načrtno, krn ^avršmk se Je ukvarjal tudi s prirejan-0rr skladb iz različnih partitur za pihalni rV**ster in druge glasbene sestave. Za Veliko odK 0 Plaketo ga Je Podlaga! izvršni 0r ZKO Kranj. Male Prešernove plakete za leto 1997 prejmejo Mihael Sušnik, Peter Bogataj in Vinko Sorli. Mihael Sušnik že šest let uspešno organizira gorenjsko tekmovanje na diatonični harmoniki v Besnici. Tekmovanje ni samo turistična prireditev, temveč rešuje iz pozabe ljudski inštrument, torej pomaga ohranjati našo kulturno dediščino. Peter Bogataj je od leta 1978 med najbolj zavzetimi člani APZ France Prešeren Kranj, pri katerem sodeluje tudi kot pomočnik dirigenta. Od 1993. leta vodi tudi moški zbor KUD Jože Papler iz Besnice. Strokovne izkušnje uspešno uresničuje in prenaša na svoje pevce. Kakovostno ras tega zbora je ugotovila tudi strokovna kritika. Vinko Šorli je s svojim strokovnim delom kot glasbeni pedagog pri folklorni, lutkovni in gledališki dejavnosti veliko prisptvak k ohranjanju in izvajanju slovenske ljudske dediščine doma in v tujini. domplan, d.d., kranj Domplan, družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d., Kranj, Bleivveisova 14 tel.: 064/268-700, fax: 064/211-864, p.p. 139 Za praznik mestne občine Kranj čestitamo vsem občankam in občanom! eraiTii centralna 1 vami od ideje do izvedbe Velika ponudba materiala za vodovod in ogrevanje Keramika Možna montaža kupljenega blaga Ugodne cene fiOUfiHiT ^Ul^i^glfllij Cesta Staneta Žagarja 32b, teUfojc 064/326 464 opozarjal je le na težave zaradi nespreje-tega državnega proračuna. Po letu dni je župan pripravil predlog in svet ga °° predvidoma obravnaval na seji 10- decembra. Za odgovore na ostala vprašanja povprašajte v občinski upravi." Predlagatelj gradiv za občinski svet Je. župan. Katerih njegovih predlogov bi b'" vi zlasti veseli? "Vesel sem vsakega predloga, ki je v korist kranjskim občankam in občanom' V tem trenutku bi bil najbolj ve*' predlogov, ki bi omogočili takojŠnJf začetek obnovitvenih del na Jezer«*1 cesti. Boljša in predvsem bolj varfl2 Jezerska cesta je v našem skupne1" interesu, zato je na prvem mestu." .. Kakšno je vaše stališče do krajevni" skupnosti, ki so nezadovoljne z denarjep1' odnosom občinske uprave in oČitmf1 poskusom centralizacije oblasti na o°' činski ravni? "Ko je svet Mestne občine Kranj sprejel občinski statut, je župan zagova'' jal stališče, da krajevne skupnosti ne dogaja. Ali to drži? In če drzi, kje je po vasem mnenju vzrok? "Taka ocena je zagotovo pretirana in ne drži. Tu sta novi šoli na Orehku in Trsteniku, začela so se dela na Škofjeloški cesti.... Zagotovo pa bi lahko v minulih letih v Kranju dosegli še več, če bi bilo s strani občinske uprave ves Čas bistveno več pripravljenosti za sodelovanje. To ni samo problem mestnega sveta, ampak tudi krajevnih skupnosti. Naj navedem primer obnove Jezerske ceste. Svet da bodo potem občani razumeli, kje se stvari zatikajo in da je izgovarjanje na mestni svet največkrat navadno zavajanje ljudi. Nekateri člani sveta so že pred časom predlagali, da bi vsi svetniki odstopili iz protesta proti nemogočim razmeram, v katerih deluje svet mestne občine Kranj in na ta način izsilili predčasne volitve v svet. Prevladal je nasprotni argument - da se s samim odstopom ne bi nič spremenilo, kajti vzroki za stanje bi ostali. Tudi dobljeni denar. Tudi danes sem po enakega mnenja in menim, da je kraj6! nim skupnostim potrebno nameniti proračunu bistveno več denarja, ker s dober gospodar." Podpirate izločitev sedmih krajevni'' skupnosti iz Mestne občine Kranj? "Krajani imajo vso pravico sami iz^0 in oblikovati občino, v kakršni Žel'), živeti, zato sem se na svetu Še poseDJ auui zavzel za sklep, s katerim bi omog0^ mestne občine Kranj je že zdavnaj uvrstil sam memm' da smo dolžni vztrajati, saj ljudem, da na referendumu sami povedj nhnnvn tp rp*te> moH nr^rln^ctr,« SIT10 tO nalogo Sprejeli na Volitvah. kfli v re.sniri *ftliin Tat cWon cmO tU^ ičlil smo to nalogo sprejeli na volitvah. kaj v resnici želijo. Tak sklep smo m Smo pa v svetu storili marsikaj dobre- sprejeli. Dokler še niso oblikovane PoK' ga, toda novinarji o tem niste poročali in rajine, znotraj katerih se bodo la^J zato ljudje teh stvari ne vedo. Primer je majhne občine učinkovito povezovale *[ lanskoletna blokada deponije v Teneti- uveljavljanje skupnih interesov je najpj šah, ko so se v poletni vročini začele bolje ohraniti Mestno občino Kranj kopičiti smeti po kranjskih ulicah. Takrat sedanjih mejah, saj bo tako močnejša >' obnovo te ceste med prednostne projekte v naši občini in je sprejel prav vse predloge, ki jih je v zvezi z obnovo Jezerske ceste dala občinska uprava. Člani sveta smo dobesedno na vsaki seji zahtevali podatke o obnovi te ceste, ki je črna točka v kranjskem prometu in ^l^p^^^^ia^p^^ bo lažje uveljavljala svoje interese pospešitev priprav za takojšen začetek ZSSSrZ* ******* i««*n r^-K^ii-- ±--- <■> h del. Člani sveta smo i pripravah in enako je pospešitev priprav za takojšen začetek Ul l™™r P uuuin m nepopravljivih bo lažje uveljavljala svoje interese " gradbenih del. Člani sveta smo ponujali R0Hed,lc ,za zdravje ljudi. Do pravočasne ravni države. V vsakem primeru bom j pomoč v pripravah in enako je storila tudi debl°kade je prišlo po posredovanju tudi kot član Državnega sveta - pod{\, krajevna skupnost. Toda občinska uprava kpfegija predsednika sveta Mestne ob- neposredno sprejeto odločitev občan0' ponujene pomoči ni sprejela, priprave Jne KranJ> na katerem je bil dosežen « gredo (pre)počasi in na Jezerski cesti je, dog°vor med občinsko upravo in krajani žal, promet "pred dnevi zahteval že svoTo Tenetiš- Novinarji ste na seji kolegija devetnajsto žrtev. Če bi se izkoristila Predsednika sveta bili, toda o tem, kdo pripravljenost za. sodelovanje v skupno dobro in ponujena pomoč, bi se dela na obnovi najbrž že začela in nesreči bi se morda lahko izognili. Zato tolikokrat poudarjam pomen sodelovanja za skupno dobro." Nekateri sklepi sveta niso uresničeni, nekateri, kot znižanje najemnin za poslovne prostore, celo zadržani. Od občinske uprave ste že pred poletjem zahtevali, naj svetu posreduje pregled sklepov in njihove uresničitve, toda niti tega še vedno niste dobili. Zdi se, da je svet, čeprav je najvišje zakonodajno telo v občini, nemočen. Včasih se nehote vsili vprašanje, ali je sploh smiselno, da se sestaja. Ste razmišljali o odstopu in kaj bi to pomenilo? "Popravki zakona o lokalni samoupravi so pripeljali zadeve do absurda. Na mednarodnem seminarju o problemih lokalne samouprave tujim strokovnjakom nisem mogel niti razložiti, kako velika pooblastila imajo pri nas župani, saj jim je bilo to nerazumljivo in nezdružljivo s temelji demokracije. Tudi našim občanom je težko razložiti, da najvišje zakonodajno telo nima nobenih možnosti neposrednega vpliva na delovanje občinske uprave, zaposlovanje na občini, izdajanje dovoljenj in odločb občinske uprave... je uspešno posredoval' in dosegel dogovor, niste poročali praktino nič. Se danes bi rad vedel, zakaj ne." Predloga letošnjega občinskega proračuna kot temeljnega razvojnega akta svet -—,--------- ~r-~j~v~ ~~ saj spoštujem njihovo voljo in zaup njihovi odločitvi." Jutri je praznik Mestne občine K**^' Tako je. Svet Mestne občine KranR kot občinski praznik določil rojstni d največjega slovenskega pesnika dr. gjg četa Prešerna. Ob prazniku Mestneobci Kranj vsem občankam in občanom isK no čestitam." • H. J. Jezerska cesta čaka na obnovo. Iggovnicg in Prenovljena Blagovnica Tina KRANJ, Mladinska ul. 2, tel.: 064/222-455 V KRANJU, Glavni trg 3, na vogalu poštne ulice 1 OBJAVLJATA POSEBNO NIŽJE ZA OD 1. 12. DO 6. 12- ^EEk. ljutim NE PREZRITE MIKLAVŽEVO DARILO, VREDNOSTNI BON STORZIC modne trgovine kup blaga I dva tisoč tolarjev ^ BON za na P vrednosti Za vsak nakup v vrednosti nad 10.000 SIT Izključno samo pri plačilu z gotovino ali čekom PREJMETE DARILNI VREDNOSTNI BON ZA 2.000 SIT za nakup nad 20.000 sit 2 x 2000 SIT = 4.000 SIT za nakup nad 30.000 sit 3 x 2000 SIT = 6.000 SIT Vrednostne BONE boste lahko uporabili do konca leta za nakupe na vseh prodajnih mestih trg. podjetja STORŽIC. BLAGOVNICA GORENC, Mladinska nI. 2, KRANJ BLAGOVNICA TINA, Glavni trg 3, Poštna ul. 1, KRANJ MODNA HIŠA, Glavni trg 5, KRANJ IZKORISTITE MIKLAVŽEVE NAKUPE TUDI V MODNI HIŠI V KRANJU, Glavni trg 5 ZA OBISK SE PRIPOROČA STORŽIČ KRANJ PRAZNUJE [J B&nton& f%f*W2 A fcl UvcAN CJi? is^r p^i i@ p^i TRGOVINA ZASTOPANJE INŽENIRING Ručigajeva 3, 4000 Kranj tel.:064/24'22'29 -centralno ogrevanje - vodovodni material - plinski progarm Hesbe ARHITEKTNI BIRO KRANJ, d.o.o. 4000 KRANJ/Tomšičeva 6 Tel.: 064/222-760, 221-678 Fax: 221-489 ►Projektiramo kompletno tehnično dokumentacijo za vse vrste visokih in nizkih gradenj ►Izdelujemo plane in programe s področja urbanizma Splošno gradbeništvo, s.p. Škofjeloška 90, Kranj tel.: 064/312-419 Naša dejavnost je: zidarstvo, tesarstvo, železokrivstvo, uslužno-intervencijska dejavnost, izdelava škarp iz kamenja, ročni izkopi in sanacije kanalizacijskih sistemov. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem poslovnim partnerjem in jim letimo vesele boiične praznike ter srečno novo leto 1998. Vodopivčeva 3, Kranj, tel.: 064/221-083 NAHAJAMO SE NA VRHU MOHORJEVEGA KLANCA odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure KAMNOSEŠTVO Kranj Struževo 3b, 4000 Kranj IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA: • nagrobni spomeniki • okenske police • stopnice • tlaki • pulti za kuhinje, kopalnice • klesan kamen za obloge • porfido IZDELKE TUDI VGRADIMO TEL./FAX: 064 211 962 NOVO V PRVEM NADSTROPJU! ftOSTILnfl mm 19 Prešernova 16 tel. 064/225-690 KAVA BAR PIZZERIJA OSTALA PONUDBA: la Ualamari in^oati. prebranec, rižote, sestavljene solate, morski pes, ocvrti sir, sardelni metuljčki, sadna kupa,... DEL. ČAS KUHINJE: VSAK DAN od 13.- 22. ure, SOBOTA od 17. - 22. ure, NEDELJA ZAPRTO PIZZE IZ KRUŠNE PEČI Kranj je dobil prvo krožno križišče Krožišče odprto ■ kako pa zdajl Čeprav bodo delavci SCT Ljubljana dela v krožnem križišču pri Kranju v celoti končali predvidoma sredi decembra, je v petek popoldne promet po njem že stekel. In ker je to prvo tajišno križišče v Kranju, pa tudi sicer v Sloveniji niso ravno pogosta, je prav, da voznikom nekoliko osvežimo pravila obnašanja v njem. Kranj, 2. decembra - Kot rečeno, je križišče regionalnih cest Kranj-Brnik in Škofja Loka-Jezersko pri Kranju, poznano tudi kot Gubinovo križišče in križišče smrti, zaradi večje varnosti in pretoč-nosti spremenjeno v krožišče (rondo). Investitorka je direkcija RS za državne ceste, ki je gradnjo zaupala SCT Ljubljana. Promet po novem kro-žišču je stekel že v petek. Za Kranj je to vsekakor pomemben dogodek in čeprav pri investiciji mestna občina Kranj nima nobenih zaslug -celo nasprotno, s svojimi zahtevami bi gradnjo skorajda onemogočila - je prav, da pridobitev uvrstimo na strani, ki jih posvečamo prazniku mestne občine Kranj. Po izkušnjah evropskih prometnih strokovnjakov krožišče pomeni velik korak Značilno za križišče te vrste je krožno enosmerno vozišče, po katerem poteka promet v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Novo križišče bo imelo na vhodih in izhodih le po en prometni pas, v samem krogu pa dva (skica št. 1), kar naj bi pri gostoti prometa, ki vsakodnevno presega 20.000 vozil, zadoščalo za nemoteno odvijanje promet, hkrati pa je enostavnejše za vožnjo in zato prijaznejše do voznika. Prednosti krožišča Krožno križišče je praviloma propustnejše in varnejše od klasičnega, tudi od sema-foriziranega. Najpomembnejše je, da se na takšnem križišču promet umiri in hitrost zmanjša. Kot na drugih križiščih, predstavljajo tudi na tudi ne prezgodaj, saj vključen desni kazalec lahk° zavedel voznika, ki se natfe' rava vključiti, misleč, da b0 voznik križišče zapustil, pfe' den se bo sam vključil nanj' Navzven nagnjeno vozišče Ivan Demšar pravi, » verjetno večina voznikov "e ve, da je vozišče krožnef križišča nagnjeno navzven f zaradi tega ne dopušča veČF hitrosti. Nagnjeno je zar2'" odtekanja vode, po drUi-' strani pa bi dvignjeni zunan|| rob oviral voznike na ptlK jučkih dovoznih in izvozn1" cest. V Ljubljani, kjer že krožna križišča, ugotavljaj da je marsikateri voznik, je ugotovil, da je zgrešil ide: izvoz, preprosto ustavil ' zapeljal vzvratno. To je sey' da huda napaka, ki se lanK naprej k večji varnosti in pretočnosti cestnega prometa. Kranj in Gorenjska sta se torej s prvim krožiščem te dni vključila v Evropo. Norme in standardi za gradbeno in zlasti prometno ureditev krožnih križišč pa tudi v Evropi še niso dokončno izoblikovani, se še spreminjajo in dopolnjujejo. 7S Viza, d.o.o., Kranj tel.:064-311-378 - domača hrana - malice 580,00 - vsaka čocta pizza brezplačna Vabimo skupine do 25 ljudi! ČESTITAMO ZA VilAmiKEl krožnem glavno nevarnost t.i. karambolne ali konfliktne točke. Te so na priključkih dovoznih cest na krožno križišče, kjer mora voznik, ki prihaja nanj, v skladu s prometno signalizacijo pustiti prednost voznikom, ki po krožnem vozišču že vozijo. Problematična je lahko tudi zamenjava prometnega pasu na samem krožnem vozišču. Prometna pravila ne določajo posebej, kako je treba voziti na krožnem vozišču. To tudi ni potrebno, saj veljajo zanj enaka pravila kot za vožnjo na ravni cesti. Ko se voznik približuje krožnemu križišču, mora zmanjšati hitrost, da lahko pred križiščem varno ustavi in spusti mimo vsa vozila (tudi kolesarje, ki bodo imeli krožno kolesarsko stezo okrog križišča), ki so že v krožnem prometu in imajo pred njim prednost. Pred križiščem se ne sme prehitevati drugih vozil, ni treba vključiti smp.rnpgn kazalca, saj ima voznik samo eno možnost: desno smer. Glede na oddaljenost izvoza, na katerem želi zapustiti krožno križišče, se voznik razvrsti bodisi na zunanji, desni prometni pas, če namerava križišče zapustiti na bližnjem izvozu, sicer pa varno zapelje na notranji pas in s tem omogoči vključitev drugim voznikom na križišče oziroma poveča propustnost križišča. Včasih bolje peljati še en krog Menjava prometnih pasov na krožnem križišču je lahko zaradi zmanjšane vzvratne preglednosti, ki je posledica krivine, in dokaj velikih hitrosti pri prehitevanju dokaj tvegan manever. Zato se mora voznik, predno zapelje na sosednji prometni pas, res dobro prepričati, ali morda nima ob boku, v mrtvem kotu vzvratnega ogledala, drugega vozila. Ni torej dovolj pogled v ogledalo, treba je zasukati glavo. Prometni inšpektor Ivan Demšar opominja, da je lahko zelo nevarno, kadar želi voznik zapustiti krožno križišče z notranjega prometnega pasu, in mora pri tem prečkati zunanji pas, po katerem tedaj vozijo drugi. Zato se je treba na zunanji pas razvrstiti na primerni razdalji pred željenim izvozom, če to ni mogoče, pa je najpamet-neje odpeljati še en krog. Spremembo pasu mora voznik seveda pravočasno nakazati s smernim kazalcem, ki je namenjen tako tistim, ki vozijo za njim, kot onim, ki se vključujejo na krožno križišče. Torej ne prepozno, pa tragično konča, kljub raz orna majhnim hitrostim- vilno in predvsem parne je zapeljati še en krog. pra tneJe Med gradnjo nobene nesreče Čeprav je v konicah med samo Pa®aq krožnega križišča prin»J^ do zastojev in tudi zta^o med vozniki, pa se -prometni policisti ne rnom načuditi, da v poldrug6" mesecu, kar traja gradnJ, brez prvotno načrtovane P polne zapore križišča in 0 ; vozov po lokalnih cestah, bilo niti ene prometne n«. reče. Promet, ki se je vses*^ odvijal mimo gradbenih stj jev, je bil za graditelje Uj, tudi voznikie) sicer m^' vendar pa ne tako, kot so bali pred začetkom, ko napovedovali, da se bo gr*0^ ja zavlekla tja v poml^j« občina ne bo dovolila ov zov po svojih cestah Kako se bo projekt ki v ga križišča, ki so ga Komunalnem podjetju U ^ jana, izkazal v praksi. ^ znano šele čez čas. P° P c6j dneh, ko se vozniki Še p pj "lovijo" in križišče Wdl*W dokončno urejeno, je s vost križišča, zlasti njeg°flje, radiusa, še nemogoče oc ^ vati. • H. Jelovčan, iot ' Doki . % "»dovod X H *re»atevanje »konalizacija ogrevanje *tt&fM J "centra,ne lnslalau, U *LM.nll«iciiO *Pm,,0]^V- prezračevalne instalacij OPRAVLJAMO - vodovodne instalacije (PVC, baker) - GEBERIT instalacije - centralne instalacije ^^nMel.&faxJ64j25j3^ .041 - plinske instalacije UGODNI PLAČILNI POGOJI Osrednja knjižnica občine Kranj Povprečno štirideset sposojenih knjig na člana Osrednja knjižnica občine Kranj je bila ustanovljena 1960. leta iz tedaj samostojnih Študijske (ustanovljena 1950) in Ljudske knjižnice (ustanovljena 1947). Leta 1962 se je tema dvema oddelkoma Osrednje knjižnice pridružil še na novo ustanovljeni Pionirski oddelek. Osrednja knjižnica je po knjižničnem skladu, izposoji in nekaterih drugih kriterijih rned največjimi v svoji skupini- Je matična knjižnica rnesthe občine Kranj in občin Šenčur, Naklo, Preddvor ter r*gionalna knjižnica za Goriško. Prejema obvezni iz-vod slovenskega tiska in je od leta 1991 članica asociacije COBISS. Knjižnica opravlja svojo dejavnost v treh dislociranih oddelkih: v Študijskem na Tavčarjevi 41, v Splošnem na Slovenskem trgu 5, v Pionirskem na Slovenskem trgu 4 ter v izposojevališčih - knjižnicah IV. kategorije v Naklem, Preddvoru, Šenčurju, Stražišču. S Potujočo knjižnico oskrbuje Petnajst krajevnih knjižnic v mreži. V svojem fondu hrani 360.310 enot knjižničnega gradiva, pkrog 12.700 članov si letno 'zposodi več kot pol milijona enot, od tega največ leposlovne literature in splošne znanosti, sledijo uporabne znanosti, družboslovne in Prirodoslovne vede, umetnost itd. Z domoznansko dokumentacijo zajema knjižnica dogajanja z vse Gorenjske. Ločenost treh oddelkov v mestu otežuje uporabniku ^ost0pnost do gradiva in knjižnici povečuje stroške poslovanja. Zaradi tega, pa tudi zaradi vse večje prostorske utesnjenosti, si knjižnica že vrsto let prizadeva za enotno stavbo. Dejavnost zdaj °pravlja na površini 2000 kv. Metrov, potrebovala pa bi dvakrat tolikšno. 'Osrednja knjižnica je prek 'okalnega vključena v os-^fdnji računalniški sistem pOBlSS," pravi direktor Ana-°l Stern. "S tem je knjižnici ,n njenim uporabnikom omogočen dostop do vzajemne baze podatkov CO-BIB ter vpogled v lokalne baze posameznih slovenskih knjižnic." Knjižnica se trenutno pripravlja na avtomatizirano izposojo. Pionirski oddelek bo prvi, ki bo svoje poslovanje avtomatiziral, predvidoma v prvih mesecih naslednjega leta. Ob koncu leta naj bi mu sledila še Študijski in Splošni oddelek. Oddelki Osrednje knjižnice Študijski oddelek v svoji temeljni zalogi zbira celotno sloveniko, pomembnejša dela iz drugih slovanskih književnosti, dela klasikov svetovne književnosti ter literarne in lingvistične študije. Druge stroke zastopajo temeljna dela, priročniki, učbeniki in simpozijsko gradivo. Obsega kompletni slovenski periodični tisk, tujo periodiko pa v ustreznem izboru. Splošni oddelek je namenjen najširšemu krogu odraslih uporabnikov. Manj zahtevnim ponuja lažjo leposlovno literaturo - domače in tuje uspešnice, zahtevnejšim klasična dela iz slovenske in svetovne književnosti. Temeljna zaloga poleg leposlovne obsega tudi poljudnoznanstveno literaturo ter uporabniku prilagojen izbor periodičnega tiska. Pionirski oddelek je namenjen predšolskim otrokom ter učencem osnovne šole. Oddelek zbira gradivo, primerno za otroke in mladostnike: leposlovno in poljudnoznanstveno literaturo, avdio kasete ter revije. Razen tega oddelek prireja pravljične ure za najmlajše, bibliopedagoške ure za učence ter občasna srečanja z ustvarjalci s področja mladinske književnosti. Knjižnični sklad Osrednje knjižnice hrani 360.310 cev (vsakokrat šteti bralci) si sposodi 501.517 enot. Ha novo pride v knjižnico 11.097 gradiv, v odpis gre 4416 gradiv. V mreži Osrednje knjižnice je 73.119 Prebivalcev. Število izposojenih enot na prebivalca v toreži znaša 6,9, število izposojenih enot na člana knjižnice v mreži pa 39,4. V knjižnici je 134.553 računalniško in ročno obdelanih člankov. V okviru knjižne in knjižnične vzgoje je 190 prireditev In °rganiziranih ogledov knjižnice, ki jo je obiskalo Prek 3728 obiskovalcev. V kranjski občini letos bistveno manj dvoizmenskega pouka Popoldanska še matična Jenkova šola Dve novi šoli - podružnica na Trsteniku in popolna osemletka na Orehku - ter nekoliko šibkejše generacije novincev so večini kranjskih osnovnih šol omogočile, da so v tem šolskem letu dvoizmenski pouk močno okiestile, če jim ga že ni uspelo povsem odpraviti. Z novo osemletko na Orehku so v Seljakovi šoli v Stražišču domala odpravili dvoizmenski pouk. Kranj, 2. decembra - Samo dopoldanski pouk imajo v tem šolskem letu v Predosl-jah, na Planini v šolah Matije Čopa in Jakoba Aljaža, na Orehku, z novo osemletko v Naklem pa je tudi šoli Franceta Prešerna v Kranju uspelo, da je učence "stisnila" v eno izmeno. Pretesna zanjo ostaja le njena podružnica na Kokrici. Sicer pa je v tem šolskem letu ogromno pridobila tudi osnovna šola Lucijana Seljaka. S popolno osemletko na Orehku oziroma preusmeritvijo učencev predmetne stopnje z desnega brega Save (od Orehka do Mavčič) so v Stražišču pouk lahko organizirali tako, da otroci od petega do osmega razreda hodijo v šolo samo dopoldne. Dvoizmenski pouk, razen oddelkov s podaljšanim bivanjem, pa ostaja v matični šoli v Stražišču na razredni stopnji. Ravnatelj Marijan Konjar pravi, da bi za popoln prehod na enoizmenski pouk potrebovali pet dodatnih učilnic, s čimer pa, dodaja, slabo kaže. Morda se bo želja otrokom, staršem in učiteljem uresničila s sporazumom o spremembi šolskih okolišev. V Seljakovih podružnicah v Žabnici, Besnici in Podblici je pouk enoizmenski. Nasprotno kot na podeželju oziroma v primestju, pa se generacije Šolskih novincev zmanjšujejo v mestu, posebno na Planini. Tuje tudi tretja osemletka, šola Staneta Žagarja, z letošnjim septembrom uspela spraviti učence predmetne stopnje v eno izmeno, na razredni stopnji pa je pouk še deloma dvoizmenski. Najbolj polna še vedno ostaja matična šola Simona Jenka v Kranju. Medtem ko je pouk v podružnicah Center, Primskovo, Gorice in Trstenik le dopoldne, pa sta v matični šoli dve enakovredni izmeni. Poskus uprave mestne občine Kranj, da bi podružnico Primskovo priklopili k Čopovi šoli, je v prvem zamahu zaradi protestov staršev spodletel. Verjetno bo potrebnega precej strpnega dogovarjanja pa tudi kakšna nova opeka, da bodo tudi učenci Jenkove velikanke lažje zadihali. Samo s preusmeritvijo prims-kovških učencev na Planino se šola namreč ne bi otresla dvoizmenskega pouka. H. Jelovčan TRGOVINA iWf ŠIČEVA 16, KRANJ ODPRTO:9.-12. in 15.-19. ure; sobota 9.-12. ure Fitness center Popaj Čirče - Kranj, tel. 328 134 aerobika - slide - step - fit bali - oblikovanje telesa - hi-low - aerobika za starejše cardio fitness - TECHNOGYM vodena ali individualna vadba novi trenažerji vse za bodybuilding športna prehrana in oblačila II KOZAR CEMENTNI IZDELKI Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni MARJAN LIKOZAR s.p. bErSEDIFvOVA 16 4000 Kranj TEL..064/311-047 VALAT, d.o.o. Pševo 10, Kranj Tel.: 064/311-667 brušenje in izdelava tračnih žag Svojim strankam čestitamo ob občinskem prazniku! SLIKOPLESKARSTVO Cesta talcev 14, 4000 Kranj, tel.: 064 325 973 Dušan Ferlan s.p. • SLIKOPLESKARSTVO • PLESKANJE NAPUŠČEV, FASAD IN ŽLEBOV • MOŽNA IZPOSOJA TRGOVINA P# I NT Glavni trg 12, (nasproti cerkve) 4000 KRANJ Vabimo vas, da nas obiščete v bogato založeni trgovini s spodnjim perilom, pižamami, nogavicami in kravatami. Za dame, gospode in najmlajše nudimo priznane blagovne znamke perila: JOCKEV, HOM, SCHISSER, GOSSARD GAREL, MON PLAISIR, COMET; pižam: AMMANN, MON PLAISIR; nogavic: JOCKEV, HOM, P. CARDIN BRIDGEDALE, FILODORO, MALERBA, ' SANPELLEGRINO, HUDSON; in kravat: P. CARDIN. Odprto imamo vsak dan: od 9. - 19. ure, sobota: od 9.-13. ure VABLJENI! FEUX d.o.o., drilova 6, Kranj, tel./fax: 064/332-472 Tomaž Završnik, Velika Prešernova plaketa 1997 Štiri glasbe polna desetletja Kranj - Ob priznanjih, kot je Velika Prešernova plaketa, ki jo podeljuje Mestna občina Kranj, se slavljenca sprašuje tudi po začetkih. Dipl. ing. Tomaž Završnik, dolgoletni član Pihalnega orkestra Kranj in prav zdaj (spet) njegov dirigent, glede teh podatkov sploh ni v zadregi. Ni ravno veliko ljudi, glasbenikov pa morda še sploh, ki bi ukvarjanje z glasbo imeli vestno zbrano po letnicah, celo po mesecih. Ta smisel za zbiranje pa se ne kaže le pri glasbenih "prelomnicah", kot na primer, kdaj se je začel učiti violino, kdaj klarinet, kdaj je začel igrati v Pihalnem orkestru in drugih glasbenih skupinah, pač pa tudi pri njegovi več kot zajetni zbirki plošč, kaset in zgoščenk s klasično glasbo, pa zbirki diapozitivov s planinsko in travniško floro in drugem. Završnik je tiste vrste človek, ki je znal prednosti svojega tehničnega poklica več kot sijajno združiti z glasbo, s fotografijo in najbrž še s kakšno sposobnostjo - slikanjem na primer in še čem. Pravzaprav je čudno, da ga glasbena nadarjenost ni pripeljala na glasbeno akademijo. Odločilna je bila menda violina; če bi se v glasbeni šoli učil klavir, bi bila odločitev najbrž drugačna. Tako pa mu je glasba ostala kot prijeten hobi, brez katerega mu ne mine prav noben dan. Zlahka se je po več letih učenja violine v kranjski Glasbeni šoli odločil še za učenje klarineta in z njim več kot deset let neprekinjeno igral v Pihalnem orkestru Kranj, pa kasneje tudi, če ni ravno dirigiral. Pravzaprav je te vrste glasbenik, ki nikakor ni v zadregi, kadar je treba vzeti v roke kak inštrument, zato ni čudno, da je kar nekaj časa igral v Godalnem orkestru Glasbene Šole Kranj pod vodstvom Petra Liparja in to več instrumentov - violino, violo, kontrabas, klarinet, kasneje pa še še saksofon in klarinet v Simfoničnem orkestru, Velikem plesnem orkestru Kranj, Kranjskem Dixieland ansamblu, pri Folklorni skupini Sava, občasno tudi pri Kamerati Kanciani, pri več narodnozabavnih ansamblih in malih plesnih zasedbah. Pri skoraj šestdesetih letih zdaj razmišlja, da bi se naučil igrati še kakšen inštrument, morda rog ali kaj drugega... Tako pestro igranje v ansamblih bi bilo morda značilno bolj za poklicnega glasbenika, ne pa za zekstil-nega inženirja, ki mu je glasba lahko le kot nekaj "zraven". Toda med vsemi ansambli, v katerih ste zadnja štiri desetletja nastopali, ste zadnjih dvajset let najbolj zvesti prav Pihalnemu orkestru Kranj, mar ne? "To je res, čeprav sem zelo dolgo igral, kar osemnajst let in to vse od ustnovitve pa do lanskega leta v Kranjskem Dixieland ansamblu. Pri Pihalnem orkestru pa igram s presledki, nekateri so bili dolgi tudi do pet let, že vse od leta 1955. Lani januarja Dipl. ing. Tomaž Završnik sem postal dirigent tega orkestra. Pa ne prvikrat, dirigent sem bil za eno sezono že leta 1968, ko je Pihalni orkester praznoval svojo sedemdesetletnico." Tudi kaj skladate? "To ravno ne, sem pa priredil vrsto skladb tako za Kranjski Dixieland ansambel kot za Pihalni orkester. Nekaj mojih priredb še zdaj kar pogosto igra, kakšno novo priredbo pa bo slišati tudi na novoletnem koncertu. S posebnim veseljem pa sem pred časom priredil vrsto skladb za kvartet violončel, ki ga vodi Zdenka Kristl Marinič." Zdi se, da je vaše vodenje orkestra nenavadno povezano z njegovimi obletnicami, prihodnje leto bo namreč že stoletnica kranjskega pihalnega orkestra. Ni ravno lahka naloga orkester pripraviti na kar nekaj najbrž tudi bolj zahtevnih nastopov! "Za bližnji jubilej imamo vsekakor več časa, kot pa ga je bilo za sedemdesetletnico. Po odhodu takratnega dirigenta Bogomila Klobučarja je bilo treba v samo štirih mesecih pripraviti jubilejni program. Odločili smo se za sila zahteven simfonični program in ga uspešno odigrali. Pavle Berzulja, takratni dirigent Godbe milice, nam je čestital, rekoč, da takega programa njegov orkester ne bi upal odigrati." Bo koncert ob stoletnici godbe tudi tako ali še bolj ambiciozno zastavljen? "Nekaj zahtevnejših skladb bomo zagotovo igrali predvsem v prvem delu, lažji program, od večno zelenih melodij, do dixieland glasbe pa načrtujem za drugi del jubilejnega koncerta, ki bo po vsej verjetnosti avgusta ali septembra prihodnjega leta na vrtu gradu Kiesl-stein. Nasploh bo treba sedanji program, ki ga igra orkester, kvalitetno še dvigniti. Pri tem se mi zdi pomembno, da pri solističnih delih uporabimo kar člane godbe, manj pa - kot je bilo doslej pogosto ob javnih nastopih - priznane poklicne glasbenike. V orkestru je cela vrsta dobrih glasbenikov, tudi mladih, ki jim je treba dati priložnost." Menda se je prav z vašim prevzemom vodstva orkestra tudi sodelovanje z Glasbeno šolo Kranj končno začelo bolje uresničevati? "Tako je, uspeli smo se dogovoriti za organizirano in načrto izobraževanje mladih glasbenikov, ki bodo imeli v našem orkestru dobro glasbeno prakso. V zadnjem času, ko smo objavili, da iščemo nove glasbenike, so prišle štiri flavtistke, dva trobentača in tolkalec. Kadrovska prenova orkestra se mi zdi tako pomembna, da ji je treba posvetiti vso pozornost. Doslej so bila na primer tolkala v orkestru preslabo zastopana, en bobnar je pač premalo za tak sestav. Upam, da bomo že v nekaj mesecih imeli povsem kompletno bobnarsko sekcijo. Kranjski župan nam je nakup tolkal posebej obljubil. Kaže pa, da bo mogoče ob stoletnici orkestra v celoti zamenjati vse instrumente, denar naj bi zagotovil občinski proračun. Po jubilejnih prireditvah v prihodnjem letu, pa se bo z mladimi glasbeniki treba še posebej ukvarjati, morda bom to storil kar sam, dirigentsko palico pa predal komu mlajšemu." Kaj trenutno delate? "Na vso moč pripravljamo tradicionalni novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 21. decembra, v Kinu Center, tri dni prej pa bo prav tako za poslušalce generalka v domu na Kokrici. Nastop za mlade poslušalce imamo tudi čez dva tedna. Sploh je december mesec, ko se nastopi kar vrstijo, čez leto pa jih je nekaj manj." Lea Mencinger, foto: Tina Doki NISSAN Britof162, Kranj. tel.:064 242 277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL MICRA 1,0 16V airbetg. 15.990,00 DEM ALMERA 1,4 16Vairbag.....22.490,00 DEM PRIMERA 1,6 16V airbag, ABS..29.400,00 DEM bogata serijska oprema: motor 16% airbag, servo volan, Zaščita proti kraji, metalna barva brez doplačila garancija 3 leta ali 100.000 km MVAI PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI ▼ %Jm THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) Prvič na Bienalu mesta Kranja Kaj je všeč obiskovalkam in obiskovalcem Je že tako, da so si okusi različni, Zelo različni. Tudi glede umetnosti. Gorenjski glas, v sodelovanju z Likovnim društvom Kranj, Vas kot obiskovalko oz. obiskovalca III. Bienala mesta Kranja prisrčno vabi k sodelovanju: na glasovalni kupon vpišite, katero likovno delo, razstavljeno na letošnjem bienalu, je Vam najbolj všeč. Čeprav večina že ve, ponovimo, kje vse poteka tretji Bienale: uradni del Vam je na ogled v Mestni hiši; v Mali galeriji; v Galeriji Prešernove hiše; spremljevalne razstave so v avli Zavarovalnice Triglav, d.d. Območna enota Kranj; v preddverju Iskratela, d. d. na Laborah; v Galeriji Sava, d.d., v Gostilni Arvaj; v Cafe galeriji Pungart; v Likovnem studiu Golija - Tutta na Gorenji Savi in v Kulturnem domu Šmartin v Stražišču. Na letošnjem bienalu prvič - in upamo, da ne zadnjič! - poteka tovrstni izbor najbolj všečnega likovnega dela. Veseli bomo, če boste sodelovali tudi Vi! V glasovalni kupon vpišite naziv likovnega dela, ki je Vam najbolj všeč, zraven pa tudi podatek o avtorici oz. avtorju. Do 23. januarja 1998 bomo še nekajkrat objavili nagradni kupon, vmes objavljali rezultate in žrebali nagrade. Izmed vseh glasovnic, kijih bomo prejeli, bomo eno izžrebali za odlično nagrado - likovno delo, ki ga prispeva Likovno društvo Kranj. GLASOVALNI KUPON Med razstavljenimi likovnimi deli na III. Bienalu mesta Kranja mi je najbolj všeč avtorja Moji podatki (ime, priimek in naslov): Izpolnjen kupon čimprej pošljite na dopisnici na: GORENJSKI GLAS, p. p* 124, 4 001 Kranj. Več kuponov - več možnosti za nagrado. allUMiaii.*Jj Božični prazniki v Postojnski jami Jaslice v novi podobi Svetopisemske zgodbe o božjem rojstvu so tokrat v Postojnski jami nanizane med najlepšimi kapniškimi prostori, tako da si jih lahko ogledate spotoma ob obisku jame. Podobe jaslic oživljajo mladinske igralske in pevske skupine, ki na izviren način ustvarjajo prijetno božično vzdušje v skrivnostnem podzemlju. Postojnska jama prireja jaslice tudi letos, vendar malo drugače. Za ceno ogleda jame vam poklanjamo še posebno doživetje. Jamski vlakec z vodniki vas bo popeljal v podzemlje. Pri hoji med kapniki vas bo spremljala nežna božična glasba. Srečevali boste Marijo in Jožefa ter pastirce od "Nazareta do Betlehema": - Marijo bo pri branju Svetega pisma pozdravil nadangel Gabrijel; - pastirci bodo pasli ovce in igrali na piščali; - rimski matičar bo popisal Jožefa in Marijo; - Jožefu, ki išče prenočiše, bodo Betlehemci kazali pot naprej; - prišli boste do rojstnega kraja Odrešenika; - stopili boste v najsvetlejši trenutek: v popolni tišini, v žarni svetlobi ob naravnem okolju, boste podoživliali, kar poje pesem "Božji nam je rojen sin, radujmo se..."; - pastirci se bodo bližali sveti družini, da bi se poklonili novorojenemu Detetu; - Sveti trije kralji bodo prinesli darila, da bi počastili "dete, v plenice povito in v jasli položeno • Pevske skupine bodo pele božične napeve; pridružite se jim v pesmi: Sveta noc, blažena noc-Želimo vam, da bi doživeli radost prvih betlehemskih jaslic, polni lepih čustev - nežnosti m ljubezni, da bi začutili mir in ga ponesli s seboj in ga dali še drugim... Urnik - Število predstav: četrtek, (božič), 25. december 1997 petek, (dan samostojnosti), 26. december 1997 četrtek, (novo leto), 1, januar 1998 petek, 2. januar 1998, vedno ob naslednjih urah: 14.15,14.45 in 15.15. Jaslice v Postojnski jami so pripravili: zasnova: Srečko Šajn, Oskar ščuka realizacija: Gabrijela Brovč, Otmar Črnilogar, Marjan in Urša Loboda, Bine Krese Nastopili bodo: učenci osnovnih šol Miroslava Vilharja in Antona Globočnika iz Postojne dijaki Srednje šole Postojna ______ Druge prireditve Postojnska jama, nedelja, 30. novembra 1997, ob 15.00 uri • Miklavž v Postojnski jami Jamska restavracija, nedelja, 7. decembra 1997, ob 19.00 uri • Božični koncert, tenorist Nace Junkar z gosti Jamska restavracija, petek, 12. decembra 1997 večer dbde glasbe in zimzelenih melodij s Postojnskim jazz ansamblom in gos« Jamska restavracija, petek, 26. decembra 1997 • Novoletni koncert Postojnske godbe in učencev Glasbene Šole Postojna organizator: Postojnska godba in Turistično društvo Postojna KRANJ PRAZNUJE 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Seznam ulic, cest in trgov v mestu Kranj Nastanek, poimenovanja in njih spremembe. Prvo celovito predstavitev ulic, ^st in trgov s pregledno karto je Predstavil dr. Josip Žontar v Zgodovini mesta Kranja (1939, ponatis 1982). Dr. Vasilij Melik je v svojem prispevku v Kranjskem zborniku 1980 (Razvoj numeracijskih enot jja ozemlju kranjske občine), predstavil kratek pregled zgodovine nUmeracije stavb. Poimenovanja ylc, cest in trgov se je od izida zgodovine mesta Kranja nekajkrat sPremenila, pač v skladu z vsemi oblastnimi sistemi, ki so odločali o Poimenovanju. Prve spremembe Poimenovanj so bile v času nemške zjsedbe. Odločbe novih nemških oblasti o ponemčenju so bile izdane že maja 1941, septembra istega leta Pa so morali vsi lastniki montirati nove ponemčene hišne oznake. S Preimenovanjem ulic, cest in trgov So skušali dati Kranju popolnoma nemški videz. Po osvoboditvi je ftova oblast takoj maja 1945 preimenovala ulice, ki so razen redkih 12Jem dobile stara imena. Takšno stanje je bilo vse do leta 1957 oziroma 1958 , ko je pričela veljati odredba o uvedbi nove numeracije J' mestu Kranju. S to odredbo so 0l'a k mestu kot njegov sestavni del Priključena okoliška primestna na-?^lja (Gorenja Sava, Kalvarija, La-2pre, Stražišče, Orehek, Drulovka, prče, Planina, Huje, Klanec, Prims-f°yo, Gorenje, Rupa) in vključena v ulični sistem. Z zelo intenzivno 8fadnjo v šestdesetih, sedemdesetih m osemdesetih letih se je število yvuiUU3^Uli .11.'Lil J jv »Jih ulic, cest in trgov zelo povedalo. Ze\o težko je za obdobje po ,.lu 1958 slediti poimenovanjem ^"C. sai n< nkroniAnon!) Cirili v» n saj ni ohranjenega arhiva o aelu kakršnihkoli komisij, ki so v°dile postopke o imenovanju ali Preimenovanju ulic. Le fragmente •Jjani Zgodovinski arhiv Ljubljana, PE za Gorenjsko Kranj. O novih Poimenovanjih ali preimenovanjih vezani le na Uradni vestnik Gorenjske. Iz teh uradnih obvestil Se vidi, da so spremembe obravnavali različni organi. Odredbo o jlvedbi nove numeracije mesta *fanja (UV Gorenjske 1/58) je sPrejel Občinski ljudski odbor, j^edtem ko je odločbo oziroma ^polnitve o spremembah sprejel oddelek za splošne zadeve.Za tem m Pr°blematiko numeracije in poimenovanj prevzel oddelek za občo JjPravo in notranje zadeve, nato pa °ddelek za občo upravo in družbene ^Javnosti. Z novim statutom pupsčine občine Kranj 1973 je Premembe in nova poimenovanja TOeval IS SO Kranj na predlog ružbenopolitičnih organizacij. V Imetku osemdesetih let pa je ta iptojnost prešla na Zbor krajevnih 2uPnosti SO Kranj, ki je predloge ^Poimenovanje ulic sprejemal na Q°dlagi mnenja družbenopolitičnih y4ftnizacij. V tem času je prevlado-da|° Poimenovanje po osebah, ki so kovale v NOB ali pa so padli kot SJJteanj. Šele leta 1991 je bila jstanovljena komisija za preimeno ulic, predloge komisije pa je PtrJeval Zbor krajevnih skupnosti, o osamosvojitvi Slovenije so bila fcjknjaiia imena ulic in trgov, ki so kr a jugoslovansko podobo mesta je ^nJa. Z novo lokalno samoupravo $ ta komisija prenehala obstajati, ^membe o poimenovanju oziro-Po iPre.*menovanju sprejema MS na doivgi usklaJenin predlogov, ki jih £ad svetov krajevnih skupnosti. ni anJe spremembe je sprejel Mest-[e*Vet letal996, tako da je od tega trgov mestu Kramu 181 ulic' cest in i\d?lede na to> o*3 nimamo ohranjena arhiva z obrazložitvami poi-kn^VanJ' Je bilo to narejeno za tjj'jo šele leta 1992 na podlagi ftila virov in literature, dopolni Pa je prispeval g. Silvo Gro- J^k, za kar se mu zahvaljujem. Han seznamu ulic, cest in trgov je Van'Sana še obrazložitev poimeno-spJa> datum poimenovanja ali v emembe, kot tudi stara imena. 1. Baragov trg (1996), Krajevna pot - del, Šolska ulica - del (1958) pred tem Stražišče Friderik Irenej Baraga (1797 - 1868), rojen v Mali vasi pri Dobrniču. Škof, jezikoslovec in misionar. Bil je kaplan v Šmartinu pri Kranju (1824 -1828) in Metliki. Odšel je v Ameriko in bil misionar med severnoameriškimi Indijanci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa. Za Indijance je napisal 6 knjig, Kranjskemu deželnemu muzeju je podaril prvo neevropsko etnološko zbirko, ki obsega 47 predmetov. 2. Bavdkova ulica (1976) , Ješe-tova ulica - del, Škofjeloška cesta del (1958) pred tem Stražišče Dušan Bavdek ( 1908 - 1975 ), roj. v Kamniku; učitelj, ki je poučeval v osnovnih šolah na Kočevskem, v okolici Krškega, po vojni je prišel v Kranj, kjer je bil okrajni šolski nadzornik; leta 1967 je prejel Ža-garjevo nagrado kot priznanje za uvajanje novih pedagoških metod v osnovnih šolah. 3. Begunjska ulica (1962), Vodovodna cesta - del, Kopališka cesta -del, Cesta Kokrškega odreda - del, vse od 1958. Begunje, vas na Gorenjskem. V begunjski graščini so bili med II. svetovno vojno nemški zapori, v njih je bilo zaprtih prek 12000 slovenskih rodoljubov, številni so bili ustreljeni ali pa odpeljani v koncentracijska taborišča. 4. Benedikova ulica (1958), pred tem Stražišče Družina Benedik ima v Stražišču znano gostilno. Franc (1885 -1942 ), rojen v Stražišču, je bil ustanovitelj in starosta Sokola, kot zaveden Slovenec se je priključil OF, bil aretiran in ustreljen v Mauthausnu kot talec. Sin Zdravko ( 1920 - 1944), rojen v Stražišču, je padel kot partizan v spopadu z Nemci nad Kovorjem. 5. Bertoncljeva ulica (1976) , Ulica Moše Pijade (1962) Ivan Bertoncelj - Johan (1908 - 1965), rojen na Zgornji Dobravi; predvojni komunist, partizan od leta 1941. Po II. svetovni vojni nosilec različnih političnih funkcij v republiki, Okraju Kranj in Občini Kranj. 6. Bickova ulica (1958 ), pred tem Kalvarija Henrik Biček (1917 -1942), rojen na Praprotnem Brdu pri Gorici; pred italijanskim fašizmom pribežal v Stražišče, partizan od letal941, padel na Mošenjski planini v boju z Nemci. 7. Bleivveisova cesta (1991), Cesta JLA od 1958, Cesta na Golnik dol941 in od 1945 do 1958, Gallen-felserstrasse 1941 - 1945 Janez Blei-vveis (1807 - 1881), rojen v Kranju. Kot živinozdravnik, pisatelj, časnikar in politik je v svojem času veljal za očeta slovenskega naroda. Osnoval je prvi časnik Novice, zavzemal se je za uvedbo slovenščine v šole in urade, politično je bil lojalen do Avstrije. 8. Cankarjeva ulica (1945), Am Baumgarten 1941 -1945, Tavčarjeva ulica do 1941 Ivan Cankar (1876 -1918), rojen na Vrhniki. Slovenski pesnik, pisatelj in dramatik. Pesmi in prozo je začel pisati že v gimnaziji, kasneje pa se je posvetil tudi dramatiki. Velja za najpomembnejšega pripovednika in dramatika, vplivnega družbenega in nacionalnega misleca, velikega stilista in mojstra jezika. 9. Cesta Iva Slavca ( 1958), Struževska cesta 1945 - 1958, Altes-trasse 1941 - 1945 Kopališka ulica do 1941 Ivo Slavec - Jokl (1916 -1944), rojen na Jesenicah; trgovski pomočnik iz Struževega. V partizane vstopil letal942, bil težko ranjen. Padel na Pševem pod Svetim Joštom. Po vojni razglašen za narodnega heroja. 10. Cesta Jaka Platiše (novo poimenovanje 1981) Jaka Platiša - Franc Medved (1910 - 1943); pred II. svetovno vojno delavski zaupnik in član mestnega komiteja KPS Kranj. Pred vojno odšel v Zagreb, po okupaciji vstopil v partizane in bil komisar Tolminske čete, padel v boju z nemško policijo v Trstu. 11. Cesta Kokrškega odreda (1958), Cesta na Rupo 1945 - 1958, Zum Vvasserturm 1941 - 1945, Kokrško predmestje do 1941 Kokrš-ki odred je med II. svetovno vojno od junija 1942 do januarja 1943 in od avgusta 1944 do maja 1945 operiral na levem bregu Save. Borci Kokrškega odreda so maja 1945 osvobodili Begunje. 12. Cesta na Klanec (1958), Klanec Klanec je predel Kranja na levem bregu Kokre in samostojna katastrska občina. 13. Cesta na Rupo (1982), v Kranju le tri hišne številke, ostalo Kokrica Rupa je zaselek na severnem delu Kranja in samostojna katastrska občina. 14. Cesta Staneta Žagarja (1958), Jezerska cesta do 1941 in od 1945 do 1 9 5 8, Seelandstrasse 1941 - 1945 Klanec - del, Primskovo - del do 1958. Stane Žagar (1896 - 1942), rojen na Žagi pn Bovcu. Kot učitelj služboval v več krajih, najdlje na Dobravi pri Kropi. Bil je viden predvojni komunist in eden od organizatorjev upora med II. svetovno vojno na Gorenjskem. Padel je v Rovtu nad Crngrobom Po vojni je bil razglašen za narodnega heroja. 15. Cesta talcev (1958), pred tem Huje - del, Klanec - del Spomin na žrtve talce iz Kranja, prav na tem območju so živeli Ivan Urbane, Franc Novak, Anton Remec, Konrad Bakovnik, Jože Arhar, Pavle Jezeršek in Drago Brezar, ki so bili ustreljeni kot talci. 16. Cesta 1. maja (1958), pred tem Huje 1. maj, mednarodni praznik dela. 17. Cicibanova ulica (1996), pred tem Pot na Jošta (1958), Stražišče Ciciban, naziv za predšolskega otroka, razigranega in razposajenega malčka, ki ga je Župančič opisoval v svojih pesmih. 18. Cirilova ulica (1958), pred tem Labore - del, Orehek - del Ciril Dolenc (1903 - 1942), rojen v Poljanah; delavec z Orehka pri Kranju. Zaradi sodelovanja v OF je bil aretiran, zaprt v Begunjah, poslan v Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec. 19. Čirce (1958), Čirčiče do 1941 in od 1945 do 1958 , Felsendorf 1941 - 1945 Čirče so predel na jugovzhodu Kranja na levem bregu Save, so samostojna katastrska občina 20. Delavska cesta ( 1958), pred tem del Gorenje Save, Kalvarije, Šmarjetne gore Stražišča Cesta simbolizira pomen delavstva in pot, po kateri so hodili delavci na delo v kranjske tovarne. 21. Detelova ulica (1996), pred tem Šiškovo naselje 1976 do 1996, Pot na Jošta 1958 - 1976 - del, Šmarjetna gora - del Oton Detela, zadnji slovenski lastnik Šempetrske-ga gradu; bil je zelo priljubljen med prebivalci. 22. Dolenčeva ulica (1958 ), pred tem Orehek Filip Dolenc (1906 -1942), rojen v Lučinah; gradbeni delavec z Orehka, priključil se je OF, bil izdan in aretiran; po mučenju v Begunjah je bil ustreljen v Dragi. 23. Dražgoška ulica (novo poimenovanje 1962) Dražgoše, vas na južnem pobočju Jelovice, kjer so se partizani med 9. in 11.1. 1942 prvič frontalno spopadli z veliko močnejšimi nemškimi policijskimi enotami. Po umiku so Nemci vas požgali, moške prebivalce pa postrelili. 24. Drolčevo naselje (novo poimenovanje 1968) Albin Drolc ( 1907 - 1953), roj. v Westfallnu. Med. II. svetovno vojno pomočnik komandanta Prešernove brigade, komandant Gorenjskega vojnega področja. Po vojni komandant mesta Kranj.Ponesrečil se je kot gumar v tovarni Sava. 26. Finžgarjeva ulica (1996), Tro-jarjeva ulica - del 1958 do 1996, Stražišče - del do 1958, Kalvarija -del do 1958 Fran Šaleški Finžgar (1871 - 1962), rojen v Doslovčah; gimnazijo in bogoslovje končal v Ljubljani. Služboval po več krajih v Sloveniji, bil je tudi kaplan na Sv. Joštu. Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Dobil je Prešernovo nagrado 1951. V Finž-garjevem literarnem ustvarjanju se menjavajo zaverovanost v preteklost domače pokrajine in realistične snovi iz sodobnega časa. 27. Gasilska ulica (1958), Stražišče Gasilci so s svojo več kot stoletno tradicijo ter z nesebično pomočjo ob gašenju požarov in pri naravnih nesrečah ves čas na razpolago ljudem. Ulica ob gasilskem domu. 28. Glavni trg (1993), Titov trg 1945 -1993, Adolf Hitlerplatz 1941 -1945, Mestni trg do 1941, Osrednji trg v starem mestnem jedru Kranja 29. Gogalova ulica (1993), Ulica Veljka Vlahoviča 1977 - 1993 Prof. dr. Stanko Gogala (1901 -1987), rojen v Kranju; utemeljitelj slovenske pedagogike. Zastopal je načelo, da naj bi učitelj predvsem razumel otrokovo osebnost. 30. Gorenjesavska cesta (1958), Gorenja Sava do 1941 in od 1945 do 1958, Savve Vorstadt 1941 do 1945 Ledinsko ime na desnem bregu Save pod Šmarjetno goro. 31. Gosposvetska ulica (1958), Poljska pot do 1941 in od 1945 do 1958, Steinenveg 1941 - 1945 Gospa sveta na Gosposvetskem polju, v 7. stol središče slovenske karantanske kneževine. 32. Gradnikova ulica (1960), Zlato polje Alojz Gradnik (1882 - 1967), rojen v Medani v Goriških brdih; pravnik, pesnik in prevajalec. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. 33. Gregorčičeva ulica (1945), Koschatgasse 1941 - 1945, Tvrševa cesta do 1941 Simon Gregorčič (1844 - 1906), rojen v Vršnem pri Kobaridu. Katoliški duhovnik, slovenski pesnik. Njegove pesmi so imele veliko osveščevalno vlogo med primorskimi Slovenci, nekatere so tudi ponarodele. 34. Gregoričeva ulica (novo poimenovanje 1970) Valentin Gregorič (1908 - 1944), rojen v Lazah; mizar v Čirčah. Med II. svetovno vojno je v njegovi delavnici v Čirčah delovala ilegalna partizanska tiskarna. Bil je izdan in ustreljen kot talec v Šentvidu. 35. Grintovška ulica (novo poimenovanje 1988) Grintovec, 2558 m visoka gora v Kamniških Alpah. 36. Grmičeva ulica (novo poimenovanje 1970 ) Viktor Rozman, p.d. Grmičev (1902 - 1945), rojen v Valburgi; zidar v Čirčah. Leta 1944 stopil v partizane in padel kot borec Gregorčičeve brigade pri Čepovanu. 37. Gubčeva ulica (novo poimenovanje 1962) Matija Gubec, vodja upora slovenskih in hrvaških kmetov v letih 1572/73, ujet v bitki pri Stubici in zverinsko usmrčen v Zagrebu. 38. Hafnerjeva pot ( 1958 ), Stražišče Družina Hafner iz Stražišča; mati Marija ( 1895 - 1942), hči Marija (1914 - 1942 ) ter sin Franc (1922 -1942 ) so se vključili v OF. Bili so izdani, odpeljani v Begunje in nato v Mauthausen, kjer so bili ustreljeni kot talci. 25. Drulovka (1958), Drulovka, območje na južnem predelu Kranja, na desnem bregu Save, samostojna katastrska občina. 39. Huje do 1941 in po 1945, Am Hang 1941 - 1945 Ledinsko ime na levem bregu Kokre, samostojna katastrska občina. 40. Jahačev prehod do 1941 in po 1945, Reiter - Durchlass 1941 - 1945 Prehod med Maistrovim trgom in Ljubljansko cesto,' kjer je do 1953 stala gostilna Pri Jahaču. 41. Jelenčeva ulica (1958 ), Primskovo Družina Jelene, ki se je iz Češn-jice pri Železnikih preselila na Primskovo. Marjan (1919 - 1944) zaradi sodelovanja s partizani ustreljen v Lescah; Gregor ( 1912 -1942) se je priključil v OF, bil aretiran in ustreljen kot talec; Stanislava (1923 - 1942) zaradi sodelovanja v OF aretirana in prek Begunj poslana v Auschvvitz, kjer je umrla; Marija (1915 - 1945) , zaradi sodelovanja v OF aretirana in poslana v taborišče Ravensbrck, kjer je umrla. 42. Jenkova ulica (1945), Al-breeht Drergasse 1941 - 1945, Laverjeva ulica do 1941. Simon Jenko (1835 - 1869), rojen v Pra-šah; slovenski pesnik in pripovednik. V mladih letih je pisal predvsem domoljubno liriko, kasneje pod vplivom Heineja pa tudi socialno, s katero je vplival na mlajše generacije. 43. Jernejeva ulica (1996), Benedikova ulica - del 1958 - 1996, Skokova ulica - del 1958 1996, Tominčeva ulica del 1977 - 1996, Stražišče do 1958. Sveti Jernej -svetnik, ki mu je posvečena cerkev ob tej ulici. 44. Ješetova ulica (1958), pred tem Stražišče Franc Ješe - Podšmarjetski (1894 -1944), roj v Naklem; posestnik in žimar iz Stražišča. Zaradi suma sodelovanja s.partizani aretiran v bolnici na Golniku in ubit od domobrancev v Kranju. 45. Jezerska cesta (1958), Primskovo - del, Gorenje - del, do leta 1958 se je tako imenovala današnja cesta Staneta Žagarja. Cesta, ki pelje proti naselju Jezersko. 46. Jurčičeva ulica (1945), Vogel-vveide-Gasse 1941 - 1945, Cojzova cesta do 1941. Josip Jurčič (1844 -1881), rojen na Muljavi; slovenski pisatelj, novinar in urednik. Snov za pisanje je črpal v ljudski tradiciji, kmečkem življenju in zgodovini. 47. Kajuhova ulica (1958 ), Klanec do 1941 in od 1945 - 1958, Am Hang 1941 - 1945 Karel Destavnik Kajuh (1922 - 1944), rojen v Šoštanju. Partizanski pesnik, pisal partizansko liriko, udarne in bodrilne pesmi. Padel je kot partizan v bližini rojstnega kraja. 48. Kalinškova ulica (novo poimenovanje 1976) Franc Kalinšek (1910 - 1944), rojen v Britofu; čevljarski pomočnik. V partizane stopil maja 1944 in že junija istega leta padel kot borec Vojkove brigade pri Novakih nad Cerknim. 49. Kališka ulica (novo poimenovanje 1988) Kališče, planina in gora nad Bašljem, 1844 m. 50. Kebetova ulica (novo pomi-neovanje 1962) Lojze Kebe - Štefan (1908 -1942), rojen v Cerknici; ključavničar. Vodilni komunist v času vstaje na Gorenjskem, umrl je za posledicami ran na Jamniku. Po vojni je bil proglašen za narodnega heroja. 51. Kidričeva ulica (1958 ), Zlato polje Boris Kidrič - Peter (1912 -1953), rojen v Ljubljani. Študiral v Parizu, kot politični emigrant živel v Pragi. Bil je organizator OF in bil ves čas njen nesporni voditelj. Po osvoboditvi postal prvi predsednik vlade. Postavil je temelje povojnemu jugoslovanskemu gospodarstvu. Po vojni proglašen za narodnega heroja. 52. Kocjanova ulica (1958 ), Kalvarija Kocjan Kmetic (1912 - 1944), rojen na Jezici pri Ljubljani. Soboslikar, živel v Stražišču. Vstopil v partizane in padel v Loški dolini na Notranjskem. 53. Kokrški breg do 1941 in od 1945 dalje, Kankervveg 1941 - 1945 Kokrški breg - breg proti reki Kokri, ledinsko ime. Se nadaljuje! Franc Benedik GLASBENIKI MESECA _ •___,_ Z Gorenjskim glasom v prednovoletnih dneh Po Furlaniji Julijski krajini Tudi v tem mesecu, dvanajstem po vrsti v letošnjem letu, v prednovoletnem vrvežu, Vas vabimo na Glasov izlet, ki bo v soboto 20. decembra v furlanska nakupovalna centra Euromercato ter Alpe - Adria v bližini Vidma, glavnega mesta dežele FJK, Furlanije Julijske krajine. Izlet bo namenjen prednovoletnim nakupom; avtobus največjega gorenjskega avtobusnega prevoznika, podjetja Alpetour Potovalna agencija Kranj, bo vožnjo začel v Škofji Loki (če bo vsaj pet prijav, bo odhod iz Medvod, z "ovinkom" skozi Reteče in Skofjo Loko!) in s postanki v Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici, na Jesenicah in v Kranjski Gori. Na povratku bo zvečer avtobus peljal v obratni smeri. Vožnje je skupaj dobrih 400 kilometrov, razen čakanja na meji pa ni naporna. Tudi tokrat velja: "kdor prvi pride, prvi melje" - oziroma, s prijavo za decembrski Glasov izlet se splača pohiteti. Za prijetnejši izlet bodo z okusnim pecivom poskrbeli v Pekarni Magušar Lesce in v Pivovarni Union. Prispevek k stroškom: 1.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in za družinske člane; za nenaročnike 2.900 tolarjev. * Informacije in prijave za navedene Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223 - 111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za ta izlet v soboto, 20. decembra, navedite tudi, kje bi želeli počakati Alpetourjev avtobus. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: PIVOVARNA UNION ^hpri/nte/f! ARVAJ Opravičilo Opravičujemo se lastnikom stanovanjske hiše Trnje 34 za storjeno napako pri objavi v Gorenjskem glasu dne 25. 11. in na podelitvi priznanj 21. 11. Pravilno se glasi: Bodečo nežo prejmeta Kmetijska zadruga Šk. Loka in LESNA ZADRUGA za Selško dolino za Zadružni dom na Češnjici 54 in hišo na Trnju 37. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽELEZNIKI Žrebanje pri Šparovcu KENDOVI IZ KROPE SO PA IMELI DVAKRAT SREČO Struga/Strau - Na preteklih žrebanjih v Spar marketu Šparovec se je že zgodilo, da je bil izžreban kdo od prisotnih, še nikoli pa med gledalci na žrebanju ni bil prisoten prvonagraienec. To se je zgodilo na žrebanju v soboto, ko je g. Adolf Šparovec lahko takoj za prvo nagrado - pralni stroj VVhirlpool, čestital Andreju Kenda iz Krope, prisoten pa je bil tudi dobitnik pete nagrade, garniture avtozvočnikov Jože Švegel s Kokrice. Sicer pa je Šparovčeva vnukinja Kristina takole izžrebala nagrade: - brivski aparat Philips z 3 glavami, 220/acu dobi Anton Ribnikar, Zvirče 49 - z gumijastim čolnom na vesla se bo prevažala Irena Gerkman, Poženik 41 - radiorekorder z dvojnim kasetofonom bo poslušal Pavel Lamberger, Posavec 543, - radiobudilka bo budila Marijo Košir, Podlubnik 161, - 500 watni reflektor bo svetil pri Mariji Markun, Bašelj 64, - za 5 kaset Maxell pa bo bogatejši Gorazd Potočnik, Zg. Besnica 93. Čestitamo! Nagrade vas čakajo pri Šparovcu. Skupina Bohpomagej Kriva je folklora, začelo pa se je s harmoniko Pravijo, da so pravi profesionalci: Matevž se je že kot otrok vozil s kolesom okrog glasbene šole. Uroš ima še zdaj šest mesecev manj kot pol leta glasbene šole. Robert pa ima veliko veselje do posluha in je diplomirani samouk. To seveda ni edina posebnost in značilnost skupine Bohpomagej. Prva in glavna ter največja posebnost in značilnost je prav gotovo, da je za nastanek skupine "na nek način kriva" folklora. Pa ne folklora kar tako, ampak Folklorna skupina Ozara na Primskovem. Člana skupina Robert Urbiha in Matevž Štular sta namreč prišla v folklorno skupino na Primskovem nekako takrat, ko se je njena voditeljica Marija Csipo poslavljala iz skupine. Rober s harmoniko, Matevž pa s kitaro sta bila kar nekaj časa duet v skupini. Potem pa je prišel tisti "pomemben" 1. maj pred dobrima dvema letoma, ko so v Topo-lah ob Kokrici Primskovljani imeli kres in takrat se je duetu pridružil še basist Uroš Debelak. Točno tako: Debelak brez J. In zakaj brez J? Menda zato, ker je že to dovolj, da imajo onkraj Trojan ob Savinji J. Sicer pa vse skupaj sploh ni pomembno: Debelak kot Debel - ak pa mir. Konec koncev je poudarek na 300 kilogramov čiste glasbe in Matevž ima (menda) še vedno nalogo, da svojo tretjino v skupino primerno opraviči. Bohpomagej Tisti večer oziroma tisto noč pred dobrima dvema letoma za 1. maja so fantje dobili ime Bohpomagej. Takrat so znali točno toliko skladb, da so lahko igrali neprekinjeno do konca, a jim ni zmanjkalo komadov in idej, da ne bi "izgubil". Zdaj je trobenta v kotu. V srednji šoli, se spominja, so bili nekaj časa J domači garaži tudi bobni. Potem pa je v četrtem letnik« dobil "ta zaresno" kitaro, 5 katero je "vadil" pri ansamblu Ambroža Bogataja v Besnic in pol leta tudi pri Daretu Kogovšku. Da pa je lahko Z glasovega izleta v Dolenjska toplice... vsako skladbo, če je bilo treba, zaigrali tudi recimo po desetkrat. Takrat so postali Bohpomagej, takrat so potrdili in opravičili ime 300 kilogramov čiste glasbe in od takrat naprej so njihovi nastopi postajali vesela in nepozabna srečanja pod geslom ko so dobili povabilo, da bi tudi konec tega leta "dočakali" v Berlinu. Z inštrumenti in na zabavi, na kateri bi igrali seveda tja v jutranje ure novega leta. Niso se še odločili, saj so, kot smo že zapisali, pripravljeni, da bodo tudi skupaj z nami z Gorenjskim Večnamenske tričlanske glasom in v sodelovanju z godbe. Tega se bodo gotovo Gorenjsko glasbeno agencijo, še lep čas spominjali tisti poslušalci, ki so bili z nami, z Gorenjskim glasom na izletih, ko smo bili skupaj tudi z Bohpomagej. Vžgali v Berlinu Res je in prav ste prebrali. Bohpomagej so vžgali tudi v Berlinu. To je bilo med obiskom Folklorne skupine Ozara v Berlinu. Da so vžgali pa seje potrdilo prav pred nedavnim, na kakšni prireditvi Veselo v novo leto na Gorenjskem. Vsem, ki so spraševali ali bi želeli njihovo kaseto, fantje, ki so, kot so povedali, pravi naslov za vse, kar se vse prej kot kaj resnega dogaja na odru, odgovarjajo, da so do zdaj posneli zabavno kaseto Delaj varno. Pripravljajo pa tudi pravo kaseto. Trenutno imajo pripravljene tri svoje skladbe zanjo. V šali so rekli, da bo kaseta prišla "na svetlo" nekako čez sedem let. Vsako leto se namreč po ena nova skladba "zasliši" na veselici, ohceti, izletu ali pa kar za rojstni dan. In če verjamete ali ne, to pa čisto zares, igrajo fantje danes toliko skladb, kot kakšna ta prava godba. Zadnjikrat na Martinovanju na Primskovem so igrali sedem ur in niti enkrat niso ponavljali iste skladbe. Začelo se je pred 20 in več... Ja, starši so krivi. Pri Robertu je bila doma harmonika. Ko je oče kupil novo pred 18 leti, in kadar ga potem ni bilo doma, je Robert na skrivaj vlekel meh. Pred desetimi leti je kupil svojo in potem se je M vprašanja brez odgovora Vsem, ki so spraševali po tem, kako, kolikrat in kako jim je bo pomagal, odgovarjajo (čisto resno): Da so zvesti izreku - sam si pomagaj in bog ti bo pomagal. Pravijo, da bi tudi MariČki prišli zaigrat, če bi tako naneslo. Kar zadeva ceno in poroke, jih lahko pokličete na številke -Uroš 0609/642-668, Robi 325-807, Matevž 211-314. Če bi prišli na kozarček? Bi! - Povečanja v ansamblu pa ne načrtujejo. Kar zadeva pevko, bi jo imeli samo, Če bi btll kilogrami ta pravi. - Njihova kaseta Delaj varno se dobi na telefonu: 061/555-877. - Ko bo izšla nova kaseta, bo to objavil Gorenjski glas. Za zdaj pa imajo tri lastne skladbe. - Kar zadeva poučevanje, bodo veseli vsakogar, ki pride k folklorni skupini Ozara. - Kako so prišli do Berlina? Z avtobusom in s Folklorno skupino Ozara. -Igrali so že na Krvavcu, TaleŽu in Vodiški planini. -Pravijo, da nimajo cestarske kombinezone, ampak kavbojke iz oranžnega jeensa. To so namreč kavbojke 20. (in morda tudi 21.) stoletja. - Udeležili se bodo vseh festivalov, kamor bodo izbrani. - Ja res so se poboljšali. Na Martinovanju so igrali sedem ur in celo Primskovljani so jih pohvalili. Tako kot tistega 1. maja pred dvema letoma in pol, ko so jim dali tudi ime: BOHPOMAGEJ. prišel k ansamblu Bohpomagej pa je bil pogoj, da ¥ najprej dobro jedel. (To Je bilo potrebno zaradi 300 kilogramov čiste glasbe). Uroš pa je začel z 12 l«u sosedovim ansamblom in bop' ni iz praškov. V srednji šoli Je bil njegov "učitelj" Marjan Pangos z ansamblom Ten, P° odsluženju vojaščine pa J prišla Abrakadabra s Helen? Blagne. Sledilo je, kot praV'' "Polno drobnarij" in nazadnj6 zdaj Bohpomagej. Sploh P? ima srečo ves čas. "\s. teden," ga dražita Robi ^ Matevž, "ima lahko drugacj" frizuro (in nima kar tako imena Blondi), ker ima pri frizerki." Pa še nekaj > Robi zaupal. Da se je lahk^ poročil z Uroševo sestro, r moral najprej Uroša v ansafl1' bel vzeti. Tudi zato je t0 (menda) še razlog več za i$ Bohpomagej. Načrti? Še naprej Bohpomagej g Z načrti, pravijo, se 11 obremenjujejo. Skupaj 5 zato, ker imajo radi gla^?' ker so resnično pravi prijatelj : So eden redkih ansamblov, » ni obremenjen s prihajanji odhajanji ter podobni^ vmesnimi dogajanji. nam bo v .veselje, bomo sku paj in tudi: Bohpomagej. s Odločeni so, da bodo r^ izdali ta pravo narodnozaba . no kaseto. In to bo takšna poudarkom na 300 kilojjj. mih čiste glasbe in z vecj mesko tričlansko godbo. pa zadeva prosti čas, bodo naprej prijatelji in bodo naprej večnamenska tričla11 ka godba. Ob prostem &y pa bodo, tako mimogrede- ^ naprej "obrezke od \sf,^\ zbirali", zares pa bodo de' pri folklori, z družino, P j prijateljsko z neizmerni.^ idejami živeli za neizmer^1 in veselo glasbo. '• i Za konec pa še tole * njihovem stilu. Spomnil s se od nevem kdaj neke Druga plat Bohpomagej... začelo pri folklori. Tam sta se tudi srečala z Matevžem, ki je v glasbeni šoli začel s trobento, vendar se mu je, kot pravi, čez pol leta učenja profesor portaže, ki sem jo za^el'j pomagej, kruh P«**' 0&t' pjana, mož tepen. ?0Ifn jif gej pa na svidenje slednje VESELICE. • ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1997 TELE-TV KRANJ ■••Videostrani 19.00 Gorenjska telesa danes 19.05 EPP blok -1 19.10 počila Gorenjske 624. 19.25 Iz Gorenjski glas jutri 19.30 TV r^aja 20.00 Naj spot tedna 20.05 ll blok - 2 20.10 Reportaža 20.30 ^"ura, družba in mi: Pogovor s ™sri|co in pisateljico Viktorijo Zma-ll • Glogovec 21.10 Poročila Gorsko 62*21.25 EPP blok - 3 21.30 ^ivnost je v človeku, Uganke v~e9a Egipta - pozabljeni svetovi, živo (vodi Iva Žigon, pokličite po 'B^fonu: 33 11 56) 22.10 Iz arhiva: t"°*ena in Mihael VVeinbach 22.50 Iz p*Ka: Gorenjski glas jutri 22.55 ^ročila Gorenjske 624 23.10 Odporni spot programa TELE-TV Kranj ^eostrani ^DELUJTE V KONTAKTNIH OD-tt?*H TELE-TV KRANJ - POKLI-fol 5° TELEFONU: 33 11 56! ^IDRŽUJEMO SI PRAVICO DO *^EMEMBE PROGRAMA. LOKATV Napovednik 20.01 Spot tedna W» EPP blok 20.10 Iz produkcije Te, rGn'a lokalnih televizij Slovenije ' fclE-Tv 20.45 EPP blok 20.50 Peter Vnovič - film Marka Oblaka 21.20 na. glasena oddaja Rok'n bend £?novitev TV ŽELEZNIKI ^EOSTRANI TV Železniki preko ^UMPUTER od 17. do 19. ure ob ur£beni Podlagi Radia Žiri. VI-Vr?STRANI TV Železniki preko I9nn°b 18-> 19-15 in 21 • urL s -00 Danes Miran priporoča 20.00 svetPl s reQl|"ie se!e občinskega r\«}a občine Železniki in komentarji -Ponovitev ATM TV KR. GORA iJ" Videostrani 18.08 Test 18.15 Spovednik 18.16 EPP blok 18.20 rN- "šolska košarkarska liga" 19.00 Ivanka 19.15 videostrani 20.00 50 215Rrtca na Jeser,icab. ponovitev \A/šu Satelitski program Deutsche r"8 22-00 Videostrani *V ŠIŠKA m, ^ostrar'i 19.50 Napoved sporna 20.00 Telemarket ... Telemarket zapoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 0,:°° Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 18 jI Pr99rarfi. ponovitev, Steping out kult, Kronika. ponovitev 18.45 Zgodovina, C ?n'n mi 1940 T°P sPot 20,1° Glasbeni J3rv? 30 M|adinski program 21.30 Film Viti«; T°P sPot 23.05 TV prodaja 23.10 UBo strani RA KRANJ Začetek programa, uvodna na-cJnTecl 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -pr"9a jutranja kronika 7.20 Čestitka tiSL,e!i6ienia 7.40 Pregled dnevnega Hov 50 EPP 620 Oziramo se 8-30 &.5rj c6 2nam domov 8.40 Pregied tiska (S ^PP 9.00 Gorenjska včeraj, danes lojV. Jonna dneva: Gost v studiu škofe-C pna '9or Draksler 9.50 EPP 10.20 ... Vlr>arski prispevek 10.40 Zaposlo-'.50 EPP 11.00 Kdo bo koga vani« ski prispevek 10.40 Zaposlo-1l&,10-50 EPP 11.00 Kdo bo koga Os'r'.Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 ^'irtnice, zahvale 12.40 Novinarski !6dnPevek 12-5fJ EPP 13-00 Pesem lar*5 1320 Prometni kviz 13.40 Novi-9rikL Prispevek 13.50 EPP 14.00 Gor-kot;Jfa. danes 14.30 Planinsko športni 1450 EPP 15.25 EPP 15.30 M0»°aki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 fjQ*lnarski prispevek 16.50 EPP 17.00 l^e-Prograde do Merkurjeve nagrade .Pp 18-°° Gorenjska danes, jutri Ve Usic machine 18.50 EPP 19.30 kuitJn'„ Program - Parnas - oddaja o Kranj Zaključek programa Radia R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Terenska ekipa se bo potepala po nakupih pred prazniki. Vsekakro ne bo dolgčas, skušala bo izvedeti čim več zanimivega in uporabnega. Med javljanja terensek ekipe uvrščamo v spored dopoldne tudi vrsto zanimivih informacij. Ob 15:30 bomo spemljali in komentirali, nato prebrali obvestila. Poročilom radia Deutsche VVelie lahko prisluhnete ob 16:30, ob 16:50 pa sledi oddaja Tudi drugje je lepo. Ljubitelje narodno zabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkart 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Jesenice (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK Jesenice 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "Šport za vse" 13.00 Turizem v občini Kranjska Gora 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec)18.00 Tednik - Občina Radovljica - gost v studiu odgovarja na vaša vprašanja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji 8ost 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 ruga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 24.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.55 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutor je lahko 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Dan na ljubljanskih ulicah 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.30 Planinski in jamski svet 14.00 Pasji radio 14.05 Ljubljanske županske volitve 15.00 RGL obvešča - komentira 16.00 Črna kronika 17.30 Kultura 18.25 Film 18.45 Vreme 19.00 D. J. Dekky 20.00 Poslovni barometer 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih uVs«ko l... |2&5*W pozdrav. Pokrovitelj nedeljske oddaje: 'piZERTJA KOŠUTA, Pn aE' c- Kokrškega odreda 18, KRIŽE, tel. 064 58-758. PIZZERIJA p£? NA- GOLNIK, 36, tel.: 064-461-502. Nudijo 18 vrst pizz, dodatke k Hai o1, 0Cvm sir' svinjski in puranji zrezki, solate, pršut,... "LO 58-7F>R( R»7\/ri7 hmnft na va&n Jfllfinn rr,.-- 58-758! Razvoz hrane na vaše želeno rng t0> dom, prijetno družbo... Pokličite, obišče-i 2. decembra ■ Z nedeljskim kolom v ''g' so naši hokejisti v tem tekmovanjem odigrali tudi J Ji'.srečanji. Ekipa Bleda je doma gostila Kapfenberg in l"J »enačeno 3:3 (1:1, 1:1, 1:1), ekipa Acronija Jesenic pa je 8UD"a z avstrijskim Gradcem 2:6 (0:3, 0:2, 2:1). v finale letošnje alpske lige "q se tako uvrstili ekipi celovš-slfč3- ^AC - ja, ki je zmagal v jpini B in ekipe Feldkircha, Je bil najboljši v skupini A. ,a naša tri moštva, Acroni sofi106, Bled in Olimpijo, ki . tekmovanje končala na zadn-IJ tr.eh mestih, pa je bila 0snja alpska liga pač prehud d '°gaj, saj so bili le na trenutke rcni nasProtmk s tuJci okajenimi avstrijskimi moštvi. tod nede,J° Pa se Je končalo 01 tekmovanje v tako imeno-, nem jadranskem pokalu, v te.rem so Mav»e Jate slavili 'hokejisti Na drugo mesto so se uvrstili hokejisti Medveš-j,al(a, tretja pa je bila ekipa H\T Casinoja Kranjska Gora, Plev zadnji tekmi 4:6 (3:3,0:1, '*■} izgubila z Impos Celjem. , ^anes pa se začenja letošnje ržavno prvenstvo. V njem bo Jastopalo devet ekip, ki se odo v enotni skupini najprej ^merili po dvokrožnem ligaš-m^ sistemu. Nato se bodo n.-. tVa razdelila v dve skupi-d ' vprvi bodo štirje najboljši, v [Ugi pa preostala peterica. V UDen skupinah bodo tekmovali še po štirikrožnem sistemu, sledila pa bo končnica. V boju za naslov državnega prvaka bo slavilo moštvo, ki bo prvo osvojilo štiri zmage, za tretje mesto pa bosta tekmeca igrala na tri zmage. Letos bomo imeli Gorejci med deveterico ekip pet moštev. Prvi adut za naslov državnih prvakov so zagotovo igralci ekipe Acroni Jesenic, ki so si za načrt seveda zastavili lov na novo zvezdico. Zaenkat jih imajo v svoji zbirki skupaj 26 in tri v samostojni Sloveniji. Danes bodo na prvi tekmi gostovali v Celju. Iz Podmežakle je včeraj odpotoval češki igralec Mihael Konečny, ki se domov vrača zaradi bolezni v družini, prav tako pa na Jesenicah ni upravičil pričakovanj vodstva kluba pred sezono. Kot so povedali v jeseniškem klubu zaenkrat zanj ne bodo iskali zamenjave. Doma, v Podmežakli, pa se bo prvič v državnem prvenstvu predstavilo mlado moštvo HIT Casino Kranjska Gora, ki bo ob 18. uri (od danes naprej bodo vse tekme v Podmežakji ob 18. uri) gostilo moštvo kranjskega Triglava. Triglavani so namreč, kljub "razpadu" lanske ekipe, tik pred zdajci uspeli sestaviti svojo člansko moštvo. Kot je povedal Gor-azd Drinovcc, ki skupaj z glavnim trenerjem Milanom Grahom skrbi za moštvo (in hkrati po potrebi tudi še igra), bo Triglav letos povsem amaterska ekipa, v njej pa bodo od prejšnjih igralcev ostali: Miha Pavlovšnik, golman Aleš Zalo-kar, Sebastijan Kozjek, Boštjan Omerzel in Aleš Škofic. Poleg njih bodo v ekipi še mladi, perspektivni igralci iz, mladinske in kadetske ekipe Triglava. "K ljub številnim težavam, zlasti zaradi neporav- nanih lanskih računov na kranjskem drsališču, smo uspeli sestaviti ekipo, katere namen je predvsem, da mladi ostanejo v klubu in imajo vizijo za igranje v naslednjih letih," pravi Gorazd Drinovec. Druga med kandidati za letošnjo zvezdico je med gorenjski ekipami HK Bled, ki si je nabrala bogate izkušnje v alps ki ligi. Kljub temu da jih je zaradi zdravja zapustil finski trener Savolainen, si Blejci želijo uspeha. Moštvo je pred kratkim zapustil Matjaž Kopitar, na Bled pa je z Jesenic prišel Matjaž Mahkovic. Danes na prvi tekmi gostujejo v Mariboru. Na domači ledeni ploskvi na Bledu pa se bo danes predstavilo mlado moštvo HDK Bled, ki ga vodi trener Rudi Hiti. Mladi Blejci bodo danes ob 19. uri igrali z ekipo Olimpije. • V.Stanovnik MLADI RADOVLJIČANI USPEŠNI Radovljica, 2. decembra -Minuli konec tedna so v Brnu pripravili mednarodni plavalni miting. V konkurenci plavalcev osmih držav so nastopili tudi trije mladi predstavniki Plavalnega kluba Radovljica Park hotel Bled. Andrej Pire je v disciplini 200 m delfin zasedel Četrto mesto, Luka Babnik je bil v isti disciplini peti, Jan Jenko pa je bil na 200 metrov sedmi. • V.S. V četrtek, 18. decembra, bomo v Linhartovi dvorani v Radovljici razglasili najboljše gorenjske športnike GORENJCI CENIMO USPEHE NAŠIH ŠPORTNIKOV *° bralci Gorenjskega glasa dokazujete tudi z glasovnicami, na katerih predlagate, kdo je najboljši I — in ekipe v individualnih letnih panogah. Srečneži, ki Fj bo na žrebanju v begunjski?1 Elanu izbrala ena najusodnejših gorenjskih športnica pnjih let, plavalka Alenka I eJŽar, pa bodo dobili tudi ePe nagrade: Elanove najno-[pe smuči PSX, trenirko Elan ,n~\o in športno torbo Elan. ^stAJur^i rie D°m rbčl" B°hinj in §e več različnih predlogov je gorenjske ekipe leta predi; !Wnica" i nI i,T ZuUU Z RadovJ^a' v Linhartovi dvor- za dekleta. Med riforii predna- Blejski četverec brezVmarja SStfSJ'c- ?Sfl^ ani v Radovljici podelili pokale čijo športna plezalka Martina balinarje Trate iz Škofje Loke Nov «-XV- Z3S UZI ,ct"snJl najboljšim gorenjskim športni- Čufar, plavalki Nataša in Alen- kegljače Iskraemeca, ekipo pla- Ktn,JoJ "JSei?a-g0rciJJ.skega kom in šP°rtnicam, z njimi ka Kejžar, smučarki Nataša valcev iz PK Radovljica Park ,,Ka, športnice, ekipe v bomo poklepetali, pripravili pa Bokal in Spela Pretnar, biatlon- hotel Bled (Nataša in Alenka bomo tudi zanimiv spremljeval- ka Andreja Grašič, padalka Kejžar, Tanja Blatnik, Marko ni program. Skratka, vsi, ki vas -Irena Avbclj, tenisačica Petra *«»-«i««»w ;„ »ranAt. r'-ril n]n zanima šport, si že sedaj v koledar zapišite datum -18. december. O tej prireditvi bomo seveda še pisali, tokrat pa naj napišemo največ glasujete za najboljšega Milenkovič in trener Ciril Globočnik), pa kegljače na ledu z Jesenic, padalce iz Lesc, .... Nekaj predlogov seveda prihaja tudi za "negorenjce", zato zapišimo, da mora biti predla Rampre, deskarka Polona Zu pan, pa tudi ostale gorenjske športnice so ljubljenke posameznikov. išemo P" ekipah v igrah je predlo- . kakšne predloge nam "bralci g°v nekaj manj. Največkrat so gani športnik ali ekipa doma na pošiljate. Med športniki seveda °a glasovnicah zapisani edini Gorenjskem oziroma mora biti gorenjski državni pravki v AA »"»nictih Hn. igrah, vaterpolisti kranjskega Triglava, poleg njih pa je nekaj predlogov tudi za hokejiste Bleda in Acroni Jesenic, košarkarje Loka kave in člansko moštvo Nogometnega kluba Triglav Tele TV. Več pa je član enega od gorenjskih klu bov (ali oboje hkrati). Vaše predloge še do 12. decembra sprejemamo na glasovnicah v naše uredništvo: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj "Za izbor najboljših športnikov". Srečneže, kot re- predlogov za ekipe v individual- čeno, čakajo res lepe nagrade nih športnih panogah: tako za • V.S. »J" so naslov najboljše ekipe tgJPotisti Triglava, ki so tudi številčnejše navijače. b<|veda bomo te dni o naj-glJ n gorenjskih športnikih n0s°vali tudi gorenjski športni ta|,lnarJi in dopisniki, rezultati gl 0 vašega glasovanja kot b0i°Vanja nas novinarjev pa VjJl? objavljeni v zadnji šte-jo 1 Pred slavnostno podelitvi- Vhmbra- V cetrtek> 18- de" ^Port ' Domo namreč skupaj s b0 tn° Zvezo Radovljica, ki Pri7na Prireditvi podelila tudi nanja najboljšim športni- v igrah na Gorenjskem osvojili v letošnjem letu navdušili svoje smučarja skakalca minule zime Primoža Peterko in zmagovalca svetovnega pokala med skifisti veslača Iztoka Čopa. Glasove svoji oboževalcev pa dobivajo tudi svetovni mladinski prvaki: kombinatorec Roman Perko, veslač Luka Špik in balinar Damjan Sofronievski. Seveda glasujete tudi za košarkarja Marka Milica, za padalca Matjaža Pristavca, posamezne predloge pa dobivajo tudi nekateri drugi. BRALCI (M«§«& GLASA GLASUJETE Moj predlog 1. športnik.................................................................................... 2. športnica................................................................................. 3. ekipa v igrah....................................•....................................... 4. ekipa v individualnih športih.................................................... Moj naslov................................................................................... Glasujete lahko za enega, dva, tri ali vse štiri! 1. nagrada : Smuči Elan PSX 2. nagrada: trenerka Elan "Nagano" —■——mm 3. nagrada: športna torba Elan C§ Jk &k t Glasovnice najkasneje do 12. decembra ŠSmmmr^š\[ pošljite na naš naslov: mmmmmmmmmmm ® Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, „. I(_ "Za izbor najboljših športnikov" NAbHAJUJt OBETAVNO LE PETERKA Kranj, 2. decembra - Konec tedna so naši skakalci in nordijski kombinatorci nastopili na prvih tekmah letošnjega svetovnega pokala. Med našimi je prve točke osvojil le Primož Peterka. Primož je bil na sobotni tekmi v Lillehammerju deveti, v nedeljo pa je svojo uvrstitev še za mesto izboljšal in bil na koncu osmi. Tako je dokazal, da je na sezono res dobro pripravljen, manjka pa mu, kot je sam povedal pred odhodom na Nizozemsko, še malce več sproščenosti. Žal so naši ostali razočarali, saj drugega finalista nismo imeli. Solidno je v novo sezono štartal tudi kombinatorec Roman Perko, ki pa mu v ekstremnih pogojih (mraz, veter) v finskem Rovaniemiju, sicer ni uspel izjemen podvig. V petek je bil v sprintu (skok in tek na 7,5 kilometra) 31, na nedeljski tekmi je bil skupno (skok in tek na 15 kilometrov) 41. • V.S. V kranjskem skakalnem klubu več kot 20 reprezentantov KMALU TRENINGI IN TEKME NA KRVAVCU Kranj, 2. decembra - "V letošnjem pripravljanem obdobju smo v celoti opravili zastavljene programe vseh naših selekcij, čeprav so ti programi zelo dragi, saj zaradi premajhnih objektov brez žičnic treniramo največ v tujini," je na tradicionali tiskovi konferenci pred začetkom letošnje skakalne sezone prejšnji teden poudaril glavni trener SK Triglav Jani Grilc. Kranjski skakalni klub Triglav ima namreč v svojih vrstah več kot dvajset reprezentantov vseh selekcij, med katerimi je prvo ime prva gotovo lanski zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka. Poleg njega je članski reprezentant tudi Urban Franc, v klubu pa so ponosni tudi na velike uspehe mlajših, zlasti skupnega zmagovalca alpskega pokala Primoža Delavca, tretjeuvrščenega Gašperja Čavlovica, četrtouvrščenega Milana Živica, ter Uroša Peterka, Roberta Kranjca in Bineta Norčiča, ki so se uvrščali med deseterico. Prav tako imajo v klubu vrsto državnih prvakov v različnih kategorijah. Od letošnjega marca imajo v klubu tudi strokovno tehničnega vodjo, Bogdana Norčiča, za psihološko plat priprav skrbi dr. Matej Tušak, dobro pa sodelujejo tudi s šolami in s pomočjo prof. Marije Simčič vestno zasledujejo uspeh skakalcev. V nordijski šoli vzgajajo mlade rodove tekmovalcev, ena od pomembnih nalog kluba pa je, da vsako leto dobijo nove člane, ki jih vključijo v šolo skokov Primoža Peterke. Letos je vpis vsako sredo od 18. do 20. ure v skakalnem domu na Gorenji Savi. Poleg treningov in tekmovanj imajo v klubu veliko dela s posobitvijo obstoječih skakalnih objektov, letos pa so največ dela posvetili izgradnji treh skakalnic na Krvavcu. Tam bo že 13. decembra prva letošnja tekma za fante do 15 let, vrsta tekem pa bo tudi v naslednjih mesecih. Žal je velik problem organizacija tekem v Planici, saj je še vprašanje, če bo tam sploh moč skakalnice usposobiti za tekmovanja. Kljub temu, da jc že zagotovljen dener za izgradnjo nove sklanice na Bauhenku, pa se gradnja še ni začela, saj šele sedaj dobivajo zadnja soglasja in so po besedah predsednika SK Triglav Jožeta Javornika v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. • V.Stanovnik TEKAČI IZBOLJŠUJEJO SLAB VTIS Ramsau, 1. decembra - V avstrijskem tekaškem smučarskem centur, kjer bo januarja tekma svetovnega pokala, leto kasneje pa Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, je bila v nedeljo FIS tekma, kjer je blestela Kamničanka Andreja Mali. Na 5 km dolgi progi v prosti tehniki je za 11 sekund zaostala tudi najbojša avstrijska tekačica na smučeh Maria Theurl. Ines Hižar iz Medvod je bila peta. V izredno močni moški konkurenci je LogatČan Jože Petkovšek z nekaj več kot minutnim zaostankom osvojil osmo mesto in s tem osvojil okoli 40 Fis točk, kar je daleč najboljši dosežki v zadnjih letih našh tekačev. Vasjajlupnik je bil 12., za kar so mu naračunali 47 Fis točk. V težkih razmerah, med tekmo je vseskozi snežilo, je na 10 km dolgi progi v prosti tehniki, zmagal najboljši avstrijski tekač Alois Stadlober. Naši tekači se ta teden selijo na Pokljuko. • M. Močnik PETO MESTO MARTINE ČUFAR Kranj, 2. decembra - Konec tedna je bila v Birmingha-muzadnja letošnja tekma za svetovni pokal v športnem :zanju. Mojstrančanka Martina Cufar je bila na tekmi ..I.,1.X„ I..,« ~«t~VU 1at~XnliU tnlrmol, minil.>m.. i,' in. ČESTITKE MLADIM PLEZALCEM Tržič, 1. decembra-Planinsko društvo Tržič je minulo sredo pripravilo sprejem za pet tržiških športnih plezalcev, ki so dosegli odlične rezultate na svetovnem mladinskem prvenstvu v Avstriji. Klemen Bečan, Tomaž Valjavec, Matej Sova, Saša Truden in Nastja Guzzi so prejeli simbolična darila in spregovorili o plezanju in težavah, s katerimi se srečujejo. Klemen Bečan in Tomaž Valjavec pa sta za doseženi medalji dobila še spominske plakete Športne zveze Tržič. • P.B. PRESENEČENJ TUDI TOKRAT NI BILO Vaterpolisti so v soboto odigrali drugi krog v državnem prvenstvu. Dve srečanji sta bili v Kranju eno pa v Trstu, kjer "domujc" edini predstavnik Obale Koper. Tomas Portorož Je namreč dva dni pred začetkom odpovedal sodelovanje zaradi neurejenih razmer v občini Piran. V Kranju sta bili de srečanji. V prvem med Kokro in Probanko Leasing smo gledali izredno izenačeno srečanje. Vse do polovice so imeli malenkostno prednost gostitelji, mladi vaterpolisti Kokre, ko pa je prišla utrujenost, so to izkoristili gostje iz Maribora in zasluzeno zmagali z razliko treh zadekov. Za drugo srečanje pa bi lahko rekli, da je bila to igra mačke z miško. Triglavani, ki so že v evropskem pokalu dokazali, da sodijo že v sam vrh evropskega vaterpola, so že do polovice srečanja naredili razliko desetih zadetkov. Čeprav niso nastopili v najmočnejši postavi (Primož Tropan ni igral niti sekunde, Matjaž Homovec in Erik Bukovac pa nista bila zapisana v zapisniku), so to prednost do konca še povečali in slavili na koncu zmago s petnajstimi zadetki razlike. Med strelce pa so se vpisali vsi, ki so bili v vodi, tudi vratar Igor Belofastov. Enak rezultat kot v Kranju pa je bil dosežen tudi v Trstu, kjer je Koper gostil Mogoto Ljubljano. Mogota je bila enakovreden nasprotnik le v prvem delu srečanja, nato pa so vse niti igre v svoje roke vzeli udeleženci evropskega pokala pokalnih zmagovalcev in zmagali z enako razliko kot Triglav. Rezultati: Kokra - Probanka Leasing 4:7, Triglav - Tivoli 18.3, Koper - Mogota Ljubljana 18:3, Kamnik - prost. • J. Marinček TUDI LETOS KOLEDAR PRIREDITEV Tržič, 2. decembra - Športna zveza Tržič bo tudi v letošnjem letu izdala KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV V LETU 1998, v katerega bi radi vključili vse športne prireditve, ki jih bodo sama Zveza, klubi in društva ter drugi pripravili v letu 1998, zato vabijo vse zainteresirane, posebej še svoje člane, da jim do 20. decembra 1997 sporočijo, katere prireditve bodo organizirali v prihodnjem letu. Ker je prihodnje leto tudi "Leto športa v turizmu", bodo skupaj s Turističnim društvom Tržič v koledar vključili tudi športno turistične prireditve. V kolikor organizatorji posameznih prirditev še niste določili točnega datuma posamezne prireditve, bodo zadovoljni tudi, če jim boste sporočili vsaj teden oziroma mesec, v katerem nameravate izvesti določeno prireditev. Obenem s tem pa Športna zeza Tržič vabi tudi vse klube in društva, da ji sporočajo zanimivosti in rezultate, ki jih bodo po tem uredili za objavo v novem tržiškem mesečniku Tržičanu. Te podatke sporočajte vsak mesec do vsakega predzadnjega torka. • J. Kikel ŠPORTNI KROG Rezultati žrebanja 26. kroga ....JcSta!.Ia 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1 27 2 28 6 31 9 32 13 33 15 36 18 40 20 41 21 42 26 43 44 45 46 50 51 54 55 57 62 63 68 70 75 / / / / / Urednost prodanih srečk: Skupna urednost dobithou: DodabeU neizplačanih dobitkou: 21.250.500,00 SIT 10.625.250,00 SIT 1.008.581,00 SIT število dobitkov vrednost GLAVNI DOBITEK 8.258.009,00 SIT KROG DOBITEK 1395.074,00 SIT DOBITEK "DVE VRSTI" DOBITEK "ENE VRSTA" CŽE3I Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: .31.1.. 1998. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: ROČNI MEŠALNTK PRENOSNI RADIO OSEBNA TEHTNICA 7 0 9 0 4 6 8 7 6 9 5 1 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzomete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 31. 1. 1998 Žrebanje . 27, . kroga bo v nedeljo, ,1X12« 1997 ob 15. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV. Sklad za 27. krog bo povečan za 500.000,00 SIT Športna loterija d.d. Informacije 061 9736. ZMAGI BLEJSKIH EKIP Bled, 1. decembra - Odbojkarice Špecerije Bled so na gostovanju pri "študentkah" zabeležile svojo tretjo letošnjo zmago. S tem so dokončno prehitele svoje nasprotnice, kar pa je bilo tudi pričakovati, saj letošnja ekipa Julči ŠOU FrupiVital po kvaliteti resnično ne sodi v najvišjo odbojkarsko ligo. Julči ŠOU FrupiVital : Špecerija Bled 1:3 (-12, -69, 9, - 6). Za nasprotje od "študentk" pa odbojkarji Bleda s tekme v tekmo dokazujejo, da gotovo sodjoi med najboljše ekipe v Sloveniji. V gorenjskem derbiju 1B. DOL-so njihovo moč občutili tudi odbojkarji Terma Lubnika. Tudi njim ni uspelo svojiti niza (0:3 (-7, -12, -11)) in Blejci še naprej ostajajo s samo dvema izgubljenima nizoma in 22 točkami krepko v vodstvu. Tri kroge pred koncem zaostaja Žužemberk sna drugem mestu za 6 točk, sledi Ljutomer 12, Granit Preskrba in Termo Lubnik 10, Hoteli Simonov zaliv 8, Kočevje 6 in ŠDO Brezovica 4. V soboto pa se niso preveč utrudili tudi odbojkarji Astec Triglava. Mislinja je bila enostavno prelahek nasprotnik za vodilno ekip 2. DOL moški - kranjski Astec Triglav. Tik za petami mu je z istim številom točk VC Portorož, ki je tokrat osvojil nov par točk na gostovanju pri Bledu II Blejski mladinci so tokrat zaigrali kar dobro, vendar bodo morali prvo zmago poiskati proti kakšni "slabši ekipi", kot so bili tokrat Primorci. Dober odpor pa je tokrat nudila tudi ekipa Šenčurja na gostovanju pri Benediktu. Šenčur sicer ni osvojil niza, vendar so se morale domače odbojkarice za zmago kar potruditi. V 3. DOL so igrali - moški: Gimnazija Šiška - Termo Lubnik II 3:0, Gostilna Jarm Kropa : Mokronog 3:1, Bohinj : Logatec 3:0. V vodstvu je Gimnazija Šiška z 12 točkami, Termo Lubnik II je 6. (6), Bohinj na 7. (4), Gostilna Jarm Kropa na 8. (4), Žirovnica pa na 10. mestu (Brez točk).V ženski konkurenci 3. DOL : Bled II : ŽOL Partizan Šk. Loka 2:3, Mehanizmi Kropa : TPV Novo mesto II 1:3, Bohinj : Kočevje 2:3. V vodstvu je ŽOK Partizan Šk. Loka (14) pred Bohinjem (12), ŠD Mladi Jesenice so 4. (8), Mehanizmi Kropa 7. mestu (4), Bled II pa na 8. mestu (2). • B. Maček ATL1 SAVIJA ČETRTA V KROSU Kranj - Četverica atletinj in atletov kranjskega Triglava je v soboto nastopila v Slovenski Bistrici na državnem prvenstvu v krosu. Marina Šavija je bila četrta pri mlajših mladinkah, njena klubska kolegica Polona Kern pa v isti starostni skupini peta. Klemen Likozar se je med pionirji uvrstil na osmo mesto, enako mesto pa je med mlajšimi mladinci zasedel tudi Andraž Štalec. • CZ. ATLETINJA BRIGITA BUKOVEC MED TRŽIŠKIMI MALČKI - Pred dobrim tednom dni se je otrokom iz vrtca Deteljica v Bistrici pri Tržiču uresničila lelja, da bi se srečali z najboljšo slovensko atletinjo Brigito Bukovec. Najprej so ji prikazali vadbeno uro, nato pa so k telovadbi povabili tudi gostjo. Skupaj so vadili tek čez ovire, Brigita pa je otrokom podarila oviro in kaseto z vajami teka Čez ovire. Z zanimivo obliko dela so otroci spoznali, da je šport lahko prijeten in koristen. Telovadba z Brigito pa je le ena od vsebin, ki so jo vzgojiteljice vključile v projekt "S športom do zdravja". Prej so le imeli jesenski tek v naravi in štafetni tek med skupinami. Telovadba z znano atletinjo bo otrokom gotovo še dolgo ostala v lepem spominu. Celoletne vtise bodo prikazali z risbami, fotografijami in video posnetki na razstavi ob koncu šolskega leta, ko bodo športni projekt končali tudi s telovadnim nastopom. • Ana Jerman ZASLUŽENA ZMAGA MERKURJEVK Merkur - Fužinar Interdiskont 5:2 Kranj - Kranjske trgovke so po pričakovanju zmagale in osvojile novi točki. Blestela je spet odlična Polona Čehovin, ki je z lahkoto opravila s svojimi nasprotnicami. Po eno zmago sta prispevali še Petra Fojkar in Urška Petrič, ki kaže v igri velik napredek. Merkurjevke so bile boljše tudi v igri dvojic. Rezultati: Čehovin - Strpnik 2:0, Petrič - Dretnik 2:0, Fojkar -Steblovnik 0:2, Čehovin Fojkar - Stropnik + Steblovnik 2:0, Čehovin - Dretnik 2:0, Fojkar - Stropnik 2:0, Petrič - Steblovnik 0:2. • N. Antonič SAH ZMAGA V KRŠKO Ljubljana, 1. decembra - V hotelu Ilirija v Ljubljani se je končalo ekipno državno šahovsko prvenstvo. V izredno borbenem zadnjem kolu je največ točk (12/28) uspelo zbrati igralcem ŠK Triglav Krško. V zadnjem dvoboju so premagali Ptuj s 4:2. Meč točko manj je zbrlal Ljubljanski šahovski klub, ki je v zadnjem kolu igral neodločeno s Piramido Maribor. Tretje mesto si je priboril Intall Kovinar Maribor z zmago 3.5:2.5 nad Žusterno. Tomo Zupan Kranj in Nova Gorica sta se razšla s 3:3. Ligo zapuščata šahovski sekciji Tomo Zupan Kranj in Žusterna. Končni vrstni red: 1. ŠK Triglav Krško 12/28, 2: LŠK 11/27, 3. ŠK Inntal Kovinar Maribor 9/22, 4. ŽŠD Maribor ŠK Piramida 8/ 24, 5. Ptuj 7/21, 6. Nova Gorica 4/18, 7. Žusterna 3/15.5, 8. Tomo Zupan Kranj 2/12.5. • A. Drinovcc PRVI PORAZ LOKA KAVE Radovljica, Kranj, Škofja Loka, 2. decembra - Poleg igranja reprezentantov za kvalifikacije na EP, ko so naši košarkarji t soboto 75:71 (35:38) na Polzeli ugnali reprezentanco Nemčije, je bilo minuli konec tedna zanimivo tudi na gorenjskih košarkarskih igriščih. Tako je bil v l.B moški ligi v škofjeloški dvorani na Podni derbi, na katerem sta se pomerili ekipi Loka kave in Zagorja Ločani so sicer igrali dobro, na koncu pa so bili goste bolj zbrani in tako ekipi Loka kave "odškrnili" prvo točko v letošnjem prvenstvu. Rezultat je bil 74:85 (42:42). Ločani, ki so sedaj na lestvici drugi z enakim številom točk (17) kot prvouvrščeno Zagorje, v soboto gostujejo pri Olimpiji mladi. Ze v petek so v dvorani na Planini košarkarji Triglava gosu" Litijo in kljub temu, da so priložnost za igro dobili vsi igrali-slavili 101:74 (51:26). Triglavani so na lestvici tretji, v soboto pa gostijo Hrastnik. Zanimivo je bilo v soboto tudi v novi dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici, kjer so košarkarji Gradbinca Radovljice gosti« Kemoplast Šentjur. Domači igralci, ki so bili skoraj leto in pol prisiljeni igrati tekme na Jesenicah, so bili sicer v prvem A' delu tekme malce nezbrani, na koncu pa so zasluženo zmagali (31:40). Na lestvici so sedaj na sedmem mestu, v soboto P gostujejo pri Jezici. Košarkarji Gradbinca Radovljice so v soboto prvič nastopi v domači dvorani in pred več kot 500 gledalci tudi zmagali. V soboto so v domači dvorani na Podnu v 12. kolu SKL košarkar^ Odeje Marmorja gostile ekipo Ingrada Celje in po dobrem P^IS delu na koncu vendarle priznale premoč Celjank. Rezultat je bil 49:° (37:28). Na lestvici so Ločanke še vedno na četrtem mestu, v sobot pa gostijo Jezico mlade. • G.L., V.S., foto: T.Dokl ZAČEL SE JE DRUGI DEL ŠKL Kranj, 1. decembra - Košarkarji v šolski košarkarski ligi so začel', igranjem druge polovice ligaškega dela. V okrnjeni konkurefl (po izstopu OS Gorenja vas) gorenjske lige je OŠ Franceta BevK iz Tolmina 39:29 premagala OS Jakoba Aljaža Kranj, OŠ KranjsKJ Gora pa je premagala OŠ Cerkno 75:70. Žirovci so bili prosti. Me srednješolci je v gorenjski ligi ekipa kranjske Ekonomske J upravno administrativne šole 43:33 premagala ekipo Srednj. kovinarske in cestnoprometne šole Škofja Loka, kranjski trS°-cj pa so 51:64 premagali škofjeloške gimnazijce. Jeseniški gimnaZ'J so bili prosti. • V.S. ffi.jBiu LOCANKE JESENSKE PRVAKINJE , Tudi rokometna sezona se počasi zaključuje. Tokrat s° prvenstvom končale drugoligašice. . ^ Ločanke so kljub eni manj odigrani tekmi jesenske prvakinj^' ji sledijo rokometašice Save, Gorenjski ženski rokomet je spe* pohodu. Zanimivo je tudi v prvi B moški rokometni ligi. V samern v* je prava gneča in zelo majhne razlike. Edini od gorenjskih lig3 .jjj so doma igrali le rokometaši CHIO Besnice in zanesljivo osvoj nov par točk. ,f t8 Dobro sta se tokrat odrezala tudi oba drugo A ligaša. P^lf. v ostala neporažena. Radovljica je osvojila sploh prvo tor.^va prvenstvu. Radovljica ne igra tako slabo, le končnice so njia slabost. Sava se z vročega gostovanja v Črnomlju vrača z n°0lu parom točk in skokom na drugo mesto. Za vodilnim Kn^e zaostajajo tri točke. Razpored do konca jesenskega dela pa da Strašani lahko prezimijo kot drugi. Rezultati: 1. B liga - n}°^3-CHIO Besnica - Ajdovščina 30-24. Rudar (T) - Radeče V^x\Li 22, Drava - Velika Nedelja 20-30, Šmartno - ČK. Loka 19-30, tpg - Gradbinec Preddvor 31-20, Grosuplje - Dol TKI Hrastnik Rudar (T) ima 13 točk, Inles in Sk. Loka 12, Chio Besm» \ sedma s sedmimi točkami, Gradbinec Predddvor z eno enajf4 '77, A liga - moški: Sviš - Krim 21-25, Mitol Sežana - Radovljica 2/-* Črnomelj - Sava 20-28, Nova Gorica - Grča Kočevje 34-23, K°r ja - Mokerc 27-24. Prvi Krim ima 13, druga Sava pa 10 točk. Za?2i Radovljica ima eno točko. 2. liga - ženske: Ptuj - Sevnica . Škocjan - Šk. Loka 19-23, Zagorje - Šentjernej 15-15, Ilir. B»*PJj Saa 8 - 40, Novo mesto - Polje 25-25. Prve so Ločanke z l»" ja točkami in tekmo manj. Druga Sava ima točko manj. Za°*j v tekma med Šk. Loko in Ptujem bo v soboto, 6. 12., ob 16. •* , dvorani Poden. Mladinci: Prule - Sava (3-12), Škofja Lok Trebnje 20-20, Delmar - Chio Besnica 18-18. St. deklice: Mo*6 Sava 14-17. • M. Dolanc KEGLJANJE SIMON JENKO PRVI V zadnjem krogu prvega dela Gorenjske lige se |e >. «»* Škofji Loki z zmago na derbiju vodećih ekip obdržal na P mestu lestvice. magai Tik za petami mu je Ljubelj, ki je tokrat doma PreI^eSni Adergas, v prvem delu pa edini prizadejal poraz vodečemu. ^ zmagi s 5:3 sta v tem krogu dosegla tudi Elan in Jesenice * j-eValo ostala v boju za vrh v drugem delu prvenstva, ki se bo nada j ^ 17. 1. 98. Rezultati: Lubnik : S. Jenko 2:6, Ljubelj : Adergas $ '■3, Ep Com. Jesenice. Kr. Gora 5:3. Lestvica. ^ 2. Ljublej 10 točk, 3. Lubnik 9 točk, 4. Elan 0 jn enice 8 točk, 6. Adergas 4 točke, 7. Polet 4 k* Elan : Polet 5:3, Ep Com. Jesenice. Kr. Gora 5:3 Jenko 11 točk " 5. EP Com. Jesenice 8. Kr. Gora 2 točki. • J. Pogačnik Naši reprezentanje v biatlonu si od "olimpijske" zime veliko obetajo k NIKOLI TAKO MALO TEŽAV KOT LETOS 'ovenski biatlonci so brez težav in poškodb opravili priprave na novo sezono, JMna v Lillehammerju na Norveškem - Andreja Grašič na zadnjih treningih tojn/' 2. decembra - Le še Vladimir Korolkevič. Tudi os- Štart lo" Diat,once do tali v vodstvu naše biatlonske sv t V novo sezono tekem reprezentance so tik pred prvi- •lovnega pokala, ki se bodo mi tekmami zadovoljni. "Fantje i 0s začele v Lillehammerju ta in dekleta so izvedli \ ko Lillehammerj nec tedna in končale v "ochfielznu v Avstriji sredi ?*arca. Naše najboljše seveda *aka vmes še nastop na olimpijskih igrah v Naganu, na c'anskem svetovnem prvenst-% ki bo na Pokljuki (zasledovalno) in v Hochfilzu (ekipno), na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Jeruchu v Ameriki, na člans-ke>n in mladinskem svetovnem Prvenstvu v Minsku v Beloru-Jfl) in na drugih mednarodnih tekmah. .Naši biatlonci so sredi prebjega tedna končali zadnje Priprave v Kiruni, ki so po besedah glavnega trenerja Vla-"»mirja Korolkeviča stoodstotno uspele, čeprav so imeli dva dni težave s pomanjkanjem snega. "Ko je sneg zapadel smo lahko res dobro trenirali, ?topnjevali smo kakovost trenda, precej tekmovalcev pa je ves zastavljeni program, v 168 dneh skupnih priprav so opravili vse načrtovane treninge in z veseljem lahko povem, da tako malo problemov, kot smo jih imeli pred to sezono, še ni bilo. To pa je zelo pomembno, saj se začenja hud boj za olimpijske norme in že za prvo tekmo v Lillehammerju so prijavljeni tekmovalci iz kar 32 reprezentanc," poudarja direktor biatlonske reprezentance Janez Vodičar. Vzdušje in odlične odnose v reprezentanci hvali tudi predsednik Odbora za biatlon pri SZS Peter Zupan, ki je - tako kot tekmovalci - vesel velikega razumevanja sponzorjev, ki cenijo dobre rezultate naših reprezentantov. Generalni sponzor naših bia-tloncev je namreč Zavarovalnica Triglav, poleg te pa imajo tudi vedno več drugih sponzor- Tržičan Tomaž Globočnik bi v tej zimi rad še izboljšal svoje dosedanje dosežke. namreč glavni cilj sezone tudi za naše biatlonce, ki so si že pridobili norme za nastope, te dni pa jih bodo morali na tekmah tudi potrditi. Največ seveda vsi pričakujemo od lanske zmagovalke tekme svetovnega pokala v olimpijski Nosawi in naše najuspešnejše tekmovalke vseh časov, Andreje Grašič iz Kri- ki jo začenjajo ta konec končno brez bolečin žev. "Zadnji trening v Kiruni je bil res uspešen, predvsem pa sem po lanski poškodbi prvič lahko tekla res sproščeno, saj v kolenu nisem več čutila bolečine. Seveda si želim dobre uvrstitve na olimpijskih igrah, prav tako pa bi se rada redno uvrščala za točke svetovnega pokala," je pred jutrišnjim odhodom na Norveško povedala Andreja Grašič. Tudi naše ostale tri reprezen-tantke: Lucija Larisi iz Gorij, Tadeja Brankovič iz Cerkelj in Matcjka Mohorič iz Kranja, so po letošnjih pripravah zadovoljne, saj so vse popravile svojo strelsko formo, ki pa jim še vedno povzroča več težav kot tek. Težave s streljanjem ima tudi lani še tekač Blejec Ivan Maric, ki še ne bo v naši ekipi za tekme svetovnega pokala, ampak se bo do novega leta še kalil na tekmah evropskega pokala. Zato pa ima imajo ambiciozne načrte, se pravi uvrščanje za točke svetovnega pokala, Tržičan Tomaž Globočnik, brata Jože in Matjaž Poklukar ter Tomaž Žcmva z Gorij. V naši A reprezenatnei pa sta še izkušeni Janez Ožbolt in Sašo Grajf. • V.Stanovnik -j, 2. decembra - Letošnja *«na se je za deskarje na di*^ 2a^e'a že prejšnji teden, f/eJšnji teden Da so se na letni sne Jšnji teden pa so" se"na letni "skovni konferenci s svojimi JJJrti in željami predstavili Wi člani Snovvboarding zveze Slovenije, ki so predstavili D°gat program letošnjih tekmovanja doma in na tujem, Jeyeda pa so tako kot ostali zimski" športniki deskarji še Posebno ponosni, ker imajo v sy°jih vrstah potnico na olim-P'jske igre - Polono Zupan. Polona, ki je kljub lanski hudi Nkodbi letos kot prva Sloven-*a že na prvi tekmi potrdila pnipijsko normo, ima v tem '^u prav zaradi olimpiade še Posebno velika pričakovanja: "Poškodba, se pravi rama, se mi še ni povsem pocelila, vendar sem dobro trenirala in rada bi tudi letos dobro nastopala - tako na tekmah ISF kot na tekmah FIS. Vem, da bo sezona dolga in naporna, osebno pa upam, da bom na olimpijskih igrah osvojila medaljo," pravi 21-letna Naklanka Polona Zupan. Sicer pa tudi za Polono prihajajo nasledniki, ki že uspešno tekmujejo na različnih tekmovanjih ISF ali FIS (Špela Lokar, Luka Grilc, Matej Voros - Johan...), mnogi pa bodo letos pri nas tekmovali na novem, tako imenovanem "Svvatch snowboard fun touru", ki je namenjen tako tekmovalcem kot rekreativcem in vetera- nom. To bodo regijska tekmovanja, ki bodo potekala tako v "freestavlu" kot "alpinu", na sporedu pa bo 10 tekem - prva 17. in 18. januarja. Na vsaki tekmi bo dobilo točke v svoji kategoriji po 16 najboljših. Te tekme so seveda namenjene vsem, ki vedo kaj početi z boardom, tekme svetovne serije ISF pa so seveda le za najboljše. Ena teh tekem iz letošnjega koledarja bo prvič tudi pri nas in sicer 25. januraja v Kranjski Gori (veleslalom na progi v Podkorenu). Dan oz. dva prej bo dvoboj v Trbižu in halfpipe v Sappadi. To pa bo tudi lepa priložnost, da si doma ogledamo najboljše. "Ker od države v vseh letih obstoja naše Snow- boardig zveze še nismo dobili tolarja, smo veseli, da nas razumejo sponzorji, ki nam iz leta v leto bolj pomagajo. Tudi Kranjskogorcem se zahvaljujemo, da so bili pripravljeni prevzeti organizacijo tekme svetovne serije pri nas, prav tako pa smo veseli podpisa pogodbe s smučiščem Tromeja, kjer imamo uradni trening center Snovvboarding zveze Slovenije za halfpipe. Tam bo 28. in 29. decembra tudi prva tekma slovenskega pokala v prostem slogu," pravi predsednik Snovvboarding zveze Slovenije Gor-an Valic. Teden dni prej pa se bo začel slovenski pokal v alpskih disciplinah v Mariboru. V.Stanovnik ŠPORTNA LEPOTICA V MEDVODAH Medvode, 2. decembra - V občini Medvode so pripravili projekt Športne dvorane Medvode 2000. Projekt je pripravil dipl. inž. arh. Rafael Draksler s sodelavci. Dvorana je projektirana kot večnamenski objekt, razdeljen pa je na tri dele in sicer na že zgrajeni in nedokončni južni del (3.300 kvadratnih metrov), srednji poslovno gostinski del in severna - ledena dvorana (2.413). Še pred današnjo predstavitvijo v sejni sobi občinske stavbe v Medvodah so poznavalci projekta ocenjevali, da bodo Medvode dobile najlepšo Športno dvorano. • A. Ž. Z Globtourom in Gorenjskim glasom smučamo ceneje ENA KARTA-TRIJE SMUČARSKI CENTRI Zima je tu in v sodelovanju z Globtourom Kranjska Gora nas sosedje tudi letos vabijo na avstrijsko Koroško Kranjska Gora, 2. decembra - "Podobno kot že vrsto let je Globtour Kranjska Gora pripravila ponudbo vseh vrst znižanih vozovnic za koroška smučišča in tudi nekaj drugih smučišč v Avstriji in Italiji. To so smučišča: Tromeja, Dobrač, Verditz, Osojščica - Gerlitzen, Mokrine, Moelltal, Goldeck, Ankogel, Katchberg, Sillan, ....Tako lahko smučarji pred odhodom čez mejo v naši poslovalnici v Kranjski Gori ali pa v poslovalnici na bencinskem servisu Petrol na avtocesti pred Karavnškim predorom kupijo znižane enodnevne katre, časovne družinske katre kot tudi večdnevne vozovnice vseh vrst. V ponudbi so tudi sezonske smučarske karte, vse pa so cenejše kot na smučiščih v tujini, dodatna prednost pa je tudi, da niso vezane na dan uporabe. Vse, ki vas o tem karkoli zanima, pa vabimo, da se oglasite v naši poslovalnici ali pokličete po telefonu 881-055 in radi vam bomo odgovorili na vsa vprašanja," pravi Brane Justin iz Emone Globtourja v Kranjski Gori. V sodelovanju z avstrijskimi smučišči pa je Emona Globtour pripravila tudi posebno akcijo za bralce Gorenjskega glasa (med obiskovalci koroških smučišč seveda prednjačimo Gorenjci!). Akcija traja od konca tega tedna (6. decembra) do 25. decembra - z izrezanim spodnjim kuponom pa se pred smučanjem čez mejo oglasite v poslovalnici Emone Globtourja Kranjska Gora ali v poslovalnici! na bencinskem servisu Petrol na Hrušici pred Karavnškim predorom in na smučiščih Tromeja, Dobrač in Verditz boste deležni Še prav posebnega popusta -otroci do 14 let bodo namreč smučali brezplačno, dodatno pa so znižali tudi karte za odrasle in mladino do 23 let - seveda le s kuponom. Takšen kupon bo objavljen še v vseh naslednjih Stotinkah do 19. decembra. --xy.xxx,y.xxxxy.xxy.—— Z GLOBTOUROM KRANJSKA GORA IN ENA KARTA - TRIJE SMUČARSKI CENTRI: Tromeja, Dobrač, Verditz Znižane karte za odrasle in mladino do 23 let Otroci do 14 let smučajo brezplačnol Informacije: Globtour Kranjska Gora, Bobovška 90, Telefon: 064 881-055 Prodajna mesta: Poslovalnica Kranjska Gora in poslovalnica na bencinskem servisu Petrol na Hrušici pred Karavanškim predorom GLASOM SMUCAMO CENEJE »tlK9 študent Ekonomske fakultete v Mariboru): karj Sem Povratrrik med snovvboarderje, saj sem žal moral UVrž^r° prekiniti zaradi študija. V snovvboard grand prixu bi se rad ,scal med prvo deseterico, na ISF lestvici pa bi se rad uvrstil ^ Prvih 250." "^ašper pintar (19 let, dijak Srednje komercialne šole Kranj): sem bil hudo poškodovan in sem izgubil večji del sezone, bj u? lmam v načrtu, da bi se uvrstil na evropsko prvenstvo, in da J1 na tem prvenstvu med 40 najbojšimi." Wh * en Razm8er (18 let> diJak Gimnazije Škofja Loka): Letos °sVn"-C Vedno nastopal v kategoriji st. mladincev in moja želja je st0 J'.tev nas'ova prvaka v snovvboard grand prixu in mesto na jpn'čkah na vsaki tekmi." to*r? Gmajnar (18 let, dijak Gimnazije Jesenice): V letošnji les. ni bi se v snovvboardu grand prixu uvrščal med prve tri, na ISF Prvp101 bi rad prišel med najboljših 200, na svetovnem mladinskem . nstvu pa bi bil rad med prvo petindvajseterico." feD aJ Za konec omenimo še, da bodo v SBC Bled drugo leto UarJa pripravili tudi dneve deskanjana Bledu. G. Lavrenčak 9 MERKUR M Šport Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 267 448, delovni čas: od 9. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Za neskončno zimsko veselje najmlajših ... Miklavževa ponudba za otroke po ugodnih cenah: puloverji iz termovelurja, THINK PINK, velikosti do 160 cm od 10.590,00 kombinezoni, RAISKI ali SORRY, od 17.990,00 velikosti do 160 cm snovvboard z vezmi, dolžina 90 cm 10.900,00 snovvboard z vezmi, dolžina 110 cm 16.900,00 smuči z vezmi, CLOV, Big Foot rokavice, na en prst rokavice, na pet prstov kape, BULA Količine so omejene! 17.900,00 1.390,00 2.200,00 od 3.990,00 PREJEU SMO Sporočilo borcev Prešernove brigade Borci Prešernove (Gorenjske) brigade smo se 11. oktobra 1997 zbrali na rednem zboru skupnosti borcev. Razpravljali smo o razmerah v Sloveniji in o stvareh, ki nas, borce in borčevsko organizacijo, motijo. Z našimi stališči telimo seznaniti tudi javnost. Naša brigada je bila enota slovenske vojske in del zavezniških vojska, ki se je dve leti uspešno bojevala v mejah nemškega Reicha. Bojevala se je na geografsko, geostrateška in geopolitično izredno zahtevnem ozemlju. Po svojih močeh smo prispevali k zavezniški zmagi in osvoboditvi Slovenije. Osvobodili smo Gorico, prodrli do Soče in se združili z zavezniki. Naša brigada je v teh bojih dala številne žrtve. Brigada je na tem ozemlju obstala in zmagala, ker je imela podporo večine prebivalstva. Na Gorenjskem do leta 1944 ni bilo domobranstva in kolaboracije, zato ker tod enako kot na Štajerskem in na Primorskem, Rimskokatoliška cerkev in oblastniki iz kraljevine Jugoslavije niso imeli takšnega vpliva kot v Ljubljanski pokrajini. Gorenjci so sledili klicu OF, ker so bili neposredno ogroženi od okupatorja. Nikakršnega zavajanja in terorja s strani OF ni bilo. Na Gorenjskem ni bilo državljanske vojne. Gorenjski domobranci so bili na vseh ravneh organizacijsko in taktično vezani na Gestapo in SS, poveljeval jim je gesta-povski podoficir Dieti. Skupaj Z Gestapom in SS so se bojevali zoper partizane, po njihovo "bandite", zoper NOV in PO S, zoper poštene in zavedne Slovence. Skupaj z Gestapom in SS so "iz ljubezni do slovenske domovine" (kakor trdita nadškof dr. Rode in Nova slovenska zaveza) in ker so varovali "življenja in imetja" (kakor pravi državni tožilec Drob-nič) zagrešili številne zločine. Prešernovci smo skupaj z ostalimi enotami NOV in POS ustvarili prvo slovensko vojsko v zgodovini, ki je nastala v štiriletnem neenakopravnem boju z okupatorjem. To so korenine današnje slovenske vojske. Danes pa nam nekateri kot slovensko vojsko ponujajo domobranstvo, čeprav sta moč in obstoj le-tega temeljili le na kolaboraciji, kapitulantstvu in izdaji. Prešernovci smo soustvarjali prvo slovensko državo, ki je nastala v NOB. Ta država je imela vse atribute državnosti - zakonodajno, sodno in izvršno oblast - imela je svojo upravo, šolski, kulturni in gospodarski sistem, ki se je pozneje razvil in utrdil. Nove slovenske države nismo ustvarili šele z osamosvojitvenim aktom leta 1991: tedaj smo državo, ki smo jo ustvarili v NOB, samo izločili iz jugoslovanske federacije in jo osamosvojili z namero, da jo vključimo v evropske povezave in EU. V NOB smo s priključitvijo Primorske povečali Slovenijo za tretjino; brez tega bi bila slovenska država nepomembno majhna. Danes pa nekateri hočejo NOB izničiti in razvrednotiti, njene pridobitve so ogrožene. Od sprave, kakor je bila deklarirana leta 1977 v govoru nadškofa dr. Pogačnika v Izjavi škofovske konference leta 1990 in v Izjavi Predsedstva Republike Slovenije o pomiritvi, ni ostalo nič. Opazna je le želja po obračunu in maščevanju. Priča smo siloviti medijski kampanji, v kateri se trmasto ponavlja, da je bila NOB le komunistična revolucija in zatorej družbeno škodljivo, zločinsko in zavrženo dejanje. Slovence skušajo prepričati, kakor so poskušali že domobranci, da je bila 2. svetovna vojna protikomunis-tična in protiboljševistična vojna. Vse glasneje so organizirane zahteve italijanske iredente, optantov in drugih, ki skušajo izsiliti revizijo osims-kega in rimskega sporazuma in ponovno italijanizacijo Istre in Slovenskega Primorja. Njihovo izhodišče je enako kot izhodišče naših domobrancev ter Rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem in njihovih somišljenikov. Vsi izhajajo iz ocene, da so ti sporazumi rezultat komunistične revolucije, NOB in Titove Jugoslavije in jih je zato treba revidirati. Tako domobranci, Rimskokatoliška Cerkev v Sloveniji in drugi spet na neki način kolaborirajo s tujci, ki hlepijo po slovenski zemlji. Podobno lahko ocenimo izlive sovraštva in revanšizma na avstrijski strani, izražene na zborovanju vplivne svobodnjaške stranke in v govoru koroškega deželnega glavarja, dr. Zernatta. Poleg prednosti, ki nam jih bo prineslo vključevanje v EU in druge evropske povezave lahko pričakujemo, da bodo na evropskem prepihu ogroženi tudi določeni nacionalni, politični, gospodarski, kulturni, socialni in drugi interesi in pravice slovenskega naroda in tudi mnoge pridobitve NOV. Zato menimo, da je boj za narodni značaj NOB hkrati tudi boj za obstoj in samobitnost slovenskega naroda. Naši nasprotniki se zavedajo, da upora ne morejo izbrisati. Enako kot na Hrvaškem sta tudi našim slovenskim "protirevolucionarjem" upor in NOB potrebna zaradi Evrope, ZDA, sveta, doma pa naj bi bil prostor samo za kolaboracijo in domobranstvo oz. ustaštvo. Seveda pa naj bi bila taka NOB "očiščena" komunizma. Zato zdaj govorijo o tem, da je bilo med partizani "veliko poštenih fantov", ustanavljajo organizacijo "svobodnih partizanov" in podobno. Ker pa je bila druga svetovna vojna protifašistična in protinacistična in so v njej sodelovali narodi, države in ljudje različnih svetovnih nazorov, kar velja tudi za Slovenijo, je cilj takšnih delitev lahko edinole opravičevanje kolaboracije in razbijanje enotne fronte odporniškega gibanja. Udeleženci 5. zbora Skupnosti borcev 7 SNOUB Franceta Prešerna Predsedujoči: Alojz Zupane ZA USPEŠEN POSEL W®Mm$^ml GLAS Enoumnost in anarhija v KS Brezje Novi svet KS Brezje je podedoval enoumni sistem iz prejšnjih časov, kar je bilo pričakovati takoj ob izvolitvi. Nič drugačna pa ni večina članov sveta, ko soglašajo in potrjujejo protizakonite odločitve. S tem v zvezi želim kot član sveta, javnost predvsem pa krajane in občane seznaniti z vrsto nepravilnosti in čudnega dogajanja na sejah sveta KS Brezje. Svet ima zelo malo sej, torej bistveno manj, kot jih nalaga "STATUT", Kar ni nič čudno, saj predsednik sveta sam odloči in izpelje krajevni -občinski program (cesta Per-ačica in Mošnje) brez vednosti in obvestila članov sveta. Tudi na kraj pameti mi ne pride, da bi si pridobil še kakšno konkurenčno ponudbo, ko pa ima člana sveta, ko je v stanju vse narediti za tako ali drugačno plačilo. Opravljeno delo se tako ali tako ne kontrolira, ne po kvantiteti ne po kvaliteti, da o nagrajevanju ne govorim. Seja sveta 23. oktobra 1997 je bila izredno zanimiva, ko sem med drugim predlagal umik točke dnevnega reda "Finančno poročilo" z utemeljitvijo, da je neredno, povsem napačno in nepopolno, torej ni prikaz dejanskega stanja, kar nedvomno pomeni grobo kršitev in zavajanje članov sveta. Pa ne nazadnje, avtor je zavestno zamolčal, da je končni preostali znesek od kulturnega društva Brezje in ne od KS Brezje. Ker se gremo z glavo skozi zid, omenjena točka ni bila umaknjena in člani sveta so z večino glasov tako finančne poročilo tudi sprejeli in potrdili. Za tako početje sveta KS Brezje niso odgovorni samo svojim volivcem, temveč še komu drugemu z ustreznimi sankcijami. Tudi zapisniki sej sveta so nekaj posebnega, kajti ni zapisnika do današnjega dne, iz katerega bi bilo razvidno, kako in s koliko glasovi so bili sprejeti, če so sploh bili, še več v zapisnikih ni sklepa je za občino Radovljico. Vodstvo KS ne moti, ko se niti z besedo nismo spomnili na krajevni praznik (5. 10. 97), ki je v statutu zapisan, pa nič zato, tudi čez celo leto ni bila na Brezjah nobene prireditve. Če ne bi bilo frančiškanskega samostana in v njem izredno uspešnega in zagnanega gvardijana mag. Ciril Božiča, se skozi celo leto Brezje ne omenjajo. Leto se zaključuje pa nimamo kaj pokazati v letu 97. Izreden je projekt rekonstrukcije cestne vpadnice za Brezje z delnim pločnikom. Ta projekt je v celoti delo in uspeh prejšnjega sveta, to je od pridobivanja vseh soglasij mejašev, izdelan projekt rekonstrukcije ceste s pločnikom ter finančna situacija za izvedbo iz naslova "renta" od začasne deponije Črnivec -pločnik občina Radovljica. Pobude, dopisi, obvestila sploh ne pridejo na dnevni red, zato člani sveta niso in ne morejo biti seznanjeni. Linija najmanjšega odpora je vse "ZAMOLCATI". Imeli smo pa tudi izjemno srečo, ko se je na Brezjah našel krajan, ki je izrabil naslov KS Brezje, napisal in podpisal vabilo za izvedbo kabelske televizije kot konkurenčnega izvajalca.Lep pozdav in s spoštovanjem demokracije. Jakob Langus, Črnivec Št. 6 "Ponarejeni lintvern" in druge pravljice V skladu z Zakonom o javnih občilih vas vljudno prosim, da objavite naslednje pismo, ki je odgovor na številna dosedanja podtikanja in neresnice, ki so bile objavljene v vašem časopisu na račun dela našega občinskega sveta in mene osebno, še posebej na zadnje pisanje Štefana Žargija, 21. nov. 1997, na str. 40, pod naslovom "Na referendumu tudi ponarejeni lintvern". Hudobija, pravzaprav čisto navadno sovraštvo (ki mu njegovi protagonisti sami povsem pravitno pravijo re-vanšizem) ter zlonamerna podtikanja in laži, so postali žalostna stalnica na lokalnem političnem odru male žir- ovske občine. Nekateri (bolj ali manj neprefarbani) občinski svetniki ob zvestem asistiranju posameznih lokalnih medijev in njihovih novinarjev z lokalno mentaliteto, ki jim je bila dobro privzgojena v časih obveznega prav-razmišljanja, poskušajo praktično karkoli, da bij? uspeli kar najbolj diskvalificirati, onemogočiti in v slabi luči predstaviti delo občinskega sveta in mene osebno, ki ga vodim. Pisanje novinarja Gorenjskega glasa Štefana Žargija v 91. petkovi številki letošnjega časopisa, je tipičen primer takšnega enostranskega predstavljanja "resnic", ki je imel povsem natančen, pravzaprav kar neprofesionalno prozoren namen diskvalifikacije povsem legalno sprejetih in predlaganih predlogov o novem občinskem prazniku in simbolih (grbu) občine Žiri. To, da je bilo pisanje objavljeno v zadnjem trenutku, tik prea volitvami in volilnim molkom, je le še eden od dokazov prejšnje trditve. Časa za ugovore so namreč imeli tako svetniki kot novinar že prel več kot dovolj (vsaj eno leto!/!), a kot po naključju je stvar postala aktualna p^v "tik pred zdajci". Politično temperaturo, ki jo na začetku avtor omenja, pravzaprav s takim pisanjem še najbolj pogreva kar sam, čeprav to (seveda) pripiše vsem ostalih (nekaterim svetnikom), ki Pa jih po naključju (oz. pravim o takih in podobnih stvaren povsem "pozabi" povpraša*1 o njihovem mnenju. Po mojem in mnenju večine svetnikov, omenjeni novinar vse prerad zameša tudi pojmf} "poročilo" in "komentar ■ Na dolgo in obširno navaj? izjave, zahteve in razna p1' sanja izključno in predvsem posameznikov leve opozicij6 in občanov ali nekakšnin združenj, ki jim je takšno razmišljanje lastno, ki *e zdaj, po treh letih (oČitn0 vključno z omenjenim novi; narjem) ne morejo preboli poraza na volitvah. To, da nekateri svetniki ne znajo drugega kot nagajatl. kjerkoli se da, diskvalificira in tožariti vsevprek, v 2>ire že kar nekaj časa dobr° Nadaljevanje na 33. stfl 'fftti Zasebnika sta se lotila obnove jeseniške Kazine V Kazini bodo varili Zoisa V spodnjem delu bo pivnica in varilnica piva ter bife s hitro hrano, v prvem nadstropju restavracija, oddajali pa bodo tudi sobe - Vobnovo vloženo več kot milijon mark sredstev Jesenice - Če bo šle vse po sreči, bodo ta petek odprli povsem prenovljeno jeseniško Kazino, ki je bila nekdaj nekakšen simbol Jesenic, zadnja leta pa je vidno propadala. Brata Ažman iz zasebnega podjetja Apro sta se namreč lotila zahtevnega projekta obnove stare lepotice, v obnovo pa sta doslej vložila že več kot milijon nemških mark sredstev. Brata Ažman sta Jeseničana, ki sta objekt, ki je bil zadnja tri leta zaprt, kupila od železarne oziroma od lastnika Slovenskih železarn. Koliko sta za nakup morala odšteti, je poslovna skrivnost, pravi Po dostopnih virih je bila na mestu Kazine že leta 1904 delavska menza, kasneje pa klub tehnikov in inženirjev. Po drugi svetovni vojni so v Kazini prirejali najrazličnejše sestanke, seminarje, proslave, v gostinskem delu pa razne poroke, valete in druga srečanja. Aleksander Ažman, toda samo v obnovo sta vložila milijon nemških mark (pri tem jima je na pomoč priskočila kranjska enota Nove Ljubljanske banke s posojilom). Prenova je bila zahtevno delo, saj je bil objekt popolnoma iztrošen, pra- Koliko je bilo treba odšteti Slovenskim železarnam za nakup Kazine, je poslovna skrivnost. Aleksander Ažman, novi lastnik Kazine, je bil pred leti tudi direktor Lekovega hotela v Kranjski Gori. vi Ažman, in ni ustrezal sanitarno-tehničnim predpisom. Ni bilo niti stranišč niti primerne kuhinje, pa tudi potrebnih skladišč in ostalih funkcionalnih prostorov. Zadnjih petnajst, dvajset let se vanj sploh ni nič vlagalo. Kljub temu sta se brata Ažman obnove korajžno lotila. Kot sta si zamislila, bo v spodnjem delu Kazine pivovarna, v kateri bodo varili domače pivo Zois po Češki recepturi, ter pivnica. Poleg domačega piva bodo stregli domačo hrano, prostora pa bo za 150 ljudi. "Pri nas je kultura pitja piva omejena na dve pivovarni, medtem ko manjših zasebnih pivovarn, kakršne poznajo v tujini, ni veliko. Naša pivnica bo edina v zgornjem delu Gorenjske," pravi Ažman. Kot poudarja, naj bi pivnica rie bila le prostor, kjer se bo pilo, temveč tudi prostor za vsakodnevna srečanja in druženje. Za prijetno vzdušje bodo skrbeli tudi z glasbo, nastopi kantavtorjev in drugimi prireditvami. V pritličju bodo uredili tudi bife hitre prehrane, sicer verjetno ne v prvem zamahu, temveč nekoliko kasneje, kjer naj bi nudili malice za okoliške Šole in podjetja. V zgornjem delu Kazine pa bodo uredili restavracij0 višjega razreda s 60 sedeži, kjer bo višji nivo postrežbe. V tem delu so tudi tri dvorane ter sobe, ki j111 bodo prenovili kasneje. Do pornl3' di pa bodo uredili tudi vrt. In zakaj sta se brata Ažman lotila tako zahtevnega in dragega projekta, še zlasti glede na dejstvo, da na Jesenicah ni nikakršnega bogastva? "Na Jesenicah ni tm enega primernega objekta, ki P1 lahko sprejel več kot 40, 50 ljudi-Kazina ima svojo tradicijo in rnis-lim, da tudi dobro perspektivo-Sem optimist, prepričan sem, 9a. bodo tudi na Jesenice prišli bolj s1 časi." Računata tudi na goste oo drugod, nenazadnje tudi na tujce-Brata Ažman sta prepričana, da p° Kazina dobila nazaj sijaj, ki ga. J"), zato še toliko glas- miLipredvJlem,to> saj norl Monopol nad Untvernom, ra?lnTU ČOV€ku Pa™emih ki si ga omenjeni gospod «UogoV tako mma]o!) udri- sUkar ltimo la>ti JneFbo "»jocez vse, kar m zraslo na ^«/ trezne debate. Nihče ne gre za njegovega lintverna, je povsem nepotrebno, saj nikoli nihče njegovega grafičnega znaka, ki je bil izdelan v povsem druge, komercialne namene, ni niti omenjal kot možne rešitve grba! Nasprotno! Morda pa je omenjeni gospod užaljen, ker enostav- [dečem zeljniku. Kako orne l*no. Kako žalostno. Časa in Potrtosti za določitev novega °°Činskega praznika je imel mu ni ukradel njegovega grafičnega znaka (ne grba!), ki ga lahko mirno zaščiti tudi na Društvu za varstvo ogro- CLloslej pravzaprav ž ^ vrsL Mono- mnTl/uedl0grA iltbl P°l« riad idejo lintverna pa "eliih „t i U?limj t nikoli «* bo mogel imeti, kot «&Lnn?Jpea plsfet- * & * % w«n* kJ? „ uspetu posreao postavii na osrednji mestni «1 za/JI * SP°min ki°nČa H) in kot »im"J° ribiči plačne komaj z revolucijo m60'nopola nad ribJ0> ki jo Vri c- * i• 'ima v grbu Ribnica. Na trenurlrn „ zguuuvmiKega bo trdd da zamorec iz ^zzadSSo^ in fofjeloškegjgrba podoben p°nosomZ o^oSaU so kakemu n^emu sorodni- | razlu^nrZuTZkateri *% Zat? ne f** uPorabl- M Pametni" so modrovali, >atl v dane namene-£ bi prav lahko dobili kakš- Po°' če Dl ^e ma^° Pobrskali Izgovarjanje, da še nihče ni f ZaPrašenih knjigah, a spet videl predloga novega občins- VZen kritikantstva in udri- kega grba pa je notorična laž! n£]a. po drugače mislečih Prav vsi Zirovci so jo imeli 0 premogli boljših argu- priložnost v času po izvede- egtov in predlogov. nem natečaju (že pred enim predlagan je bil datum 23. letom!) en mesec ogledovati SeCember iz leta 1981, ko so na praktično vseh javnih dru^Se^a na Žirovskem za- mestih po Žireh - od tovar- li*h • v eno samo> s s^up- niških menz do oglasne deske ^.Jmenom Žiri, ko je bil Občine! Šele na osnovi kar /' del kraja komunalno najširšega konsenza, ki ga je lerlen m uveden ulični sis- hotel občinski svet zagotoviti ^v1. Takrat so govorili o ravno z objavo tedaj še reh celo kot o novem anonimnih najboljših treh !tywU' ^a žulost nam ni rešitev javnega natečaja, smo p™0 dobiti drugega takega se na občinskem svetu z Po^rnega dneva in smo veliko večino odločili prav kojoti v presojo krajanom za predlog z Untvernom, o (^..Predlog tega. "Izguba katerem so nekateri tedaj je ltijivih imen naselij" (ki govorili prav nasprotne ^»5€k-eda tudl slučajno niso stvari. Še pomnite tovariši? iypila ali pozabila!) je za t. Bodi dovolj! Na takšna'in ^elUdsko miciativo naglavni podobna zlonamerna, ten- Nekaterim gre še zlasti v denciozna in skrajno izkrivl- k\>ejf/stvo> d° )e združitev in jena pisanja nimam več Ust uličnega naselja v namena v bodoče odgovarja- hd?*1 čusu menda predlagal ti ali z njimi polemizirati. Naj k^raiizirani Slovenac, h bo tole zadosten dokaz, kako °Z eretnu so še donedavna se da - kot pravi znan javni Jali« sedaj, tako radi zaha- delavec - " sprevračanjem !}a. kavicu" prav nekateri misli, trganjem besed iz kon- £*QJoči se tovariši. teksta in napadanjem ljudi, ne sliPolJg Že omenjenih tudi napak, na hi}rOtnabrati^nekai \t ryefog od njihovega, kar ne igrah uživajo v zmerjanju. L in poziva proti glaso- njimi se ne da polemizirati n3u o "grbu"; kot ga sami pošteno." slu 8 ze omenjenin tuai «up^ ^. Car Tomaž Kržišnik v stra- pozitivnih točk, saj številni da bo sprejet kakšen drug bralci kot na g}^d[fojskih Nikakor ne mislim, da sem ravno jaz poklicana, naj kaj napišem o žirovskem prazniku in grbu. Vendarle s kritiko ne bomo nič naredili. Potrebno bo tudi kaj predlogov. Seveda, če bodo katerega upoštevali. Da ni bil praznik 23. december izglasovan, me nič ne čudi, saj je predlagan datum res vsestransko neprimeren. Če izvzamemo politični motiv, je bil za mnoge tudi zelo nerazumljivo podan. Je pa ob koncu leta že tako preveč praznikov, da bi vključili še enega. Gospodinje, ki praznujejo božič, bi večina povedale, da imajo dan pred svetim večerom največ dela. Torej bi praznovali kvečjemu le moški. Poleg tega nas je pa že Dobračevcev dosti, ki se še nismo sprijaznili, da so nam vzeli Dobračevo. Zdaj pa naj bi to praznovali? Nekaj pa je še važnejše. Kdor je bil že kdaj pri organizaciji kakšnega praznovanja, ve, kako je za to zimski čas neprimeren. Takrat so lahko le proslave, koncerti ali zabave v ožjem krogu. Če pa bi hoteli praznovanje razširiti na kakršnekoli zunanje prireditve, je za to primeren čas le poleti. Zakaj ne bi začela občina malo sodelovati v okviru že uveljavljene "Žirovske nočiH tam od 20. do 25. junija. Lahko se vključi praznovanje obletnice osamosvojitve Slovenije ali Kresovanje na Kresno noč (kot je koncert kljunastih flavt v cerkvi na Ledinci s kresovanjem). Otroci in mladina bi praznovali zaključek šolskega leta, gotovo bi se tudi borci spomnili kakšnega pomembnega dogodka iz NOB ob koncu junija. V to praznovanje naj bi se vključila s stojnicami žirovska podjetja, obrtniki, razni rokodelci, umetna obrt, kmečke žene ipd. Pokazali bi svoje dosežke športniki, domači ansambli, pevci itd. Točen datum praznika pa bi se v okviru teh dni počasi določil, če bi bil nujno potreben. Do vsake spremembe je treba priti počasi. Na hitro, kot pravimo "za lase privlečena" sprememba ponavadi pri nas ni sprejeta. Glede grba ali znaka pa je po moje lintveren iz legende slaba predstavitev Žirov. Če bi ne bilo v Žireh pred približno 45 leti učiteljice Darinke Konc, ki je lintverna potegnila iz legende, bi zanj vedelo prav malo Žirovcev. Legendo ohranjajo predvsem v starih Žireh. Tam so že pred časom ustanovili "Kanton Stare Žiri" in imajo tudi svojo maskoto Lintverna. Da pa je že zelo stara tradicija v Zireh izdelovanje čevljev in čipk, to ve vsak Zirovec. Gotovo bi se našel kdo, ki bi iz čipke in čevlja - gojzarja ustvaril lep, enostaven občinski znak ali grb, če že hočete. To je seveda moj predlog. Mogoče se bo še kdo z njim strinjal. Marija Gantar Narodnozabavni ansambel OBZORJE med Slovenci v Švici Na tradicionalnem martinovanju na Solothurnskem območju v nemški Švici so se doslej zvrstili že številni nar- odnozabavni ansambli iz Slovenije. Letos smo pa lahko prvič povabili ansambel Obzorje z gorenjske strani. Kar so nam ti fantje nudili in posredovali na tem praznovanju, je bilo enkratno in njihova kvalitetna strokovnost šteje prav gotovo v vrh slovenske nar o dno zabav ne glasbe. Med nami zdomci niso samo laiki, imamo tudi strokovnjake, ki so na glasbenem področju doma in ljudi, ki so s slovenskim kulturnim izročilom tesno povezani. Rečem lahko, da je ansambel Obzorje biser v poplavi drugo in tretjerazrednih ansamblov, ki jih lahko poslušam in spremljam, kadar se nahajam v domovini. Vsi udeleženci martinovan-ja v Zuchwilu pri Solothurnu smo ansamblu Obzorje hvaležni za prelep večer in mu želimo v prihodnje uspeha in priznanja, ki ga zasluži. Jelka Logar, Nonnemveg 64 d, Ch-4055 Basel Slavje v Dragi O odprtju urejenega središča vasi v Dragi ob Sori je v vašem (in našem) Gorenjskem glasu že pisal Š. Ž. Sam v imenu Dražanov dodajam sledeče: vas je nekoč že imela ugledno urejen center s hidrantom in s koritom na vaškem vodovodu, ki so ga zgradili napredni krajani že daljnega leta 1930. Tekočo vodo iz vira so uporabljale gospodinje, popotniki skozi vas in razni tovorniki z vpregami. Voda je s svojo kakovostjo slovela daleč naokrog, tako kot še dandanašnji. Nekoč so bili taki časi, ko ni bilo cvenka za pivo in za druge pijače in je imela dobra voda veliko častilcev. Ob hidrantu in ob koritu so se shajali vaščani vseh generacij, seveda le ob prostem času, ki pa ga nekoč ni bilo na pretek. V kmečkem okolju tedaj ni billo postopanja, kot se dandanes rado dogaja. Središče vasi je že od nekdaj shajališče možakov, žena, mladine in otroČa-jev. Po rekonstrukcijah vodovoda smo izgubili korito s tekočo vodo, hidrant pa je ostal le za gasilske potrebe. Sicer smo dobili pred leti novo postajo, pa je nismo bili veseli. Bila je nemogočega izgleda, prava plastična grdoba in v popolnem neskladju z rustikalnim okoljem. Letos se je nabralo več sredstev iz naslova rente, ki nadomešča okrnjeno in okuženo okolje zaradi vplivov odlagališča odpadkov občin loškega ozemlja, da smo krajani dobili nov, ustrezen objekt, ki je vasi v ponos. Osnovna in betonska dela z lepo fontano je opravilo SGP Tehnik, asfaltiralo je podjetje iz Kranja, leseni del s streho je pa izvedel domačin Jože Gaber. Objekt je zgledno urbno zasnovan in je v skladu z vaškim ambien-tom. V lopi objekta je tudi lesen križ, Ki je staro krščansko znamenje in ima za našo vas Drago več pomenov. Najprej križ označuje krščanski značaj starodavne vasi, ki ima gotovo že sedemsto let. Križ je pa bil že nekoč vedno tam, kjer so izviri vode in kjer so se ustavljali trudni popotniki.' Tretji simbol križa v Dragi pa je v Kalvariji, ki jo vas prenaša že več kot dvajset let spričo krivične zasnove in obratovanja odlagališča vsakovrstnih odpadkov štirih občin loškega ozemlja. Vaščani Drage smo veseli pridobitve sredi vasi. Radost pa nam kvari dejstvo, da je ta pridobitev nastala iz tako neuglednih finančnih virov, kot je renta za obč. odlagališče. Res je, da denar ne smrdi, vendar bi človek pričakoval več tankočutja ob takšnem stanju. Kako lahko je kupiti nekritične ljudi, čeprav je nekoč zapisal sorski župnik Finžgar "Naprodaj nismo Slćveni nikdar". France Jenko, Draga la Šolska pravila v srednjih šolah Šolsko leto 1997/98 je nedvomno prelomno za vse udeležence v teh šolah, saj se je odgovornost dijakov in učiteljev na vseh srednjih šolah v Sloveniji za doseganje kvalitetnejšega znanja, tudi uredila Z uveljavitvijo šolskih pravil na zakonski osnovi, enotno za vse dijake v državi. Poenotenje kriterijev o šolskem redu, ter pravil o ocenjevanju in preverjanju znanja neboleče in demokratično ureja tudi medsebojne pravice in dolžnosti udeležencev in omejuje maneverski prostor pristranskosti enih in drugih (dijakov in učiteljev). Predvsem se mi zdi potrebno poudariti tisti del pravilnika o ocenjevanju, ki omogoča učitelju ocenjevanje znanja šele na osnovi dovolj utrjenega znanja na osnovi kataloga znanja za posamezni učni predmet. Učitelj mora dijake seznaniti z merili za ocenjevanje pravočasno. Tako se bo proces količine predavanih znanj učitelja samodejno spremenil v uporabno kvaliteto osvojenih znanj v glavah vseh dijakov. Ne bo se več smelo dogajati, da dijaki z drugačnimi kognitivnimi sposobnostmi ne bodo deležni ustrezne preusmeritve učnih metod s strani učitelja, saj šola mora omogočiti razvoj sposobnosti slehernemu dijaku ob upoštevanju njegovih individualnih in razvojnih sposobnosti. Demokratičnost razvoja življenja na šolah pa zagotavlja predvsem tisti del šolskih pravil, ki se nanašajo na nedvoumno zapisane obveznosti dijakov, saj so zato kršitve dolžnosti dijakov prav tako sankcionirane kot mogoče nezakonitosti v ravnanju učiteljev. Enakopravnost obeh je zagotovljena s suverenostjo odločanja učitelja in s pravico dijaka do pritožbe v primeru kršitve šolskih pravil s strani učitelja. Oba, ki dosedaj nista bila vajena uporabljati pisno argumentiranih dejstev v primeru nestrinjanja z oceno in v drugih nesporazumih, se bosta morala po novem spoprijeti tudi s takšnimi oblikami demokratičnih postopkov v dokazovanju svojega prav, kaj je v ponos vsake pravne države. Ministstvu za šolstvo gre vse priznanje, da so knjižico šolskih pravil podelili brezplačno dijakom in učiteljem, žal tudi ob negodovanju posameznih učiteljev, ki jim uveljavljanje mednarodno priznanih pravic dijakov žal ne prinaša nobenih novih pravic pri zahtevnejšem in odgovornejšem delu na osnovi novih uzakonjenih šolskih pravil. Napisal Jože Jarh, učitelj SŠ Domžale in dijaki Srednje šole Domžale Bled pozimi Foto: G. Šinik Planinski odmev Zimska tura in plaz Posamezni planinci zatrjujejo, da je pozimi v gorah najlepše. Vsa narava je prekrita s snegom, kar je čar nepopisne nedolžne nedotaknjenosti. SNEG je idila narave, vendar skriva številne nevarnosti. Hoja je otežkočena zaradi prediranja, čas hoje do cilja je dajši, poti so zametene, orientacija otežena. PLAZ nas lahko preseneti na vseh strmejših pobočjih, ki presegajo 25 stopinj nagiba. Ce tako pobočje prečimo (prehodimo ali presmučamo), pravijo, da preženemo snežno odejo. Zaradi tega se sproži masa snega s celotnega pobočja in z veliko silo odnaša s seboj v dolino vse, kar je v tej vpadnici. Tako so plazovi odnesli in pokopali pod seboj že nešteto gornikov. Ko se teža snega in njegova napetost nakopičita, pa zgrmijo v dolino že zaradi vriska ali kar sami od sebe. Razlikujemo več vrst snega in plazov: zbite, kložaste, lahke prsne. Čim večja sta količina snega in nagib, tem večja je razdiralna moč. Prsni plaz človeka lahko zaduši, čeprav ga ne doseže. 0 zimskih turah in plazovih je veliko napisanega, zato velja tu posebna previdnost in opozorilo: če ne poznate dobro kopne poti in pobočja, se pozimi nikar ne podajajte tja, še zlasti ne zaradi plazov. • Peter Leban NESREČE V dveh nesrečah dva ranjena Za razliko od tedna prej je bil minuli na gorenjskih cestah izredno "miren". V Podljubelju je med vožnjo v soboto sicer umrl starejši voznik, vendar je bila vzrok njegove smrti kap. Kranj, 2. decembra - Precej manj ugoden kot minuli teden pa je bil na gorenjskih cestah minuli mesec. Novembra se je namreč zgodilo 31 hudih prometnih nesreč, v katerih so umrli štirje ljudje, 39 pa je bilo ranjenih. Letos imamo tako na Gorenjskem 33 smrtnih žrtev, tri manj kot lani vse leto. Najpogostejša vzroka novembrskih prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost v enajstih primerih ter nepravilna stran vožnje v desetih. V osmih hudih nesrečah naj bi bil prisoten tudi alkohol. Po času prvič izstopa dopoldne. Od 8. do 12. ure se je zgodilo devet hudih nesreč, od 16. do 20. ure osem. V sobotni skupinski policijski akciji nadzora prometa na hitri cesti od Karavank do Torovega so policisti od dveh do petih popoldne ustavili enajst voznikov, ki jih bodo predlagali v postopek sodnikom za prekrške. Trideset voznikov so denarno kaznovali, eden se je odloČil za plačilo po položnici, tri so opozorili, šest pa so jih zaradi počasne vožnje izločili iz prometa. Zanimiv, seveda v slabem, je tudi primer s Slovenskega Javornika, kjer so policisti prejšnji teden ustavili 21-letnega Boruta Z. iz Trbovelj. Mladenič ima namreč na grbi že 201 predlog sodnikom za prekrške, večinoma zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Poznajo ga domala že vsi slovenski policisti, ne zaleže pa mu nobena prijava. Ko bo na cesti povzročil tragedijo, pa se bo javnost spet čudila in spraševala, kako je to mogoče... Osebnega avta mu policisti po zakonu namreč ne morejo odvzeti, na kazni se fant očitno požvižga, v parlamentu pa tudi še čaka na sprejem novi, strožji zakon o varnosti cestnega prometa. • H. J. KRIMINAL V Merkurjev Dom po GSM Naklo - Kranjski policisti še poizvedujejo za neznancem, ki je v sredo, 26. novembra, med 8. in 19. uro iz Merkurjevega trgovskega centra Dom v Naklem odnesel dva telefonska aparata GSM. Aparata znamke philips sta vredna 221.000 tolarjev, za toliko je namreč neznani tatic oškodoval Merkur. Odnesel za celo vas oblačil Škofja Loka - Tudi tukajšnji policisti se ubadajo s podobnim problemom kot kranjski. Iščejo neznanca, ki je v noči s srede na četrtek vlomil v trgovino Wit boy. Iz trgovine je odnesel kar za 1,3 milijona tolarjev oblačil. Natančneje: 35 jaken, 87 hlač, devet puloverjev in 53 srajc. "Lokostrelec" prijet Kranj - V četrtek so kranjski policisti prijeli 23-letnega R. S, osumljenega vloma v osebni avto R4, parkiranega pri osnovni šoli Matije Čopa na Planini. O vlomu smo že poročali, zato je prav, da povemo tudi, kdo je ljubitelj lokostrelstva. R. S. je namreč iz "katrce" odnesel Jok, štirinajst puščic, merilno napravo, stabilizator in sprožilec, razen tega pa še žensko denarnico z okrog osmimi tisočaki tolarjev. V hišni preiskavi so policisti našli ukradene predmete in jih vrnili lastniku, R. S. pa ovadili državnemu tožilstvu. Ovadena dva "mamilaša" Kranj • Policisti obravnavajo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Ovadili so 27-letnega V. M. in 21-letnega T. D. V. M. je bil 13. novembra v Tomšičevi ulici v Kranju, kamor se je pripeljal z osebnim avtom. Do njega je prišel T. D., da bi kupil mamilo. V. M. mu je izročil podrugi gram heroina, za katerega naj bi T. D. plačal 150 mark. T. D. je nato na Poti na kolodvor, ki je znano shajališče kranjskih narkomanov, pripravil za uživanje. Poleg njega sta si heroin vbrizgala še brata M. K. in V. K. Kot ugotavljajo kriminalisti, se je število prekrškov zaradi posesti oziroma enkratnega uživanja mamil v zadnjem letu podvojilo. Največ prekrškarjev je v kranjski občini, pred njimi pa ni imuna tudi nobena druga občina na Gorenjskem. V zadnjem obdobju opažajo porast zlasti v Kranjski Gori. Prek kolegov s Primorske tudi ugotavljajo, da v novo koprsko diskoteko prihaja precej Jeseničanov, pri katerih tamkajšnji kriminalisti dobivajo predvsem tabletke extasy. Vlom v hišo Zg. Bitnje - Neznanec je vlomil v stanovanjsko hišo v Zgornjih Bitnjah ter iz spalnice odnesel 3000 mark, 3000 šilingov in 30.000 tolarjev. Kranjski policisti poizvedujejo tudi za neznancem, ki je vlomil v osebni avto mercedes vito, parkiran pred gostinskim lokalom Pelko na Visokem pri Kranju. Iz avta je vzel 2000 mark ter kontaktne ključe iz ključavnice. • H. J. V Stari Fužini šesti letošnji umor na Gorenjskem Z nožem zabodel starejšega brata V četrtek, 27. novembra, zvečer je 39-letni Darko Strgar iz Stare Fužine v Bohinju s kuhinjskim nožem večkrat zabodel svojega 47-letnega brata Janeza. Stara Fužina, 1. decembra -Kriminalisti so v soboto Darka Strgarja, osumljenega umora, skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku. Kot je povedal načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic, so Darka Strgarja že večkrat obravnavali zaradi nasilnih dejanj. Nazadnje je bil obsojen zaradi spolnega nasilja, lani se je vrnil iz zapora. Boštjan Sladic je na kratko povedal, kaj so kriminalisti ugotovili po umoru, ki se je zgodil v četrtek v domači hiši obeh bratov v Stari Fužini. Brata Janez in Darko ter Darkova 36-letna prijateljica so usodnega večera skupaj pili. Okrog sedmih je med njimi prišlo do prepira. Darko je pograbil kuhinjski nož in z njim večkrat zabodel svojega starejšega brata Janeza. Darkova prijateljica je poklicala zdravnika, ki je brž prihitel, vendar Janezu ni mogel pomagati. Za umor so zvedeli tudi policisti in kriminalisti, ki so takoj odšli na kraj zločina, opravili ogled ter osumljenega Darka Strgarja odpeljali v 48-urni policijski pripor. Kot rečeno, so ga v soboto predali v nadaljnji postopek preiskovalnemu sodniku. To je že šesti letošnji umor na območju Uprave za notranje zadeve Kranj. Kriminalisti so raziskali vse, razen umora šenčurskega podjetnika Cirila Luskovca, za katerega še vedno iščejo motiv in morilca. Tudi motiv za četrtkovo tragedijo v Stari Fužini uradno še ni pojasnjen. Vsekakor ji je botroval alkohol, zakaj sta se brata tako močno sprla, da je mlajši posegel po nožu in ga porinil v bratov vrat, pa bomo najbrž zvedeli šele na sojenju. • H. J. O POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Prireditve Kranjski študentje vabijo Kranj - V organizaciji Kluba Študentov Kranj bo jutri, v sredo, ob 20. uri v Modri dvorani gradu Khislstein potopisno predavanje Anžeta Zalaznika o Turčiji, v četrtek, 4. decembra, pa bo ob 22. uri v Ragtimeu koncert skupine Damin Gambit. Spominski večer Vrba - V rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna bo jutri, v sredo, ob 18. uri spominski večer v počastitev obletnice pesnikovega rojstva. Na prireditvi, ki jo pripravlja Muzej Jesenice, bosta nastopila citrar Miha Dovžan in mezzosopra-nistka Jožica Kališnik. Nova revija predstavlja knjige Škofja Loka - V Martinovi hiši, Mestni trg 26, bo jutri, v sredo, ob 19.30 predstavitev novih knjig, ki so pred nedavnim izšle pri založbi Nova revija. Knjige bodo predstavili: Milček Komelj, Rudi Šeligo, Jože Snoj in Niko Grafenauer. Bled nekoč in danes Bled - V Festivalni dvorani bo danes, v torek, ob 19. uri prireditev v počastitev Prešernovega rojstnega dne. Gostja večera bo Majda Sirca, državna sekretarka v Ministrstvu za kulturo. Za glasbo bo skrbela skupina AH Capone štrajh trio, sodelujejo še fotograf Jože Mihelič. Prireditev, ki jo bo povezovala Anica Svetina, je režiral Matija Milčinski. Sedemdesetletnica kulturne dvorane Breznica - V Kulturnem domu na Breznici bo danes, v torek, ob 19. uri slovesnost ob praznovanju rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna in ob sedemdesetletnici dograditve kulturne dvorane. Miklavževanje po starem Koprivnik, Gorjuše - V krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše, kjer zdaj delujeta dve kulturni društvi, že več let pripravljajo Miklavževanje in ob koncu leta tudi obisk dedka Mraza. Miklavž se bo tako tudi letos oglasil v vseh domačijah z otroki, za dedka Mraza pa pripravlja program z igrico KUD Gorjuše z učiteljico Mojco Medja. 70 let kulturne dvorane na Breznici Breznica - Danes, v torek, ob 19. uri bodo v krajevni skupnosti Žirovnica vse skupine domačega kulturnega društva (pevci, igralci, folklora) skupaj s šolo in cerkvenim pevskim zborom pripravili skupno proslavo ob 70-letnici kulturne dvorane na Breznici. Obenem bodo praznovali tudi rojstni dan pesnika "Ribčevega Franceta z Vrbe". Miklavž na Bledu Bled - V četrtek, 4. decembra, bo od 10. do 19. ure v Festivalni dvorani Miklavžev sejem. V petek, 5. decembra, lahko otroci ob 16. uri pričakajo Miklavža s spremstvom na pomolu za plesno dvorano Kazina. Miklavž bo nato odšel v Trgovski center, kjer se bo zabava nadaljevala. Zgledna odločitev Kranj, 1. decembra - Rajko Bernik, nekdanji član Lovske družine Bled in brat pokojnega Staneta-Artija ter nedavnega kandidata za predsednika Jožeta Bernika, se je po 27 letih vrnil iz Amerike. Ob urejanju Stanetove zapuščine se je Rajko odločil, da Artijeve trofeje pokloni tistim Lovskim družinam, kjer so bile uplenjene. Tako je LD Jezersko dobila trofeje 3 gamsov, 7 srnjakov in 2 jelenov. Če bo LD Jezersko uspelo zgraditi lovski dom, bodo te trofeje našle mesto v njem.Odloitev Rajka Bernika pa so lovci LD Jezersko ocenili za zgledno, saj se s trofejami pokojnih lovcev dogaja marsikaj. A. Ž. Popisana cerkev v Bohinjski Bistrici Boh. Bistrica • Komaj obnovljene cerkve sv. Nikolaja je v noči s petka na soboto oskrunil za zdaj še neznani "pisec14, ki je na vhodnem pročelju in desni strani cerkve s črnim pršilom izpisal: "Hinavci" in "Cerkev je mafija". Črke so visoke približno 60 centimetrov, v dolžino pa sežejo okrog deset metrov. Kriminalisti in ppolicisti Še zbirajo obvestila o neznanem skrunilcu, ki je župnijskemu uradu Bohinjska Bistrica povzročil za 10.000 tolarjev škode. Župnik je vložil predlog za pregon. Žaljiv napis je v soboto videl tudi ljubljanski metropolit in nadškof dr. Franc Rode, ki je maševal v cerkvi in jo blagoslovil. Župnijski urad je s pomočjo občine Bohinj obnovil cerkveno ostrešje in fasado, mrliške vežice, del novega pokopališča in kapelo. Dela so presegla 28 milijonov tolarjev. Bohinjci so zaradi nočne skrunitve cerkvenega pročelja ogorčeni in upajo, da se bodo možje postave potrudili, ter skrunilca razkrili. GLASOV KAŽIPOT M Miklavžev ples Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v soboto, 6. decembra, z začetkom ob 16. uri na Miklavžev ples. Zabavali se boste ob živi glasbi, obiskal pa vas bo tudi sv. Miklavž z darili. Prednovoletno družabno srečanje Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira za svoje člane prednovoletno družabno srečanje, ki bo v soboto, 20. decembra letos, z začetkom ob 16. uri v veliki sobi nove gostilne Bizjak na Zgornji Beli. Rezervacije z vplačilom sprejemajo odborniki; v Domu krajanov v Preddvoru pa jutri, v sredo, 2. decembra, od 10. do 11. ure (ko bo tudi merjenje krvnega pritiska in sladkorja v krvi) ter v torek, 9. in 16. decembra od 16. do 17. ure. Za dobro kosilo in pijačo bodo poskrbeli Bizjakovi, za veselo razpoloženje in glasbo za ples pa ansambel Fantje z vasi. Prosijo za pravočasne rezervacije. Pravljične ure Kamnik - V matični knjižnici Kamnik o vsak torek ob 18. uri pravljične ure z ano Verlinšek. Škofja Loka - Na Trati so ure pravljic torkih ob 17. uri, naslov tokratne •ravljice pa je Miklavž prihaja. Gorenja vas - Tudi v Goreji vasi bo .laslov tokratne pravljice, ki bo v četrtek ob 18. uri, Miklavž prihaja. Tržič - V tržiški knjižnici so ure pravljic v četrtkih ob 17. uri. Pravljico Miklavž prihaja bosta pripovedovali Nina Linharta v Radovljici, na Gorenjski ce 27. Podjetje Anita bo predstavilo sw izdelke: modrčke, kopalke In P Sl r proteze, srečanje pa se bo zaključi , družabnem vzdušju. Razstave Prešemoslovci in naš čas Kranj - V Galeriji Prešernove n|» bodo danes, v torek, ob 19. uri oop"' razstavo Prešemoslovci in naš ca. Pripravila sta jo Gorenjski muze) Osrednja knjižnica Kranj. Razstavlja Jože Vogelnik Begunje - V dvorani Psihiatr*" bolnišnice Begunje bodo jutri, v sre« j ob 16.30 odprli razstavo likovnih Jožeta Vogelnika. Ob otvoritvi bo m kulturni program. Božične zgodbe ^ Škofja Loka - V Galeriji io^ muzeja bodo v četrtek, 4. decemb'J ob 18. uri odprli razstavo del slikarke ■ grafičarke Mihaele Žakelj z naslov"' Božične zgodbe. Na otvoritvi bo nasfP kvartet kljunastih flavt Air iz Žirov. Razstava v Kosovi graščini v Jesenice - V Kosovi graščini bod° četrtek, 4. decembra, ob 18. uri oof> razstavo Zgodovina raziskovalnegac, delka in metalurškega laboratorij* Železarni Jesenice. O zbranem gra BLED, 20. decembra 1997, ob 20/uri v ŠPORTNI DVORANI BAJA6A & INSTRUKTORI S BLED: JETI GLASBENI CENTER 2 ~ RADOVLJICA: ALPETOUR O a. BOH. BISTRICA: SLOVENIJATURIST o. 2 JESENICE: PIZZERIJA DOMINO S > KRANJ: ALIGATOR, GOR.GLAS-MALI OGLASI £ LJUBLJANA: POORKY J Pesmi s Poti Kranj - V modri dvorani gradu Kieslstein, Tomšičeva 44, bo v četrtek predstavitev prve glasbene kasete Jožeta Zvoklja z naslovom Pesmi s Poti. Na kitari ga bo spremljal Slavko Meglic. Zdravica Prešernu Bled - Mešani pevski zbor Anton Tomaž Linhart bo pod vodstvom Slavka Mežka jutri, v sredo, ob 18. uri v spomin Franceta Prešerna zape! pred Prešernovim spomenikom (za Vilo Prešeren), ob 19. uri pa pred Prešernovo hišo v Vrbi. Večer zborovske pesmi Stražišče - V Šmartinskem domu bo v četrtek, ob 18.30 večer zborovske pesmi: nastopila bosta Komorni zbor De profundis in Kranjski kvintet. Prifarski muzikanti Predoslje - V dvorani Kulturnega doma bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 celovečerni koncert Tamburaške skupine Prifarski muzikanti s Fare pri Kolpi. Predstavili bodo kostelsko glasbeno ljudsko izročile, ki ga je zdaj slišati tudi na njihovi novi kaseti in zgoščenki. Vstopnice prodajajo v trgovini Živila in uro pred koncertom. Liparjev večer Mengeš - V Domu kulture bo v petek, 5. decembra, ob 20. uri Liparjev večer ob 85-letnici rojstva skladatelja Petra Liparja. Prireditev bo povezoval Janez Dolinar. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu zapustila draga mama MIHAELA SREBRNJAK Pogreb bo jutri, v sredo, 3. decembra 1997, ob 14. uri. Do pogreba leži v mrliški vežici št. 1 na Blejski Dobravi. Žalujoči: otroci Martina, Jožica in Tone z družinami Blejska Dobrava, 1. decembra 1997 MALI OGLASI ® 223-444 APARATI STROJI VILICE za okrogle bale, vilice za palete, teleskop za dvojno dviganje, avtomatska tehtnica za krompir, stroj za pranje krompirja, repe ipd., transportni trak in stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. V mesecu decembru od 3 do 10% POPUSTA! Kozina, Kranj, 328-238, 0609/652-285 27025 ŠIVALNE STROJE PRODAM: Dur-kopp trojni transport, Durkopp igelni transport z odrazom materiala, Pfaff stolparica, Singer navadna, Rimaldi dvonitna entlarica, LIKALNIK s kotličkom. Možna tudi menjava. ©714- 571 27065 OLJNI GORILEC rabljen, ugodno prodam. ©245-478 27110 Oglas ped "ŠIFRO" Za oglas objavljen pod "šifro" pošljete ali prinesete pisne ponudbe na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj za šifro...! Prodam ENOOSNO TRAKTORSKO KIPER PRIKOLICO za TV s hidrau-ličnimi zavorami, nosilnosti 2 t. B068/73-852_27145 Prenosno krožno rezalko za razrez marmorja, prodam. 13681 -689 27158 Elektromotorje prodam 18/2920 11/ 1430 9.5/1460 5.5/1450 3/1430 1.5/ 1430. Dovžan 50-423 27128 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH in ŠTEDILNIK 2 plin 4 eiek., zelo ugodno. ©311-743_27130 Prodam nov stroj Knakar za stiskanje gumbov. ©51 -458 27160 PEČ STADLER 35 KW, nov, z bojlerjem, prodam. ©242-237 27166 Prodam TRAKTOR LINDNER 1600A, 4x4, 60 KS, I. 96, 240 del. ur. ©268- 51 5 27169 Predgrelec nafte za nemoteno delovaje vozila a!i traktorja pozimi, 12 V in 24 V.enostavna montaža in polžasti reduktor, težje izvedbe, prestavno razmerje 1:36, ©061/555- 114 27171 TRAKTOR in TROSILEC GNOJA kupim. ©731-442, zvečer 2717» MIZARSKE STROJE debelinka 63 cm, poravnalka 40 cm, horizontalna vrtalka, namizni rezkar, prodam. ©224-264 27177 Prodam termoakumulacijssko PEČ in CISTERNO za kurilno olje 1500 I. ©733-088 27212 Prodam TRAKTOR IMT 539, I. 96. ©068/42-654 27226 PRALNI STROJ Gorenje obnovljen, prodam. ©332-350. 325-917 27234 KINOPROJEKTOR z platnom. ©733-179_27238 Prodam nov ŠTEDILNIK Candy 3 plin, 1 elek. 15 % ceneje. ©0609/ 626-765 27125 JAVNI ZAVOD OZG, p.o., OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel. 064 634 634, tel./fax: 064 632 611 Objavljamo prosto delovno mesto za delo VOZNIKA MEHANIKA Zahtevani pogoji: 1. Zdravstveni tehnik z vozniškim izpitom B kategorije 2. Voznik mehanik z vozniškim izpitom B, C kategorije - 80-urni tečaj prve pomoči - 4 leta vozniških izkušenj - stalno bivališče v Škofji Loki , Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas - 1 leto s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od objave tega razpisa na naslov: Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 škofja Loka. Sprejemamo naročila za traktorje LINDNER -novi modeli serije GE0TRAC od 50 do 85 KS. Izkoristite božični popust! M0T0ZIP trgovina, d.o.o. tel.: 064/268-514 GLASBILA SYNTHESIZERJU vseh znamk po ugodnih cenah v trgovini Sincopa, Žirovnica 87, ©805-010 26848 Prodam DIATONIČNO HARMONIKO Hohner C B F za mlajše, 1300 DEM. ©733-179, vsak dan 27237 RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 TRGOVINA Z GLASBILI ♦klaviature K0RG, R0LAND, YAMAHA ♦ojačevalci MARSHALL FENDER ♦pianino PETR0F ♦kitare FENDER Tnikrofoni SHURE -♦ojačevalci MARSHALL ♦ozvočenja in ostala oprema 5% POPUST , ZA KLASIČNE ŠPANSKE KITARE CAMPS Možnost plačila na več obrokov z brez obresti Prodam SYNTHESIZER YAMAHA PSR 500, zelo ugodno. ©461-200 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. 0641-103 23020 Stopnice - kovinske, lesene, kombinirane, zavite, okrogle, podstrešne, požarne - velika izbira iz uvoza. ©806-026 26256 Ugodno prodam ŠVEDSKI OLJNI GORILEC, SNEGOLOVILCE PVC in pocinkane za salonitke. ©471-482, zvečer 27114 SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine 1.5 mm, ugodna cena, možna montaža in plačilo na obroke. ©725- 31 9 27146 Prodam 2 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV. ©682-061 27150 1 m3 Lendaporja debeline 2 cm za izolacijo, prodam. 084-535 27151 Poceni prodam 150 kom BETONSKIH BLOKOV širine 20 cm. ©327- 067 27213 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. ©311-471 25306 Iščem inštruktorja za nemški jezik z Bleda ali iz Radovljice, a 57-895, zvečer PROFESIONALNE INSTRUKCIJE za OŠ, splošni predmeti, SJ, MA, AN, KE, FIZ, priprave na eksterno, 8. r, SJ, MA, CELOLETNI PROGRAMI 1 krat 2krat na teden 2 šolski uri, preverjanje pred testi, tudi na vašem domu, večletne pedagoške izkušnje, četrto leto uspešnega delovanja v privatni praksi! ZADOVOLJSTVO VEČ STO UČENCEV. ©064/710-099, fax 064/710-099, 041/680-372 26928_ Na vašem domu instruiram matematiko, fiziko, kemijo za OŠ. ©328-232, po 18. uri _27112 KUPIM Odkupujemo vse stare in umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, S 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ali 471-534 18050 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. ©641-412 26461 Kupim polovico PRAŠIČA in deske 25. ©738-155 26871 Kupim staro motorno KOLO. ©802- 080 27126 TRAKTOR TV 730 dobro ohranjen, kupim. ©641-297 27127 Kupim fantovski kombinezon za 4 leta in snežke št. 25. ©323-663 27154 V centru Kranja oddamo poslovni prostor 78 m2, v 1. nadstropju, možnost prevzema takoj, mesečna najemnina 13 DEM/ m2. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643- 650-123 493 ■ 1 4 ODDAMO KRANJ Jelenov klanec manjši trgovski lokal, ca 30 m2, W DEM/mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI LOKALI Verjemite ali ne... -Str RADIO OGNJIŠČE Planin.) Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104.5 91.2 1 cela 200 m2, možnost nakupa cf hiše, cena 185.000 DEM. &v NEPREMIČNINE, 330-112. V Stražišču prodamo novo nf2*^ no poslovnostanovanjsko niso ^ 160 m2 in hišo staro 30 let cca-,^ m2 , vse skupaj na 930 m2 ze"T%ni cena po dogovoru. AGENT £ (064) 223-485 ali (0609) 643-49j^ V Škofja Loki na Spodnjem tr95 prodamo večjo, starejšo 1. pritličju trgovina v obratovanju. ^ nadstropju sta dve stanovanji ^gfjT in 75 m2, cena po dogovom^1*^. Kranj (064) 223-485 ali (06O3J 493 V Žirovnici prodamo hišo staro • ^ veliko cca 100 m2, podkletena, i» .Ja dvostanovanjska, zraven še sw ^oO kmečka hiša, vse skupaj je n* \,0& m2 zemljišča, cena po dogo* n 223-480 AGENT Kranj (0609) 643-493 (064) STROJNI TLAKIf, Iiitro in poceni i -Informacije: 4 Cj Na Drulovki prodamo vrstno-kof> ^ hišo dimenzije 11x 6,30 i podkletena, z vsemi prikjju cen^ možnostjo odkupa zemljišča, ^) 240.000 DEM. AGENT Kran) \ 223-485 aii (0609) 643-493_^>^ Prodamo v bližini KamnikaQStar^2 kmečko hišo na parceli l°uucena hiša stoji ob glavni cesti. 053, 210.000 DEM. K 3 KERN, ;li 222-566, fax 221-785 -1--I^TlSK^i KUPIMO KRANJ okolica dO ' )ep| večjo gradbeno parce o' n"k0|ic<» lokaciji KUPIMO KRANJ «« °5uPfc večjo parcelo ob robu naselja. v£o MO GORENJSKA KUPIMO,^ MANJŠIH PARCEL ZjL,f,E, 2?" KUPCE. DOM NEPREMIČNI*^ 33-00, 0609/650-123 MALI OGLASI 37. STRAN • GORENJSKI GLAS NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA PIA ŠKOFJA LOKA © 623-117,622-318 % Kupimo Šk. Loka - Groh. nas., Partiz. Cm Novi svet 3 ss za znanega kupca 2. Prodamo Šk. Loka - Podlubnik garsonjero, 17.45 m2 3- Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4- Prodamo Medvode pol hiše v spodnjem delu, 97 m2 stan. pov + Wetni prostori | Prodamo Škofja Loka - starejši objekt, nadomestna gradnja, 800 m2 Prodamo Šk.Loka - Novi svet 3 ss + podstrešje Prodamo vikend na parceli 910 m2, bližina smučišča Cerkno Prodamo Škofja Loka -Partizanska cesta, 1 ss 9. Prodamo Podlubnik 3 ss, 75 m2 10. Prodamo Hotemaže parcelo 5000 m2, namenjeno za športne dej. 11. Prodamo Frankovo naselje 2,5 ss z atrijem 12. Kupimo - Groharjevo nas. - za znanega kupca 2.5 ss, nižje nadstropje 13- Prodamo Šk. Loka - novejšo, samostojno trostanovanjsko hišo 14- Prodamo Škofja Loka - dva 3 ss v stanovanjski hiši ^•Prodamo Rudno pri Dražgošah starejšo hišo, potrebno popravila, na Parceli 2000 m2 16. Prodamo Frankovo naselje -Manjše 2 sobno stanovanje .17. Prodamo - škofja Loka -Groharjevo naselje 2 ss 18. Prodamo - Železniki več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov 19. Prodamo Škofja Loka - Podlubnik 2 ss + kabinet 20. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo 2 lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo 21. Prodamo - Škofja Loka - Novi svet 2 sobno stanovanje PIA KRANJ © 312-622 25. Najamemo posl. prostor (do 100 m2) z dostopom za tov. vozila 26. Prodamo v Hrastju 2 x 400 m2 posl. proizv. prostora, 700 DEM/m2 1. Prodamo 5 SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, cena po dogovoru 2. Prodamo več garsonjer, ugodno 3. Prodamo 1SS, 45 m2, Planina, zelo lepo 4. Prodamo 1SS, 36 m2, Zlato Polje, UGODNO 5. Prodamo več 2 SS v Šoriijevem naselju 6. Kupimo dvosobna in trisobna stanovanja v Šoriijevem naselju 7. Prodamo 2SS, Drulovka, 64 m2, takoj vseljivo, 107.000 DEM 8. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 9. Kupimo več garsonjer, (20 - 30 m2), za znane kupce, nujno 10. Prodamo 2SS, Ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.00 DEM 11. Menjamo 3SS, 69 m2, Zlato Polje za 1SS z doplačilom 12. Prodamo dva poslovna prostora v centru Kranja, pritličje, 15 + 18 m2 13. Prodamo 3SS v Šk. Loki, 85,5 m2 + 40 m2 neizdelane mansarde, 135.000 DEM 14. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina II. cena po dgovoru 15. Prodamo pisarne, na atraktivni lokaciji, 130 m2,900 DEM/m2 16. Prodamo 4SS, Planina, 92 m2, zelo lepo, cena po dogovoru 17. Prodamo več stan. hiš v okolici Kranja 18. Oddamo hiše: Stražišče (900 DEM/ mes.), Primskovo (800 DEM/mes) 19. Najamemo garsonjero in 2SS v Šoriijevem naselju, NUJNO 20. Oddamo 130 m2. posl. prostor za pisarne ipd, Stražišče, odlična lokacija, 800 DEM/mes 21. Prodamo parcelo Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 22. Oddamo garsonjero in 1SS, 300 -450 DEM, predplačila 23. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče 24. Oddamo trgovino, 6 m2, odkup inventarja 8000 EM, na odlični lokaciji PIA JESENICE S 863-145 1. Bled - oddamo garsonjero v hiši, 23 m2,350 DEM/mes. 2. Kranj - prodamo priznan gostinski lokal, 110 m2, cena 390.000 DEM 3. Prodamo apartma v Podkorenu, 45 m2, opremljen za 95.000 DEM 4. Kor. Bela - 3 ss v bloku, 70 m2, prodamo za 80.000 DEM 5. Radovljica - prodamo garsonjero v bloku, 22,36 m2 za 41.000 DEM 6. Kr. Gora - prodam enostanovanjs-ko hišo, 120 m2, parcela 1880 m2, 400.000 DEM 7. Jesenice - prodamo garsonjero, 21.62 m2, cena 33.000 DEM 8. Prodamo 3 SS v Lescah, 76 m2,145.000 DEM 9. Rateče - dvostanovanjska hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 125.000 DEM 10.2 x 3SS na Jesenicah v hiši 66 m2, cena 62.000 DEM 11. Kranjska Gora prodamo garsonjero v hiši 30 m2 za 75.000 DEM 12. Radovljica - prodamo 1 ss, 37 m2, cena 63.000 DEM 13. Jesenice - prodamo dvostano-vanjsko hišo 210 m2 stan. površine, parcela 1226 m2, cena 200.000 DEM 14. Kr. Gora - center, posl. prostor oddamo, 20 m2,300 DEM/mes. 15. V Kranjski Gori oddamo v najem 2 in 3 sobno stanovanje 16. Jesenice - prodamo 2 x 3 ss v hiši, 80 m2, 70.000 DEM 17. Kr. Gora - prodamo manjše 1 ss, 35 m2, novogradnja 18. Podkoren - prodamo 2/3 hiše 70 m2 za 160.000 DEM 19. Prodamo 3 ss v hiši v mansardi, CK, za 45.000 DEM 20. Zgoša - prodamo 2 ss v hiši, 60 m2 za 55.000 DEM KRANJ CENTER enodružinsko starejšo hišo z malo vrta primerno tudi za poslovno dejavnost, 149.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 26823 V Šk. Loki prodamo tripiex GARAŽO, cena 12 OOO DEM K3 KERN d.o-o., «221-353, 222-566 in fax 221-785 27082 Prodamo v bližini Kranja parcelo 354 m2 za 35 OOO DEM in vikend parcelo 638 m2 za 25 OOO DEM. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785_27083 KRANJ- PRODAMO polovico hiše, 4 ss, podkleteno, 12x9, stara 25 let, parcela 400 m2, centralna, telefon, dve garaži, primerno za poslovno dejavnost, zanimiva lokacija, cena po dogovoru. AMBRA, 22-66-39, 041/66-84-70_27188 Kranj - mesto, prodamo starejšo hišo, 177 m2, 500 m2 parcela, lepo vzdrževana, tel., takoj vseljivo, možnost zamenjave za stanovanje v Ljubljani ali Kranju, cena 150.000 DEM. AMBRAS, 22-66-39, 041/66- 84-70 27189 &OriJ?arno Strahinj - visokopritlično, 33n Steno stanovanjsko HISO, cena ^OOO DEM. K3 KERN d.o.o. ^^566, 221-353 in fax 221-785 to^amo v bližini Kranla staro hiSo z hn}?0darskim poslopjem, parcela 15. m2, cena 120.000 DEM, v mg Kranja starejšo, obnovljeno &LV z ločenim gosp. poslopjem, Wl? 1220 m2 in gozd 1500 m2, 280 OOO DEM. K 3 KERN, 221-<^Jax 221-785, 222-566 22133 C?arno Pare«'0 1300 m2 v b,ižini teč,!9 2 gradbenim dovoljenjem. K 3 ?B5N- 221-353, 222-566, fax 221- ■V^^ 22136 v bližini KRANJA pro-iia 'f> starejšo delno obnovljeno hišo ^Elvi rceli 580 m2, cena 165.000 9rad: .V bližini Kranja prodamo hišo v Do^l': velikost 12 x 10 m, ločeno %?p.|e 18 x 11 m, primerno za ^OrS,^0' parcela 2900 m2, cena kl $ °EM. K3 KERN © 221 -353, - ~166, fax 221-785 22279 Va^AMO: ŽIROVNICA - stanovi 2 H|šO s parcelo 1200 m2, 5C390J300 DEM, Kranj - nad-i»2 Pn° HIŠO do 3. GF, parcela 2500 "•On na 300 0°° DEM K3 KERN ??1 7nQ222-566, 221-353 in fax Halo JUVALI8 CENrrRU PLANINE tel 330-133 ^Li331-206 PRODAMO vrstno hišo pri Tržiču, parcela 180 m2, cena 220.000 DEM, 3 km iz Lesc prodamo 20 let staro HIŠO, cena 130 OOO DEM. K 3 KERN, fax 221-785, 222-566, 221-353 22132 ŠKOFJA LOKA Dolenja vas, novo hišo na parceli cca 1200 m2,390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvos-tanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III. gr. fazi z delavnico, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/ 650-123 24940 Prodamo VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2; KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z. vrtom, 190.000 DEM, KRANJ ČIRČE poslovno stan. hišo v izgradnji, KRANJ PRIMSKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, LJUBNO pri Podbrezju, nadomestno gradnjo na parceli cca 500 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24941 KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, KUPIMO GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, KUPIMO BLED enostanovanjsko na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_249« HIŠE ODDAMO RADOVLJICA: enostanovanjsko hišo z vrtom, 1500 DEM/mes, tudi za posl. dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_24943 PRODAMO GOLNIK 959 m2 v hirbu, elek., voda, tel., ob parceli, PRODAMO HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu,PRODAMO RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 700 m2, 70 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 24944 PRODAMO BITNJE 15 let staro hišo na parceli 650 m2, na mirni lokaciji, cena 350.000 DEM, BITNJE - 15 let stara hiša z gospodarskim poslopjem, dvojno garažo in posebej stoječo delavnico, parcela 1.760 m2, cena 280 OOO DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-765_26779 LESCE- hišo v izgradnji do I. plošče na parceli 800 m2 prodamo za 115000 DEM. DOM NEPREMIČ-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 26820 HIŠE PRODAMO KRANJ CENTER 22 m2 z izložbo v pritličju (in 40 m2 v I, nadstr.) za specializirano trgovino, ŠENČUR cca 60 m2, trgovski lokal z izložbo v pritličju hiše ob cesti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 26822 Kranj -.Drulovka, prodamo novo končno vrstno hišo, 175 m2, podkleteno, večja parcela, na lepi lokaciji, možna zamenjava za 2,5 ss z doplačilom. AMBRAS, d.o.o., tel./fax: 22 66 39. KRANJ - Podbrezje prodamo stan-poslovno hišo, 280 m2 prostora, parcela 450 m2, cena 170.000 DEM. AMBRAS, 22-66-39, 041/66- 84-70 27190 RADOVLJICA okolica prodamo zelo lepo 1. nadstr. stanovanjsko poslovno hišo, 200 m2, parcela 2000 m2, cena po dogovoru, možna zamenjava za 2 ss v Ljubljani z doplačilom. AMBRA, 22-66-39, 041/66 84-70 "27191 KRANJSKA GORA prodamo novo garsonjero 31 m2, z balkonom, vseljivo 2/98, cena 2750 DEM/m2. AMBRAS, 22-66-39, 041/66-84-70 2719? RADOVLJICA JELOVICA, prodamo nov VIKEND, 48 m2, 400 m2 parcela, cena 80.000 DEM, možnost zamenjave za stanovanje v Radovljici ali na Jesenicah. AMBRAS, 22-66-39, 041/ 66-84-70 27193. HIŠE PRODAMO KRANJ DRULOVKA enodružjf^ko hišo, končna, 170 m2 bivalne površine + klet, 250.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 27227 Prodamo stavbno zemljišče 2760 m2 v bližini Šk. Loke z gradbenim dovoljenjem za gradnjo montažne hiše, cena 125 OOO DEM. K3 KERN d.o.o. »222-566, 221-353 in fax 221-785 27084 GOZD MARTULJEK - prodamo opremljeno dvostanovanjsko, takoj vseljivo HIŠO, 320 000 DEM. NOVAK NEON d.o.o. Jesenice, ©862- 877_27144 ZAVRŠNICA - nova enodružinska hiša. brunarica 120 m2 na 500 m2 zemljišča, izvrstna lokacija ob jezeru in rekreacijskih povišinah. primerna tudi za gostinsko dejavnost, dodatna garaža, SAT TV, telefon, cena 210.000 DEM. ©0609/331-013 26308 PIA NEPREMIČNINE Svojim strankam sporočamo, da lahko vse informacije v zvezi z nepremičninami dobijo v naših dveh novih poslovalnicah, in sicer: RADOVLJICA, Gorenjska c. 25, tel.: 064/714-363 in TRŽIČ, Trg svobode 19, tel.: 064/51-109. RAZNO PRODAM Prodam okvirjena GOBELINA Zimska idila in Zadnja večerja. ©228-322 26855_ ŽAGAM, prodajam, pripeljem BUKOVA, MEŠANA IN BREZOVA razža-gana drva na dom. Jereb, 625-215, škofja Loka 27121 ZiMSKI PLAŠČI 215x14 Duniop in nove satonitke, prodam. ©221-872 27164_ Ugodno prodam LESENE BRIKETE za kurjavo. ©731-648 27165 Prodam drva, bukove deske in plohe. ©403-089 27170 Prodam PERZIJSKE MUCKE, dekliške plastične drsalke št. 37 Roces, ©7 1 0-114 27209 Podarim suha DRVA, lahko razža-gam in dostavim. ©681-086 27220 STAN. OPREMA Prodam KUHINJO SVEA z imenom Mateja, štedilnikom rjave barve, poceni, 2300 DEM. ©403-649 popoldan 26852 Fotelja, manjša, ohranjena za 2000 SIT IN JOGIJA 10.000 SIT, ohranjena, prodam. ©78-879 26880 LEŽIŠČE 200x160, dvojno vzmetenje, prodam. ©403-868 27108 Dobro ohranjen kavč zelo poceni prodam. ©226-043, od 17. do 20. ure 27168 Prodam 6 stolov starinskih, izrezljali, masivno mizo, dvosed, 2 fotelja. ©57-977 27195 Hrastovo posteljo z omarico in imaro prodam. ©061/823-119 27206 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. ©632-751 27216 Manjšo kmetijo vzamem v najem kasneje možen odkup. ©061/842-209, 0609/631-868_2715« V najem vzamem NJIVO ali TRAV-NIK. ©325-538_27162 Prodamo na Bledu visokopritlično HIŠO, v pntličju delavnica, 120 m2, v nadstropju stanovanje 120 m2, centralna in trofazni tok, parcela 1750 m2, cena 210 OOO DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 27179 CERKLJE-okolica prodamo starejšo hišo 120 m2 biv. površine., z 350 m2 vrta, cena 60.000 DEM. AMBRAS, 22-66-39, gsm. 041/66-84-70 27w PRIREDITVE GLASEO za ohceti in zabave ter silvestrovanje nudi TRIO Bonsav. I nformacije na © 421 -498 1 7387 Vabimo vas v restavracijo METULJČEK na vesele večere ob petkih in sobotah ter na veselo silvestrovanje. Igra trio GORENJSKI NAGELJ od 20. ure dalje. Pripravljamo tudi nedeljska kosila in malice. Informacije in rezervacije na ©622-270 26631 TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, za silvestrovo. S petjem in humorjem. ©731-015 27208 j|» DRAGI PRIJATELJI ognjišče RADIA OGNJIŠČE! Ob 3. obletnici RADIA OGNJIŠČE ste vabljeni na GALA KONCERT v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v nedeljo, 11. januarja 1998, ob 15. in 18.30 uri. Vstopnice so od 1. decembra 1997 na razpolago na sedežu Ljubljanskega studia - v Škofovih zavodih na Štuli 23 v Šentvidu nad Ljubljano, vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro. Te dni lahko pokličete tudi po telefonu 061 15216 71 in 061 152 11 26 in si rezervirate svoj sedež. Pohitite in si zagotovite sedež v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. HIŠO KUPIM: na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED: kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno gradnjo, brez posrednika. ©228-086 24948 PARCELE PRODAMO OREHEK ravna, sončna parcela 727 m2 + 1076 m2. DOM NEPREMIČNE, 22-33-00, 0609/650-123_25232 Prodamo: Kranj - čirče prodamo hišo z delavnico, Kranj Čirče prodamo 20 let staro podkleteno hišo s samostojno garažo, parcela 795 m2, cena 405.000 DEM, možna menjava za manjšo hišo. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 25753_ Na Bledu prodamo visokopritlično HIŠO do 3. GF, parcela 1200 m2, cena 250 000 DEM, na Bledu prodamo visokopritlično podkleteno HIŠO, poleg hiše je delavnica, parcela 1150 m2, cena 260 000 DEM, možnost dokupa 5000 m2 travnika. K3 KERN d.o.o. ©222-566 in 221-353 in fax 221-785 25754 HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo pritličje hiše cca 100 m2 z dvema garažama in delom vrta 166.000 EM, RADOVLJICA dvostanovanjska hiša ob cesti, primerna tudi za poslovno dejavnost. CK, delno podk-letena, 170.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 POSLOVNI STIKI DELNICE: Telekom, Color, Merkur, Krka, Petrol, Union, Lek odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. 0312-385 22825 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. ©310-537, 041/68-68-19_23812 ZASTAVLJALNICA INVEST - pridobite takojšnje gotovinsko POSOJILO na podlagi zastavitve vseh vrst delnic ©064/655-142, od 9. do 16. ure 2S720 Za premostitev kratkoročnih finančnih težav lahko namesto prodaje vaših delnic pridobite posojilo. ©655-142 25721 DELNICE SKLADOV in podjetij odkupujemo. Gotovina takoj na domu. ©041/676-170, 061/575-287 26702_ Delnice Telekoma, Intereurope, Gorenja, Arkade, Aktive, Krone, Save, Kompasa in ostalih odkupim za gotovino. ©061/1377-029 in 041/ 680-505 26840 CERTIFIKATNE DELNICE skladov nacionalne finančne družbe, kupim po najvišji ceni. ©041/672-845 27157 ŠPORT Komisijska prodaja SMUČI in ostale :imsko športne opreme. RUBIN Britofu. K 3 KERN, 221-353, ^ 566, 221 -785 2 iS^IOlO-AUdlO-HI-F1 ZASTOPSTVO IN PRODAJ' <0 O PRI NAS JE DENAR. VRE0* VEDNO VEČ IZPOSOJA SQNY vtoeo fTTH TEL.:064/222-055 STANOVANJA ODDAMO r^l-l Vodovodni stolp 2 ss, delno opj jeno, brez CK, 450 DEM/mes, tnr-sečno predpl., HRASTJE 1 ss hiši s posebnim vhodom, CK, ' premljeno. 400 DEM/mes. ^ NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0^ 650-123 STANOVANJA PRODAMO ry - ^ Planina I 3 ss obnovljeno, 2 kvalitetno zastekljena, 84 m2, .^jj DEM/m2. selitev aprila 98, KjTa|i Planina II 1 ss, 50 m2 P^ffi^ menjamo za manjše, KRANJ "'J* I, 1 ss, 53,6 m2 menjamo za J lahko starejše. DOM NEPRfcV NINE, 22-33-00, 0609/650-123J> <\ 0I Prodam opremljeno 2 ss °Ltf1' VANJE v Radovljici, 50 m2- » 881 2 ss stanovanje na JeSfarn a" obnovljeno, takoj vseljivo, R gg5 zamenjam za manjše. ©221 -° 27167________-—""""3 KRANJ-HUJE Zup. ul., pr0?3^ ss/ 1. nad.,80 m2, CK, tel-cen» popolnoma obnovljeno, .-,39, 125.000 DEM. AMBRAS, W 041/66-84-70 UGODNO! 1650 DEM^ STANOVANJA - lO^T v obnovljeni hiši v ' DOM NEPREMIČNIN^ 22-33-00, 0609/65(H*^ Kranj-Gosposvetska ul. Pr°d \egfi> ss, visoko priti, 70 m2, yl-balkon, adaptirano, CK na P" 'cen« 27185____^ja, ŠKOFJA LOKA - Partizanska pt ^ mo zelo lepo 3 ss, ]s"z#, fu balkona, popolnoma adapw« ^ priključki, cena 108.000 DfcM: ^ BRA 22-66-39, 041/66-8470 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 97.900 srr Ti telefon *r Cene -o brez prometnega davka |?5^J P|anina ,„ 25 ss/2 ngdstr Iambda5 let' cena 135.000 |i4l/66iM;nRAS, 22-66-39, GSM -- U _27181 p&? AVTOMOBILSKIH BLA2.LCEV^M0NR0EF UPMA >isuje začetnike in dobre plesalce §064/415-000 Odkup, prodaja, prepis vozila. Možen kredit, menjava staro za staro. Takojšnje izplačilo v gotovini. AVTO AS, Polica 2, ©471-340, 312- 255 25290 ODKUP - PRODAJA RABLJENIH VOZIL, PRENOS LASTNIŠTVA -KREDITI. MARK-MOBIL KRANJ, ©242-600, 242-300 25293 ^LEZNIKI »210 garsonjera 21 m2, -"■m - garsonjera *i DEM, prodam. 1367-573 STANOVANJA PRODAMO KRANJ ga'?r v starejši hiši 100 m2/PR, z V(»n, ^£a dvorišču, cena po dogo-00 ri£?M NEPREMIČNINE, 22-33- ■^09/650-123_27228 i^.Pim maniSfi ctnroiSo STANO-Lescah. AURISINA, d.0.0., proda: AUDI 100 2.0, I. '87, AUDI 100 2.0 E, I. '89, T0Y0TA CELICA 2.0 GTI, I. '87, M 250 diesel, I. '92, M 230 I. '86, M 190 E, I. '84, PEUGEOT 405 2.0 SR. I.'92, OPEL KADETT 1.6 diesel, I. '86, CITROEN ZX 1.9 diesel, I. '93, ALFA SPRINT 1.3,1. '88, ALFA 75 2.0,1. '88. Tel.: 061/123-25-63, 041/676-945 VamiI?1 manjše, starejše ^223 - Radov'iici ali v 111 dopoldan V02ILA DELI karnp''6"' deli- motorji, menjalniki, kane •■l)ski deli. tudi kompletne ?46°7ser|je- ©332-178, 0609/617-673 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in Bil ku zS^nl deli. odkup AVTOMO-^jg064/692-194_26031 fe\mr4 ?,UME 185/65 R caact M+S, nove, 10.000 kos. •«57-1 «0 »■^_lloa 27107 ^PpBlJAč zadnji za clio 1.4 rt ^ni prodam. ©723-448 27122 SERVIS^ SJ cLonranjen1 zelo ugodno "rTl- ©041/644-991 18949 VW VENTO 1.9 TD, I. 94/11, prvi lastnik, 33000 km, servisna knjižica, avtoradio, zelo lepo ohranjen, vedno garažiran, ugodno prodam. ©061/ 761-221 26269 Prodam AUDI 80 2.8 V 6 OUATRO, letnik 1992, zelo ugodno. ©78-720, GSM 041/674-672_26307 OPEL ASTRA 1.4 i karavan, I. 1992, prodam. ©715-288 27123 Prodam FORD SIERA 2.0 i GO HC, I., 89/12, kovinsko rdeče barve, dodatna oprema, cena po dogovoru. ©715-881 27197 Prodam OPELCALIBRO letnik 1991, cena po dogovoru. ©692-241 27198 CITROEN BX 1.6 TGS, I. 90, reg. do 18.7.98, bel, cena po dogovoru, prodam. ©736-686_27199 Prodam R 5, letnik 1990, 51000 km, garažiran, lepo ohranjen. ©411-893 27201_ Prodam LADO SAMARO 1500, 3 v, letnik 1992, in FIAT PUNTO 55 S, I. 1995, 5 v. ©461-404_27202 Nujno prodam NISSAN SSUNNY 1600, I. 87, registriran do avgusta. V račun vzamem Katro. ©221-097 27205_ Prodam GOLF JGLD, I. 85, S paket, odlično ohranjen, garažiran, cena 3600 DEM. ©451-170_27215 Prodam UNO 1.3 turbo IE, 77 KW, I. 86, temno siv metalik, reg. do 8/98. ©332-439 27219 Prodam z 128, I. 88, cena po dogovoru. ©624-217 27224 CITROEN AX 1.1 I. 87, metalno sive barve, zelo lepo ohranjen, reg. do 25.8.98, prodam za 3300 DEM. ©422-098 27225 NOVO ODPRTO GAVALA.d.o.o. GOLF na Primskovem - odkup in prodaja rabljenih vozil ter menjava staro za staro in prepisi vozil. ©0609/642-672_27230 Prodam VW SCIROCCO, I. 86/87, ohranjen, črn, cena 7900 DEM. ©59-137 DODOldan 27236 SERVIS , AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SE BITNJE 22 TEL: 064/311-965 ZAPOSLITVE IŠČEM delo ŠOFERJA (kombi ali podobno). Delo lahko v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. ©332-706, zvečer 25347 POSTANITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI! PRIDRUŽITE SE NAJUSPEŠNEJŠI PRODAJNI MREŽI V SLOVENIJI. NUDIMO VAM VISOKO PROVIZIJO, TEDENSKA IZPLAČILA IN MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. ©634-064,041/637-492 25/67 Iščemo dekle za strežbo v lokalu. Okrepčevalnica Seljak, Preddvor 26439__ Zaposlimo sposobne in komunikativne zastopnike za prodajo medicinskih pripomočkov. ©064/55-446, 50-274, 0609/651-737_26464 MESARJA z izkušnjami zaposlimo. Mesnica Dolhar, Tržič, ©54-222 26789 DELAVCA za opravljanje ambulantne prodaje mesnih izdelkov po terenu, zaposlimo. Mesnica Dolhar, Tržič, ©54-222_26790 Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARICO za delo v šanku. ©331-320 26934 Iščem simpatično dekle za delo v šanku. Nedelje prosto. ©422-515, dopoldan 27104 ^S^rejmem delo na dom. ©723-248 V bistroju Sonce zaposlimo nata-karico. ©311-378_27129 Nudim dobro plačano delo. ©451-029 od 12. do 16. ure 27133 Zaposlimo KV MIZARJE. © 242- 064 27134 Zaposlimo fanta za PEKO PIZZ in dekle ZA STREŽBO. Informacije na ©330-888, vsak dan 9. - 11. ure 27143_ Novo, obetavno: zastopanje distribucije negovalne kozmetike. ©52- 358 27155 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu zapustil naš dragi mož in oče CVETO OREH AR z Zg. Bele pri Preddvoru Od njega se bomo poslovili v četrtek, dne 4. decembra 1997, ob 15. uri na pokopališču v Preddvoru. Žara bo od srede dalje v preddvorski mrliški vežici. Žalujoči: žena Štefka, sin Florijan in hčerka Majda DISCOTEKA NEW POVVER & Skala Co. išče več NATAKARJEV in NATAKARIC. ©241-238 od 9. do 11. ure 27161 Zaposlimo DELAVCA brez izobrazbe, potnika ali trgovca, vodoin-stalacijski material in kopalniška oprema. Trgovina Aquahit, C. St.Žagarja 32 b, Kranj, ©326-464 27172 Zaposlimo KUHARICO ali KUHARJA in dekle za delo v strežbi. ©421-337 27196 KV NATAKAR išče delo. Aktivno znanje angleškega in nemškega jezika. ©718-568 27222 Takoj zaposlimo RAČUNOVODKIN-JO. Pisne ponudbe na naslov: PIS BLED.d.o.o., Alpska 7, Bled 27241 Prodam KOZE. ©51-033 27132 Prodam TELE simentalca, starega 1 teden in DOMAČO SLANINO (od prašiča). Dorfarje 22, Žabnica ©633-309 27141 Prodam BIKCA črno bel križan, star 5 dni. Žabnica 57, ©310-268 27163 Prodam mlado KRAVO sim. in teden dni starega BIKCA čb. Gorjanc, Voglje, Kotna pot 3 27173 Prodam PUJSKE težke od 20-30 kg. ©682-745 27182 Prodam KRAVO sim. brejo 8 mesecev, četrto tele. ©730-727 27200 KRAVO za zakol prodam ali menjam za brejo telico. Sp. Brnik 60 27204 Prodam mladega KOZLA, star je 7 mesecev, cena po dogovoru. ©806- 53 4 27211 PODARIM mladega sobnega ZAJČKA, sive barve. ©311-006 27218 Prodam OVCE in JAGNJETA. ©55- 079 27235 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 tedne. ©403-686 ??n« ŽIVALI Prodam enoletne KOKOŠI nesenice za nadaljno rejo ali zakol. Cena 200/ kom. Voklo 49, ©064/491-250 26904 ŠARPLANINCE odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. ©062/724-597, Rajs 26932 Prodam plemenskega BIKA z dovoljenjem pripusta in BIKCA simentalca. ©421-612 27113 Prodam TELETA 6 tednov starega. ©720-066 27115 PAPIGE Agapornise, aleksandre, skobčevke standard, prodam. ©422-415 27117 Oddam PSIČKA mešančka. ©431-231, Visoko 47 27118 PIŠČANCE domače očiščene prodam 520 SIT/kg. ©491-270 27120 V SPOMIN Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. IDA BENKOVIČ roj. Verbič 2.10.1953 - 1.12.1992 Mož Jure s hčerko Simono ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka IVANA BERNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, sočustvovali z nami in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, hvala tudi za lepo izrečene besede slovesa, gospe Veri ter pevcem iz Zabreznice za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA V 85. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARIJA KEMPERLE roj. BERCE, Kovačeva mama iz Nemilj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, posebej bratu Francu, vsem Nemiljčanom, sosedom, prijateljem, znancem in Tonetovim sodelavcem za izrečena sožalja za' podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku Lojzu Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem iz Predoselj za lepo zapete žalostinke. Lepa hvala tudi pogrebni službi Navček, za lepo opravljeno delo. Vsem in še vsakomur posebej iskrena zahvala. Žalujoči otroci: Ivan, Mira, Slavka, Joža, Anica in Tone z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče MARIJE PLESTENJAK, st se iskreno zahvaljujemo ga. Angelci Pintar, ki ji je s svojo plemenitostjo in dobroto, kakršno zmore le ona, stala ob strani skoraj 9 let. Zahvala sorodnikom in sosedom za obiske v njeni dolgi in hudi bolezni. Iskreno smo hvaležni dr. Debeljaku za vso pomoč, kar jo je mogel in znal dati. Hvala gospodu župniku za vse obiske v času njene bolezni in pogrebni obred, prav tako pevcem domače župnije. Zahvaljujemo se Obrtni zbornici Kranj za darovano cvetje in Obrtniškemu pevskemu zboru za zapete pesmi na predvečer pogreba. Gospodu Jeriču in pevskemu zboru iz Predoselj se zahvaljujemo za zapete žalostnike in pripravo na njeno zadnjo pot. Hvala glasbeniku za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo k večnemu počitku. VSI NJENI Šutna, 20. novembra 1997 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Na Gorenjsko "padli" dve zlati snežinki Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali Cesta na Martinj Vrh prevozna na lastno odgovornost Martinj Vrh, 29. novembra - Cesta, ki povezuje Selško dolino z Martinj vrhom, je že spomladi načel usad. Za odpravljanje njegovih posledic so v občini šele pred kratkim zbrali dovolj denarja, rekonstrukcijo so zaupali gradbenemu podjetju Tehnik. Minuli teden s srede na četrtek pa se je zaradi razmočenosti usad še povečal, s seboj pa je v dolino odnesel tudi dobršen del ceste. Ta je postala neprevozna, tehnikovi delavci pa so zasilno rešitev te prometne povezave poiskali v dodatnem vzkopu ceste v brežino. Trenutno Tehnikovi delavci gradijo kasto, ki bo utrdila plazovito površino, znak nekoliko nitje pod usadom nas opozarja, da je cesta prevozna le na lastno odgovornost. Prometna povezava, vsaj zasilna, Martinj Vrha z dolino je ponovno vzpostavljena, daljša reportaža pa sledi v prihodnji številki Gorenjskega glasa. • U.Š. G.G. Blejska mornarica.,. Foto: G. Šinik KERAMIKE A aIUmex iNT.««:»n KRANJ-ZLATO POLJE 3k Krvavec skoraj popoln, Vogel edinstven Za smučarje pa je najpomembneje, da so naša smučišča kljub zastarelosti naprav večina varna tudi šola smučanja je na Voglu dobro organizirana. Vse te p° hvale in čestitke je na slovcs- Kranj, 2. decembra • Minulo soboto zvečer so v ljubljanskem klubu Eldorado slovesno zaključili akcijo "Zlata snežinka 1996/97" in napovedali novo. Priljubljena akcija se je zadnje leta resnično "prijela", za nas smučarje pa je najpomembneje da - tudi s pomočjo ekipe članov zlate snežinke in njenih predlogov- v naših smučarskih centrih skrbijo, da je smuka vsako leto bolj varna, da so smučišča vedno bolje urejena in da je dodatna ponudba vsako leto bogatejša. Tako je v zadnji zimi ekipa "Zlate snežinke" obiskala dvanajst slovenskih smučarskih cetrov, kot najbližje popolnemu pa se je izkazal Krvavec, za kar je direktor Franjo Kreačič dobil tudi diplomo za prvo mesto v posebnem točkovanju. Poleg tega mu je direktor Centra za promocijo turizma Franci Križan na sobotni slovesnosti predal tudi posebno "kristalno snežinko" za skupaj pet zlatih snežink, državni sekretar za turizem Tomaž Zaje pa je direktorju Krvavca Kreačiču predal še posebno snežinko za njegove zasluge pri dolgo- Gorenjska borzno posredniška družba, dd Koroška 33, Kranj, tel.: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Vicapfggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel SUOVCMSK! OPBHATtfl NMT S 08M hitp.-Vvvvvvv mobitel j< letnem vodenju smučišča Krvavec. Drugo mesto v minuli zimi si je za urejenost smučišča prislužila Rogla, na tretje mesto pa se je uvrstilo še eno gorenjsko smučišče, Vogel. "Dostop do smučišča sicer ni preprost, saj se čakanje za prevoz s staro gondolsko vleč- nico včasih res zavleče, vendar pa je potrpežljivost smučarjev nato bogato poplačana," je le del obrazložitve ekipe zlate snežinke, ki je Voglu zasluže- nosti prejemal direktor Vogla Lovro Sodja, ki si prav tako no podelila tretje mesto med kot smučarji že dolgo najboj slovenskimi smučišči. Odlika želi nove gondolske žičnice n Vogla je tudi domačnost in Vogel. Morda do uresničitve « dobra gostinska ponudba, pa več daleč.... • V.Stanovnik Na Voglu se je začela snežna pravljica - Žičnice bodo pognali konec tega tedna ' Vogel - Minuli konec tedna J3 Vogel dobil letošnjo prvo pravo pošiljko snega. D° nedelje zvečer ga je nasuto skoraj 40 centimetrov. Včeraj so že pognali teptalce w začeli urejati smučišča, prva smuka pa bo mogoča, konec tega tedna, nam je zatrdi' direktor smučišča Lovro Sodja. • U. P. \ Bodo Kranjskogorci vrtali še globlje? V Kranjsko Goro na smučanje in v termalno kopališče Nadaljevanje s 1. strani O tem, da je pod Kranjsko Goro morda termalna voda, so Kranjskogorci začeli razmišljati že pred dvema desetletjema. Toda vsa ta leta ni bilo niti pravega interesa niti denarja, da bi projekt tudi udejanili. No, letos pa je zamisel o termalni vodi spet oživela in na pobudo glavnega geologa Viadimirja Ferjančiča so septembra začeli z vrtanjem. K projektu je pristopilo 33 sofinancerjev, med njimi občina, ki ima 13-odstotni delež, ter zasebna podjetja, hoteli in fizične osebe. Stroški vrtine do globine 1700 metrov po izračunih znašajo 83 milijonov tolarjev. In čigava bo voda, če jo bodo našli? Kot načrtujejo, bodo ustanovili delniško družbo, torej bo solastnikov vode več. Po načrtih naj bi s termalno vodo najprej napolnili že obstoječe bazene v okoliških hotelih (vrtina je na idealnem mestu med hoteli, tako da bo strošek napeljave cevi minimalen), ki so vsi pristopli k projektu, zgradili pa naj bi tud« termalno riviero z zunanjimi kopali^'-Nadaljnji načrti so odvisni od tega, kolikšn3 bo končna temperatura vode in kolikšna h° njena količina. Če bo imela dovolj viso*°. temperaturo, jo bodo morda lahko uporabi'' tudi za ogrevanje objektov, v prvi vrst predvsem hotelov, morda pa tudi stanovanj?" kih objektov. Ker prve ugotovitve kažejo,