Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si
; Aktualno j Ormož • Ustanovljena ! zadruga Kooperativa Kristal ! za zagon tovarne sladkorja O Strani 2 in 3
Ptuj, petek, 11. novembra 2016 letnik LXIX • št. 89 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
www.tednik.si
■ Stajerskitednik. Stajerskitednik
Štajerski
Podravje, Ptuj * Stavka zdravnikov: katastrofa in kolaps zdravstvenega sistema
Bolnišnica pred tem, da zapre vrata?
Napovedi zdravnikov ptujske bolnišnice - da se bo v primeru več tednov trajajoče stavke sistem sesul - se že uresničujejo. V samo treh dneh so odpovedali 20 operacij, in če bi stavko nadaljevali v takšnem obsegu, kot jo izvajajo v drugih bolnišnicah, se lahko zgodi, da jo bodo v samo dveh tednih celo zaprli. Več na straneh 2 in 3.
RADIOPTUJ
89.8" 98,2-I04;3 www.radio-ptuj.si
Politika
Ormož • Dvoletni proračun težak 25 milijonov evrov
O Stran 4
Šport
Nogomet •
Matic Vrbanec: »Glede na kakovost ciljamo na višja mesta«
O Stran 11
Rokomet • Drava slaba v napadu, Ormož v obrambi
O Stran 12
Boks • Odlična prireditev, zmaga Jana Sekola
O Stran 13



Foto: Črtomir Goznik
Ptuj *
Proračun 2017 bo težak 24 milijonov evrov
S Strani 4 In 5
Podjetništvo *
Obupani delavci Lentherma bodo vložili predlog za stečaj
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
S Stran 7
o *
Kronika *
Kje je bilo lani izdanih največ receptov
S Stran 24
Niste naročnik Štajerskega tednika, a l to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.

Što/ersfeTEDMIK %
RADIOPTUJ
89,8-9e,2'l04,3
S Strani 8 In 9
2 Štajerski
Aktualno
petek • 11. novembra 2016
Slovenija, Podravje • Stavka zdravnikov: katastrofa in kolaps zdravstvenega sistema?
Na ptujski kirurgiji odpovedali
Glavni stavkovni odbor Fides je v ponedeljek zavrnil zadnji vladni pogajalski predlog, kar je pomenilo, da ur tedensko, kar pa pomeni velike zaplete predvsem v manjših bolnišnicah, ki so bile že doslej kadrovsko V primeru, da bi na Ptuju zdravniki nadaljevali stavko v začetnem obsegu, bi po nekaterih napovedih
Da so prekomerno obremenjeni in da so njihovi pogoji dela izjemno slabi, je v uvodu na predstavitvi razlogov, da se pridružijo stavki zdravnikov, pojasnil vodja sindikata Fides v Ptujski bolnišnici Borut Kostanje-vec. Pojasnil je, da je nujno, da se sprejmejo ustrezni standardi in normativi, saj da se le tako lahko delo normalizira. „Stanje pri nas je takšno, da en zdravnik dela tudi na treh deloviščih, v specialističnih ambulantah pa pregleda v šestih urah med 60 in 80 bolnikov. To seveda pomeni slabšo oskrbo pacienta ter večjo verjetnost napak, kar pa nikakor ni prav," je med drugim odločitev ptujskih zdravnikov, da se pridružijo stavki, pojasnil Kostanjevec. Ob tem je izpostavil pomemben podatek: da je ravno ptujska bolnišnica ena tistih, v kateri so pogoji dela -tako z vidika opreme, prostorov in kadra - med najslabšimi v državi. "Stavkamo tudi zato, ker si bolniki iz Spodnjega Podrav-
Uvodnik
ja zaslužijo ustrezno in kakovostno obravnavo in mislimo, da smo glede tega na slabšem v primerjavi s preostalimi deli države," je še dodal Kostanjevec.
Ta teden 40 urni delovnik zdravnikov
Delo v tem tednu so organizirali tako, da so zagotavljali 40-urno delo zdravnikov, le izjemoma, v nujnih primerih pa delajo več. A takšen način dela naj bi vodil v neizbežen kolaps sistema. Od torka naprej dela ptujska kirurgija namreč le ur-gentne primere, preostale so skorajda v celoti odpovedali. „Danes je odpadel ves program. Predvidenih smo imeli deset operacij," je v torek pojasnjeval Kostanjevec, ki v primeru nadaljevanja stavke že v nekaj dneh pričakuje katastrofo. To bodo seveda najbolj občutili pacienti, tisti, ki zdravniško pomoč po-
Pokukajmo cez planke
Na Ptuju se vsake toliko lotimo kakega novega smelega projekta, pri tem pa nas nedokončani ali celo povsem zgrešeni podvigi iz preteklosti prav nič ne ovirajo. Uničili smo Mestni trg, uničili smo prehod čez železniško progo. Lotili smo se dominikanskega samostana, lotili smo se Panorame, lotili smo se grajskega griča. Načrtujemo še mestno galerijo brez enega sa mega pa rkirnega mesta; načrtujemo novo mestno tržnico, za katero živa duša ne ve, zakaj je tako nujno potrebna; načrtujemo obnovo Koteksa in dvorca Turnišče v še neznane namene; načrtujemo pa tudi Alzheimer caffe, v čast katerega bo več sto parkiranih avtomobilov čudežno izginilo iz mesta...
Pokukajmo čez mejo, v hrvaško Zagorje. Ustavimo se kakšno sončno soboto v Trakoščanu in si med sr-kanjem kave oglejmo grad. Lepega, obnovljenega, z urejeno okolico, z drevesi (!), predvsem pa s številnimi obiskovalci. Teh je toliko, da grad ni nikakršno breme, temveč zlata jama. Zavijmo v Klanjec, kjer so postavili novo galerijo Antuna Augustinčiča, čeprav je že stara daleč prekašala vse ptujske razstavne prostore. Oglejmo si muzej neandertalcev v Krapini, enega najodlič-nejših muzejev v Evropi. Obiščimo povsem obnovljen grad Veliki Tabor, ki nam je z Vurberka speljal zgodbo o Veroniki Deseniški...
Bruto domači proizvod na prebivalca je na Hrvaškem občutno nižji kot v Sloveniji, obe državi pa imata kot članici EU približno enake možnosti za črpanje evropskih sredstev. Kje je torej kleč? Ko ravno vihamo rokave ali smo celo že pljunili v roke, se vedno domislimo česa novega, pa se raje lotimo tistega. Če v žepu slučajno najdemo kak evro, ga pač nekam vložimo, ne razmišljajoč o tem, kako bi se nam morda nekoč lahko povrnil. Manjkajo nam vizija, načrt in disciplina. Hrvati so medtem dobro razmislili in spisali seznam prioritetnih investicij, število projektov pa so prilagodili razpoložljivi količini denarja. Stvari so, skratka, DOKONČALI...
Eva Milošič
Ptuj ne prenese niti enotedenske stavke zdravnikov!
Po le treh dneh zdravniške stavke se je pokazalo tisto, kar so zdravniki, zaposleni v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj trdili ves čas: da je njihov kadrovski primanjkljaj tako velik, da se sistem lahko sesuje v le nekaj dneh. Zato sta se s predstavniki bolnišnice in zdravniki sestala predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin in predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Po sestanku so povedali, da so razmere na Ptuju pokazale, da je nemogoče organizirati delo znotraj 40 ur. „Če bi pri tem vztrajali, bi v naslednjih dneh morali zapirati oddelke in verjetno v dveh tednih tudi bolnišnico. Zato sindikat podpira dogovor, da bodo tam, kjer bi zaradi odsotnosti zdravnikov lahko resno trpelo zdravje bolnikov, delali zdravniki tudi več kot 40 ur," je po sestanku pojasnil Kuštrin in dodal, da bodo na oddelkih, kjer je najmanj zdravnikov, ti delali približno 48 ur. Vse to naj bi po mnenju Kuštrina dokazovalo, da je sprejetje standardov in normativov nujno. „Ptuj ne prenese niti enotedenske stavke, tako huda je tukaj kadrovska problematika," je še dodal Kuštrin in zaključil s podatkom, da sta imeli v prvih dneh stavke največ težav bolnišnici v Ptuju in Brežicah.
FIDES
' wr
®
FIDES
SINDIKAT ZDRAVNIKOVIM ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE
mUMfflMIlf
EJ


Stavka se Ml rte v loM-V. s. novembra 2016, ob T.-QO üñ. V tem i! .«•« bomodri.il« kol dríavni usluíbenci,' je--10 in ii.i teden Kl|iit> «avki on-v-i vase rdf.ivjen¿ prvim »nestu in homwj ludi usti

Stavka se *ai ne v torek. 3. novembra 201G, ob 7:00 uri. V tem i asu bomo delati kol driavni uslužbenci, lo je 40 ur na teden. Kljub stavki ostaja vaše zdravje na prvem mestu in bo zanj tudi ustrezno ter strokovno
/
Borut Kostanjevec: „V tem trenutku smo si v zvezi s tem, ali je stavka
Ormož • Ustanovili zadrugo Kooperativa Kristal
S pismom o nameri dveh potencialnih h gospodarskemu ministru
Minuli torek je 21 prisotnih članov v Ormožu ustanovilo zadrugo Kooperativa Kristal, z.o. o., ki naj zagona tovarne sladkorja na slovenskih tleh.
Po zaprtju edine tovarne sladkorja v Sloveniji konec leta 2006 si slovenski kmetje, organizirani v Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, prizadevajo za njeno ponovno oživitev. V smeri težko želene tovarne je združenje v preteklosti peljalo številne aktivnosti - od opravljenih študij o upravičenosti njihove namere do poizvedbe o pripravljenosti kmetov za ponovno setev sladkorne pese. Nov korak v tej smeri pa so naredili minuli torek z ustanovno skupščino Zadruge Kooperative Kristal, z. o. o. Sočasno s sprejetim ustanovitvenim aktom so izvolili tudi vse njene organe, vključno s predsednikom. Predsednik zadruge je postal Miroslav Kosi, ki je doslej predsedoval tudi Združenju pridelovalcev sladkorne
pese Slovenije: »Odločitev za ustanovitev zadruge ni nastala danes, niti pred mesecem dni, ampak je posledica aktivnosti Združenja, ki je ves čas sledilo končnemu cilju - vrniti pridelavo sladkorne pese v Slovenijo. Ker pa je društvo organizirano po zakonu o društvih, ni kom-patibilen sogovornik in ne more biti poslovni partner potencialnim investitorjem kot tudi ne preostalim zainteresiranim za so-vlaganje v predelovalno industrijo. Zato smo ustanovili zadrugo. Iz samega števila udeležencev oziroma ustanoviteljev lahko kot prvi predsednik te zadruge z veseljem ugotavljam, da je interes ne samo v Ormožu in na Ptuju, ampak tudi širše v severovzhodni Sloveniji. Tudi potencial za pridelavo pese je tukaj največji.«
Predsednik zadruge je postal Miroslav Kosi, ki je doslej predsedoval tudi Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: ML
petek • 11. novembra 2016
Aktualno
Štajerski	3
dvajset predvidenih operacij
so v torek zdravniki začeli napovedano stavko. Od takrat naprej delajo kot preostali javni uslužbenci 40 podhranjene. Po le treh dneh stavke se je izkazalo, da imata bolnišnici v Ptuju in Brežicah največjih težav. Bolnišnica v roku dveh tednov zaprla svoja vrata.
potrebna, zdravniki ptujske bolnišnice povsem enotni!"
investitorjev
bi kot pravna oseba delovala v smeri ponovnega
Med ustanovitelji znana imena
Kot je razvidno iz ustanovitvenega akta Zadruge Kooperative Kristal, je 25 ustanoviteljev, med njimi tudi državni svetnik Janvit Golob, predsednik ptujske območne enote KGZS Milan Unuk, bivši direktor TSO Vinko Štefančič in predsednica LO SMC Ormož Mojca Žnidarič.
Kosi je sicer še povedal, da si bo zadruga prizadevala za odkup nekdanje lokacije sladkorne tovarne v Ormožu, ki naj bi bila naprodaj. Pri teh postopkih naj bi jim na pomoč priskočilo gospodarsko ministrstvo, ki je že doslej - za razliko od kmetijskega ministrstva - pokazalo interes za sodelovanje: »Po informacijah, da tudi odgovorne v tej državi
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
skrbi zaostajanje tega področja po zaprtju tovarne, so tudi sami pripravljeni najti rešitev in menijo, da je ta lokacija najprimernejša.«
Kosi pa v zvezi z ustanovitvijo zadruge še napoveduje: »Ne bo več toliko govorjenja kot v združenju, ampak bo moralo prej priti do akcije.« Že ta mesec imajo dogovorjen sestanek pri gospodarskem ministru, kjer naj bi predložili tudi pismo o nameri dveh potencialnih investitorjev za tovarno; to sta princ Azis iz Savdske Arabije in kitajsko podjetje Apollon.
Monika Levanič
Odpovedali dvajset operacij
Ker primanjkuje anesteziologov, se najprej odpovedujejo operativni posegi, tudi v ptujski bolnišnici. Samo v treh dneh so na kirurgiji odpovedali dvajset predvidenih operacij. Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič poudarja, da bi to lahko pomenilo kolaps zdravstvenega sistema, kar se bo najprej poznalo v majhnih bolnišnicah, kot je ptujska, kjer je izrazito pomanjkanje kadra. V tem trenutku imajo zaposlenih 40 zdravnikov, potrebovali pa bi jih 70.
/
trebujejo. V ptujski bolnišnici so sicer večkrat poudarili, da bodo poskrbeli za bolnike, a so v isti sapi priznali, da predvsem za najnujnejše primere. Pripravljen imajo načrt organizacije dela zdravnikov za dneve trajanja stavke. A dejstvo je, da bo 40-urni delovnik pri njih zaradi kadrovske podhranjenosti povzročil velike težave. Te imajo na številnih oddelkih.
„Čas je, da se dojame, da smo tudi mi ljudje, starši, partnerji in da si zaslužimo človeka dostojne pogoje in urnik dela," je med drugim poudaril Mihael Pagli-aruzzi, zdravnik na internem oddelku Splošne Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Zraven njega in Kostanjevca sta kot predstavnika stavkajočih sedela še zdravnika Mateja Marčec in Darko Jazbec. „Velika večina zdravnikov podpira stavko. Tu smo si danes v ptujski bolnišnici zelo enotni," je še pripomnil Kostanjevec, ki je zatrdil, da jih pri njihovih prizadevanjih podpirajo tudi medicinske sestre. Prepričan je, da bodo v primeru sprejetja standardov in normativov za zdravnike na vrsti izboljšave tudi za medicinske sestre. In čeprav so poudarjali, da je delo v ptujski bolnišnici organizirano tako, da lahko stavkajo še mesec dni,
je jasno, da bi to pomenilo zelo veliko poglobitev problemov, tudi čakalnih vrst. „Dejstvo je, da se borimo za boljše pogoje in boljšo obravnavo naših pacientov. S takšnim načinom dela, kot se dela sedaj, jim vsakodnevno delamo škodo," je še pripomnil vodja sindikata Fides v ptujski bolnišnici.
Ne glede na stavko bodo na nekaterih oddelkih delali več kot 40 ur, eden takšnih je pedi-atrija.
Se bo zdravstveni sistem zrušil že čez nekaj dni?
A primarna naloga zaposlenih v zdravstvu, ne glede na stavko, ostaja skrb za paciente. To je izpostavil tudi direktor bolnišnice Andrej Levanič, ki pa opozarja, da se bo stavka najbolj čutila v manjših bolnišnicah. Sistem v ptujski bi se po njegovem mnenju lahko zrušil že čez nekaj dni.
Samo stavko zdravnikov je Levanič podprl: "Razmere so na določenih segmentih res zelo kritične, zato je stavka izraz naše stiske. Ob tem stavka tudi razgalja najbolj šibke člene, saj je dejstvo, da tudi vsi iz-
Če delaš preveč, bolnišnici vzamejo 20.000 evrov!?
Zdravniki so prepričani, da je bila stavka pričakovana in nujna kot opozorilo na nevzdržnost sedanjega stanja. „Sistem mora biti standardiziran in jasen. Nekje je treba začeti, ker je jasno, da reforme zdravstvenega sistema zagotovo ne bo. Delajo se le kozmetični popravki," je poudaril kirurg Darko Jazbec.
Da bodo ti „kozmetični popravki" morali biti temeljiti in kakovostni, pa dokazuje tudi primer, ki ga je ob koncu novinarske konference izpostavil Kostanjevec. In sicer: ker je ptujska bolnišnica realizirala program CT-pregledov, jih več ne opravljajo, saj bi bil program „prerealiziran" in bi to zavodu povzročilo 20.000 evrov minusa. Cenejši materiali, ki naj bi jih uporabljali pri svojem delu, slabi prostori, pozitivno poslovanje bolnišnice, vse to niso dejavniki, s katerimi se želijo ukvarjati zdravniki. Poudarjajo, da je zanje prioriteta dober zdravstveni sistem, v katerem so zadovoljni tako pacienti kot tisti, ki skrbijo zanje. „Sedaj pa smo priča postopnemu razpadanju in umiranju zdravstvenega sistema na obroke," je jasen Kostanjevec, ki dodaja, da zdravniki sicer razumejo težek finančni položaj bolnišnice, a da so pri tem nemočni. Želijo si čim prejšnje obnove oddelkov, novih zaposlitev, kar bo pomenilo tudi zmanjšanje čakalnih dob. „Naš končni cilj je, da bodo bolniki ustrezno oskrbljeni," še zaključuje Kostanjevec.
Kostanjevec:
„Prva je skrb za bolnika!"
Že v četrtek naj bi se za veliko večino zdravnikov iztekel 40-urni tedenski delavnik, prav zato so za nasvet, kako naprej organizirati delo, zaprosili za pomoč sindikat Fides. Kostanjevec je predstavil dogovor, po katerem bodo stavko v Ptuju na nekaterih oddelkih omilili. Za to so se odločili, ker se, kot pravi Kostanjevec, zavedajo, da so v prvi vrsti zdravniki, ki skrbijo za svoje paciente. S takšnim dogovorom je bil zadovoljen tudi Andrej Levanič, direktor ptujske bolnišnice, ki je jasen: „S takšno obliko stavke, kot se je začela, ko naj bi zdravniki delali zgolj v zakonsko določenem minimumu ur, se je hitro razgalila naša kadrovsko šibka situacija." O navodilu ministrstva za zdravje pa: da so od njih pred nekaj dnevi zahtevali poročilo, v dneh stavke pa po besedah Levaniča z njimi naj ne bi bilo žive komunikacije.
vajalci zdravstvenih storitev in direktorji zavodov niso v enakem položaju. Na Ptuju smo se znašli v zelo težkem položaju, zato še bolj podpiramo ta del stavke, ki je usmerjena v to, da zagotovimo vzdržen sistem in enakopravnost obravnave naših bolnikov." Opozoril je še, da je zdravstveni sistem kot domino kocke in da bi stavka lahko pomenila, da bodo programi padali verižno, zaradi česar se lahko v nekaj dneh sistem zruši. Najpomembneje pa se Levaniču zdi to, da se strokovne in moralne meje v korist financ premikajo vedno nižje in ogrožajo delovanje zavodov in zdravje pacientov.
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Politika
petek • 11. novembra 2016
Ptuj • Proračun mestne občine v javni obravnavi
Proračun 2017 bo težak
Ptujski mestni svetniki so na oktobrski seji v prvem branju potrdili občinski proračun za prihodnje leto.
Največji del prihodkov -10,6 milijona evrov - pričakujejo iz naslova dohodnine (glavarine). Prihodek načrtujejo na ravni letošnjega leta, saj izračunov od ministrstva za finance še niso prejeli. Za 2,8 milijona evrov pričakujejo prihodkov iz davkov na premoženje, 240.000 evrov iz okoljske dajatve in 110.000 evrov iz pobrane turistične takse. Štiri milijone evrov nameravajo zbrati z najemninami za stanovanja in poslovne prostore, s koncesijo za vodno pravico ter najemnino za gospodarsko javno infrastrukturo. Prihodki iz dajatve komunalnega prispevka bodo predvidoma znašali 750.000 evrov. Od odprodaje občinskih stanovanj in poslovnih prostorov si občina obeta 1,9 milijona evrov, dodatnega pol milijona pa še z odprodajo zemljišč. Dober milijon evrov bodo predvidoma pridobili iz državnega proračuna, in sicer za namakalni sistem Turnišče, kolesarske povezave, ureditev mestne tr-
žnice, spominski park, delovanje skupne občinske uprave (SOU) ... 658.000 evrov bodo znašali prihodki, ki jih mestni občini nakazujejo druge lokalne skupnosti (za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka in sofinanciranje delovanja SOU). Prihodki iz proračuna EU so načrtovani v višini 836.000 evrov, od tega 48.000 za kolesarske povezave, 336.000 za mestno tržnico in 442.000 evrov za spominski park.
MO Ptuj bo v letu 2017 2,4 milijona evrov, kar predstavlja 10 odstotkov celotnih odhodkov, namenila za plače in druge izdatke zaposlenim, 363.000 evrov pa za prispevke delodajalcev za socialno varnost. Za blago in storitve bo občina potrošila 3,7 milijona evrov. Za subvencioniranje cen vrtčevskega varstva, stanarin, oskrbe v domovih za starejše, šolske prevoze in štipendije v proračunu zagotavljajo 4,3 milijona evrov, za društva in organizacije pa dobrega pol mili-
Višina proračunov MO Ptuj po letih
Leto	Znesek (mio €)
2006	19,2
2007	24,5
2008	29
2009	39,8
2010	31,3
2011	33,5
2012	24,9
2013	25,9
2014	25,6
2015	25,5
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji ptujski župan Štefan Čelan se z novo nastajajočo mestno galerijo v Prešernovi ulici ne strinja: »V mestu že imamo dve galeriji, Miheličevo in Salon umetnosti ...«
Vir: zaključni računi MO Ptuj
jona evrov. Za zdravstveno varstvo brezposelnih oseb bodo namenili blizu 250.000 evrov, za transfere v javne zavode (plače, blago in storitve) pa 3,7 milijona evrov. Za investicije je predvidenih 22 odstotkov odhodkov oz. 5,4 milijona evrov. 927.000 evrov namenjajo za poplačilo dolga, za pol milijona evrov se bo občina predvidoma še dodatno zadolžila za investicije.
Ceste, spominski park, tržnica
V skladu z Načrtom razvojnih programov bo občina fi-
Foto: Črtomir Goznik
Aktualni župan Senčar meni drugače: »To nista galeriji, to sta razstavišči ...«
nancirala nakup gasilske avto lestve, za kar bo v letih 2017 in 2018 skupno namenila 400.000 evrov. 70.000 evrov zagotavljajo za vzdrževalna dela in obnovo poslovnih prostorov, enak znesek pa tudi za ureditev mestne galerije. 380.000 evrov so v proračunu rezervirali za namakalni sistem Turnišče, pri čemer v celoti računajo na transfer iz državnega proračuna. 2,2 milijona evrov se bo predvidoma namenilo za cestni promet in infrastrukturo. Od tega 600.000 evrov za cesto Podvinci, okrog 400.000 evrov za cestno infrastrukturo po četrtnih skupnostih, 1,3 mi-
lijona evrov za ureditev mestne tržnice in 100.000 evrov za kolesarske povezave. Ureditev mestne tržnice je sicer skupno ocenjena na 2,5 milijona evrov. Dober milijon in pol evrov naj bi občina za projekt pridobila evropskih sredstev, 400.000 evrov naj bi znašal prihodek iz državnega proračuna, 880.000 evrov pa lastna sredstva občinskega proračuna. Za projekt ureditve spominskega parka na starem mestnem pokopališču se predvideva 1,4 milijona evrov, financirali ga bodo v dveh letih. Okrog 900.000 evrov naj bi znašal prispevek iz proračuna EU, 220.000 evrov
transfer iz državnega proračuna in 331.000 evrov lastna sredstva.
116.000 evrov je v proračunu zagotovljenih za obnovo in novogradnjo cestne razsvetljave in 62.000 evrov za projekt vitalizacije Ptujskega jezera. 240.000 evrov bo občina namenila za gradnjo sekundarne kanalizacije in 130.000 za investicijsko vzdrževanje sistema kanalizacije, 890.000 evrov pa za investicijsko vzdrževanje in upravljanje neprofitnih stanovanj. Projekt ureditve Panorame je ocenjen na 220.000 evrov. Doslej so zanj namenili 60.500 evrov, v prihodnjih
Destrnik • 14. redna seja občinskega sveta
O proračunih za prihodnji dve leti
Člani sveta občine Destrnik so se včeraj, v četrtek, 10. novembra, sestali na 14. redni seji. Župan Vladimir Vindiš je tokrat v obravnavo predlagal 15 točk dnevnega reda.
Med drugim prvo obravnavo proračunov občine za leti 2017 in 2018, predstavitev izvrševanja proračuna občine za prvo polovico leta 2016, predstavitev poročila o delovanju vrtca OŠ Destrnik-Trnovska vas za šolsko leto 2016/17 ter potrditev sklepov o začetku priprave sprememb občinskega prostorskega načrta. V skladu z osnutkom proračuna 2017 naj bi se v občinsko blagajno
steklo 2,7 milijona evrov prihodkov, odhodki so predvideni v znesku 2,9 milijona evrov. Za investicije bodo namenili dober milijon evrov. Prihodki proračuna 2018 so predvideni v višini 2,9 in odhodki v višini 2,8 milijona evrov.
Tudi v letu 2018 namerava občina za investicije zagotoviti približno milijon evrov proračunskega denarja.
MZ
Ormož • Proračuna za leti 2017 in 2018 pripravljena za prvo obravnavo
Pričakujejo 25 mio evrov prihodkov
Ormoški občinski svetniki bodo na ponedeljkovi seji v prvem branju obravnavali proračuna občine za prihodnji dve leti.
Prihodki proračuna 2017 bodo znašali 12,4 milijona evrov. Največji del prihodkov predstavlja dohodnina oz. glavarina (7,5 milijona evrov). Odhodki v proračunu 2017 presegajo prihodke za dobrih 3,5 milijona evrov. A občina primanjkljaja dejansko ne bo beležila, saj bodo sredstva prenesli iz letošnjega proračuna in jih porabili v letu 2017. Gre za tako imenovana namenska sredstva, ki sta jih koncesionar in občina zbirala za infrastrukturo za novo odlagališče komunalnih odpadkov. Ker regijskega odlagališča v Ormožu ne bo, bo občina prihodnje leto sredstva porabila v integralnem proračunu. Dodajmo, da bo občina Ormož v letu
2017 za naložbe namenila blizu 7,5 milijona evrov. Med večjimi investicijami bodo ureditev nogometnega igrišča v Ormožu (323.000 evrov, vrednost celotne investicije je 780.000 evrov), gradnja prizidka k športni dvorani Ormož (472.000 evrov, vrednost investicije je 1,2 milijona evrov, financirajo jo v štirih letih) in prenova objekta stare Komunale, za kar bodo v letu 2017 namenili 346.000 in v letu 2018 345.000 evrov. Na 3,2 milijona evrov je ovrednoten projekt energetske sanacije več objektov. Predvidoma ga bodo izvajali prihodnje leto in v letu 2018. Za prihodnje dvoletno obdobje načrtujejo tudi gradnjo namakalnega sistema.
Vrednost projekta je 1,2 milijona evrov. V vrednosti 845.000 evrov naj bi ga izvedli v letu 2017 in v vrednosti 288.000 evrov v 2018. V pripravi so tudi načrti za komasacijo na Seneškem in Sodinskem polju. Tudi ta projekta bi se izvajala v letih 2017 in 2018, skupno sta ovrednotena na okrog 732.000 evrov. Postavka za investicije v cestni promet in infrastrukturo je težka 1,6 milijona evrov. Katere cestne odseke bodo modernizirali, v načrtu razvojnih programov ni natančno opredeljeno. Za sistem ravnanja z odpadno vodo bodo investicijski odhodki znašali slabih 750.000 in za oskrbo s pitno vodo 225.000 evrov. V oba zneska je vključena tudi sub-
vencija, ki jo občina namenja za sofinanciranje cen omrežnine za uporabo komunalnega omrežja. Za obnovo stare šole na Humu bo občina prihodnje leto namenila 178.000, za obnovo kulturnega doma na Kogu 124.000 (celotna naložba je ocenjena na 250.000 evrov), za ureditev parkirišča pri knjižnici Ormož 122.000 in za ureditev parka pri avtobusni postaji v Ormožu dobrih 100.000 evrov.
V proračunu za leto 2018, ki ga župan Alojz Sok prav tako že predlaga v potrditev, občina Ormož načrtuje 12,4 milijona evrov prihodkov in 14,7 milijona evrov odhodkov.
Mojca Zemljarič
petek • 11. novembra 2016
Politika
Štajerski	5
24 milijonov evrov
Proračun bo med najnižjimi v obdobju zadnjih deset let, načrtujejo ga v višini okrog 24 milijonov evrov.
Foto: Črtomir Goznik
»Za
profesionalno kulturo preveč, za ljubiteljsko premalo«
Podžupan Marjan Kolarič (SDS) je poudaril, da se v proračunu denar pretežno namenja za mestno središče, ne pa tudi okoliške kraje in ljudi na podeželju. »Z galerijo v Prešernovi ulici se ne strinjam. Lahko bi bila kje drugje. Festivale sicer podpiram, vendar je vprašanje, koliko Ptujčanov si lahko privošči obisk teh dogodkov.« Kolarič dodaja, da bi bilo treba finančno bolj podpreti ljubiteljsko kulturo. Iz svoje izkušnje je navedel primer iz Kicarja, ko so bili tamkajšnji ljudski pevci, ki delujejo na ljubiteljski oz. prostovoljni ravni, nadvse hvaležni za dotacijo občine v znesku 300 evrov. »Predsednik mi je trikrat naročil, naj se županu lepo zahvalim za ta prispevek.«
dveh letih ga bodo financirali v znesku 160.000 evrov.
Gajškova o nuji za obnovo strehe na Mestni hiši
Vodja svetniške skupine SD Nuška Gajšek je v razpravi o proračunu spraševala, zakaj MO Ptuj v program oziroma mehanizem CTN - TUS ni uvrstila obnove strehe na Mestni hiši. Streha naj bi bila v zelo slabem stanju, njena obnova je ocenjena na okrog pol milijona evrov. Gajškovo je zanimalo, kaj se bo na Panorami
Foto: Crtomir Goznik
uredilo za denar, ki ga namenjajo iz proračuna, povprašala je tudi, zakaj svetniki niso bili obveščeni o izvajanju projekta mestne galerije in porabi proračunskih sredstev za ta namen. Zanimalo jo je tudi, kdo bo za občino izvajal storitve odnosov z javnostmi (glede na to, da imajo na občini za to delo zaposlen kader), pri nižanju postavke za javni mestni potniški promet (s 110.000 na 55.000 evrov) pa je spraševala, ali to pomeni, da bo vožnja z mestnim avtobusom v prihodnje morebiti plačljiva. Vodja SD-jeve svetniške skupine je poudarila tudi vprašanje niža-
Svetnica Liste župana dr. Štefana Celana Darja Harb je opozorila, da je bolj kot še ena galerija v mestu nujno potrebna obnova šolske kuhinje in jedilnice v OŠ Mladika: »To je sramota za Ptuj, v kakšnih prostorih malicajo učenci: v kleti, kjer zamaka, prostori so vlažni. Obnove kuhinje in jedilnice v proračunu ne najdemo. Pa je nujno potrebna!«
nja sredstev, ki jih NO Ptuj namenja za delovanje mestnega gledališča: »Gledališču nižamo sredstva, čeprav so že lani zaprosili za povišanje zaradi izvedbe nujnih vzdrževalnih del. Potrebovali bi 40.000 evrov. Lahko se zgodi, da bodo zaprli svoja vrata. Na eni strani vzpostavljamo nekaj novega, ne skrbimo pa za obstoječe. Kakorkoli: gledališče ima izjemne dosežke, v slovenskem in mednarodnem prostoru.« Svetnica Nuška Gajšek je še predlagala, naj se letos v mestu
v času pred prazniki namesti več praznične okrasitve.
Helena Neudauer, vodja svetniške skupine SDS, je povprašala, kako je s formiranjem občinskega pravobranilstva. Dodala je, da se bo o proračunu za leto 2017 treba še veliko dogovarjati in usklajevati. Svetnika SD Andreja Lazarja je zanimalo, kako bo občina s prodajo osnovnih sredstev v letu 2017 pridobila 2,5 milijona evrov - glede na dejstvo, da so letos z odprodajo občinskega premoženja iztržili 165.000
Čelan vztraja: »Obnovo dominikanca je treba nadaljevati«
Nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, danes vodja svetniške skupine Liste župana dr. Štefana Čelana, je na pripravljeni predlog proračuna za leto 2017 pripomnil, da je 850.000 evrov za spominski park pretiravanje. Izrazil je tudi stališče, da bi se MO Ptuj pri projektu ureditve tržnice lahko držala pred leti že izdelanega projekta, ki je pod tržnico predvideval gradnjo parkirne hiše. A na občini so drugačnega mnenja in za ureditev tržnice pripravljajo nove projekte, saj da naj bi bil poseg pod tržnico zaradi arheologije vprašljiv. Čelan je poudaril, da arheologija ni problem: »To je laž. Kopali so sedem metrov globoko in arheologije na tem mestu ni.« Nadalje je nekdanji prvi mož ptujske mestne občine zažugal, da potrditev proračuna pogojuje z nadaljevanjem obnove dominikanskega samostana: »Za naložbe, ki jih načrtujete, bodo finančne situacije zapadle v letu 2018. Zato bi lahko v letu 2017 sredstva namenili za končanje obnove dominikanca.« Župan Miran Senčar je odgovoril, da je nesmiselno vztrajati pri nečem, kar ni bilo uspešno. Dodal je, da se bodo sicer o predlogih, vezanih na končno sestavo proračuna za leto 2017, dogovarjali v času 30-dnevne javne razprave. »Treba je doreči vsebine, s katerimi bi lahko zapolnili prostore,« je poudaril župan.
evrov. »Podžupan Gorazd Orešek ne bo imel lahkega dela,« je pripomnil Lazar. Župan Senčar je pojasnil, da so načrtovani prihodki od prodaje nepremičnin realni. Svetnik Liste ZA Ptuj Klemen Rutar je predlagal, da bi postavko za štipendiranje v občinskem proračunu dvignili na 40.000 evrov.
Po dobri uri razprave so mestni svetniki proračun za leto 2017 s 25 glasovi za in nobenim proti potrdili in s tem dali zeleno luč za 30-dnevno javno obravnavo. V tem času lahko zainteresirana javnost, politična in civilna, na vsebino dokumenta poda pripombe in pobude.
Mojca Zemljarič
Cerkvenjak • Predlog proračuna v javni obravnavi
200.000 € za izgradnjo pločnikov ob regionalki
Cerkvenjaški občinski svet je na novembrski seji soglasno potrdil osnutek proračuna za prihodnje leto in ga poslal v javno obravnavo; ta bo potekala do vključno ponedeljka, 5. decembra.
V proračunu za leto 2017 je načrtovanih okoli 1,8 milijona evrov prihodkov in 1,7 milijona evrov odhodkov. Novega zadolževanja ne načrtujejo, načrtujejo pa koriščenje povratnih sredstev iz 23. člena ZFO v višini okoli 65.000 evrov za sofinanciranje izgradnje pločnika. Sicer pa za naložbe prihodnje leto planirajo vsega skupaj okoli pol milijona evrov. Kot je pojasnila občinska računovodkinja Simona Kram-berger, je največja investicija izgradnja pločnikov in ureditev javne razsvetljave ob regionalni cesti, za katero načrtujejo okoli 225.000 evrov. Med naložbe za naslednje leto so še umestili druge manjše projekte, med njimi
modernizacijo ceste Brengova AC-Pučko-Vanetina (dvoletni projekt), rekonstrukcijo vodovoda Peščeni vrh (dvoletni projekt), celovito sanacijo zunanjega igrišča s tribunami pri osnovni šoli.
Bodo več kot 12 let star gasilski kombi zamenjali z novim?
Predsednik komisije za proračun Feliks Fekonja je poročal, da je komisija predlog ocenila kot sprejemljiv. Ob tem je še opozoril na neenakovredno delitev sredstev društvom: »Za ljubiteljsko kulturo se sredstva delijo po po-
Za naložbe v prihodnjem letu predvidevajo okoli pol milijona evrov, največja bo izgradnja pločnikov ob regionalni cesti od pokopališča do Granate pri Peščenem vrhu. (Fotografija je simbolična).
godbi, kar je nepravilno. V prihodnje je to treba korigirati, ker kot sem že povedal, se mi pogodbena delitev sredstev ne zdi poštena do preostalih društev. Moramo gledati sorazmerni del, kaj kdo dela in kaj naredi. In razpis je tisto merilo, po katerem moraš za tisto, kar si se prijavil, tudi narediti.«
Skupaj s predlogom proračuna pa je bilo v gradivu za občinsko sejo priloženih tudi več predlogov, med njimi predlog PGD Cerkvenjak o sofinanciranju gasilskega kombija za prevoz oseb in opreme. Predsednik društva Peter Šafarič je svetnikom hitel pojasnjevati, da je vozilo neustrezno za prevoz otrok, saj je starejše
od 12 let, kar je v nasprotju z zakonodajo. Novi kombi naj bi stal okoli 35.000 evrov, od tega naj bi zagotovili okoli 20.000 evrov lastnih sredstev, občina pa naj bi prispevala 15.000 evrov.
Vzpostaviti nameravajo medgeneracijski park
V proračunski razpravi je med drugim svetnik Primož Čuček zastavil še vprašanje o vsebini načrtovanega medgeneracijskega parka ŠRC, ki je planiran v letu 2018. Župan Marjan Žmavc je pojasnil, da je idejna zasnova že narejena, ta pa predvideva postavitev različnih naprav, namenjenih rekreaciji in druženju tako mladih kot tudi starejših. Park bi na površini okoli 5.000 m2 uredili pri parkirišču športno-rekreacijskega centra Cerkvenjak. Kot je še razložil, se pri tem projektu nadejajo nepovratnih sredstev.
Monika Levanič
Foto: arhiv
6 Štajerski
Podravje
petek • 11. novembra 2016
Hajdina • Občina vabi na praznovanje 18. občinskega praznika
Največ šteje zadovoljstvo občanov
Občina Hajdina te dni praznuje svoj 18. občinski praznik. Je ena tistih manjših občin, ki ima infrastrukturne zadeve zelo dobro urejene. Načrtov je sicer še precej, a ker so uspešni pri črpanju sredstev iz razpisov - lani so iz tega naslova zagotovili 1,3 milijona evrov - jim realizacija želenih investicij dokaj hitro uspeva. Še več kot na ureditev same infrastrukture pa stavijo na zadovoljstvo društvenega in družabnega življenja Hajdinčanov.
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 18. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 12. NOVEMBRA 2016.
mag. Stanislav-Glažar Zupan občinej Hpjdip»--
Župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
Foto: CG
„Z veseljem ugotavljam, da smo v tem obdobju realizirali vse bistvene projekte, ki smo si jih zastavili v okviru sprejetega proračuna občine Hajdina. Največ je bilo storjenega na področju kanalizacije, ki še vedno ostaja prioriteta med investicijami. Zgrajeni so bili številni odseki po vseh vaseh naše občine, ob tem pa smo poskušali v okviru finančnih zmožnosti urediti še spremljajoče aktivnosti v zvezi s hodniki za pešce in razsvetljavo, zamenjavo vodovodnih cevi itn.," pravi župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Zadovoljen je tudi s koraki, narejenimi za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. V tem kontekstu sta pomembni ureditvi na Zgornji Hajdini, kjer so naredili pločnik in prehod za pešce, ter investicija javne razsvetljave in hodnika za pešce v Gerečji vasi. „Veliko se je pomagalo tudi pri občinskih, vaških in društvenih prostorih in dvoranah v posameznih vaseh, dograjene pa so bile tudi garaže PGD Draženci. Za potrebe gasilcev, športnikov in rekreativcev je bila zgrajena tekaška steza iz umetne mase. Za navijače pa sta bili zaključeni tribuni v Hajdošah in na Haj-dini. Športno igrišče v Slovenji vasi je pridobilo namakalni sistem," še nekaj večji projektov izpostavlja Glažar. Upoštevajoč dejstvo, da se je znižala glava-rina in da se vztrajno zmanjšujejo občinska sredstva, pa tudi denar iz razpisov, je z delom in dosežki občine v preteklem letu zadovoljen. Sicer poudarja, da je odnos države do lokalnih skupnosti v zadnjem obdobju mačehovski, saj da se prihodki zmanjšujejo, naložene pa so jim dodatne naloge in zakonske obveznosti. „Država se obnaša, kot da naši občani niso prebivalci te države. Neresno je, da država na različnih področjih
postavlja merila in kriterije za financiranje, sredstva pa morajo zagotavljati lokalni proračuni. V večini občin se že pojavlja problem zagotavljanja lastnih sredstev pri projektih, kjer si uspešen na javnem razpisu," še dodaja hajdinski župan, ki je prepričan, da bo zato sprememba zakonodaje na področju lokalne samouprave in financiranja občin nujna.
Je pa občina Hajdina kljub vsemu lahko zadovoljna z uspehom na razpisih, v lanskem letu so namreč iz državnih in evropskih virov pridobili sredstva v višini 1,3 milijona evrov.
Plani za naprej so jasno opredeljeni tudi v Strategiji in viziji, prioritete pa določajo vsakoletno ob sprejemu proračuna. Realizacija bo sicer v veliki meri odvisna od finančnih zmožnosti občinskega proračuna in sredstev, pridobljenih iz drugih virov. „Vsekakor pa sem zadovoljen z razvojem naše občine, če se ozrem po nam primerljivih občinah. Za prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru in
tudi izven naših meja so poskrbela številna društva s svojimi projekti in prireditvami," še dodaja Glažar.
V sklopu občinskega praznika se že od začetka oktobra naprej vrstijo številne vaške, kulturne in športne prireditve.
»V občini Ormož ni pravnega subjekta, ki bi v celoti in zadovoljivo pokrival dejavnost turizma, kulture in športa glede na potrebe občine in prebivalstva (število društev, prireditev, potrebe občanov ...) ter pri tem skrbel za programe, ki jih občinska uprava po zakonu ne more izvajati. Na področju kulture in turizma kot organizator ali soorganizator javnih prireditev nastopa tudi občina, ki ima kot ustanova v primerjavi z javnim zavodom pri izvedbi dogodkov bistveno ožji manevrski prostor in manj fleksibilnosti. Namen in poslanstvo zavoda bo doseganje celovite, kakovostne ponudbe, promocija na področju turizma, kulture in športa, usklajevanje in povezovanje turističnih, kulturnih in športnih ponudnikov ter krepitev področnih vsebin,« je pojasnila direktorica uprave občine Ormož Mateja Zemljak in dodala, da naj bi novi ormoški zavod predvidoma zaživel v letu 2017. »Načrtujemo, da se v okvir novega zavoda prenese dejavnost Turistično-informa-cijskega centra (TIC). Prostori zavoda bodo v gradu, v zdajšnjih prostorih TIC. V TIC zaposlena
Osrednji dogodek bo jutri, v soboto, v šotoru na trgu pred občino. „Zahvaliti se želim vsem občanom za dosedanje tvorno sodelovanje in izreči zadovoljstvo nad opravljenim na različnih področjih. Do realizacije vseh zastavljenih ciljev je pri-
oseba se bo prezaposlila v novi zavod. Do imenovanja direktorja s polnim mandatom bo zavod vodil vršilec dolžnosti, ki bo vzpostavil poslovanje in uredil vso potrebno dokumentacijo. Vršilca dolžnosti v skladu z ustanovitvenim odlokom imenuje župan ali občinski svet, direktorja s polnim mandatom pa svet zavoda. Računamo, da bi do imenovanja direktorja lahko prišlo v drugi polovici oziroma proti
peljalo usklajeno sodelovanje občinskih svetnikov, uprave in vaških odborov, za kar se vsem iskreno zahvaljujem," zaključuje Glažar, ki vabi vse občane in prijatelje občine Hajdina, da se v teh dneh pridružijo njihovemu praznovanju.
Dženana Kmetec
koncu leta 2017. Začetni strošek delovanja novoustanovljenega zavoda bo okrog 50.000 evrov, v prvem letu, za nakup opreme in delo zavoda. Na zavod bomo prerazporedili tudi sredstva, ki jih namenjamo za delovanje TIC-a. V drugem letu delovanja bo treba zagotoviti sredstva še za enega zaposlenega, in sicer v znesku 25.000 evrov.«
Direktorica ormoške občinske uprave Mateja Zemljak je
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik -Stajerskitednik
povedala, da bo Javna razvojna agencija (JARA), v okviru katere trenutno deluje ormoški TIC, poslovala tudi v prihodnje, zagotovo vsaj še v letu 2017. Sicer pa spomnimo, da so Ormožani pred letom dni na področju javnih zavodov že izvedli manjšo reorganizacijo. Ukinili so Mladinski center Ormož in njegovo dejavnost prenesli na Ljudsko univerzo Ormož.
Mojca Zemljarič
Foto: TIC Ormož
Sedež novoustanovljenega javnega zavoda za turizem, kulturo in šport bo predvidoma v ormoškem gradu, v prostorih TIC-a.
Ormož • Občina ustanavlja še en javni zavod
Združili bodo turizem, kulturo in šport
Po tem, ko so javni zavod za turizem ustanovili Ptujčani, ga sedaj ustanavljajo še Ormožani. Osnutek ustanovitvenega odloka Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport bodo ormoški občinski svetniki obravnavali na ponedeljkovi seji občinskega sveta.
Damijan Peklar, dr.vet.med., s.p. Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: 02 782 10 16, GSM: (041) 537 439 www.maiezivali.si,maiezivali@hotmail.com
Občankam in občanom ter našim
cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
petek • 11. novembra 2016
Podjetništvo
Štajerski	7
Ptuj • Društvo gojiteljev malih živali
Na ogled male živali in sobne ptice
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj, ki združuje 45 aktivnih ljubiteljev malih živali, letos prvič vabi na razstavo malih živali in sobnih ptic v večnamensko dvorano v Spuhlji.
----------
'ir - ¿^sm? vj .ŠTi, iaam
»•'T "* : ""S®-
Foto: Črtomir Goznik
Razstava malih živali in sobnih ptic bo v večnamenski dvorani v Spuhlji na ogled od danes do nedelje.
Na ogled bo od danes, 11. novembra, do nedelje, 13. novembra, vsak dan od 9. do 19. ure, v nedeljo od 9. do 16. ure. Vodja razstave Franc Štumberger je povedal, da so letošnjo mednarodno razstavo pripravili v sodelovanju z društvi gojiteljev malih živali Maribor, Pragersko, Miklavž na Dravskem polju, Slovenske Konjice in King klubom Slovenije. Zelo so veseli, da so se jim pridružili tudi člani treh hrvaških društev gojiteljev malih živali: Ivanec, Varaždin in Ne-delišce. Predvsem je njihova želja, da njihovo delo in skrb za male živali prepozna čim več ljudi, zlasti pa še mladi, saj je razstava v prvi vrsti izobraževalna. K ogledu vabijo kunci, morski prašički, golobi, perutnina, okrasna perutnina, vodna perutnina, kanarčki, male in velike papige. Poskrbeli pa so tudi za presenečenje.
Prepričani so, da bodo tudi po letošnji razstavi pridobili nove člane. Vse, ki se jim želijo pridružiti, vabijo, da jih obiščejo vsaki prvi ponedeljek v mesecu ob 9. uri v klubskih prostorih na Zadružnem trgu 15 b.
MG
Lenart • Lenthermu se iztekajo dnevi
Obupani delavci Lentherma bodo vložili predlog za stečaj
Delavcem lenarškega podjetja Lentherm je zaradi več tednov trajajoče agonije dokončno prekipelo. Na sestanku s predsednikom podravskega sindikata SKEI Martinom Dularjem so zbrali podpise za vložitev predloga za stečajni postopek lenarškega podjetja Lentherm.
Več tednov trajajoči agoniji negotove usode podjetja Lentherm, ki jo spremljajo številna preigravanja lastnikov in direktorja, bo 52 delavcev naredilo konec. Po tem, ko so po vodi splavale obljube potencialnega investitorja Maximilana Slaviča o izplačilu plač in zagotovitvi sredstev za zagon proizvodnje, rešitve za podjetje pa še kar ni na vidiku, so se odločili, da bodo kar sami podali predlog za stečaj. »Stavka traja že tri mesece. Še nekaj dni manjka, pa delavci ne bodo prejeli že tretje plače. Predlog delavcev je bil, da predlagamo stečaj podjetja, ker so zelo jezni na vse in ne verjamejo nikomur več,« je pojasnil prvi mož podravskega sindikata SKEI Martin Dular in dodal, da bodo predlog za stečaj vložili 19. novembra, ko naj bi podjetje zaposlenim dolgovalo tri plače. Pri tem pa je še povedal, da je manjšinski lastnik in direktor Ivan Vogrin med tem časom dal podjetje v prisilno poravnavo: »V 15 dneh mora priložiti potrebno dokumentacijo, v nasprotnem primeru bo podjetje šlo neposredno v stečaj.«
Zaposleni ne verjamejo več v rešitev podjetja.
Vogrin obljublja novega investitorja ...
Pred sestankom z delavci se je predsednik podravskega sindikata v spremstvu odvetnika sestal z lastnikoma Ivanom Vo-grinom in Damirjem Jelenkom. Na sestanku je Vogrin dejal, da
naj bi pridobil novega investitorja. Identitete potencialnega investitorja nam ni želel razkriti, je pa zatrdil, da ne gre za Slavi-ča in da je ta zgodba preteklost. »Temu ne verjamem, po mojem lovi samo neki čas,« je napoved o še enem investitorju pokomenti-ral Dular. Podobnega mnenja je tudi večinski lastnik Damir Je-lenko: »Jaz ne vem, ali je to spet
manever Vogrina, ali se bo resnično kaj zgodilo. Lahko samo rečem, da je to zagotovo peti ali šesti »kupec«, odkar je Vogrin prevzel direktorski stolček.«
Nov strateški partner naj bi lastnikoma izplačal 300.000 evrov, za zagon proizvodnje pa zagotovil še dodatnega pol milijona evrov.
Monika Levanič
Ljubljana • Do nedelje sejma Ambienti in Dom
Na voljo brezplačno 30-minutno arhitekturno svetovanje
Na Gospodarskem razstavišču je v sredo vrata odprl sejem pohištva in notranje opreme Ambient Ljubljana, ki so mu organizatorji dodali še jesensko različico sejma Dom.
ALU VRATA in OGRAJE
Sejma se vsebinsko dopolnjujeta. Prvi predstavlja ponudbo pohištva in notranje opreme, drugi pa stavbno pohištvo, ogrevalno in hladilno tehniko ter montažne hiše. Na obeh sejmih sodeluje 182 podjetij iz 17 držav. »Dogodek je namenjen vsem tistim, ki se na različnih ravneh odločajo bodisi za prenovo ali opremljanje svojih bivalnih enot, poslovnih ali zasebnih. Na sejmu pohištva so dobrodošli predvsem ljubitelji dizajna, da si ogledajo, kaj je pri nas na tem področju novega. Lanski uspešni novosti Posebni gost Ambienta in brezplačno arhi-
tekturno svetovanje Top Arhitekt sta poleg Top idej - že 7. razstave in borze mladih, perspektivnih arhitektov in oblikovalcev tudi tokrat v ospredju. Top ideje sta znotraj skupine XXXLutz finančno podprla Momax in Lesnina, ki bosta najboljšim, ki jih bo izbrala strokovna komisija, omogočila, da svoje izdelke razstavijo v njunih prodajnih salonih,« so sporočili iz Gospodarskega razstavišča in dodali: »Razstavna programa obeh sejmov povezuje slogan Vse za dom. Rdeča nit je bogat svetovalni program. Na Ambientu je na voljo brezplačno 30-minutno
Vir: www.ambientdizajn.si
arhitekturno svetovanje. Vse dni sejma potekajo tudi brezplačna svetovanja neodvisnih strokovnjakov Gradbenega inštituta ZRMK in ENSVET - Eko sklada. Koristni nasveti strokovnjakov so v pomoč pri odločitvah pri gradnji in prenovi stavb ter postopkih za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Vsak dan so na voljo nasveti izkušenih arhitektov, krajinskih arhitektov, gradbenih fizikov, strokovnjakov s področja ogrevanja in hlajenja ter s področja gradnje v pasivnem ali skoraj ničenergijskem standardu. Sejemsko dogajanje spremljajo bogate razstave. Med drugim 7. razstava in borza mladih, še neuveljavljenih arhitektov in oblikovalcev, na kateri svoje ideje predstavljajo posamezniki, skupine in samostojni podjetniki. Zanimiva je tudi razstava Sedenje po poljsko, ki je bila v Vroclavu predstavljena v okviru Evropske prestolnice kulture. Razstavili so izbor 90 sedežev poljskih oblikovalcev, ki so izdelke za poljska podjetja ustvarili v letih 1941-2014.«
Sejma Ambienti in Dom vabita še ta konec tedna: v petek in soboto od 10. do 19. ure ter v nedeljo med 10. in 18. uro.
Mojca Zemljarič
T: + 386 2 80 55 700 E: alumero@alumero.si www.ograje-okna-vrata.si
ALUMERO d.o.o., Kolodvorska ulica 39, 2310 Slovenska Bistrica
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 11. novembra 2016
Slovenija, Podravje • Lokalna hrana v javnih zavodih: možnosti so, a neizkoriščene
Vzgojno-izobraževalni zavodi letno
Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje in počutje posameznika. Zdrava prehrana je še posebej pomembna mini. In takšna je sezonska hrana, hrana iz naše okolice. Na primeru OŠ Pohorskega odreda in RIC Slovenska Bistrica smo
Neustrezne prehranjevalne navade v otroštvu in mladostni-štvu vplivajo na prehranjevalne navade v kasnejših obdobjih in na s tem povezane bolezni. Nezdrave prehranjevalne navade pogosto vodijo do nepravilne izbire živil, neustreznega režima prehranjevanja, neustrezne kulture prehranjevanja, posledice tega pa so prekomerna prehranjenost, debelost, porast kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, je zapisano v smernicah zdravega prehranjevanja.
Zavodi bi se lahko v naročanje hrane bolj poglobili
In medtem ko torej na eni strani govorimo o zdravih prehranjevalnih navadah, je na drugi strani treba omeniti tudi kakovostno in zdravo hrano, ki ne vsebuje antibiotikov, najrazličnejših konzervansov in barvil. Zakon o javnem naročanju javnim zavodom omogoča, da lahko petino hrane izločijo iz enotnega javnega naročila in jo tako kupijo pri lokalnih ponudnikih. S tem je naročnikom omogočena povečana lokalna samooskrba in uveljavitev načela kratkih verig. A kot ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu, je na tem področju manevrskega prostora še veliko, saj bi se lahko slovenski zavodi v naročanje hrane še bolj poglobili.
Primer, da se nekaj da, če je volja, je sodelovanje javnih zavodov na Bistriškem in Razvojno-informacijskega centra Sloven-
ska Bistrica. Tomaž Repnik, ki se na RIC med drugim ukvarja s tem področjem, je najprej glede zakonske podlage povedal: »Zakonodaja, ki je zelo obširna, ima dobra izhodišča, marsikaj omogoča, vendar pa jo je treba dobro poznati. Šole oziroma zavodi torej imajo možnosti, samo uresničitev tega je lahko zapletena. Precej je odvisno od interesa in dodatnega vloženega dela.«
Pritisk velikih trgovcev je izjemen
Tako zakonodaja med drugim zavodom omogoča, da petino hrane naročijo pri lokalnih pridelovalcih. In to možnost dodobra izkoriščajo na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, kjer dnevno pripravijo več kot 1200 malic, vrednost dvoletnega naročila pa je približno 600.000 evrov. To pomeni, da šola lahko naroči za 120.000 evrov lokalnih izdelkov in pridelkov. »Naročamo lokalna jajca, ekološko sadje, sezonsko sadje in zelenjavo, mle-vske izdelke, krompir, domače mleko in jogurte, kruh ... Ob tem sem tudi znotraj javnega naročila, torej v okviru ostalih 80 %, merila oblikovala tako, da ni bil pogoj le najnižja cena, temveč tudi lastna proizvodnja. To pa pomeni, da imamo večino dobaviteljev v radiu 30 kilometrov,« je povedala Marija Predikaka, organizatorka prehrane na OŠ Pohorskega odreda. Ob tem je poudarila, da je mogoče vključiti lokalno hrano in odbrati lokalne pridelovalce, vendar je potrebnega veliko truda. »In ko je javno
naročilo na portalu, je pritisk velikih trgovcev izjemen. Na primer grozijo z revizijami ... Vendar moraš biti samozavesten in poznati zakonodajo.« Zato tudi pozdravlja ukrep ministrstva -novo shemo Izbrana kakovost - Slovenija. »Tako bomo imeli podlago za izbor hrane in bomo dobili res slovensko hrano. Jaz jo bom zagotovo vključila. Namreč ravno na področju mleka in mesa so se dogajale največje anomalije glede poimenovanja -slovenski izdelek.«
Velegrosisti pritiskajo na cene
Na vprašanje, ali je lokalna hrana res dražja, kot je pogosto očitek, pa je odvrnila: »Da, to navadno drži, vendar je treba upoštevati, da je pri pridelkih lokalnih pridelovalcev manj
Stanko Volk s kmetije Volk s Sel pri Polskavi
je eden izmed dobaviteljev zelenjave javnim zavodom in tudi ponudnik na spletni tržnici razvoj-no-informacijskega centra. Volk, ki prodaja zelenjavo pod znakom Pikapolonica, ki zagotavlja, da so pridelki pridelani na integriran način, je izpostavil dobro sodelovanje z RIC in zavodi ter priznal, da je bilo vložene ogromno energije v vzpostavitev tega sodelovanja. Sicer pa zavodom dobavlja sezonsko zelenjavo, od solate, paradižnika, paprike, rdeče pese, korenčka, jajčevcev, kapusnic ... »To sodelovanje je za našo kmetijo, ki je manjša, velikega pomena, saj gre za odkup skozi vse leto. Ena izmed značilnosti Slovencev je, da radi jamramo, vendar če bomo pri tem ostali, ne bomo uspešni. Treba seje organizirati in izkoristiti možnosti, ki so dane oziroma najbolje izkoristiti okolje, v katerem delujemo. Seveda pa je veliko odvisno tudi od politične volje,« je povedal Volk.
odpada in da so ti nedvomno kakovostnejši.« Podala je primer solate. »Pri glavi solate lokalnega pridelovalca je mnogo manj odpada kot pri solati, ki pride iz Italije. Občutek imam, da dobro manevriramo med cenami, saj imamo že pet let enako ceno kosila in malice.« Da je lokalna hrana dražja, je priznal tudi Repnik iz RIC, ki je vez med lokalnimi ponudniki in zavodi. A je pouda-
ril: »Bodimo realni, verjetno ne obstaja artikel, ki ga veliki grosist ne bi mogel ponuditi ceneje kot lokalni pridelovalec. Vendar če velegrosist ponudi slovenski izdelek po nižji ceni od lokalnega pridelovalca, se poraja vprašanje, kakšna je potemtakem odkupna cena pri kmetu. Računica se pod nobenim pogojem na izide, saj ne pokrije pridelave, dela, transporta.«
Sicer pa je vloga RIC, kot omenjeno, povezovanje. »Pred štirimi leti, ko smo začeli sodelovati, smo morali najprej ugotoviti, kje so težave zavodov. Eni so že bili seznanjeni z javnim naročanjem lokalne hrane in torej možnostjo izločitve 20 % javnega naročila, drugi ne. Nato smo zbrali povpraševanje, torej sestavili nabor tega, kaj bi zavodi lokalno jemali. Istočasno smo zbrali lokalne pri-
■ . s
Foto: MV
Slovenija • Jubilejni izbor inovativnega kmeta
Spodbujanje inovativnost med mladimi na podeželju
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) že deset let spodbujata inovativnost med mladimi na podeželju tudi z izborom inovativnega mladega kmeta oziroma kmetice.
»Inovativni mladi kmet/kmetica je izbor inovativnih mladih kmetov z njihovimi inovativni-mi idejami na kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem področju. Namen prireditve je spodbuditi promocijo dobitnika naziva, podpirati inovativnost med mladimi ter spodbuditi prenašanje znanja,« je povedal predsednik ZSPM Rok Damijan. Naziv inovativnega mladega kmeta oziroma kmetice bo podelila strokovna komisija pod vodstvom Andreje Krt Stopar 18. novembra.
Za ta naziv se letos poteguje šest mladih kmetov in kmetic, med njimi sta tudi Barbara Pe-trič iz Rač in Boštjan Kosec iz Ivanjkovcev. Inovativna ideja Kosca je kolektivna prodaja, dolgoročna skrb za stranke in razmišljanja, kako na trgu ostati prepoznaven. »Na kmetiji je uvedel seneno prirejo in prodajo mesa, kar je novi pristop k trženju. Pri prireji in proizvodnji je opustil oranje, uvedel GEN - SOR seme-narjenje pšenice in prirejo ekološkega senenega mesa. Navedeno je omogočilo optimizacijo delovnih procesov, ponudbo
visokokakovostnih izdelkov potrošniku,« so idejo mladega kmeta z ormoškega opisali na Zvezi slovenske podeželske mladine. O Barbari Petrič pa so zapisali: »Inovativna ideja Barbare Petrič je izkazana že s tem, da ne izhaja iz kmečke družine in si je na kmetiji našla delovno mesto. Na prašičerejski kmetiji pri Frange-ževih se je Barbara preizkusila v
vzgoji rož trajnic za rezano cvetje ter v pridelavi in predelavi zelenjave.« Njena posebnost so tudi sadni sirupi in namazi, so še dodali na ZSPM.
Preostali kandidati so še Rok Šiftar iz Murske Sobote, Anton Kukenberger iz Trebnjega, Anže Legat iz Lesc in Damjana Ostanek Heric iz Šentvida pri Stični.
Mojca Vtič
petek • 11. novembra 2016
Kmetijstvo
Štajerski	9
za hrano 120 milijonov evrov
v obdobju odraščanja. In kakšna je zdrava prehrana? Zagotovo je to hrana, ki je kakovostna, z ohranjenimi minerali in vita-preverili vključevanje lokalnih ponudnikov v šolsko prehrano.
delovalce, kaj lahko ti ponudijo. Tako smo identificirali stanje in povezali kmete ter zavode. Zakaj RIC? Zadruge, ki sicer povezujejo kmetovalce, operirajo z velikimi količinami, šola pa morda potrebuje 100 litrov mleka ali 10 kilogramov korenja. Dnevna naročila so navadno zelo majhna in zadruga se s tem ne bo ukvarjala. In tukaj pomaga RIC. Rešujemo logistične težave in oskrbujemo
zavode. Sodelujemo z bistriško šolo, podružnično šolo na Lo-žnici, z OŠ Laporje, domom upokojencev, Vrtcem Otona Župančiča Slovenska Bistrica, z osnovnimi šolami Spodnja in Zgornja Polskava, Pragersko, dogovori pa potekajo še z OŠ Makole, OŠ Šmartno in OŠ Minke Namestnik Sonje.«
Ob tem se RIC tudi trudi, da so količine, ki so jih pripravlje-
Foto: Mojca Vtič
ni zavodi vzeti, znane vnaprej. »Trudimo se predvideti količine, ki bodo potrebne, tudi na podlagi izkušenj. Na področjih, kjer je pomanjkanje pridelkov, se s kmeti skušamo dogovoriti, da bi povečali pridelavo. To je tudi dragocena informacija njim, ob tem opravljamo tudi rezervacije pridelkov, kar pomeni zagotovljen odkup ...« Trenutno RIC povezuje približno 20 prideloval-
cev, od mlekarjev, sadjarjev, zele-njadarjev, čebelarjev ... Ponudba je široka in bogata, vendar pa je sezonskega značaja. »Omejitve zaradi sezonske pridelave bodo obstajale, vendar če se maksimum lokalnega potenciala izkoristi v teh 20 %, je že veliko narejenega,« je prepričan Repnik.
OŠ Pohorskega odreda, RIC in lokalni pridelovalci so primer dobre prakse. »Seveda je naročanje lokalne hrane dodatno delo, saj se lahko tedensko spreminja, kaj je možno nabaviti in česa ne. In verjamem, da se na mnogih šolah nimajo časa poglabljati v te vsebine, saj vlogo organizatorja prehrane pogosto opravljajo učitelji poleg rednih delovnih obveznosti. Vendar pa je kakovost hrane bistveno boljša,« je pojasnila Predikaka. Tomaž Rep-nik iz RIC, ki vodi tudi spletno tržnico, pa je dodal: »Dosegli smo, da je tisto, kar je bilo sprejeto s skepso, a tudi navdušenjem, izvedljivo. Zdaj ni vprašanje, ali se bodo kupovali lokalni pridelki, temveč kako se bo odkup lokalnih pridelkov čim bolj učinkovito izvedel.«
Mojca Vtič
Vzgojno-izobraževalni zavodi letno po oceni kmetijskega ministrstva za hrano porabijo 120 milijonov evrov. »Če dodamo še preostale javne zavode, se za nabavo hrane letno porabi več kot 200 milijonov evrov,« so povedali na ministrstvu. Dodali so: »Naročanje hrane v javnih zavodih je kompleksno in zahteva zelo veliko angažiranja. Ugotavljamo, da je veliko javnih zavodov, ki tej problematiki namenjajo veliko pozornosti. Seveda pa so tudi zavodi, ki bi se v naročanje hrane lahko bolj poglobili. K temu jih spodbujamo predvsem z raznimi izobraževanji in posveti. Nanje pa lahko vplivajo tudi njihovi varovanci, otroci oz. njihovi starši, pa tudi ožja in širša zainteresirana javnost. Delež lokalne hrane naj bi znašal slabih 40 % glede na izvedene ankete v javnih zavodih leta 2014.«
Foto: Ric
Promocijsko sporočilo
Napotki za varno vožnjo na hitrih cestah in avtocestah
Megla: prilagodim hitrost, prižgem meglenke, povečam varnostno razdaljo
Vedno znova prihaja do nesreč zaradi naleta, Vzpostavitev obvestilne signalizacije	ma iskanje v skladu z domnevami, ko zaznavanje zdi večja. Vozniki sicer zmanjšujejo hitrost in po-
saj megla zmanjšuje vidljivost udeležencev v DARS d d je vzpostavil preventivnoobvestilno vodijo pozornost, izkušnje, motivacija in pričako- večajo varnostno razdaljo, a premalo. Poveča se
Vedno znova prihaja do nesreč zaradi naleta, saj megla zmanjšuje vidljivost udeležencev v prometu. Številni vozniki ne upoštevajo zadostne varnostne razdalje, zato zlasti ob megli velja upoštevati naslednje napotke: zmanjšajte hitrost, prižgite meglenke in povečajte varnostno razdaljo.
Kako v družbi DARS, d. d., opozarjamo na meglo?
Nadzorniki prometa v nadzornih centrih spremljajo stanje na avtocestah prek videokamer in informacij delavcev - vzdrževalcev avtocest na terenu, prav tako operaterji v Prometno-informacijskem centru pridobivajo informacije neposredno od uporabnikov avtocest.
Uporabnike opozarjamo na meglo med drugim prek prometnih informacij na radiu, prek portalov spremenljive prometno-informativne signalizacije, na spletni strani www.promet.si, na avtomatskem telefonskem odzivniku o stanju na avtocestah: 080 22 44.
Kako pravilno voziti v megli?
•	Zmanjšajte hitrost in jo prilagodite razmeram na cesti. Pri vidljivosti do 50 metrov vozite največ 50 km/h.
•	Ohranjajte zadostno varnostno razdaljo.
•	Ne uporabljajte dolgih luči. Premočna luč se v megli namreč odbija in lahko povzroči sa-mozaslepitev.
•	Prižgite zadnje meglenke. V gosti megli je pomembno, da vidite in ste vidni. Zadnje meglenke služijo za boljšo orientacijo voznikov za vami. Če se vidljivost izboljša, ugasnite zadnje meglenke, da ne bi slepili vozil za vami. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).
•	Bodite še previdnejši na območjih vzdrževalnih del. Zaradi megle so oznake in naprave za usmerjanje prometa pogosto težje razpoznavne.
Vzpostavitev obvestilne signalizacije
DARS, d. d., je vzpostavil preventivnoobvestilno signalizacijo, ki uporabnike avtoceste v primeru megle napoti k pravilni in previdni vožnji. Signalizacija, ki napoti voznika, kako naj v tem primeru prilagodi vožnjo, je sestavljena iz sklopa:
•	treh vertikalno postavljenih znakov in
•	horizontalne signalizacije, to je ob desni robni črti zarisanih polkrogov.
Navedena signalizacija nas opozarja, da je treba hitrost vožnje ob gosti megli prilagoditi naslednjima zahtevama:
•	če sta vidna dva polkroga, je treba vožnjo nadaljevati s hitrostjo 70 km/h,
•	če je viden en polkrog, je treba vožnjo nadaljevati s hitrostjo 50 km/h.
Prisotnost megle lahko poslabša prometna dogajanja
Voznikom ob gosti megli svetujemo:
•	ravnajte po zgoraj omenjeni signalizaciji,
•	povečajte varnostno razdaljo in zmanjšajte hitrost,
•	vklopite zadnje meglenke
Prometni psiholog prof. dr. Marko Polič o vedenju voznikov v megli
Prof. dr. Marko Polič je v kontekstu lanskoletne nesreče na primorski avtocesti o značilnosti vedenja voznikov med drugim zapisal, da »človeško zaznavanje vodita dva procesa, predelava od zgoraj navzdol in predelava od spodaj navzgor. Prva zaje-
ma iskanje v skladu z domnevami, ko zaznavanje vodijo pozornost, izkušnje, motivacija in pričakovanja. Pretekle izkušnje oblikujejo osnovo za pričakovanja pri srečanju z novimi razmerami. Bolj kot so nove razmere podobne znanim, močnejša so pričakovanja. Pričakovanja omogočajo vozniku usmerjanje pozornosti na mesta, ki nudijo potrebna obvestila. Predelava od zgoraj navzdol zaradi svoje narave zahteva več časa kot predelava od spodaj navzgor, vendar vozniku omogoča aktivno iskanje, sklepanje o manjkajoči informaciji ipd. Problem nastopi, kadar si razmere napačno razlagamo. Predelava od spodaj navzgor pomeni, da pozornost vodijo okoljski dražljaji. Pozornost je odvisna od narave dražljajev (fizičnih značilnosti, kot so jakost, velikost, kontrast, spremembe itn.). Oba procesa v zaznavanju sodelujeta, s tem da lahko odvisno od razmer in posameznika posamezni prevladuje.
Voznik stalno vzorči obvestila iz okolja. Raven vzorčenja je nizka na znani cesti, pa veliko višja v neznanem okolju, ob slabi osvetljenosti, gostem prometu, slabem vremenu ali v zapletenem cestnem oziroma uličnem sistemu. Več je različnih dejavnikov, večja je informacijska preobremenjenost voznika in prej pride do napake. Vozniki se morajo zavedati obstoja t. i. 'vidne razdalje za odločanje', tj. razdalje, na kateri lahko opazijo nevarnost, jo prepoznajo kot grožnjo ter izberejo ustrezno hitrost in smer, da bi lahko zahtevani manever izvedli varno in učinkovito. Lahko razlikujemo formalno (npr. prometni znaki, semafor, oznake na cestišču) in neformalno (npr. cestna geometrija, objekti ob cesti, vozila) vidno informacijo, obe pa vplivata na vedenje voznikov. Slaba vidljivost, posebno ponoči, v megli ali slabem vremenu sploh, je vzrok za mnoge prometne nezgode. Slabo vreme je pogosto dejavnik pri trkih, ker vozniki ne prilagodijo vožnje slabšim razmeram. Dež, megla in sneg zmanjšujejo kontrast in s tem slabšajo vidljivost. Uporaba dolgih luči v megli lahko vodi v napačno zaznavo razdalje, ta se
zdi večja. Vozniki sicer zmanjšujejo hitrost in povečajo varnostno razdaljo, a premalo. Poveča se tudi variabilnost hitrosti, tj. hitrosti različnih voznikov se bolj razlikujejo. V megli vozniki pogosto podcenjujejo svojo hitrost in precenjujejo razdaljo do drugih vozil. Prvo verjetno zaradi zmanjšanja razpoložljivih vidnih znakov, ki pomagajo v oceni hitrosti, drugo zaradi zavajajoče zračne perspektive. Težave v slabem vremenu so torej: slaba ocena razdalj, previsoka hitrost glede na vidljivost, razlike v hitrosti in varnostni razdalji, pretirani odziv na te variacije, neodločnost v izbiri voznega pasu, hitrosti, uporabi luči, nezmožnost voznika, da vidi dovolj daleč, da bi opazil zavorne luči drugih vozil itn.
Naleti v megli se pojavljajo, ker vozniki premalo upočasnijo. Navadno upočasnijo, ko so že v zamegljenem območju ali tik pred njim. V megli postane okolje prometno zelo nepredvidljivo. Slabo vreme najbolj vpliva na hitrost. Pri vidljivosti 100 m, so se hitrosti zmanjšale za 25-30 %. Znižanje hitrosti nastopa pri vidljivosti približno 150180 m. Varnostna razdalja se poveča za približno 25 %. Vidljivost manj kot 100 m je na avtocestah ena glavnih nevarnosti (Dewar in Olson, 2007). Vozniki vozijo v megli tudi bliže središčni črti. Vidni sistem (tako kot preostali zaznavni sistemi) ima omejeno možnost predelave obvestil. Zato se pogosto zanaša na pričakovanja, zazna dogodke, skladne z njimi in spregleduje neskladne. Do trka pride, ko se pripetijo dogodki, ki jih voznik ni pričakoval. Mnogi vozniki se pred trkom niso odzvali prepozno, ampak se sploh niso odzvali zaradi presenečenja. Theeuwes (2010) navaja podatke, da je 59 % vseh trkov posledica neustreznih pričakovanj oz. razlag okolja.«
Srečno in varno na poti vam želi DARS, d. d.!
* Prof. dr. Marko Polič je profesor za občo in okoljsko psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s psihološkimi vidiki nesreč, prometno varnostjo, odločanjem in okoljskimi vprašanji. Sodeloval je v več deset domačih in mednarodnih raziskavah.
10 Štajerski
Kultura
petek • 11. novembra 2016
Slovenska Bistrica • Glasbeni dogodek leta - Poskočno na Poskočne
Poskočni muzikanti: »Ko igraš s srcem, se to v glasbi čuti
«
Slovenska Bistrica je letos že peto leto zapored zaradi glasbenega žara najbolj poskočnih glasbenikov pri nas za en dan postala slovensko glasbeno središče oz. pribežališče ljubiteljev narodno-zabavne glasbe in veselja.
Tudi letos so Poskočni muzikanti, ki so skupno glasbeno zgodbo začeli pisati šele pred šestimi leti, postregli z bogatim glasbenim programom in glasbeni dogodek začinili s priznanimi slovenskimi ustvarjalci. »Posebnost je ta, da letos nismo izdali gostov, vendar, saj veste, da z gosti ne razočaramo,« je v uvodu povedal član ansambla Lovro Sadek. In kakršnegakoli razočaranja jim res ne gre očitati. Na odru največje dvorane v Slovenski Bistrici, ki že postaja premajhna, so se zvrstili slovenjebistriški glasbeniki Da-mir Tkavc (Alpski kvintet), Rajko Zidovnik (Bratje iz Oplotnice), Slavko Kovačič (Čudežna polja) in Srečko Zorko (Frajkinclerji), ki so oblikovali Venček bistriških legend. Na vabilo Poskočnih so se
odzvali tudi Dejan Vunjak, Modrijani, Jan Plestenjak in Coto, Alpski kvintet z Otom Pestnerjem, Avsenikov tercet (Joži Kališnik, Jožica Svete in Alfi Nipič), Mladi korenjaki in Darja Gajšek.
Sicer pa so bili na letošnjem koncertu, kot se spodobi, v ospredju gostitelji, ki so predstavili skladbe s tretje zgoščenke Pokvarjeni fantje, a kar je še pomembneje, ustvarili so glasbeni večer, glasbeni dogodek leta v Slovenski Bistrici. »Prvi vtisi so seveda mešani, vendar menimo, da smo publiko zadovoljili. Letos peto leto zapored prirejamo koncert in vsako leto ga skušamo nekako nadgraditi. Menim, da nam je to tudi letos uspelo,« je takoj po koncertu in po fotografiranju s številnimi oboževalkami in
oboževalci povedal Lovro Sadek. Kako naprej, kakšno vsebino bo imela naslednja glasbena zgodba, Sadek še ne ve. »Najprej je treba vse skupaj prespati, je pa res, da se prve ideje porajajo že takoj po koncertu.« In čeprav so Poskočni redni gostje velikih odrov, jim je slovenjebistriški zašibil kolena. »Vsaj pri meni je bila prisotna velika nervoza. Ko te čaka polna dvorana ljudi, ne gre mimo tega, da ne bi kolena postala mehkejša.« In to spoštovanje do obiskovalcev kaže, da je pri Poskočnih glasba na prvem mestu. »Če muzikant igra za denar ali iz nuje, se to čuti v glasbi, zato menim, da so danes ljudje čutili nekaj povsem drugega. Torej, da igramo s srcem,« je sklenil Lovro Sadek.
Mojca Vtič
Ormož • Pomagajmo Žanu Petku
Na pomoč so priskočili vitezi Templjarji
Na dobrodelnem dogodku, ki bo 26. novembra 2016 v ormoški športni dvorani, bodo zbirali dobrodelne prispevke za posebno prilagojeno vozilo.
Društvo Komenda Hierusalem, ki je del mednarodne nevladne človekoljubne organizacije OSM-TH, priznane od Združenih narodov, in registrirano v Ženevi v Švici, bo z dobrodelno noto pomagalo 16-letnemu Žanu Petku, ki je zaradi cerebralne paralize prikovan na invalidski voziček.
Sodobno posveten red vitezov Templjarjev sledi svojim prednikom. Vitezi so se namreč skozi stoletja, v skladu s svojim kodeksom in poslanstvom, borili za ohranjanje moralnih vrednot in varovali tiste, ki so rabili pomoč,
tako tudi danes člani te organizacije sledijo tem plemenitim ciljem. Slovenski vitezi Templjarji so od letos priznani kot samostojna nacionalna entiteta, del njihovega poslanstva pa je, da skušajo s svojim aktivnim delovanjem vplivati na moralni in etični razvoj družbe ter spodbujati sočutnost in dobrodelnost skozi številne humanitarne akcije. Ena takih je tudi dobrodelni koncert za Žana. Njegovo življenje in življenje njegove družine je že od rojstva zaznamovano s cerebralno paralizo. Zanj skrbijo mama Martina, oče
Foto: družinski arhiv
V soboto, 26. novembra, bo v Ormožu dobrodelni koncert za 16-le-tnega Žana Petka, ki ga je na voziček prikovala cerebralna paraliza.
Boštjan, sestra Eva in po svojih močeh občasno tudi babica.
Žan ne hodi, zaradi osnovne bolezni trpi tudi za mišično distrofijo, kar pomeni, da ima močno zakrčenost mišic. Pomoč potrebuje pri vseh življenjskih aktivnostih: ne more sam jesti, ne more se umiti, obleči, treba ga je previjati, dvigovati za vsak transfer na voziček in z njega ... Žan ne govori. S svojimi domačini se sporazumeva na povsem svoj način - z raznimi gibi, očesnim kontaktom in posameznimi glasovi. Življenje s takim otrokom zahteva veliko dela, fizičnih in psihičnih naporov ter osebnega odrekanja. Kljub svoji bolezni je Žan velikokrat nasmejan fant, ki nadvse obožuje gasilce. Obiskuje šolo s prilagojenim programom v zavodu v Dornavi, kjer je deležen raznih ustreznih terapij. Da bi bilo življenje in delo vsaj nekoliko lažje, si družina želi kupiti sino-
vim potrebam prilagojeno vozilo, česar sami ne bodo zmogli. Kot eno od oblik pomoči zato društvo Komenda Hierusalem organizira za Žana dobrodelni koncert. »Verjamemo, da bomo tudi tokrat vsi skupaj dokazali, da nismo brezbrižni in brezčutni za nesrečo drugih, ampak smo še vedno ljudje z velikim srcem,« so v povabilo na dobrodelni dogodek, ki bo v soboto, 26. novembra 2016, v športni dvorani OŠ Ormož. Od 19. ure naprej bodo na oder stopili moški pevski zbor Dornava, Ivan Švajgl z Mineo, Vladka Mori, Tadej Vesenjak in Nika Zorjan. Zbrani dobrodelni prispevki bodo namenjeni za nakup posebno prilagojenega vozila.
MŠ
www.tednik.si
□s
Stajerskitednik I Stajerskitednik
Ptuj • 12. Mihčev festival
Se bodo osnovnošolcem pri ustvarjanju pridružili tudi dijaki?
Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj je pripravila 12. Mihčev festival. Literarni in likovni delavnici za osnovnošolce sta sledili še razstava in zaključna slovesnost v veliki dvorani ptujskega Narodnega doma.
Mihčev festival je imel prvi dve leti obliko natečajev, na katerih je žirija izbrala najboljša likovna in literarna dela osnovnošolcev, odtlej pa vsako leto postreže z dvema ustvarjalnima delavnicama; letos se je literarne udeležilo 17 otrok, likovne pa 57. Ptujska mestna svetnica Tanja Meško Tonejc je poudarila: »Posebej me veseli, da so se Mihčevega festivala ude-
ležili tudi otroci, ki niso s Ptuja; sodelovali so učenci osnovnih šol iz cele bivše ptujske občine.«
Predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič je pojasnila, da delavnici vsako leto pripravijo na določeno temo: »Mentorji se potrudijo, da gre za vsebine, ki so bolj ob robu rednega šolskega programa ali pa jih v njem sploh ni. Mihčev festival torej dopolnjuje obvezni šol-
Dolge poti denarja
Mihčev festival organizira Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj, sofinancirata ga, vsaj uradno, tudi Mestna občina Ptuj in Območna izpostava Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič pa opozarja, da organizacijo festivala v resnici plačujeta le zveza in občina: »Ne vem, zakaj moramo kot sofinancerja festivala navajati tudi JSKD. V resnici gre namreč za občinski denar, ki je samo šel čez JSKD ...«
ski program.« V prihodnjih letih
bi organizatorji festivala k likovnemu in literarnemu ustvarjanju želeli pritegniti tudi srednješolce,
uresničitev te zamisli pa bo seveda odvisna od finančnih sredstev, ki jim bodo na razpolago. Likovne delavnice Mihčevega festivala
je najprej vodil slikar Jože Foltin, zadnji dve leti mu je pomagala likovna pedagoginja Lea Kralj, ki je letos mentorstvo delavnice pre-
Vsak udeleženec letošnjega Mihčevega festivala je prejel priznanje ter zbornik z vsemi nastalimi kolaži in najboljšimi besedili.
vzela. Pojasnila je: »Tema letošnje likovne delavnice so bila fantazijska mesta skozi otroške oči v tehniki kolaža.« Nastale so lepljenke, trganke, rezanke in celo mozaiki ... Pri izvedbi likovne delavnice in postavitvi razstave v Narodnem domu sta pomagala tudi arhitekta Nuša Jurkovič in Samo Kralj.
Dr. David Bedrač, mentor vseh dosedanjih literarnih delavnic, pa je povedal, da je bila letošnja tema mladih piscev ekologija: »Otroci so bili zelo kritični do onesnaževanja. Še sreča; to so vendarle bodoče generacije, od katerih je odvisna naša prihodnost.« Nastale so številne uganke, pesmice in dramski fragmenti, najboljša besedila pa so skupaj z reprodukcijami likovnih izdelkov zbrana v zborniku. Slovesni zaključek festivala so s plesom in harmoniko obogatili učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka.
Eva Milošič
Foto: CG
Rokomet
Drava slaba v napadu, Ormož v obrambi
Stran 12
Kikboks
Med zmagovalci Štern, Repina, Šulek in Duh
Stran 12
Boks
Odlična prireditev, zmaga Jana Sekola
Stran 13
Bowling
Ptujčani v Kopru prikazali dobro igro
Strani 13
Nogomet
Nogomet v Zavrču je po zaslugi NŠ še kako živ Strani 14
Strelstvo
Mladinci SK Ptuj do prve ekipne zmage
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Matic Vrbanec, Aluminij
»Glede na kakovost ciljamo na višja mesta«
Nogometaši v 1. slovenski ligi so na reprezentančnem odmoru, saj se izbrana vrsta pripravlja za kvalifikacijsko srečanje z Malto v gosteh. Selektor Srečko Katanec je na priprave tokrat vpoklical kar šest igralcev, ki nastopajo v 1. slovenski ligi, to so Aleks Pihler, Milivoj Novakovič (oba Maribor), Rok Krona-veter, Antonio Mlinar De-lamea, Miha Zajc (vsi Olim-pija) in Gregor Sikovšek (Koper). »Vpoklic omenjenih je velika vzpodbuda ne samo zanje, ampak za vsakega nogometaša iz domačih lig. Tako smo recimo s temi vsak teden na zelenicah tekmeci, sedaj pa jih spremljamo preko TV na reprezentančnih preizkušnjah,« je o tem povedal Matic Vrbanec, 20-letni igralec Aluminija iz Kidričevega.
Za nogometaši Aluminija je sicer zelo natrpan urnik tekem, saj so ob prvenstvenih igrali tudi tekme Pokala Slovenije. Premor je zato prišel kot naročen. S tem se strinja tudi 20-letni vezist: »To je idealna priložnost, da se osvežimo in obnovimo fizično kon-dicijo. Treningi zato potekajo intenzivno, po dvakrat na
1. SNL, lista asistentov:
6 asistenc: Matic Vrbanec (Aluminij), Dare Vršič (Maribor), Slobodan Vuk (Domžale); 5 asistenc: Jan Repas (Domžale), Denis Klinar (Olimpija); 4 asistence: Erik Janža (Maribor), Matej Podlogar (Celje), Rifet Kapic (Gorica), Marko Alvir (Domžale).
dan, zaenkrat večinoma delamo na pridobivanju moči, pozornost pa posvečamo tudi uigravanju različnih taktičnih podrobnosti, tehniki, realizaciji ...«
Realizacija je bila v tem delu zelo pod drobnogledom, ni stekla tako, kot ste si želeli.
M. Vrbanec: »Že na samem začetku sezone so nas pestile težave z neučinkovitostjo, delno tudi zaradi tega, ker smo bili zaradi novincev še nekoliko neuigrani. Kasneje smo to popravili, nanizali nekaj dobrih tekem, sedaj pa smo znova v manjši krizi.«
Kljub temu zbirate točke, predvsem z remiji.
M. Vrbanec: »Res je, rešujemo se s tem, da ne prejemamo veliko zadetkov. Tako smo kar štirikrat igrali 0:0 (z Gorico, Koprom in Mariborom doma, z Rudarjem v gosteh, op. a.) in osvajali točke tudi brez doseženih zadetkov. To
Nogomet • 2. SNL
kaže, da smo v obrambi zelo kompaktni. Zavedamo se, da se tekme zvečine odločajo v obrambi, za razbremenitev zadnje vrste pa je vendarle treba tudi zadevati v napadu.«
Pri tem je zanimivo to, da pa si priložnosti vendarle ustvarjate, prihajate v dobre položaje za dosego zadetka.
M. Vrbanec: »V 2. ligi smo imeli na skoraj vsaki tekmi po pet, šest ali celo več priložnosti, zato smo vsaj gol ali dva vedno dosegli. V 1. ligi seveda ni tako: sedaj imamo na tekmo včasih eno, dve ali največ tri priložnosti. Če iz teh ne uspemo zabiti, potem smo že v težavah.«
Sam si v glavnem zadolžen za asistence in v tem elementu si uspešen, saj si v tem statističnem elementu na vrhu med vsemi igralci 1. lige.
M. Vrbanec: »Uspelo mi jih je podeliti kar nekaj, sko-
V Novo mesto brez Ceha in Bašica
Drava je zadnjo tekmo proti Veržeju na Ptuju odigrala pod pritiskom, a z nekaj težavami vseeno prišla do zmage. Naslednji tekmec ptujskih nogometašev je nedvomno veliko kakovostnejši, Krka.
Novomeščani so še lani igrali v 1. ligi, to jesen so blesteli v Pokalu Slovenije, v katerem so se prebili celo v polfinale. V svojih vrstah imajo dobre igralce, ki pa očitno zelo nihajo v formi. S podobnimi težavami se ubadajo tudi Ptujčani... Trener Simon Sešlar v soboto zaradi kazni rumenih kartonov ne bo mogel računati na dva izjemno pomembna člena, na Nastjo Ceha in Adnana Bašica. Njuni soigralci se bodo morali zato tokrat proti Krki
Foto: Črtomir Goznik
Matic Vrbanec je v 16. krogih 1. lige ob Daretu Vršiču in Slobodanu Vuku soigralcem podelil največ asistenc - 6.
Foto: Črtomir Goznik
Na svojo priložnost bo v Novem mestu čakal tudi Naser Kajtazi.
raj za polovico vseh zadetkov, ki smo jih dosegli kot ekipa. S tem še nisem v celoti zadovoljen, lahko bi jih imel na svojem računu še več, prav tako kot doseženih zadetkov. Verjamem pa, da bo z dobrimi igrami prišlo tudi to.«
Občutna razlika glede na 2. ligo je tudi to, da igrate bistveno več tekem, ritem nedelja-sreda-nede-lja je kar običajen.
M. Vrbanec: »To je bilo za nas obremenjujoče takrat, ko smo imeli težave s kartoni in poškodbami. Mnenja pa sem, da smo kar uspešno nadomestili tiste, ki so manjkali in da si glede tega nimamo česa očitati.«
Vrhunec dosedanjega dela
še posebej potruditi, saj bo tekma odigrana na igrišču z umetno travo. To bi lahko bila rahla prednost za domačine, ki pa pred svojimi gledalci to jesen ne igrajo preveč dobro in so očitno tudi ranljivi.
O pričakovanjih pred težkim gostovanjem je Mitja Rešek povedal: »Proti Krki se moramo dobro postaviti na igrišču, saj vemo, da znajo dobro kombinirati. Zelo pomembno bo, da ne prejmemo zadetka, tudi neodločen rezultat bi bil za nas uspeh.« Ob izostanku Čeha bosta najbolj izkušena nogometaša Drave Rešek in Roškar, Sešlar pa bo lahko računal tudi na Gašperja Hribernika, ki se je po poškodbi vrnil v moštvo. V njem bo tokrat prišlo še do kakšne spremembe, kljub temu pa dravaši odhajajo na zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva po pozitiven rezultat.
David Breznik
sezone sta bili tekmi z Mariborom.
M. Vrbanec: »To so tekme, kjer pride do izraza dodatna motivacija. Izgleda tudi, da nam igra Maribora odgovarja, saj smo jim vzeli kar štiri točke od šestih možnih. Pomembno je tudi to, da nas niso nadigrali na nobeni tekmi. Podobno lahko rečem tudi za preostala moštva, mi-
slim, da smo se enakovredno kosali z vsemi tekmeci. Le nekoliko več sreče pri realizaciji bi potrebovali, pa bi bilo naše stanje na lestvici precej boljše. Mnenja sem, da si glede na kakovost ekipe to tudi zaslužimo in da lahko ciljamo na višja mesta. Razlike niso velike, le nekatere stvari se nam morajo sestaviti v celoto.«
Jože Mohorič
Ples • Ana Ekart-ivan Jarnec
Uspešen nastop na SP
Minuli konec tedna sta Ana Ekart in Ivan Jarnec v glavnem mestu Latvije, v Rigi, plesala na svetovnem prvenstvu v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Prvenstva se ima pravico udeležiti samo en par iz posamezne države. Konkurenca je bila zelo močna, na koncu pa sta bila najboljša domačina, drugi je bil par iz Rusije in tretji iz Italije. Ana in Ivan sta osvojila 15. mesto.
Po tekmi sta Ana in Ivan povedala: »Plesati na svetovnem
prvenstvu je za naju vedno posebna čast in odgovornost. Odplesala sva po najinih najboljših močeh. Najin cilj je bil sicer polfinale, ampak sva glede na letošnjo zelo močno konkurenco zadovoljna tudi s 15. mestom. V tej kategoriji ostaneva še naslednje leto in verjameva, da lahko rezultat izboljšava. Atmosfera v dvorani je bila odlična, k njej pa so pripomogli tudi najini navijači.«
UR
12 Štajerski
Šport
petek • 11. novembra 2016
Rokomet • 1. A SRL (m), 10. krog
Drava slaba v napadu, Ormož v obrambi
Gal Cirar, Jeruzalem Ormož: »Kljub odsotnosti nekaterih ključnih igralcev smo uspeli prikazati super igro. Na koncu smo malce popustili, vendar mislim, da smo lahko s prikazano igro zadovoljni.«
Tilen Sokolič, Koper 2013: »Prvi polčas smo odigrali nekoliko bolj zadržano, začeli smo malce nervozno, kar se je poznalo tudi na rezultatu. V drugem polčasu smo odigrali bolj zbrano, napravili manj napak in na koncu rutinirano zmagali.«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so imeli proti ekipi Dol TKI Hrastnik velike težave z realizacijo.
in Ajadri je neumorno zadevala in v 44. minuti so gostje vodili že s šestimi zadetki prednosti. Sledilo je lovljenje
Ptujčanov, ki so se v zadnji četrtini tekme s spremenjenimi obrambnimi postavitvami in bolj agresivno igro želeli
Marko Žuran, Drava Ptuj: »Zadnje tri, štiri tekme imamo velike težave z realizacijo. V obrambi smo tokrat kar stisnili, ampak v napadu smo zastreljali preveč stoodstotnih situacij za zadetek, da bi lahko prišli do ugodnega izida.«
Ivan Hrupič, trener Drave Ptuj: »Ne vem natančno, ampak mislim, da smo na celotni tekmi zapravili čez dvajset metov in ob tem naredili še nekaj tehničnih napak, kar je preveč, da bi lahko dobili tekmo. Ne vem, zakaj se nam to dogaja, saj na gostovanjih še odigramo vsaj solidno, medtem ko nam doma to ne uspeva. Samo tekmo smo sicer dobro začeli, a se je potem začela serija zapravljenih strelov in posledično smo padli tudi v obrambi. V nadaljevanju smo poizkušali uloviti nasprotnika, vendar nam to zaradi vzrokov, kot sem jih že omenil, ni uspelo.«
Primož Cenkar, trener Dola TKI Hrastnik: »Oboji smo si zelo želeli zmage in mogoče je naša ekipa malo bolj izkušena, kar nam je tokrat tudi prineslo pozitiven rezultat. Začeli smo sicer premalo agresivno, kasneje pa smo s potrpežljivo ter vztrajno igro prišli do prednosti. Tekma se je v zadnjih desetih minutah prvega polčasa nagnila v našo korist, saj smo povedli za štiri zadetke. V drugem polčasu smo odigrali rutinirano, saj smo v napadu v pravih trenutkih dosegali zadetke, v obrambi pa smo bili dovolj čvrsti.«
Kikboks • Slovenija Open 2016 - Zagorje
Med zmagovalci Štern, Repina, Šulek in Duh
Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik 21:26 (8:12)
DRAVA PTUJ: Rajič 1, Žuran 3, Sitar, Jeftic, Jerenec, Maroh 3, Belec, Hrupič 4, Šalamun 2, Gregorc 3, Jensterle 3, Sabo 1, Krasnič, Belic 1, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Drava 4/8, Dol TKI Hrastnik 5/7. IZKLJUČITVE: Drava 6 minut, Dol TKI Hrastnik 8 minut.
Domača dvorana in navijači več kot očitno v tej sezoni niso prednost za ro-kometaše Drave, ampak bolj breme, saj jim doma igra nikakor ne steče po njihovih željah. Na obračunu s Hrastničani so imeli Ptujča-ni precej smole, saj so vsaj desetkrat zadeli vratnice, prav tako pa je treba izpostaviti, da zaradi poškodb ni bilo Janžekoviča, Bračiča in Lesjaka, medtem ko je poškodovan v drugem polčasu igral tudi Jerenec.
1. NLB Leasing liga
REZULTATI 10. KROGA: Koper 2013 - Jeruzalem Ormož 33:27 (18:16), Drava - Dol TKI Hrastnik 21:26 (8:12), Slovenj Gradec 2011 - Riko Ribnica 28:28 (15:14), Krka - Trimo Trebnje 27:23 (11:11), Maribor Branik - Dobova 20:21 (8:9), Urbanscape Loka - Istra benz Plini Izola 33:14 (16:8).
1. RIKO RIBNICA 10	8	2	0	18
2. KOPER 2013 10	8	1	1	17
3. KRKA 10	7	1	2	15
4. URBANSCAPEL0KA10	5	3	2	13
5. DOBOVA 10	6	0	4	12
6. JERUZALEM ORMOŽ10	5	1	4	11
7. MARIBOR BRANIK 10	5	0	5	10
8. TRIMO TREBNJE 10	3	2	5	8
9. DOL TKI HRASTNIK 10	3	0	7	6
10. SLOVENJ GRADEC 10	1	3	6	5
11. DRAVA PTUJ 10	2	1	7	5
12. ISTRABENZ IZOLA 10	0	0	10	0
V Zagorju je v soboto potekal že 33. tradicionalni mednarodni turnir v kikboksu, imenovan Slovenija open, na katerem je sodelovalo okrog
Uvod je bil z domače strani dober, saj so strnili svoje vrste v obrambi, svoje je dodal vratar Belec, v napadu pa sta oba Jana, Maroh in Gregorc, zadevala za vodstvo 4:1. A to je bil očitno le začetni preblisk, saj so v nadaljevanju igralci Dola po številnih neuspešnih strelih in zapravljenih napadih domačinov prišli v stik z njimi. Do polčasa so njihove napake unovčili in si na prelahek način priigrali prednost štirih zadetkov. Do te so prišli v zadnjem delu prvega polčasa, ko so strnili obrambo, ki je ptujski rokometaši niso uspeli prebiti. V prvem polčasu sta dobro branila Škorc za goste in Belec za domače, ki pa si je pri ubranjeni sedemmetrovki poškodoval stegensko mišico.
V nadaljevanju ga je solidno zamenjal Prvonožac, a to še zdaleč ni bilo dovolj za preobrat. Zunanja linija Hra-stničanov Klepej, Mikanovič
470 tekmovalcev iz 63 klubov iz 9 držav.
Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat zastopalo sedem tekmovalcev, ki so osvojili štiri
1. in tri 3. mesta, kar je v tako močni konkurenci fantastičen uspeh. Vsi tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v disciplini point fighting.
1. mesto so osvojili:
-	Staša Štern med mlajšimi kadetinjami do 42 kg. V finalu je premagala Elo Magdič iz Hrvaške;
-	Dejan Duh med starejšimi kadeti do 63 kg. V finalu je Dejan presenetil in z odlično borbo premagal aktualnega svetovnega prvaka Alexandra Baumanna iz Avstrije;
-	Tilen Repina med mlajšimi kadeti do 42 kg. V finalu je premagal Mateja Sarvaša iz Hrvaške;
-	Patrik Šulek med starejšimi kadeti nad 69 kg. V finalu je premagal Matiasa Weningera iz Avstrije.
Uspeh Ptujčanov so z osvojitvijo 3- mesta dopolnili Lara Vuzem Vajda (starejše kadetinje do 55 kg), Nina Duh (mladinke-članice do 55 kg) in Luka Vindiš (člani nad 89 kg).
Na tekmovanju so sodili tudi mednarodni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg, Aleš Skledar,
približati tekmecu, a kljub nekateri dobrim obrambnim in napadalnim potezam jim bližje kot na tri zadetke zaostanka ni uspelo. Vsi igralci, ki so stopili na parket, so se zelo trudili, a so zastreljali absolutno preveč strelov iz ugodnih položajev. Tako so gostje iz Ptuja odnesli dve zelo pomembni točki.
David Breznik
Koper - Jeruzalem 33:27 (18:16)
JERUZALEM: Balent, Šutalo; Petrovič, Koderman, Kavčič 2, Čudič 5 (2), Žižek Cvetko, Gra-bovac 1, Žuran 6, Šoštarič, Kosi 5 (3), Ozmec 2, Mesaric 2, T. Hebar, Rajšp 3, Cirar 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Koper 1/1; Jeruzalem 7/5. IZKLJUČITVE: Koper 8; Jeruzalem 8 minut. IGRALEC TEKME: Uroš Rapotec (Koper).
Res je, da se v Kopru redko zmaguje, vendar je tudi res, da nimaš sploh nobenih možnosti za presenečenje, če v 1. polčasu prejmeš 18 in na koncu tekme 33 zadetkov. Zato je zanimiva izjava Gala Cirarja po tekmi, da je Jeruzalem na Bonifiki prikazal »super igro«. Če bo še več takšnih »super« tekem, potem se četi trenerja Saše Prapotni-ka v nadaljevanju sezone ne obeta nič dobrega.
Gostje so že v svoji prvi obrambi ostali brez izključenega Roka Žurana (izključitev za 2 minuti), kar je razvnelo strasti na ormoški klopi, kjer si je trener Prapo-tnik najprej prislužil rumeni karton in nato še novo kazen za 2 minuti. Tako so po prejetem golu Ormožani v svoj
Matej Šibila, Mateja Erlač in Franc Vrbančič. Ekipo Ptuja pa sta tokrat uspešno vodila Luka Vindiš in Timi Sitar.
Uspešni tudi Ormožani
V Zagorju so nastopili tudi štirje tekmovalci Kluba borilnih veščin Ormož in ormoška sodnika Jaka Štefančič in Franc Kociper. Pod vodstvom trenerja Milana Korotaja so bili doseženi naslednji rezultati:
- Elena Hudin (point fighting) je dosegla odlično 2. mesto v kategoriji mlajših ka-
prvi napad na tekmi krenili z dvema igralcema manj. Tudi ta zanimiv dogodek na začetku tekme ni zmedel igralcev Jeruzalema, ki so v 7. minuti povedli za dva (3:5). V 11. minuti je prednost Jeruzalema skopnela na gol prednosti (6:7). V nadaljevanju so vse bolj niti igre v svoje roke prevzemali Koprčani, ki so po seriji treh zaporednih zadetkov v 15. minuti povedli 9:7. Gostom iz Prlekije je uspelo še dvakrat izid izenačiti (11:11, 12:12), zaključek 1. polčasa pa je pripadel domači vrsti. Obe ekipi sta igrali slabo v obrambi in zadetki v 1. polčasu (18:16) so padali po tekočem traku.
Jasno je bilo, da bo zmagovalca v 2. polčasu odločala igra v obrambi in bolj razpoložen vratar. To je uspelo Kopru, ki je dvignil nivo igre v obrambi, ob tem je v 32. minuti Blaž Vončina najprej zaustavil poskus Bojana Čudiča iz sedemmetrovke ter nato še nekaj poskusov Ormožanov iz lepih priložnosti. V 40. minuti je prednost Kopra narasla na +5 (24:19), v 52. minuti na +6 (30:24) in v 56. minuti na +8 (33:25). Gostom iz Ormoža ni preostalo nič drugega, kot da Koprčanom sežejo v roke in jim čestitajo za zasluženo zmago.
Ormožane v soboto, 12. novembra, ob 20.00 na Harde-ku čaka sosedski derbi proti Mariboru, kjer igra kar nekaj igralcev, ki so v preteklosti nosili dres Jeruzalema (Gregor Čudič, David Bogadi, Gašper Hrastnik, Tadej Sok). Trdnjava bo pokala po šivih in obetamo si še en pravi rokometni spektakel.
UK
detinj do 28 kg. Ana Hudin je z nekoliko manj športne sreče osvojila 5. do 8. mesto v kategoriji mlajših kadetinj do 32 kg;
-	Tin Kokol (point fighting) je v kategoriji mlajših kadetov do 32 kg po dveh prepričljivih zmagah v pred-tekmovanju (s hrvaškim in bolgarskim tekmecem) izgubil v finalu in je tako dosegel odlično 2. mesto;
-	Lan Kokol (light contact) je z dobrim nastopom v predtekmovanju v kategoriji starejših kadetov do 57 kg klonil v polfinalnem nastopu in dosegel 3. mesto.
Franc Slodnjak
Odlični dosežki tekmovalcev pomurskega kluba
V Zagorju so nastopili tudi člani Kickboxing kluba Pomurje, ki je registriran v Ljutomeru.
Dosegli so odlične rezultate, saj so osvojili po eno prvo in drugo mesto ter tri tretja mesta. Trener in tekmovalec David Žibrat je bil v kategoriji light contact (-89 kg) prvi, Kevin Vučko (kick light, -79 kg) pa drugi. Tretje mesto so osvojili Luki Luk-man (kick light, -79 kg), Alen Žabot (light contact, -69 kg) in Mitja Šaruga (kick light, +89 kg).
NŠ
petek m 11. novembra 2016
Šport
Štajerski	13
Kegljanje m 2. SKL vzhod
Boks • Grand Prix Slovenskih Konjic
Zadovoljne z zmago, z igro pa ne
Odlična prireditev, zmaga Jana Sekola
Drava - Šoštanj 6:2 (2892:2826)
DRAVA: Nada Fridl 479, Lidija Hrenko (60) 222, Milena Štampfer Golob (60) 230, Marija Kozoderc 418, Andrej-ka Kavčič 495, Ivanka Plajn-šek 499, Marina Kramberger 549.
Kegljišče Deta centra članicam ekip Drave in Šoštanja ponovno ni dovoljevalo do-
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Drava - Šoštanj 6:2, Nafta - TRO Korotan 6:2, Ruše - Fužinar 3:5. Prosta je bila ekipa Slovenj Gradec.
1.	ŠOŠTANJ	4 3 0 1 6
2.	SLOVENJ GRADEC 3 2 0 1 4
3.	NAFTA	4 2 0 2 4
4.	FUŽINAR PE	4 2 0 2 4
5.	RUŠE	3 11 13
6.	DRAVA	3 1 1 1 3
7.	TRO KOROTAN 3 0 0 3 0
brih posameznih rezultatov, kar je še enkrat več potrditev, da je ptujsko kegljišče »zelo težko«. Ne glede na to, da bi morala imeti domača ekipa prednost, to prednosti Ptuj-čanke le redko lahko tudi izkoristijo. Tudi tokrat je le dvema uspelo preseči mejo 500 podrtih kegljev in to je pri Dravi z odlično igro uspelo Marini Kramberger, saj je podrla kar 549 kegljev. Njena direktna tekmica Hermina Dvoršak je podrla 511 kegljev. Ob Krambergerjevi so posamezne točke za zmage po posameznih igrah osvojile še Fridlova, Kavčičeva in Plajn-škova, medtem ko so za skupno 66 podrtih kegljev več Ptujčanke dobile še dve točki za končno zmago s 6:2. V taboru Drave so bile kegljačice s to novo zmago zadovoljne, veliko manj pa s predstavami na samem kegljišču.
David Breznik
Bowling m Podjetniška liga
Gostišče Iršič blizu, Dokl gostinstvo čez 3000
Podjetniška liga prihaja v odločilno fazo, ko je praktično vsaka tekma pomembna za uvrstitev pri vrhu. Pri zbiranju točk so zaenkrat najuspešnejši igralci ekipe Dokl gostinstvo, ki so v zadnjem krogu visoko ugnali Tames. Pri tem so drugič v sezoni presegli magično mejo 3000 podrtih kegljev (3011). Blizu so bili tudi člani ekipe VGP Drava (2915), ki so bili boljši od ekipe Elektro Maribor. Zelo kakovostni in napeti tekmi sta bili med Radio-Tednikom in SKEI Mariborom ter Elektrom Polanec in Gostiščem Iršič, ki sta se končali z minimalno zmago Radia-Tednika in Elektra Polanec.
V nepopolnem 8. krogu se je posebej izkazala ekipa Gostišče Iršič, ki je visoko ugnala Talum, pri tem pa ekipno podrla 2987 kegljev. VGP Drava in Radio-Tednik sta se razšla z remijem 4:4.
Najboljši posamezniki v obeh zadnjih krogih so dosegali rezultate čez ali blizu 800 podrtih kegljev, s čimer se si močno popravili povprečje v skupni razvrstitvi. Gregor Mi-
Najboljši posamezniki
9.	kroga: 1. Mitja Kramberger (Saubermacher) 799, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 792, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 789, 4. Gregor Spačal (Saubermacher) 785, 5. Miran Ha-ladeja (SKEI Ptuj) in Blaž Ivanuša (VGP Drava) oba 784, 6. Gregor Miložič 763, 7. Tadej Starčič 762, 8. Matic Dokl (vsi Dokl gostinstvo) 760, 9. Damjan Kaučevič (BC Ptuj) 744,
10.	Joži Mohorič (Radio-Tednik) 734.
ložič in Črtomir Goznik imata zaenkrat edina povprečje nad 180 podrtih kegljev na igro.
REZULTATI 8. KROGA: Dokl gostinstvo - Tiskarna Ekart 8:0, VGP Drava - Radio-Te-dnik Ptuj 4:4, Gostišče Iršič -Talum 7:1, Restavracija PAN -Elektro Maribor 0:8. SKEI Ptuj
-	DaMoSS, Tames - Elektro Polanec, Bowling center Ptuj
-	Novo prodaja bodo odigrane naknadno. Prosta je bila ekipa Saubermacher Slovenija.
REZULTATI 9. KROGA: VGP Drava - Elektro Maribor 6:2, SKEI Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 3:5, Bowling center Ptuj - Ta-lum 4:4, Restavracija PAN -Saubermacher Slovenija 3:5, Tames - Dokl gostinstvo 0:8, Elektro Polanec - Gostišče Iršič 5:3, Novo prodaja - DaMoSS. Prosta je bila ekipa Tiskarna Ekart.
1.	DOKL GOSTINSTVO 8 3011 52
2.	GOSTIŠČE IRŠIČ 9 2654 51
3.	VGP DRAVA	9 2915 44
4.	RADIO-TEDNIK PTUJ 8 2757 38
5.	ELEKTRO POLANEC 7 2767 37
6.	SKEI PTUJ	8 2738 33
7.	BOWLING CENTER PTUJ 8 2606 33
8.	TAMES	8 2655 30
9.	TALUM	8 2555 30
10.	SAUBERMACHER SLO. 8 2460 30
11.	ELEKTRO MARIBOR 8 2749 24
12.	RESTAVRACIJA PAN 9 2433 22
13.	TISKARNA EKART 8 - 22
14.	DAMOSS	6 - 21
15.	NOVO PRODAJA 6 - 5 Najboljši posamezniki v
skupnem seštevku: 1. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) povprečje 182,9, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 180,3, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,8,
Razpored 10. kroga: ponedeljek, 14. 11., ob 19.00: VGP Drava - Saubermacher Slovenija, Dokl gostinstvo -Gostišče Iršič, SKEI Ptuj - Elektro Maribor, Talum - DaMoSS; torek, 15. 11., ob 19.00: Tiskarna Ekart - Tames, Elektro Polanec - BC Ptuj, Radio-Te-dnik - Novo prodaja. Prosta je ekipa Restavracija PAN.
JM
V nedeljo zvečer je bil v športni dvorani v Slovenskih Konjicah boksarski spektakel v pravem pomenu besede - Grand Prix Slovenskih Konjic. Organizatorji na čelu z Nanijem Matjašičem so se na 3- izvedbi turnirja potrudili s celovito organizacijo dogodka, na katerem je bilo mogoče spremljati sedem od napovedanih osmih dvobojev. V zadnji borbi večera bi si morala stati nasproti član Dejan Zavec Boxinga Aljaž Venko ter Nemec Martin Houben, a je imel Nemec na tehtanju kar 6 kg preveč... Tako je domačin iz Konjic ostal brez borbe, na katero se je zavzeto pripravljal pod vodstvom trenerja Dejana Zavca.
Naš nekdanji boksarski su-peršampion je imel v ognju še drugo železo, Jana Sekola. Ta od sredine avgusta dela po posebnem programu in se je tokrat v kategoriji do 69 kg pomeril z Josipom Matičem. Hrvat ima za seboj okrog 45 dvobojev in je iz tega vidika izkušenejši od Sekola. To se je delno videlo tudi v uvodni rundi, v kateri je Matič prevzel pobudo in jo
Jan Sekol (Dejan Zavec Boxing, desno) je v Slovenskih Konjicah dosegel odmevno zmago.
■	aV- ■
Dejan - resnični
ambasador
boksa
»V dvorano v Slovenskih Konjicah sva prišla z vnukom. Ko sva videla Dejana, sva čakala na priložnost, da bi lahko vnuka slikala z njim. Dejan je z veseljem pristopil k 5-letnemu otroku in ustregel njegovi želji. Iz vsega srca še enkrat hvala za to v mojem imenu in imenu vnuka, kateri se je v ponedeljek že udeležil prvega treninga boksa v klubu v Slovenskih Konjicah. Zelo lepo so ga sprejeli v svoje vrste.«
Valerija in Antony iz Slovenskih Konjic
je dobil predvsem »na moč«. V drugi in tretji rundi je naš velteraš nekoliko spremenil strategijo in je bil s svojim boljšim tehničnim znanjem veliko boljši tekmec, kar so opazili tudi sodniki in zmago dosodili Janu Sekolu (2:1).
Ob tem dvoboju je pribli-
žno 400 gledalcev pokazalo veliko zanimanja še za borbe domačih tekmovalcev BK Slovenske Konjice. Med temi so se zmag veselili Salih Plava, Žan Kroneker, Ardit Zeqi-ri, Miloš Milic in Matic Sa-mastur. Dobitnik nagrade Grand Prix Slovenske Konjice
2016 je s soglasno odločitvijo žirije postal domači boksar Miloš Milic, ki je v kategoriji do 91 kg premagal Miloša Dakoviča. Nagrado za najboljšega mladega boksarja je prejel Salih Plava.
David Breznik
Bowling • Slovenske lige
Ptujčani v Kopru prikazali dobro igro
2. liga
Rezultati 2. kroga:
1.	TUŠ KOPER-1	12	5676
2.	PTUJ-1	12	5034
3.	KRANJ	8	4867
4.	MAGMAX-2	7	4624
5.	ARENA-2	6	4786
6.	LENDAVA-1	5	4747
7.	ZAGORJE-1	4	4645
8.	ZAGORJE-3	2	4546
Bowling center v Kopru je gostil 2. krog 2. slovenske bowling lige. Med osmimi ekipami je barve ptujskega kluba zastopala ekipa Ptuj-1, ki so jo sestavljali Matic Dokl, Črtomir Goznik, Robert Kurež in Gregor Miložič.
Ptujčani so v sedmih dvobojih vknjižili 6 zmag in 1 poraz, in sicer proti trenutno absolutno najboljši ekipi v 2. ligi, ekipi Tuš Koper-1. Ta je v dvoboju s Ptujčani dosegla izjemen rezultat - 913 podrtih kegljev (228,75 na igro). Tako so se Koprčani Ptujčanom oddolžili za poraz v 1. krogu v Ljubljani, ko so člani ekipe Ptuj-1 slavili z rezultatom 895 (223,75 na igro).
Ekipa Bowling klub Ptuj 1 (z leve): Gregor Miložič, Robert Kurež, Črtomir Goznik in Matic Dokl, Člana ekipe sta tudi Darko Bezenšek in Bojan Klarič.
Obe ekipi krojita tudi vrh lestvice, tako med ekipami kot posamezniki. Glede na prikazano igro lahko igralci ptujske ekipe realno računajo na visoko uvrstitev tudi na koncu sezone, ki bi jim prinesla možnost ponovnega preboja v 1. slovensko ligo. Novo pri-
ložnost za preizkus pripravljenosti bodo imeli drugoligaški igralci že 26. 11., ko bo v Murski Soboti potekal 3. krog.
Bowling klub Ptuj pa ima svojega predstavnika tudi v 3. ligi - vzhod, kjer uspešno nastopa ekipa Ptuj-2 v sestavi Milan Berghaus, Jernej
Ciglar, Benjamin Čuček, Jani Kramar, Timotej Kramar in Mitja Kramberger.
Ptujčani trenutno zasedajo skupno 2. mesto, vodilno mesto pa pripada ekipi Bajta 1. Tretji krog bo potekal v Mariboru 26. 11.
ČG
Šahovski kotiček
Začenja se dvoboj za naslov svetovnega šahovskeg prvaka
New York bo od 11. do 30. novembra prizorišče največjega letošnjega šahovskega dogodka: za naslov 23. šahovskega svetovnega prvaka se bosta pomerila aktualni prvak, Norvežan Magnus Carlsen, in izivalec, Rus Sergey Karjakin.
Po dolgem času bo dvoboj potekal izven Evrope. Američani bi si vsekakor želeli, da bi nasproti aktualnemu svetovnemu prvaku sedel Američan. Najbližje tej priložnosti je bil njihov trenutno najboljši šahist z italijanskim potnim listom Fabiano Caruna, ki je to vstopnico držal v rokah vse do zadnjega kroga kandidatskega turnirja za izzivalca svetovne-
ga prvaka, ki je marca letos potekal v Moskvi. Tam se je v dvokrožnem sistemu pomerilo osem velemojstrov, odločala pa je zadnja partija, v kateri je bil Karjakin uspešnejši od Carune in sanj o izzivalcu svetovnega prvaka je bilo konec.
Kdo bo 23. svetovni šahovski prvak? Bo ta naslov četrtič zapored pripadel 26-letnemu Norvežanu Magnusu Carlse-nu, ali se bo z njim prvič okitil prav tako 26-letni Rus Sergey Karjakin? Velemojstra bosta prvič sedla za šahovnico v petek, 11. novembra, drugi krog bo v soboto, 12. novembra, nakar bo sledil prost dan in tako vse do 24. novembra. Takrat bo po dveh krogih redno prost dan, v nadaljevanju do 30. novembra pa bo prost dan po vsaki partiji. Zanimivo je, da na prizorišču po vsej verjetnosti ne bo predsednika Mednarodne šahovske federacije FIDE Kirsana Iljužinova, ki to zvezo vodi že od novembra 1995.
Silva Razlag
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 11. novembra 2016
Nogomet • Nogometna šola (NŠ) Zavrč
Nogomet v Zavrču je po zaslugi nogometne šole še kako živ
Kljub temu da so v Zavrču razpustili člansko moštvo in da trenutno tam ni nogometa na najvišjem nivoju, to ne pomeni, da se v majhni občini ob slovensko-hrvaški meji več ne bo igral nogomet. Žoga je na tem koncu že dolgo prisotna in tako bo tudi v prihodnje, predvsem po zaslugi Nogometne šole (NŠ), ki je v zadnjih letih naredila ogromen korak naprej v vseh pogledih. Po razpadu članske ekipe je v roke prejela tudi štafetno palico za formiranje le-te, medtem ko bodo vse selekcije NŠ še naprej delovale po začrtani poti. Kljub temu da se je bilo v nekem trenutku težko sprijazniti z dejstvom, da članskega nogometa v Zavrču vsaj nekaj časa ne bo, pa vodilni možje NŠ Zavrč to vidijo kot priložnost, da še bolj opozorijo nase.
V osmih selekcijah vadi 120 otrok, želja v naslednji sezoni tudi članska ekipa
»Vsa zgodba, kar se tiče nogometa, bo šla naprej. Z mladimi se bomo v Zavrču še intenzivneje ukvarjali, zadnje dogajanje okrog članske ekipe pa za nas pomeni neke nove možnosti, predvsem v obliki prihoda
Ekipa U-15 NS Zavrč
novih sponzorjev. Ko se je razpustila članska ekipa, nismo v niti enem trenutku razmišljali o tem, da bi ustavili aktivnosti, povezane z NŠ,« je o stališču NŠ Zavrč glede razpustitve članske ekipe in nadaljevanja dela NŠ povedal njen vodja San-di Petrovič. Završka mladina in kadeti nastopajo v 2. ligi in bo tako vse do konca prvenstva. Kako pa bo s tem v naslednjem letu? »Za naslednje leto je glede mladine in kadetov še kar nekaj nejasnosti, obstaja namreč več opcij, zato je vsaka napoved brezpredmetna. Nedvomno se bomo trudili, da bi vse ostalo tako, kot je. Trenutno je pri nas okrog 120 otrok v osmih selekcijah, od U-7 do U-19, torej imamo prav vse selekcije, v selekciji U-11 imamo celo A- in B-ekipi.
Nogomet • Mlajše selekcije
1. SML
13. KROG: Domžale -NOGA Triglav 3:3, Koper -Šampion 1:1, VOC Celje - Aluminij 0:2, Interblock - Gorica 1:1, Krka - Krško 0:2, Maribor - Olimpija Ljubljana 2:2, Rudar Velenje - Bravo Publikum 1:2.
VOC CELJE - ALUMINIJ 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Ploj (44., z 11 m), 0:2 Prelec (78.).
1. SKL
13. KROG: Domžale -NOGA Triglav 2:0, Koper -Šampion 2:1, Celje - Aluminij 1:2, Interblock - Gorica 1:0, Krka - Krško 0:2, Maribor -Olimpija Ljubljana 0:1, Rudar Velenje - Bravo Publikum 0:1.
CELJE - ALUMINIJ 1:2
(1:1); strelci: 1:0 Korošec (4.), 1:1 Fekonja (26.), 1:2 Jelenko (44.).
SKUPNA LESTVICA	1. SML/1. SKL:
1.	MARIBOR 24 16 4 4	52
2.	DOMŽALE 20 13 5 2	44
3.	BRAVO PUBLIKUM 24 12 6 6	42
4.	KRŠKO 26 11 8 7	41
5.	KOPER 24 11 5 8	38
6.	ALUMINIJ 26 11 3 12	36
7.	OLIMPIJA 21 9 7 5	34
8.	GORICA 26 9 7 10	34
9.	INTERBLOCK 25 8 9 8	33
10.	NOGA TRIGLAV 22 9 5 8	32
11.	KRKA 22 7 2 13	23
12.	RUDAR VELENJE 26 4 8 14	20
13.	VOC CELJE 24 5 3 16	18
14.	ŠAMPION 24 3 6 15	15
2. SML
13. KROG: NŠ ZAVRČ	-
Rokomet • Mlajše selekcije
KADETI vzhod
1.	GORENJE VELENJE 8	8 0 0 16
2.	JERUZALEM ORMOŽ 8	6 1 1 13
3.	SLOVENJ GRADEC 9	6 0 3 12
4.	DRAVA PTUJ 8	4 13 9
5.	MARIBOR BRANIK 8	4 13 9
6.	MOŠKANJCI - GOR. 8	2 15 5
7.	POMURJE 9	10 8 2
8.	FUŽINAR 8	0 0 8 0
MARIBOR -	JERUZALEM 25:25 (13:9)
JERUZALEM:	Ž. Firšt Šeru-ga; Ž. Toplak 3, G. Cvetko 1, R. Rubin, T. Torič, G. Hebar 5
Za njih skrbijo usposobljeni trenerji, nekateri tudi s PRO-licencami,« pove Petrovič.
V zadnjem obdobju se nogometno prebuja Varaždin, obenem pa je članska ekipa Zavrča razpadla. Kako ti dejstvi vplivata na prihod novih igralcev v NŠ Zavrč? »Za zdaj ti dogodki še niso vplivali na nas, res pa je, da so v nogometu prisotni vzponi in padci. Še naprej se bomo trudili, da ostane tako, kot je sedaj, kar pomeni, da bomo še naprej sodelovali z vsemi hrvaškimi klubi čez mejo.« Veliko se tudi govori o tem, da bo v naslednji sezoni tekmovanje začela tudi članska ekipa NŠ Zavrč. Petrovič je jasen: »Želja je, da bi formirali člansko ekipo, na čelu katere bi bil Roman Vuk, toda povsem dorečene stvari še niso. To seveda pomeni,
da bi se lahko v primeru formiranja članske ekipe igralci mladine počasi vključevali v člansko ekipo, kar bi bil velik plus. Stvar je še v povojih, iniciator je nedvomno Roman Vuk, in če bi se on odločil, da članske ekipe ne bo, potem je ne bomo imeli. Vsekakor pa se vsi skupaj nagibamo k formiranju članske ekipe.«
»Ugasnila članska ekipa, vse drugo ostaja enako«
Medtem ko je vodja zavr-ške šole Sandi Petrovič povedal nekaj stvari o samem delovanju NŠ, pa je splošno oceno trenutnega stanja v Zavrču podal predsednik NŠ Zavrč Ivica Težak: »Čeprav mnogi pravijo, da je naše za-vrške pravljice konec, lahko povem, da bo nogometna pravljica pri nas na račun otrok živela dalje. Naš cilj je z otroki tekmovati na čim višjem nivoju, ob tem pa jim nuditi kakovostne treninge in čim boljše pogoje, kar pa tako ali tako ni problem, saj imamo res kakovostne pogoje za delo. Pomembno je, da se fantje ukvarjajo s športom in da niso prepuščeni sami sebi oz. ulici. Pomembno je tudi, da starši vedo, da kluba ne zapiramo oz. ne nasedajo govoricam, ki krožijo v javnosti - ugasnila je le članska ekipa, vse drugo ostaja enako. Pri nas je vendarle precej več energije vloženo v samo delo kot pri članih, saj skrbimo za okrog 120 otrok. Nogomet v Zavrču zagotovo ne bo ugasnil. Skrbi so povsem odveč.«
tp
DRAVA PTUJ 3:2; strelci: 0:1 Kajtazi (10.), 0:2 Lovenjak (44.), 1:2 Starčič (83.), 2:2 Pa-nikvar (89.), 3:2 Kukec (91.)
2. SKL
13. KROG: NŠ ZAVRČ -DRAVA PTUJ 0:6; strelci: 0:1 Šalamun (36.), 0:2 Koren (59.), 0:3 Koren (60.), 0:4 Šalamun (67.), 0:5 Koren (72., z 11 m), 0:6 Šalamun (75.).
SKUPNA LESTVICA 2. SML/2. SKL
1.	NŠ MURA 26 17 2 7 53
2.	N. GT JARENINA 26 12 6 8 42
3.	DRAVINJA 26 12 5 9 41
4.	NK DRAVA PTUJ 24 12 5 7 41
5.	KETY E. BISTRICA 24 12 2 10 38
6.	NK MB TABOR 26 11 4 11 37
7.	BREŽICE1919 26 10 4 12 34
8.	FARMTECH VERŽEJ 26 9 4 13 31
9.	NŠ ZAVRČ 26 8 2 16 26
10.	NK MALEČNIK 26 6 4 16 22
Liga U-15 vzhod
13. KROG: Dravograd-Avto Grubelnik - Drava Ptuj 0:0, Aluminij - Celje 0:2, Gerečja vas Hajdina - Dravinja 5:0, Krško - Kety Emmi Bistrica 3:1, Vipoll Veržej - Mura 1:0, Šmartno 1928 - Maribor 1:7, Šampion - Rudar Velenje 3:0.
1.	MARIBOR
2.	CELJE
3.	ALUMINIJ
4.	ŠAMPION
5.	KRŠKO
6.	RUDAR VELENJE
7.	GEREČJA VAS H.
8.	VIPOLL VERŽEJ
9.	MURA
10.	DRAVA PTUJ
11.	DRAVOGRAD
12.	K. E. BISTRICA
13.	DRAVINJA
14.	ŠMARTNO 1928 13
13 13		0	0	64:4	39
13 11		1	1	40:5	34
13 10		1	2	37:10	31
13	9	0	4	39:17	27
13	9	0	4	36:20	27
13	6	2	5	22:16	20
13	6	1	6	32:27	19
13	6	1	6	19:18	19
13	5	1	7	22:28	16
13	3	2	8	17:38	11
12	1	4	7	12:33	7
13	1	3	9	13:48	6
12	1	1	10	20:55	4
13	0	1 12		2:56	1
				JM	
(4), J. Lukman, T. Sulek 7, A. Munda 2, A. Notersberg 5, N. Sovič 2. Trener: Mladen Gra-bovac.
Za eno in drugo ekipo je bila tekma zelo pomembna, saj si obe ekipi želita uvrstitve v polfinale državnega prvenstva. V 1. polčasu so prevladovali gostitelji in si do odmora priigrali štiri gole prednosti (13:9). V nadaljevanju odlična predstava Jeruzalema do zadnjih pet minut tekme. Gostom je uspel
delni izid 8:16 in v 55. minuti so povedli za štiri (21:25). V samem zaključku tekme so povsem popustili in zapravili tri, štiri lepe priložnosti za potrditev zmage.
STAREJŠE DEKLICE B
1.	KRIM MERCATOR	2	2	0	0	4
2.	KRKA	2	2	0	0	4
3.	ORMOŽ	3	2	0	1	4
4.	LITIJA	3	2	0	1	4
5.	OLIMPIJA	1 1	0	0	2
6.	IZOLA	2	1	0	1	2
7.	ANTRUM SEŽANA	1 0	0	1	0
8.	ILIRSKA BISTRICA	3	0	0	3	0
9.	AKLIMAT PTUJ	3	0	0	3	0
ILIRSKA BISTRICA - ORMOŽ 17:25 (8:14)
ORMOŽ: K. Korpar, Z. Kirič; N. Polak 7, T. Kreč 1, A. Planine 5, L. Kolenko 5, A. Trunk 3, A. T. Cvetko 4, K. Ropoša, L. Zadravec. Trener: Robi Me-sarec.
Za starejšimi deklicami B ŽRK Ormož je tretja tekma v DP. Po porazu v 1. krogu proti Krimu (29:15) so Ormožanke nanizale dve zaporedni zmagi proti Izoli (32:10) in Ilirski Bistrici (25:17).
UK
Športni napovednik
Nogomet • 2. SNL
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Farmtech Veržej -Brda, Ankaran Hrvatini - Zarica Kranj; NEDELJA ob 14.00: Krka - Drava Ptuj, Triglav Kranj - Brežice Terme Čatež. Prosta je ekipa Roltek Dob.
3. SNL SEVER
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Mons Claudius - S. Rojko Dobrovce, AjDAS Lenart - ZU-VIL Brunšvik, Dravinja - Rogaška, Fužinar Systems Ravne - Dravograd. Korotan Prevalje - Šmartno 1928, Maribor B - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 14.00: Šampion - Videm.
SUPERLIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Središče ob Dravi - Hajdina, Podvinci Betonarna Kuhar - Gerečja vas, Stojnci - Bukovci, Apače - Cirkulane, Kety Emmi Bistrica
-	Skorba.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Ormož - Prager-sko, Rogoznica - Boč Poljčane, Dornava - Leskovec, Tržec
-	Markovci, Gorišnica - Podlehnik.
2.	SML vzhod
PARA 14. KROGA: Drava Ptuj - Malečnik, Dravinja - Zavrč (NEDELJA ob 14.00)
2. SKL vzhod
PAR 14. KROGA: Drava Ptuj - Malečnik, Dravinja - Zavrč (NEDELJA ob 12.00)
Rokomet • 1. A DRL (m)
11. KROG: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik, Trimo Trebnje - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00)
1. A DRL (ž)
11. KROG: ŽRK Celje Celjske mesnine - ŽRK Aklimat Ptuj (PETEK ob 19.00)
1.	B DRL (m)
8. KROG: Moškanjci Gorišnica - Sviš Ivančna Gorica (SOBOTA ob 19.30)
2.	DRL (m)
4. KROG: Ajdovščina - Velika Nedelja (SOBOTA ob 18.00)
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
PAR 6. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Kostman Slovenj Gradec (SOBOTA ob 17.30).
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
6. KROG: Jesenice - Ptuj (NEDELJA ob 17.00)
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
PAR 5. KROGA: Korotan - Drava Ptuj (SOBOTA ob 13.30)
David Breznik
Šahovski kotiček
Članske lige: Izredno bogat šahovski vikend
Martinov vikend bo izredno bogat za slovenske šahi-ste, saj se bodo nadaljevala tekmovanja v kar šestih ligah (državni ligi, 1. ligi vzhod-zahod, 2. ligi vzhod-zahod in 3. ligi vzhod).
V najvišjem rangu tekmovanja - državni ligi - prva ekipa ŠD Ptuj po treh odigranih krogih vodi, v vodstvu so po šestih krogih tudi člani ŠD Ptuj 3 veterani v 3. ligi zahod, v isti ligi je ekipa ŠD Ptuj 3 mladina na 14. mestu med 20 sodelujočimi ekipami. Druga ekipa ŠD Ptuj je po petih krogih v 2. ligi vzhod na 6. mestu. Priložnost bodo ponovno dobili številni mladi, ki bodo na ta način pridobivali nove izkušnje za napredovanje.
Urnik nastopov z udeležbo ptujskih ekip:
-	državna liga (trije krogi): 11. 11. ob 17. uri, 12. 11. ob 15. uri, 12. 11. ob 10. uri v Hotelu Žonta Šentjur;
-	2. liga vzhod (dva kroga): 12. 11. ob 9. in 14.30 v gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku;
-	3. liga vzhod (dva kroga): 12. 11. ob 9. in 13.30 v hotelu v Dravogradu.
Silva Razlag
petek • 11. novembra 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Strelstvo • 1. turnir državnih mladinskih lig - Ljubljana
Ptujski mladinci do prve ekipne zmage, kadeti bronasti
Po vzoru svojih starejših kolegov v 1. A DL se je pred dobrim tednom v Ljubljani nova sezona ligaškega tekmovanja začela tudi za strelski podmladek v državnih mladinskih ligah, v starostnih kategorijah pionirjev, kadetov in mladincev. Tradicionalno so v tem tekmovanju zelo uspešni mladi strelci iz Spodnjega Podravja, ki zelo uspešno sledijo svojim članskim klubskim vzornikom. Med najuspešnejša društva so se znova uvrstili Ptujča-ni, ki so osvojili dve ekipni in eno posamično odličje. Med dobitnike odličij so se v uvodu v sezono uvrstili tudi Kidričani in Ljutomerčanke. Začetek mladinske sezone pa je zaznamovala predvsem rekordna udeležba kar 304 nastopajočih strelcev, kar napoveduje odlično strelsko sezono.
Odličen začetek sezone za Ptujčane, Tadej Širec 7.
Med mladinci s pištolo so se odlično odrezali Ptujčani, ki so zmagali s 1077 krogi ter že na začetku sezone dosegli višji rezultat kot v celotni lanski sezoni, ko so osvojili 3. mesto v skupnem seštevku. Z majhnim zaostankom petih oziroma šestih krogov so jim sledili lanski prvaki iz Brežic in podprvaki iz Škofje Loke. Ormožani Kovinarja so se s
1002 krogoma tokrat uvrstili na 6. mesto.
Med posamezniki je zmagal Škofjeločan Matija Demšar s 374 krogi, med Ptujča-ni se je najvišje, na 7. mesto, uvrstil Tadej Širec s 362 krogi (lani 5. v skupnem seštevku), z dobrim dosežkom 361 krogov mu je sledil leto mlajši Valentin Luževič. Prvič je med mladinci nastopal Rok Bezjak, ki je s 354 krogi osvojil 11. mesto, sledil mu je še četrti ptujski strelec Oskar Tasovac Ivezič s 353 krogi na 12. mestu. Miklavški strelec Žan Bogša, prav tako novinec med mladinci, je s 355 krogi osvojil 10. mesto, Ormožani Žan in Rok To-mažič ter Matjaž Pleh pa so s 345, 334 in 323 krogi osvojili 16., 19. in 22. mesto. Med mladinkami je zmagala Jagoda Tkalec s 368 krogi.
Nik Volgemut do prvega posamičnega odličja z ekipo bronast
V mlajši kadetski konkurenci so povsem dominirali rečiški strelci Dušana Pože-nela, ki so osvojili ekipno in obe posamični zmagi. Zmagovalci so dosegli 1050 krogov, Brežičani 1031 krogov na 2. mestu, Ptujčani pa so s 1010 krogi osvojili bronasto ekipno odličje. 4. Juršinci 930 krogov.
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ptujčani so na 1. turnirju državne mladinske lige osvojili tri odličja s pištolo. Z leve strani spredaj Valentin Luževič, Oskar Tasovac Ivezič, Vita Volgemut in Marsel Krajnc ter zadaj z leve strani Nik Volgemut, Tadej Širec in Rok Bezjak.
Med posamezniki je s prepričljivo prednostjo zmagal Dejan Jager s 361 krogi, svoje prvo odličje v državni mladinski ligi pa je osvojil Ptujčan Nik Volgemut, ki je s 348 krogi osvojil 2. mesto. Dobro se je boril tudi Mar-sel Krajnc kot novinec v kadetski ekipi Ptujčanov in s 319 krogi osvojil 9. mesto, Nejc Horvat iz Juršincev se je z 290 krogi uvrstil na 13. mesto. Med kadetinjami je zmagala Saša Maček s 360 krogi, dober začetek sezone pa je uspel tudi ptujski strelki Viti Volgemut, ki je s 343 krogi osvojila 4. mesto in le po slabši zadnji seriji (88:89)
D
Dragi prijatelji,
nezadržno se približuje za mnoge najlepši in najbolj čaroben čas leta, ko si zaželimo veliko dobrega in si poklanjamo drobne pozornosti. Pravijo, da je doživetje najlepše darilo in čarobno doživetje bi vam radi poklonili tudi mi. Vabimo vas, da se nam 17.
decembra pridružite na raziskovanju Budimpešte. Prestolnica ob Donavi je zaradi svoje slikovite lege, veličastnih cesarskih zgradb ter posebnega temperamenta vselej privlačen turistični cilj. Peštanski bregovi Donave in bogato okrašeno staro budimsko mesto ter omamni vonj, ki se bo širil z bogato založenih božičnih stojnic nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Za konec nepozabnega dne bomo zavili še v tipično madžarsko čardo, kjer nam bodo na pristen način predstavili madžarsko kulturo, kulinariko in glasbo. Doživetij polno leto bomo tako sklenili ob veselem druženju, okusni večerji, živi glasbi ter tudi rujni kapljici, ob kateri bomo nazdravili na poln koš doživetij tudi v prihajajočem letu.
Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel. 74 81 880, in Turistagent Maribor, Mlinska 28, 23 50 204.
m
Štajerski TEDNIK
.RADIOPTUJ
89.8«98.2'I04;3

porovnLnnnGEncun
Vse to po akcijski ceni za bralce samo 49 EUR na osebo!
fm.

zgrešila svoje prvo odličje. Juršinski strelki Julija Lajh in Sandra Kumer sta s 329 in 311 krogi osvojili 10. in 13. mesto.
V kadetski konkurenci s puško se je svoje prve zmage razveselil Kidričan Ivo
Cicmanovič Zimet, ki je s
396.2	kroga za krog in dve desetinki prehitel Rušana Pa-trika Jakopička. Le dve desetinki sta do odličja zmanjkali Ormožanu Maticu Sla-vincu (393,1), ki je s svojim najboljšim rezultatom osvojil 4. mesto. Preostala Kidriča-na Mihael Mikolič Sobotič in Tilen Vuk sta s 375,4 in
366.3	kroga osvojila 21. in 31. mesto.
Med kadetinjami je zmagala Mislinjčanka Špela Rutnik s 400,6 kroga pred ljutomersko strelko Antonijo Kosi, ki je z osebnim rekordom 399,6 kroga osvojila svoje prvo odličje. Preostali strelki SD Mesta Ljutomer Kristina Žižek in Brina Stajnko sta s 389,0 in 388,4 kroga osvojili 12. in 13. mesto. Ormoški strelki Kovinarja Nuša Žni-darič in Metka Podgorelec sta s 391,7 in 380,6 kroga osvojili 10. in 16. mesto.
Ekipno zmago so slavili Ru-šani s 1187,1 kroga pred meščankami iz Ljutomera s 1177 krogi in ekipo iz Železnikov s
1174 krogi. Kovinarjeva ekipa je s 1165,4 kroga osvojila 4. mesto, Kidričani so bili 6. s 1137,9 kroga.
Med mladinci s puško je najboljši rezultat dneva postavil Cerkničan Jakob Pe-telinek s 410,5 krogi, zelo dober nastop pa je uspel tudi Ormožanu Žanu Tomažiču, ki je s 399,3 krogi osvojil 7. mesto in za odličjem zaostal za šest krogov. Visoko se je uvrstil tudi mlajši od bratov, Rok Tomažič, ki je s 396,6 krogi osvojil 9. mesto, tretji ormoški strelec Kovinarja, Matjaž Pleh pa je s 372,1 krogom ostal brez ligaških točk na 29. mestu.
Med mladinkami je bila najboljša Trzinka Suzana Lukič s 405,9 krogi. Med ljutomerskimi strelkami se je najvišje, na 6. mesto, uvrstila Nuša Špindler s 400,5 krogi, Sandra Kaučič in Tina Ozmec pa sta s 389,9 in 384,9 krogi osvojili 13. in 17. mesto. Prvo ekipno zmago v sezoni so slavile Trzinke s 1200,2 krogoma. Za šest krogov in pol so ekipno odličje zrešile ljutomerske strelke (1175,3) na 4. mestu, Ormožani Kovinarja pa so s 1168,0 krogi osvojili 7. mesto.
Simeon Gonc
Lokostrelstvo • Slovenski dvoranski pokal
Iva Ivanič najuspešnejša Ljutomerčanka
Lokostrelska sekcija TVD Partizan Ljutomer je pripravila tekmo za slovenski dvoranski pokal, na katerem je v ljutomerskem Športno-izobraže-valnem centru nastopilo kar
137 lokostrelcev iz 26 klubov. S petimi zmagami so bi I i najuspešnejši Ankarančani, zmage pa se je veselila tudi Ljutomerčanka Iva Ivanič v konkurenci kadetinj (sestavljeni lok).
Iz vrst ljutomerske sekcije je 2. mesto osvojila Eva Ivanič
-	ukrivljeni lok (ml. deklice), Marjan Kokol - sestavljeni lok
-	pa je bil četrti pri veteranih.
NŠ
IN IZKORISTITE UGODNE CENE VSTOPNfC V PREDPRODAJI ""' ' Informacije in rezervacije vstopnic na
# , V^f/io	m m vL__V , .
»I» Večer.. Mk
"..J
PETEK, 18. NOVEMBER 2016, OB 19. URI ŠPORTNA DVORANA PODČETRTEK
f -jAGER
/.stajerskival.si
STAJERSKIVAl
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek m 11. novembra 2016
Ptuj, Pančevo • Mednarodna izmenjava šol Ljudski vrt in Mladika
Sklenila so se številna prijateljstva
Sredi oktobra smo učenci in delavci OŠ Ljudski vrt in OŠ Mladika odpotovali k prijateljem iz Pančeva, ki smo jih prejšnje šolsko leto gostili pri nas. Izmenjava je tokrat potekala že četrtič. OŠ Ljudski vrt je sodelovala s šolo "Dura Jakšič", OŠ Mladika pa s šolo Miroslav Antič Mika".
Pred šolo v Pančevem so nas gostitelji pričakali s kruhom in soljo in kratkim programom šolske folklorne skupine. Nato pa smo se porazdelili po družinah, pri katerih smo preživeli štiri nepozabne dni. V dnevih gostovanja so nam poskušali pokazati kar največ znamenitosti Pančeva in okolice. Nekatere stvari smo si ogledali organizirano, spet druge v režiji gostiteljskih družin. Učencem je v spominu najbolj ostal petkov večer z zabavo. Utrujeni, polni vtisov in hkrati žalostni, ker se kmalu več ne bomo videli, smo se v nedeljo odpravili proti domu. Srbi so se še enkrat dokazali, da so izjemni gostitelji.
Vtisi učencev
Jaka Horvat, 9. a OŠ Mladika
Srbija mi bo ostala v lepem spominu, predvsem ljudje. Ti so me s svojo odprtostjo in gostoljubnostjo zelo pozitivno presenetili. Spoznal sem veliko novih ljudi, s katerimi sem se zelo hitro spoprijateljil. Z domačini nameravam ostati v stiku ter jih še kdaj obiskati.
Lara Zamuda, 8. a OŠ Mladika
V osmih urah vožnje so se mi v glavi rojile različne misli, saj ni-
Učenci iz OŠ Mladika in OŠ Ljudski vrt so obiskali prijatelje v Pančevem.
Foto: Mojca Gramc
sem vedela, kam bom prišla. Ob prihodu smo doživeli topel sprejem in vse tiste grde misli so izginile. Srbi so kot narod zelo prijazni, kar zelo spoštujem. Pri njih mi je všeč, da so fantje in punce zelo povezani in da se vsi objame-jo in poljubljajo na lica. To se mi je zdela zelo lepa izkušnja in bi z veseljem še večkrat šla. S prijateljico bova ostali v stikih.
Lara Ivančič, 9. a OŠ Mladika
Po dolgih osmih urah vožnje smo končno prispeli v Pančevo. Tam so nas zelo lepo sprejeli in postregli. Doživela sem drugačno kulturo, vendar mi je bila zelo všeč. Sklenila sem nova prijateljstva, doživela veliko novih dogodivščin, se zabavala in zato ne bom te izkušnje nikoli pozabila. Pogrešala bom vse nove prijatelje
Prlekija • Projekt Erasmus
Ljutomerski dijaki vzgajali angleške otroke
Ljutomerski gimnaziji Franca Miklošiča je bil odobren dvoletni projekt Erasmus+ učna mobilnost posameznikov, ki obravnava področje jezikovno-znakovnega sporazumevanja otrok v prvem starostnem obdobju.
Namenjen je dijakom iz programa predšolske vzgoje, zato bo v obdobju naslednjih dveh let v Anglijo odpotovalo 36 dijakov, z nalogo opravljanja praktičnega usposabljanja v tamkajšnjih vrtcih in s tem pridobivanja znanja ter veščine na področju jezikovne in znakovne komunikacije z najmlajšimi otroki.
Prvo mobilnost je 18 dijakov drugega, tretjega in četrtega letnika, skupaj s profesoricama Barbaro Špilak in Liljano Fajdiga (na posnetku), izvedlo med 15. in 29. oktobrom letos.
Kot sta po povratku iz Leedsa povedali profesorici, je tovrstna dejavnost dijakom pomenila posebno izkušnjo , saj so v devetih dneh strnjeno opravljali praktična usposabljanja v tamkajšnjih vrtcih in se aktivno vključevali v dnevne dejavnosti ter se preko le-teh povezovali z otroki. Z aktivno vključitvijo v vrtce so dijaki spoznali razlike med slovenskim in angleškim šolskim sistemom, predvsem na področju predšolske vzgoje. Prav tako so imeli v času mobilnosti s projektno partnerico iz Anglije Mojco Polak
Williams izobraževanje za znakovno sporazumevanje dojenčkov in malčkov, ki so ga uporabljali tudi vzgojitelji v vrtcih, predvsem ob petju otroških pesmi. »V vrtcih smo bili lepo sprejeti ter tudi pohvaljeni od mentorjev. S celotno učno mobilnostjo smo bili zelo zadovoljni, saj smo prejeli pričakovana znanja in spretnosti ter spoznali novo delovno okolje,« je po vrnitvi iz Anglije povedala Monika Bujan, dijakinja 4. letnika predšolske vzgoje na ljutomerski srednji šoli.
NŠ
ter upam, da jih kmalu spet vidim. Dogovorili smo se, da bomo ohranili stike.
Danaja Frangež, 9. b OŠ Mladika
V	Srbijo sem odšla, da bi spoznala novo kulturo, videla mesto in sklenila nova prijateljstva. Ko smo prispeli, so nas lepo sprejeli ter nam tudi postregli. Mesto je bilo zelo lepo in tudi privlačno. Ljudje so bili prijazni in radodarni. Zelo jih bom pogrešala, in če bi imela možnost, bi to izkušnjo še enkrat ponovila.
Urška Majcenovič Kovač, 7. b OŠ Mladika
Za mene je bila ta izkušnja v Srbiji super, ker sem se naučila zelo veliko novih stvari. Učila sem se tudi njihovega jezika. Tam sem spoznala super ljudi. Všeč mi je bila tudi njihova hrana. Dobro sem se počutila tudi v šoli, njihov šolski sistem mi je všeč. Stike z njimi bom ohranjala prek dopisovanja.
Leni Markovič, 7. a OŠ Mladika
V	Srbijo smo se peljali osem ur in končno smo prispeli pred njihovo šolo. Bila sem zelo presenečena, ker je bilo vse drugače kot pri nas na Ptuju.
Ko sem stopila v njihovo hišo, je bila drugačna kot pri nas. V Srbiji me je res presenetilo, kako vsi držijo skupaj. V našem razredu se komaj pozdravimo, pri njih pa se objamejo in se ne sovražijo. Imam veliko stikov z Nino. Vasja Koren 7. b OŠ Ljudski vrt
Iz Ptuja smo odšli okoli sedme ure. Vožnja je bila precej dolga,
a v dobri družbi hitro mine. Prispeli smo malo pred tretjo uro. Tisti dan smo imeli prost in smo ga preživeli z našimi gostiteljski-mi družinami. Naslednji dan smo s svojim gostiteljem odšli v šolo. Takrat sem spoznal, kako drugačen sistem imajo oni. Po šoli smo lahko samo neučakano čakali na "disko party". Zabava je bila moj najljubši dogodek v Pančevu. V soboto smo imeli ves dan prost ali pa smo se udeležili ogleda muzeja z našo šolo. Nedelja je bila zadnji dan tam, dobili smo se nekje okoli 13. ure in imeli smo vsi skupaj kosilo. Odhod je bil ob 14. uri in ni bil vesel trenutek, ponekod je poteklo nekaj solz. Vožnja je zelo hitro minila in dom je že bil tu. Jana Kuhar, 7.c OŠ Ljudski vrt V četrtek, 13. 10. 2016, je končno napočil dan, ki smo ga čakali že od prejšnjega oktobra, ko smo na Ptuju gostili goste iz Pančeva. Bil je čas, da se še mi odpravimo v drugo državo, spet srečamo stare prijatelje, spoznamo novo kulturo in ustvarimo nepozabne spomine. Naša pot je potekala čez Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Vožnjo smo začeli ob sedmih zjutraj, pred osnovno šolo Djura Jakšič v Pančevu pa smo bili okoli pol štirih popoldan. Tisti dan smo imeli še prosto, naslednji dan pa smo se skupaj s svojimi prijatelji odpravili k njihovemu pouku. Popoldan smo imeli prosto, zvečer pa smo imeli organiziran disko v njihovi šoli. V soboto smo imeli ogled mesta, ki so se ga nekateri udeležili, spet drugi pa smo
dan preživeli s svojimi srbskimi družinami. Nekateri so si soboto popestrili z obiskom Beograda, živalskega vrta, nekateri so obiskali Aviv park ... V nedeljo smo bili po večini doma, nekateri pa so si ogledali parke, zapravljali še zadnje srbske dinarje ... Ob pol enih smo imeli kosilo, ob dveh pa je napočil čas, da se s svojimi Srbi poslovimo. Obljubili smo si, da ohranimo stike in upamo, da se še kdaj kje srečamo. Vsi, ki smo se udeležili izmenjave, se strinjamo, da je to čudovita izkušnja, ki bi jo z veseljem še doživeli. Tjan Novak, 7. a OŠ Ljudski vrt
V	Pančevu mi je bilo najbolj všeč, kako so bili ljudje prijazni in gostoljubni do nas. Vse, kar so imeli, so bili pripravljeni deliti z nami. Njihova hrana je izvrstna in znajo zelo dobro kuhati. Všeč mi je bila tudi njihova šola, ki je majhna, stara 103 leta in mirna. Srbi so zelo gostoljuben narod in tam smo se imeli zelo lepo. Ana Matic, 8. b OŠ Ljudski vrt
Zelo mi je všeč njihov odnos do soljudi, njihova toplina, povezanost, dobrota. So res eden najbolj prijaznih in toplih narodov, kar sem jih spoznala. Čeprav imajo nekateri premalo še zase, bi ti vseeno dali vse, kar imajo. Nič jim ni težko. Medse sprejmejo vse, ne delajo razlik med ljudmi.
Čeprav njihova šola ni v najboljšem stanju, so zmeraj veseli in se veselijo novega znanja.
Tudi mesto Pančevo mi je zelo všeč. Imajo zelo zanimivo in barvito zgodovino. Veliko stvari se je dogajalo tam v zgodovini. Všeč mi je ta pridih starinskega mesta. Njihov živalski vrt je ena izmed stvari, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin. Je zelo lepo urejen. Krasi ga ogromnooo različnih vrst živali.
Ela Šemrl, 7. a OŠ Ljudski vrt
V	Srbiji sem se imela zelo lepo, saj so gostitelji za mene zelo lepo poskrbeli. Čeprav je Anastazija dve leti starejša od mene, sva se zelo razumeli. Od doma do šole sva se vsak dan vozili 40 minut z avtobusom. Malo čudno se mi je zdelo, da so v šoli lahko uporabljali telefone, da so se pogovarjali med urami in da so pri športni delali, kar so želeli. Obiskali sva Anastazijino babico in dedka, ki sta imela veliko kužkov, bike in kokoši. Bila sta zelo prijazna.
Čas v Srbiji je prehitro minil in upam, da se bova z Anastazijo še kdaj videli. Jada Kondrič, 7. b OŠ Ljudski vrt
V	Pančevu mi je sicer bilo všeč vse. Zbirka starih avtomobilov, pravoslavna cerkev, Mestna hiša ... Vse je bilo tako navdušujoče. Najbolj všeč pa mi je bila zbirka starih avtomobilov.
Simona Lozinšek
Foto: Mojca Gramc
Pred šolo v Pančevem so mlade iz Ptuja gostitelji pričakali s kruhom in soljo in kratkim programom šolske folklorne skupine.
Foto: NS
petek • 11. novembra 2016
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	17
Majšperk • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - tretja sezona
Še Nini Pušlar bi zaigralo srce
V dvorani kulturno-poslovnega centra v Majšperku se je 8. novembra odvil še en večer slovenske pesmi in glasbe v okviru tretje sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Sponzorji prireditve	
G PILOT Simply Write	
BAGS SMORE	SMORE (ftém j
«t	
B^Nova KBM|	SAZAS
Foto: Črtomir Goznik
Majšperški pevci, talenti tretje sezone
Katja Vtič in Zala Doberšek, zm sva veseli, da sva se uvrstili v pc iz vrtca. Obe radi pojeva slovens sva bili edini udeleženki v mlajš čim bolje zapeli. Ob tem sva se Pripravljali sva se sami, seveda mačih."
Šestnajst mladih pevk in pevcev (ti so v tej sezoni zelo redki) se je v večini odločilo, da bodo svoj pevski talent preizkusili s pesmimi Nine Pušlar. Te je bilo slišati v kar sedmih od trinajstih nastopov, le ena pesem je bila narodno-zabavna. Tudi letos so imeli mladi pevci bučno podporo v hvaležnem občinstvu, ki je vsak
¡ovalki v mlajši kategoriji: „Zelo nale. Najboljši prijateljici sva že i in tudi angleške pesmi. Četudi ategoriji, sva se potrudili, da bi idi nekaj naučili, kar tudi šteje. a sva imeli tudi vso podporo do-
njihov nastop toplo nagradilo. Niso pa se potrudili samo s pevsko izvedbo, tudi s svojo urejeno zunanjostjo, mladostnimi oblačili in urejenimi pričeskami so želeli čim bolj ugajati, tako kot njihovi vrstniki že na prejšnjih predizbo-rih.
V Majšperku so peli: Katja Vtič in Zala Doberšek v mlajši kate-
goriji ter Silva Korez, Miha Vuk, Hana Wolf Zajšek, Luka Cep, Lara in Klara Križanec in Nika Bezjak, Sara Lampret, Nely Javernik Vi-sočnik, Nely Korže, Ajda Bezjak, Eva Klarič, Lucija Galun in Nika Aubel v starejši kategoriji. Komisija v standardni sestavi Tone To-polovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik je ocenila, da si polfinale zaslužijo: Katja Vtič in Zala Do-
beršek v mlajši kategoriji ter Ajda Bezjak v starejši kategoriji.
Mlade pevke in pevce je pri njihovih nastopih spodbujala tudi županja Darinka Fakin, zaželela jim je veliko uspeha, polfi-nalistom pa tudi finale letošnjega projekta. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je predizbor izvedla v sodelovanju z Občino Majšperk in Osnovno šolo Majšperk,
pa je govorila odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek.
Sponzorja majšperškega večera mladih pevskih talentov sta bila uspešna majšperška podjetnika: Ida Lorber, s. p., računovodstvo, in Jožef Žolger, gradbene storitve, avtoprevozništvo Žolger.
Najboljše v tretji sezoni Otroci pojejo slovenske pesmi in se vese-
Foto: Črtomir Goznik
Ajda Bezjak, zmagovalka v starejši kategoriji: „Bilo je zelo napeto, veliko dobrih pevk, ki so enako dobre kot jaz. Ne glede na to sem ponovno izkoristila priložnost in zapela tako kot že lansko leto. Že takrat nisem imela treme, saj zelo veliko pojem. Najbolj pri srcu so mi pesmi Nine Pušlar. Ne glede na to, kako bo v polfinalu, bo pesem stalnica v mojem življenju."
lijo čakajo lepe nagrade. Prvi pol-finalni izbor bo že 28. decembra v OŠ Markovci.
MG
Spodnje Podravje • Po presenetljivem volilnem izzidu v ZDA
Slovenka v Beli hiši povezana tudi s Ptujem oz. Bukovci
V povezavi z Melanijo Trump se je v Sloveniji v medijih v zadnjem letu in pol dogajalo podobno kot že leta 2005, ko se je januarja tega leta poročila z milijarderjem Donaldom Trumpom: objavljale so se takšne in drugačne zgodbe, pogosto zabeljene z povsem neresničnimi podatki oz. navedbami. Mediji so kar tekmovali, kateri jo bo tudi intimno najbolj „razgalil". Šokantno, kot da ne bi bila naša, rojena Slovenka, ki ji lahko uspe veliki met, da postane prva dama ZDA in s tem ena najvplivnejših žensk na svetu, kakorkoli se bo to slišalo za nekatera ušesa. Zanimivo pri vsem tem je, da pa so naši mediji tiho, ko gre za partnerke ali žene slovenskih predsedniških kandidatov, takrat so usta zalepljena, v njihovo intimo se ne posega, je nedotakljiva.
Silva Njegač, obrtnica s Ptujskega z delavnico za izdelovanje usnjenih oblačil in konfekcije v Bukovcih, že takrat ni mogla verjeti, da se vse to dogaja, kot tudi v tem letu in pol, ko je Donald Trump na presenečenje vseh postal republikanski kandidat za predsednika ZDA in na še večje presenečenje demokratov in sveta tudi uspel postati 45. predsednik ZDA. Če se takrat vse to ne bi zgodilo, ne bi niti vstopila v javnost, in s ponosom za Štajerski tednik v članku Melanija Knavs je kupovala na Ptuju!, povedala, da je zanjo šivala usnjena oblačila že ko je bila manekenka, najprej doma, nato v Milanu, Parizu in New Yorku ter da sta se dogovarjali tudi za skupne posle. Spominja se je kot izjemne lepotice, visokoraslega temnolasega dekleta, ki je v Bukovce prihajalo skupaj z očetom Viktorjem, ki pa tudi ni imela interesa, da bi se o njej več vedelo. Silva Njegač je Melanijo šivala usnjena oblačila po njenih skicah, iz katerih se je poznalo, da je obiskovala srednjo šolo za oblikovanje. To so bili v glavnem % plašči, krila in hlače, pa tudi torbice v črni, beli in bež barvi. Ko je Melani-ja spoznala Donalda Trumpa, je
Trump njenemu očetu podaril dve jakni, ki jih je Viktorju Kna-vsu nato po meri zožala Silva Njegač.
Del pogovora s Silvo Njegač iz leta 2005 v Štajerskem tedniku se je deloma v identičnem zapisu znašel v neavtorizirani
biografiji o Melaniji Trump Bojana Požarja. Klicali so jo tudi iz New York Timesa, celo so napovedali obisk pri njej doma, a so
na koncu pogovor izpeljali po telefonu. Ne zgodi se vsak dan, da tako prestižni časopis zapiše nekaj o obrtnici s Ptujskega.
Z Melanijo sta prijateljici na fa-cebooku, preko facebooka ji je tudi čestitala, da je postala prva dama ZDA.
„Izjemno vesela sem, zelo ji privoščim, še posebej zato, ker se je v medijih dodajalo toliko grdega. Srce me boli, ne morem verjeti, da je to vse mogoče, njo in njeno družino poznam v dušo. Ne morem razumeti, da so Slovenci zmožni tolikšnega pljuvanja v lastno skledo. Morali bi biti ponosni, da se bo Mela-nija za štiri leta preselila v Belo hišo. To je vendarle izjemna promocija za Slovenijo, za to, da bodo končno Američani vedeli, da je Slovenija v Evropi. Prepričana sem, da se bo v vlogi prve dame ZDA dobro znašla. Ko zdaj pomislim nazaj, mi je žal, da se nisva nikoli skupaj fotografirali, v moji beležnici so ostale samo njene mere. Na kavico nisva hodili, kavico sva pili v naši delavnici. Enkrat me je obiskala tudi v mojem nekdanjem lokalu na Ptuju. Kakor koli že, nova prva dama ZDA in Bele hiše, je že bila na Ptuju. Tudi to je zgodba, na katero bi bili lahko ponosni, in jo tudi izkoristili za povečani obisk najstarejšega slovenskega mesta," je sklenila Silva Njegač.
MG
Melanija Knavs je kupovala na Ptuju!
Januarja ni bilo slovenskega medija, pa tudi svetovnega ne, ki ne bi poročal o Melaniji Knavs kot Slovenki, ki se je doslej najbolj bogato omožila. Da se je bolj bralo, so zgodbe dodatno zabelili z dodatki, ki so zrasli na njihovih zelnikih.
Foto: Črtomir Goznik
Silva Njegač, obrtnica z delavnico za izdelovanje usnjenih oblačil in konfekcije, je prvo usnjeno oblačilo za Melanijo Knavs zašila že daljnega leta 1987.
Na vse to je obrtnica s Ptujskega, butik ima v Prešernovi ulici, delavnico v Bukovci, Silva Njegač, kot pravi, morala oglasiti, čeprav je dolgo razmišljala o tem, ali bi se sploh, ker slovenska zavist in do-
mišljija nimata mej. Tudi zato je oklevala, ker šiva usnjena oblačila še za številne znane Slovenke in Slovence, pa nikoli ni pomišljala, da bi na vrata svojega butika ali delavnica zapisala: "Pri nas pa se
oblačijo ti in ti ..." V 24 letih dela, v obrti je od leta 1981, se jih je nabralo veliko.
Prvič se je Melanija Knavs k njim v Bukovce pripeljala leta 1987. Spominja se velikega čr-
nega mercedesa, za volanom je bil Melanijin oče, iz katerega je izstopilo visokoraslo temnolaso dekle, ki je bilo že na prvi pogled nekaj posebnega. Povedala je, da ima zelo rada usnjena oblačila, za njeno delavnico so izvedeli od prijateljev. Vprašala je, ali bi lahko tudi njej kaj zašili. Silva Njegač ji je odgovorila, da je za tako postavna dekleta, kot je ona, vedno lepo šivati. Pričelo se je sodelovanje, ki je trajalo leta in leta, tudi potem, ko je Melanija odšla v Milano, Pariz in nato v New York. Očitno je bila z njenimi izdelki zadovoljna, Silva Njegač je tudi povedala, da je za vse tudi sama narisala skice, iz njih se je poznalo, da je obiskovala srednjo šolo za oblikovanje. Najmanj dvakrat letno, ko se je vračala domov, običajno je to bilo poleti in za božič, jo je pot z letališča najprej vodila v Bukovce po oblačila. "Mi smo že vedeli, da si je v tem času potrebno vzeti čas zanjo."
Redno je prihajala vse do leta 2002, še preden sta z Donaldom Trumpom prišla prvič v Slovenijo, je bila prepričana, da je več ne bo. Leta 2002 sta se že začeli pogovarjati o tem, da bi Silva Njegač
zanjo izdelovala usnjena oblačila, ona pa bi jih prodajala pod svojo blagovno znamko. Dvakrat so šli izdelki v Ameriko, po nekem naključju se je prva pošiljka izgubila, nato ponovno našla, vmes so izdelali drugo, vendar se je nato vse skupaj ustavilo, Silva ne ve zakaj, ker se potem Melanija ni več oglasila, z njenimi starši pa ima še stike.
V beležnicah ostajajo njene mere, ki se znatno razlikujejo od tistih, ki so jih prejšnji teden objavili v Jani. Silva pravi, da ji je danes edino žal, da so dokumenti, ki jih hrani o Melaniji, le njene mere in kroji, nikoli pa se niso skupaj fotografirali, sama pa je sicer skrbno spremljala njeno manekensko pot. Najraje se je odločala za izdelke v črni, beli in bež barvi. V glavnem so to bili 3/4 plaščki, krila in hlače, tudi jakne in torbice.
"Njena naravna lepota, k nam je prihajala vedno brez make upa, je nekaj, kar se ne da opisati z besedami, čeprav vem, da so o njej mediji že marsikaj zapisali. Res pa je, da nikoli ni imela interesa, da bi se o njej več vedelo," je še za Štajerski tednik povedala Silva Njegač. MG
Vir: Arhiv Štajerskega tednika
18 Štajerski
Nasveti
petek • 11. novembra 2016
Zdravstveni nasveti
Zloraba nedovoljenih drog in preventiva
November je mesec preventive v boju proti nedovoljenim drogam. V tem prispevku limo, kakšni so učinki, kako prepoznamo odvisnost oz. odvisnika in kam se lahko odvisen nekdo v naši bližini.
bi vam rada na kratko opisala, kaj so droge, kako jih de-obrnemo po pomoč, če ugotovimo, da smo odvisni oz. je
Droga je izraz za psihoaktiv-no snov. Povzroča spremenjeno delovanje telesa ali duševnosti. Na naše zaznavanje ugodja imajo droge prijeten učinek. Ravno zato so zelo nevarne. Droge povzročajo psihično in fizično odvisnost. Psihična odvisnost se kaže kot občutek odvisnika, da težko preživi brez droge in si ne predstavlja življenja brez nje. Telesna odvisnost se kaže v času, ko uživalec droge ne vzame. Kaže se kot nemir, nespečnost, razburjenost, bruhanje, prebavne motnje, bolečine v sklepih in mišicah ...
Zakon deli droge na:
•	zakonite (dovoljene), v to skupino sodijo alkohol, tobak in različne vrste zdravil;
•	nezakonite (nedovoljene), v to skupino sodijo marihuana, hašiš, THC, LSD, kokain, morfin, heroin.
Tudi uživanje dovoljenih drog je zelo škodljivo.
V vsakdanjem življenju se dnevno srečujemo z odvisniki. Ne glede na to, katere droge (zakonite ali nezakonite) uživa posameznik, je njihov učinek vedno škodljiv. Kadilci škodijo predvsem svojemu zdravju. Kljub kajenju pa lahko opravljajo vsakdanja opravila, saj kaje-
nje ne vpliva v tolikšni meri na psiho-fizične sposobnosti posameznika. Pri alkoholiziranih osebah je vpliv na psiho-fizične aktivnosti bistveno večji. Svoje vsakdanje delo težko opravljajo, se neprimerno vedejo do okolice ... Za ti dve obliki odvisnosti je pri nas razvitih veliko programov za odvajanje od odvisnosti.
Dnevno se srečujemo tudi z odvisniki od nedovoljenih drog. Se tega zavedamo in ali jih prepoznamo? Osredotočila se bom predvsem na starše mladostnikov. Starši pogosto spregledajo prve znake zasvojenosti z drogami, saj spremembe v vedenju pripišejo najstniškemu uporništvu. Prvi znaki zasvojenosti se običajno kažejo kot spremembe vedenja. Te se kažejo kot pretirana vedrina, evforija, hiperaktivnost, poudarjanje zadovoljstva in nestvaren optimizem. Lahko pa se kažejo tudi kot zaspanost, brezbrižnost, slabša odzivnost na okolje, zaprtost vase in navidezna pomirjenost. Odvisnik začne hitro menjevati razpoloženja in ima zmanjšano zanimanje za hobije. Lahko se tudi neobičajno vede - haluci-nira. Poleg naštetih vedenjskih sprememb so še pogoste neposlušnosti (laž, kraja, goljufije),
Foto: Črtomir Goznik
Simona Fridl, mag. farm.
težave s policijo, novi prijatelji, o katerih ne želi govoriti, težave z denarjem, izginjanje zdravil iz domače lekarne, nošenje sončnih očal in dolgih rokavov tudi poleti (prikrivanje vbodov), kratki telefonski klici (tudi ponoči) . Pojavijo se tudi telesni znaki: utrujenost, ponavljajoče zdravstvene težave, rdeče in otopele oči, dolgotrajen kašelj, slab spomin, težave s koncentracijo, slaba telesna kondicija, spremenjen apetit in posledično hitra sprememba telesne teže, zanemarjenost . Za odvisnike je značilno, da se spremeni njihov odnos do družine. Izogibajo se obveznostim, kršijo pravila ...
Promocijsko sporočilo
Imate vneto grlo, suh kašelj, hripavost?
Glas je pomemben del nase osebnosti, hkrati pa naše sredstvo komunikacije, saj z njim posredujemo svoja mnenja in izražamo čustva. Težave z glasom, kot so hripavost, siljenje k odkašljevanju ali razdražene glasilke, nas lahko omejujejo pri vsakodnevnih opravilih.
Na splošno je pomembno paziti na svoj glas. To pomeni, da besede izgovarjamo počasi in jasno, a tudi ne preglasno. Tudi kajenje in uživanje alkoholnih pijač dražita sluznico ust in žrela, zato se jima je, kot tudi suhemu zraku v prostoru, bolje izogibati. In ne nazadnje, pomembno je tudi, da se izogibamo stresu ter da sebi in svojemu glasu privoščimo nekaj počitka.
Po daljši govorni obremenitvi si lahko pomagamo z raztezanjem, iz-tegovanjem in zehanjem, ki glasu povrnejo svežino. Prav tako je pomembno, da sluznico v ustih in žrelu ohranjamo vlažno, kar lahko naredimo z rednim pitjem vode ali čaja. Dodatno je treba poskrbeti za trajno vlaženje, na primer z lizanjem pastil za grlo (žrelo) z islandskim lišajem (Isla®).
Do suhih ust običajno pride, kadar smo razburjeni ali pod stresom. Toda če so usta suha pogosteje, to utegne biti nadležna motnja, ki lahko pripelje do resnih zdravstvenih zapletov. Suha usta povzročajo težave pri okušanju, žvečenju, poži-ranju in govorjenju, poleg tega povečujejo možnosti za razvoj zobne
gnilobe in drugih vnetij v ustni votlini. Slina v ustih je pomembna in ima več funkcij. Pri hripa-vosti potrebujemo predvsem izdatno vlaženje, s katerim si razdražena in izsušena sluznica lahko ponovno opomore. Trojni učinek z inovativno sestavo
Nove pastile Isla Medic vsebujejo hidrogel s hialuronsko kislino in izvleček islandskega lišaja. Hidrogel ustvari zaščitni sloj na vzdraženi sluznici. Hia-luronska kislina in izvleček islandskega lišaja vlažita sluznico. Posledično umirjajo izrazitejše simptome draženja grla, kot sta suh kašelj in hripavost. Manj je zaznavne bolečine oz. pekočine. Pastile tako preprečujejo nadaljnje draženje in pospešujejo regeneracijo vnete sluznice.
Sestavine pastil Isla Medic varujejo in vlažijo suho in raz-
Težave se praviloma pojavijo tudi v šoli. Vsi, ki dobro poznate svojega mladostnika, veste, da ti znaki pomenijo, da se z vašim otrokom nekaj dogaja. Poskusite se z njim pogovoriti in mu povejte, da vas skrbi. Določite pravila, ki se jih boste strogo držali, brez popuščanja. Ali vaš mladostnik uživa drogo, lahko preverite s hitrimi urinskimi testi, ki jih lahko kupite brez recepta v vsaki lekarni.
Hitri urinski testi
Z njimi dokažemo prisotnost različnih drog v urinu. Testi lahko zaznajo posamezno drogo ali več psihoaktivnih substanc
hkrati. Slednji pridejo v poštev, ko ne poznamo značilnih znamenj zlorabe določenih drog in/ ali ko obstaja verjetnost uživanja različnih drog. K verodostojnosti testa prispeva čas izvedbe testa po zaužitju droge. Na čas zadrževanja droge v telesu vpliva več dejavnikov. Pomembno je tudi, ali nekdo uživa drogo redno ali samo občasno. Starši velikokrat podcenijo možnost manipulacije z rezultati testiranja. Uživalec pogosto skuša podtakniti neoporečen urin. Zato morajo biti starši pozorni na količino oddanega urina (naj ga bo vsaj 75-100 ml - manjše količine zlahka podtaknejo iz skritih stekleničk in brizgalk)
in na njegovo temperaturo, ki znaša 32-37 0C 4 minute po oddanem vzorcu. Vzorce odvisniki pogosto redčijo z vodo ali jim dodajajo substance, ki prikrijejo prisotnost droge. Zato je dobro, če so starši pri odvzemu urina prisotni!
Poleg lažno negativnih rezultatov lahko dobimo tudi lažno pozitiven rezultat. Obstajajo zdravila, določena hrana (živila z makom), pijača ali bolezenska stanja, ki dajejo lažno pozitiven rezultat. Večina teh snovi je znanih in jih proizvajalec v navodilih za izvedbo testa tudi navaja.
Pozitiven rezultat testiranja zahteva terapevtski poseg, saj je malo verjetno, da bo družina sama zmogla rešiti težavo. Starši se lahko najprej obrnejo na osebnega zdravnika mladostnika, kjer bodo dobili vse napotke za naprej.
Problem zasvojenosti je zelo velik, tako za posameznika kot za njegovo bližjo in daljno okolico. Zagotovo je najboljša preventiva nikoli poizkusiti kakršnokoli drogo.
Simona Fridl, mag. farm.
Tačke in repki
Kaj moramo vedeti o kastracijah psov in mačkov
V tem času potekajo akcije sterilizacij in kastracij psov in mačk, o omenjenih posegih pa lastniki živali zastavljajo ogromno vprašanj. O sterilizacijah psičk in muc sem pisal prejšnji teden, v tokratnem prispevku pa obravnavam kastracije psov in mačkov.
draženo sluznico grla in ust in posledično blažijo izražene simptome, pri čemer se ne penijo v ustih in ne povzročajo nepotrebnega slinjenja. Preko vzdraženega grla sprostijo zaščitni sloj. Imajo prijeten okus z blago aromo češnje in mentola. So naravna izbira z dolgotrajnim in zaznavnejšim učinkom.
Pastile Isla Medic svetujejo pri izrazitejših težavah, kot so vneto, boleče, pekoče grlo, pri suhem, dražečem kašlju, pri intenzivni rabi glasilk, pogosti hripavosti, pri suhih ustih, primerne so za mnoge, ki ne želijo lokalnega anestetika. Ni razlogov, ki bi preprečevali uporabo pastil Isla Medic pri nosečnicah in doječih materah.
Pastile so medicinski pripomoček. Na voljo so v lekarnah in specializiranih prodajalnah.
Kastracija se pri psih lahko izvede že pri šestih mesecih starosti. Poseg vsekakor priporočam, saj psu prinaša veliko korist in izboljšuje kvaliteto njegovega življenja. Paritveni nagon kot prirojen način zagotavljanja reprodukcije in ohranjanja vrste pri živalih ima lahko pri socializiranih psih, ki živijo z nami v tesnem stiku, predvsem negativno afirmacijo. Zaradi paritvenega nagona samčki begajo od hiše, se pretepajo za samičke in z urinom označujejo oziroma markirajo svoj teritorij, vse našteto pa je vsekakor moteče in neprijetno. V starosti se pri nekastriranih samcih zelo verjetno pojavijo težave s prostato, ki se poveča ter povzroča težave pri odvajanju urina in tudi blata.
Paritveni nagon se pri psih začne prebujati, ko spolno dozorijo, to je med šestim in devetim mesecem starosti. V tem času je tudi najprimernejši čas za kastracijo, saj v tej starosti pes še nima vcepljenega odhajanja od doma in pohajkovanja po okolici. Pes, ki je nervozen zaradi goneče se samičke v bližini, naredi vse, da bi prišel z njo v stik. Vedeti moramo, da lahko pes zaradi svojega izostrenega voha gonečo se psič-ko zavoha tudi, če je ta oddaljena več kot kilometer. In takrat je pripravljen narediti vse, da pride do nje. Če je v stanovanju, lahko neumorno laja, grize podboje vrat, praska po vratih in jih s tem uničuje, lahko tudi urinira po vogalih. Ko ga peljemo na sprehod, neumorno vleče vrvico in jo nateguje v smeri bivališča goneče se psičke, ne meni se za naše ukaze. Samo čaka priložnost, da pobegne, če ga za trenutek izpu-
stimo. Marsikateri kuža, ki je pod udarom testosterona, moškega spolnega hormona, cele noči tuli in zavija kot volk, zato je tudi zelo moteč za okolico.
Resnici na ljubo je treba napisati, da so nekateri samčki kljub temu, da niso kastrirani, povsem tolerantni do gonečih se psičk, ne tečnarijo, ne praskajo po vratih, ne grizejo podbojev in ne markirajo vsepovsod; skratka, nimajo težav. Pri njih nagon ni tako močan, da bi moteče deloval na vsakodnevno življenje psa. Taki kužki kastracije ne potrebujejo, razen če je ta potrebna iz zdravstvenih razlogov (prostata, tumorji mod in podobno).
Poseg kastracije je manjša operacija, pri kateri naredimo majhen rez na spodnjem delu trebuha, tik pred modi. Poseg se opravlja v splošni anesteziji. Rano zašijemo z notranjimi šivi, ki se ne pobirajo, dan po posegu damo psu še injekcijo proti bolečinam in zadeva je opravljena. Paziti pa moramo, da si kuža rane
ne liže, saj si jo lahko s pretiranim lizanjem inficira. Nasvete, kako to preprečiti, lastniki živali dobijo po operativnem posegu. Upam, da sem pozitivne učinke kastracije kužka predstavil razumljivo. Negativnih praktično ni, zato lastnikom psov zagotavljam, da bodo zadovoljni.
Pri mačkih je poseg kastracije še enostavnejši. Poudariti moram, da je nekastriran maček največkrat obsojen na predčasno smrt, saj se bo v pretepih za samičke in pri parjenju slej kot prej okužil z mačjim aidsom in levko-zo, ki sta neozdravljivi bolezni. Goneči se mački velikokrat tudi končajo povoženi na cestah. Ne-kastriran maček za razliko od psa nemogoče zaudarja; to je zaradi hormonov gonitve v urinu. S kastracijo mačkov preprečimo tudi veliko število nezaželenih mačjih mladičkov, sirot, ki se garjave in kahektične potikajo po okolici in se borijo za preživetje. Uspe le redkim.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: osebni arhiv
petek • 11. novembra 2016
Za kratek čas
Štajerski	19
- 'A '
'"J- -M
UGANKARSKI SLOVARČEK: BEIM = izraelski šahovski velemojster (Valerij), JUN = hrvaški kipar (Hinko), PUCE = naselje nad reko Dragonjo, RODEŽ = naselje pri Podkumu, RVAN = pretepač, rvač, SMOK = dušena repa ali zelje,
TITL = slovenski geograf (Julij), VARACHA = slovenski geodet (Branko)-	'WIVdVN 'NVIV '33NILVL '»IN33n 'VdilH 'E1VHIAS1LIL TOAO
'33AOAWIV>l 'vviaoi '30IAI 'VOVlAIdVI '33 'N3a 'VIAIVr VNanZV M3L 'Al 'VINId 'VldVd 'VIVdOAa V>IN093a0 'QA MVNSIAISO 'a3isvaviv 'VI3AVLSOd MlLVIAlVdD 'zaaoa 'WinO 'N09VN 'SVI3NV :ouabjopoa '3MNVZId)l 3! A3IIS3H
Ptuj • Nevsakdanje ustvarjalne delavnice
Zastave iz pisanih zamaškov
V tovornem skladišču na ptujski železniški postaji, kjer je skladišče plastičnih zamaškov, zbranih v humanitarne namene, je 3. novembra potekala nevsakdanja ustvarjalna delavnica.
Na njej so učenke Osnovne šole (OŠ) Ljudski vrt pod vodstvom učiteljice prve triade, mentorice prostovoljke Sonje Pučko, iz zbranih odpadnih zamaškov sestavljale zastave evropskih držav.
Vse skupaj se je začelo z Ignacem Habjaničem, neumornim zbirateljem zama-škov v humanitarne namene (pri zbiranju mu pomagajo tudi učenci OŠ Ljudski vrt),
ki je sodeloval tudi tokrat. Prepričan je, da se da iz zama-škov narediti marsikaj; veliko tega je tudi sam ustvaril.
Tjaša Gojčič, Nina Repič, Ela Černila in Jona Vedernjak so bile navdušene. Povedale so, da je bila delavnica zelo zanimiva in nekaj edinstvenega, saj česa takega še niso počele. Za ustvarjanje z zama-ški je treba veliko domišljije, potrpežljivosti in sprošče-
nosti. Zlaganje zamaškov ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled; treba se je zelo potruditi, saj se zamaški ne lepijo, temveč le sestavljajo. Učenke niso samo preizkušale svojih spretnosti, domišljije in potrpežljivosti, ampak so tudi pridobile nova znanja in celo sestavile pano za že tradicionalno šolsko prireditev Za dedke in babice.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V »krompirjevih počitnicah« je v tovornem skladišču ptujske železniške postaje potekala nevsakdanja ustvarjalna delavnica s plastičnimi zamaški.
Markovci • Zanimiv teden otroka
Na krosu vrtca teklo več generacij
V tednu otroka smo v Vrtcu Markovci izvedli medgeneracijsko srečanje v obliki krosa. Tekle so vse skupine otrok po oddelkih, vendar pa niso tekli sami. Družbo na progi so jim delali njihovi dedki in babice.
Dolžina krosa je bila skrbno pripravljena, dovolj zahtevna za udeležence različnih generacij. Otroci skupine Smeškov so bili izredno navdušeni nad idejo teči skupaj s starimi starši. So pa imeli tudi pomisleke. Ko sem jih povprašala, ali so povabili svoje babice in dedke na kros, sem dobila zanimive odgovore:
Moj dedek je zelo daleč doma, ne vem, ali bo lahko prišel!
Moja babica ne bo zmogla nizkega starta, ker se težko dvigne!
Mojo babico, veš, zelo bolijo noge!
Moja babica in dedek me ne bosta nikoli prehitela, sem veliko hitrejši od njiju!
Vendar se je izkazalo ravno obratno. Na srečanju se je zbralo veliko število babic in dedkov. Prihajali so od vsepovsod. Na startu jih je bilo lepo videti, bili
so polni energije. Tekli so na vso moč, vendar so bili otroci hitrejši. Seveda! Njihovi obrazi so kazali zadovoljstvo, utrujenosti sploh nisem opazila. Čeprav smo za mlajše skupine otrok od enega do treh let pripravili druženje v obliki igre, so na pobudo njihovih babic in dedkov prav tako vsi uspešno pretekli progo. Srečanje je v celoti uspelo.
Vsi smo bili zmagovalci. Verjetno ste pomislili, kje so bili starši otrok? Bili so na srečanju, ampak so tokrat imeli drugačno vlogo. Izkazali so se kot odlični navijači. Spodbujali so svoje otroke in svoje starše. Povezali smo generacije skupaj in poskrbeli za prelep popoldan vseh nas. Malica je bila po krosu pripravljena za vse udeležence sreča-
nja. Opazila sem družine, ki so se zbrale, se fotografirale v spomin. Prepričana sem, da je bil cilj, ki smo si ga zadali, dosežen. Uspelo nam je, da se bodo otroci zagotovo še dolgo spominjali trenutkov, ko so tekli ob svojih starih starših. Babicam in dedkom pa vnuki tako pomenijo največ na svetu!
Erika Janžekovič
Foto: EJ
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 11. novembra 2016
Piše: Dani Zorko • Islandija (10.)
Po samotni pokrajini
Ze dolgo se mi ni zgodilo, da bi se znašel v tako neobljudeni pokrajini kot tokrat. Za trenutek sem celo podvomil, da sem na pravi poti. Namenjen sem bil v Skatafell, da izkoristim solidno vreme in da se znova povzpnem na kak hrib. Srce pa je utripalo vedno hitreje tudi zato, ker sem vedel, da sem že v bližini največjega ledenika v Evropi, Vatnajokulla.
M."

Le kateri Štajerec ne bi tukaj imel kleti ...
Na Islandiji je težko opisati pokrajino zgolj z nekaj besedami, saj se vedno spreminja. Na desni strani sem trenutno imel ravnino in morje, na levi strani pa so bile visoke skalnate stene, ki so kot mogočni stražarji varovali notranjost dežele. In nikjer nikogar. Čez čas sem končno opazil tu in tam tudi kakšno domačijo, ki so jo postavili neposredno pod skalami. Prav zanima me, kako tu deluje sistem zaščite in reševanja. Če nimaš doma hidranta, s katerim znaš upravljati, si verjetno odvisen od najbližje gasilske enote, ki je kakšnih 50 kilometrov stran.
V nekem trenutku sem čisto na lepem zagledal objekt, ki bi ga vsak Štajerec imel za vinsko klet, saj je bil lepo vzidan v zemljo. Avto je samodejno zavil na stran in že sem vohljal, če bi zadišalo po kakšni jurki ali kaj podobnega. Na mojo žalost je hišica služila zgolj za shra-
njevanje orodja in za različne potrebščine, ki so potrebne za popravilo ograje. Zares me je imelo, da bi možakarju pustil listek, naj namesto lopat in lesa v barako postavi vinske sode. To bi gledal. Majhno težavico bi predstavljala edino nabava grozdja, saj verjetno še nihče ni poskusil saditi trte v vulkanskih tleh.
Znova sem zavil na sumljivo dvomljivo cesto, kjer je bila označena pot do nekega kanjona, katerega ime sem pozabil. Čez slabih pet kilometrov sem naletel na lepo število ljudi, ki so lepo stali v vrsti, kot da se pravkar odvija darovanje okoli oltarja. Stvar je bila ta, da je na stenah kanjona nekaj koničastih skal, na katerih lahko posnameš fotografijo, ki izpade tako, kot da si v zraku, na robu prepada ali podobno noro, v resnici pa ni prav nič nevarno. In zato smo morali čakati, da je vsakdo izumljal vedno bolj nore
Foto: Dani Zorko
Osamljeni kanjon je raj za nore fotografije.
poze. Druga skrajnost pa je bila skupinica Kitajcev, ki si je za zabavo omislila tri drone, torej leteče aviončke, s katerimi je ves kanjon od daleč in v notranjosti dodobra posnela. V praksi sploh niso prišli blizu kanjona in ga v živo sploh niso videli. Ne vem, kaj imaš od tega, da doma samo pregledaš slike ... Vsem so šli na živce, ker je bilo ves čas slišati samo brnenje, kot v čebelnjaku. Na pomoč pa nam je prišlo naključje. Ko je možakar snemal sam sebe, je pomahal v kamero svojega drona in za hip izpustil svojo postajo za daljinsko vodenje. Zaslišal sem samo trikrat 'tup', nato pa zakopal glavo v ovratnik in se hihital. Niti me ni zanimalo, kako se je potem končala ta saga, a brnenje je takoj utihnilo. Kanjon je sicer izgledal spektakularno, sploh ko si lahko z ene strani vanj vstopil in opazoval orjaške stene. Pot do glavne ceste je bila za moj avto zelo huda preizkušnja, saj je bilo veliko jam in globokih kolesnic, prav pri kanjonu pa se je prekategorizirala v cesto 'F', po kateri lahko vozijo samo terenska vozila. Zato me je presenetilo, da je na sredi poti nasproti pridivjal avtobus potnikov, kot da je na nedeljski vožnji. Neverjetno. Ne vem, kaj bi stavil, da so ti potniki morali nositi tudi čelade .
Pokrajina je naprej postala nekako nagubana, saj je na la-vinem polju v tisočletjih začela poganjati trava. In ne samo to - na takšnem terenu so se pasli konji. To je bila trdo prislužena malica, tudi če si konj. Ničkoli-ko jam in vrzeli, nepregledni in nepravilno oblikovani grički, tu in tam pa je kakšen konj celo dirjal. Pričakoval bi, da si bo ži-
OVEN
^ (21. i. - 20.4.)
Teden bo prinesel mnogo pozitivnih priložnosti. Po zvezdnih namigih vas bo spremljala magnetična energija in tako bo v ljubezni val prijetnosti. Po zastavljenih poteh boste odšli pogumno in samozavestno. Cas bo v lastnem bistvu namenjen zanimivim
Foto: Dani Zorko
val že po nekaj metrih zlomila nogo, a se ni nič zgodilo. Hitro sem se pobral mimo, da ne bi kdo mene peljal k veterinarju.
Peljal sem se že mimo mojega Skatafella, ker sem izvohal, da je nek kamp v vasici, ki se zelo priljudno imenuje 'Hof'. Predvsem sta me zanimala tuš in kuhinja, saj so bili na moji poti nekateri kampi zaprti in takšne 'luksuzne' stvari niso obratovale. Kamp je bil super urejen in dokaj poln, zaman pa sem iskal recepcijo, ki je ni bilo nikjer. Prav smejati sem se moral opisu, ki so ga lastniki pustili na eni stavbi, da se je človek lahko priglasil kar pri njih doma. Pisalo je samo, da živijo v hiši pri dveh drevesih. In ko sem se malce ozrl naokrog, sem na prostrani ravnini v radiju nekaj kilometrov zagledal nič več in nič manj - točno in samo dve drevesi. Takšen opis bi bil v Sloveniji verjetno malce pomanjkljiv, kajne?
¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Privlačile vas bodo vse lepe in prijetne zadeve. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu boste morali energijo usmeriti in tako pridobiti zanimive rezultate. Pomembno bo, da se odzovete glasu srca. Ljubezen bo sol in aroma ljenja
DVOJČKA
01 (21.5. - 20.6.)
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Teden bo prinesel mnogo drobnih priložnosti in možnosti za uspeh. Zadeve se bodo odvijale v vašo korist. Na delovnem mestu bo nalog in obveznosti veliko, toda uspelo vam bo skozi skupinsko delo. Pogovorite se o tistem, kar vas boli!
RAK
(21.6. - 22.7.)
Zadanih nalog se boste lotili na marljiv način. Popaziti bo treba na zdravje. Zdrav način življenja vključuje zdravo prehrano, dovolj gibanja in pozitivnih misli. Teden, v katerem vam bodo čarobni prah podarili prijatelji. Naredili boste tudi zaključke in samozavestno odšli naprej.
m^ , LEV
^Pt (23.7. - 22.8.)
Ugodnosti vas bodo v tem tednu spremljale na področju komunikacije in transporta. Odlične iztočnice bodo označevale svoje mnenje, do izraza bosta prišli diplomacija in modrost. Ognjeno srce bo prineslo val pozitivnih novosti. Na delovnem mestu vas bosta označevali drznost in kreativnost.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Domače ognjišče bo vzbujalo v vas pridih nostalgije. Jasno bo, da boste imeli v rokah škarje in platno in tako prerezali popkovino preteklosti. Teden bo namenjen tudi domačim zabavam in urejanju doma. Barvitost uspeha bo rdeča nit na delovnem mestu. Sprostila vas bo
TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f
Do konca tedna se bodo zgodili premiki, ki prinašajo prijetnosti, magnetično privlačnost jI in skladnost. Delili boste pozitivne -s nasvete in se predajali občutkom "§ radosti. Vaše srce se bo znalo boriti ;g za pravico in resnico. Na poslovnem JS obzorju se obeta pionirska odločitev.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Karte usode se bodo premešale. Zanimivo je, da si boste po intuiciji zbrali tiste, ki vam bodo koristile tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Srečna roka vas bo O spremljala pri nakupovanju. Odločili se boste in naredili prerez in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje.
STRELEC R v (23.11. - 21.12.)
Dobra volja vam bo prinesla premike na bolje. Nekaj trenj bo v ljubezni in tako bo nekoliko težje, če ne bo vse po vaše. Sprejeti boste morali tudi neko alternativo. Q Na delovnem mestu se bodo stvari odvijale v vašo korist. Resnica je, da iz majhnega raste veliko.
C
«v
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Globoko v sebi boste kovali načrte. Tisoče odtenkov barve jeseni se počasi in intenzivno poslavlja. Tudi sami boste klicali po transformaciji in osebni preobrazbi. Prisluhniti bo moč glasu srca. Na K delovnem mestu bo čas pomembnih zaključkov. Sprostila vas bosta narava in sveži zrak!
^ VODNAR
(21.1. -18.2.) o
Zrno modrosti bo prineslo zanimive iztočnice napredovanja. Odločili se boste in naredili prerez. Ljubezenska sreča bo na strani pogumnih. Obdobje bo prineslo mnogo plodnosti in intenzivne p energije. Pričakovati bo čas povečane čustvene skladnosti in romantič-
rn^l ribi
<ef (19.2. - 20.3.)
Obiskala vas bo muza in vam polepšala hladne dni, ki prihajajo. V zadnjih dneh novembra boste blesteli na delovnem mestu. Privlačila vas bodo znanja, ki so vezana na svet duhovnosti in ezoterike. Vaše misli bodo prijetne in ustvarjalne. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
Foto: Dani Zorko
Domačija v zavetju skalnih sten.
petek • 11. novembra 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Prireditvenik
Petek, 11. november
07:00 Majšperk, Športni park, Mednarodni Martinov balonarski festival
Majšperk, poleti toplozračnih balonov in martinovanje 09:00 Spuhlja, večnamenska dvorana, Razstava malih živali in sobnih ptic, na
ogled v petek in soboto do 19. ure ter v nedeljo do 16. ure 10:00 Ptuj, Mestni trg, Martinovanje na Ptuju, Martinova tržnica, inavguracija princa karnevala, Mini godba Pepi krulet in Štajerski frajtonarji, otroška animacija, Modrijani ob 17.00, Razgaljeni muzikanti ob 21.00 11:00 Lenart, občinska avla Jožeta Hudalesa, odprtje razstave 5. likovne
kolonije umetniki za dom sv. Lenarta 11:00 Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1, Martinov sejem unikatnih izdelkov
iz vinskih sodov, vinske trte in podobnih materialov 11:11 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Martinovanje v Slovenski Bistrici 2016 14:00 Ormož, Kerenčičev trg, 24. martinovanje Ormož, Martinov sejem in Martinova tržnica, razstava Društva kmečkih žena in festivala vina v blagovnici Tima, nastopi ansamblov, odprtje festivala s krstom mošta ob 14.00, ogledi kleti P&F Jeruzalem, ogledi gradu, delavnica za otroke v knjižnici, razstava likovno-literarne kolonije Malek 2016, zabava z Ribljo čorbo
15:00 Ptujska Gora, Dolena 51, Martinovanje, pušlšank, na kmetiji Pajnkiher, srečanje s kulturnim programom, krst mošta in degustacija z vinogradniško malico
16:00 Cirkulane, Pristava 28 a, Martinovanje in dan odprtih vrat, Franc Roškar - Kozarčan, krst mošta, martinova pojedina, pokušina mladega vina, kostanji
16:00 Zavrč, Goričak 6, pred občinsko zgradbo, Martinovanje Zavrč 2016, kulturni program, šaljiv krst mošta, kostanji, pokušina mošta, Martinova večerja
16:30 Vitomarci, večnamenska dvorana, delavnica za otroke 17:00 Veliki Okič 1, Zg. Leskovec, dan odprtih vrat kmetije Pintarjevi, pospravilo klopotca, krst mošta na okički način, pokušnja mošta in vina, dobrote kmetije, kulturni program 17:00 Hajdina, dvorana DU Hajdina , odprtje 4. skupinske razstave likovno
fotografske sekcije občine Hajdina 8:00 Zg. Leskovec 20, Martinovanje vinogradnikov iz Strmca pri Leskovcu, zbiranje mošta iz strmških vinogradov, kulturni program, šaljivi krst mošta, pokušina mošta in kulinaričnih dobrot 8:00 Hajdina, šotor na trgu pred občino, 17. nagradna revija Štajerska frajtonarica
8:00 Benedikt, OŠ, odprtje razstave 18. likovnega ex tempora Benedikt 2016 8:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave Ormož, odprtje razstave likovno-
literarne kolonije Malek 2016 21:00 Ptuj, CID, Martinov slam in 3D-prasci, slam poezija in koncert
Sobota, 12. november
09:00 10:00
10:00
10:00
10:00
10:00 11:00
Tinje, pred Domom krajanov, Martinov pohod po poti mlinov in žag Cirkulane 56, pri rojstni hiši Vladimirja Bračiča, tradicionalni Martinov pohod
Podlehnik, Gorca, etnološki muzej, rekreativno martinovanje s pohodom, nordijska hoja in tek Haloze 2016, pohoda na 5 in 12 km Ormož, Kerenčičev trg, 24. Martinovanje Ormož, razstava pridnih rok, martinova tržnica, festival vin, tekmovanje v kuhanju prleškega piskra, godbe na pihala, šaljivi prikaz vinogradniških običajev s krstom mošta, nastopi ansamblov
Lenart, pri lenaparku ob Poleni, snemanje klopotca in odprtje lesene preše v krožišču
Ptuj, Mestni trg, Martinovanje na Ptuju, martinova tržnica Lenart, Trg osvoboditve, Martinovanje v Lenartu
11:00 12:00
12:00
14:00
14.00
15:00
15:00
16:00
17:00
17:00
20:00
20:00
Ljutomer, hipodrom, razstava enoletnih kasačev
Sv. Ana, pred občinsko stavbo, voden ogled po Postičevi vinogradniško-
učni poti, Postičevi dnevi 2016
Podlehnik, Gorca, etnološki muzej, pospravljanje klopotca na Gorci, kulturna prireditev, družabno srečanje, kulinarične dobrote, pokušina vina in mošta
Sv. Ana, pokrita tržnica, Postičevi dnevi 2016, tradicionalno martinova-nje, krst mošta, snetje klopotca in druženje Dornava, Čušekova domačija: 10. Martinovanje na Čušekovi domačiji, kulturni program, druženje
Tržec, Djočanova kmetija, Martinovanje na Djočanovi kmetiji, krst mošta na šaljiv način, ljudski pevci, kulinarika, pokušnja vina Hajdina, farna cerkev sv. Martina in šotor, 18. praznik občine Hajdina, 21. tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, osrednja prireditev ob 16.30 s podelitvijo priznanj, družabno srečanje Sv. Trojica, samostanska klet, Martinovanje pri Sv. Trojici, kulturni program pri stari preši ob 19.00, blagoslov mladega vina ob 20.00, druženje ob hrani in vinu
Cirkulane, večnamenska dvorana, družabni večer ob martinovem, zbiranje mošta od 15.00 in vpis v krstno knjigo, kulturni program, imenovanje naj kletarja in šaljivi krst mošta, družabno srečanje Podlehnik, Kulturno-turistični center, Tradicionalno martinovanje, kulturni program, martinova večerja, šaljivi krst mošta, družabno srečanje Ptuj, DomKulture, Muzikafe, avtorski projekt Jurija Drevenška Pesem za eno drevo
Ptuj, Park hotel, predavanje Ulricha Hofmanna o waldorfski šoli in pedagogiki
Nedelja, 13. november
09:00 Polenšak, Martinovanje na Polenšaku, peka in prodaja gibanic, martinova glasba, ob 14.00 kulturni program, krst mošta na humoren način, razstava oldtimerjev, ogled eko muzeja 09:30 Kebelj, večnamenski dom, Rak pri ženskah in moških, predava ginekologinja Dušanka Bandelj Klančar 10:00 Hajdina, farna cerkev sv. Martina in šotor, slavnostna maša in druženje krajanov
10:30 Cirkulane, pri cerkvi sv. Ane pri Borlu, blagoslov mošta in pospravilo klopotca
11:00 Leskovec, pred TD Klopotec, Tradicionalno martinovanje v Zg. Leskovcu, kulturni program, prinašanje mošta, krst mošta, društvene dobrote s pokušnjo mošta, zabava ob glasbi 11:00 Ptujska Gora, trg, Tradicionalno martinovanje, predstavitev DVS občine Majšperk, blagoslov mladega vina, kulturni program, kulinarika in vino, glasba
13:00 Stoperce, pred faroško kletjo, Martinov pohod in blagoslov mladega
vina, Gremo mlado vino probat 14:00 Dravci 4, pri etnološki zbirki, pospravilo klopotca in martinovanje, krst
in blagoslov mošta, družabno srečanje, domači godci 18:00 Lenart, knjižnica, predstavitev knjige Moje življenje, po rokopisu Ožbalta Ilauniga
18:00 Skorba, Dom krajanov, komedija v treh dejanjih, Poroka z dolarji, KGD Ptičica
Ponedeljek, 14. november
09:30
18:00
Ptuj, Mestno gledališče, predstava Luna, za šole in izven ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Slovenska Bistrica, grad, Iz preteklosti v sedanjost, odprtje razstave DU Slovenska Bistrica
mcso^cm c^®»®^ «©MO©
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH GUST.
SLOVENSKA BISTRI C/ LJUBLJANSKA CISTA 19. Tal.: 01/64 3 I 190
PRÄGERS KO, SPODNJI GAJ PRI PRAGER T«i.:oirco i» no
CELJE,
CESTA NA OSTROČNO 12 Tel.: 03/49 17 130
VSE ZA KOLINE VSE VRSTE DROBOVINE, KOCKANA HRBTNA SLANINA, NARAVNA IN UMETNA ¿REVA
Z VAMI ZE OD LETA 1988!
www.fingust.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem Štajerski TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	^^ RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	89,8.98,2.1043
NAROČILNICA ZA Štajerski
čitaiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, «...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug.
Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu!
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 8. novembra 2016
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveta Trojica in Osnovno šolo Sveta Trojica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Sveta Trojica.
Vidimo se v torek, 15. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Sveta Trojica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.
(20^)33 BAGS
SMORE SMORE
GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZI L. PLAČILO TAKOJ.
030 340 800
f/U/TtTpISOFI PTLLÍ1		www. avto p roti.		
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2005	6.990	ODLIČEN	ČRNA
BMWX63.0D	2008	26.990	ODLIČEN	ČRNA
FORD FUSION	2009	4.190	ODLIČEN	SREBRNA
HYUNDAI TERRACAN 2.9	2003	3.990	1.LASTNIK	SREBRNA
MAZDA 5	2007	4.690	NOVE GUME	MODRA
OPEL ASTRA KAR.	2011	8.990	ODLIČEN	MODRA
OPEL COMBO 1.7 DTI	2008	4.290	KLIMA	MODRA
OPEL VECTRA 1.9 DTI	2007	4.490	LIMUZINA	ČRNA
PEUGEOT 508 1.6 HDI	2012	10.900	LIMUZINA	BELA
SEAT IBIZA 1.0	2000	1.190	1.LASTNIK	RDEČA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
SUZUKI SWIFT 1.3	2006	3.990	ODLIČEN	RDEČA
VW PASSAT 1.6 TDI	2013	12.990	ODLIČEN	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4	2010	8.990	ODLIČEN	MODRA
HYUNDAI SANTFE	2013	27.990	ODLIČEN	ČRNA
0b Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
I 08:00 Godci in pevciv Muretinrih 09:30 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik Obiine Lenart 20:00 Kronika iz občine Gorišnica 21:00 Utrip iz Onmoža I 22:00 Glasbena oddaja
SIP
TV
PROGRAMSKI NAPOVEONIK mo¡ na »piolnlrt si ra nth
HWH.liplV.il
08:00 ŠKL-ponovitev
08:30 Ptujska kronika _
09:00 Dan OŠ Hajdina 11:00 Martinovanje na Vidmu 13:00 Ljudski pevci v Zavrču 15:00 Kronika iz obiine Gocišnica 17:00 Juršinci-Ljudski pevci se predstavijo
08:00 Kronika Iz občine Markovci 09:00 Ptujska kronika 09:30 ŠKL
10:00 Praznik Občine Lenart
12:00 Video strani
15:00 llalijanska trgovina - v iivo
18:00 Koncert KUD Študent v Majiperku
20:00 Predavanje v Sobetincih
21:00 Ujemi sanje
22:30 Polka in Majolka
program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si
I 18:30 Praznik Občine Lenart | 20:30 Oddaja iz občine Starše 121:30 Video sirani
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; inFo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Oddaja iz občine Videm 10:00 SKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martlnovanje na Vidmu 20:00 Predavanje v Sobetincih 21:00 Kronika I z občine Markovci
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Juršinci, Vidimo se v četrtek, 17. novembra, ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
v.radio-ptuj.
Winn, tüf
I Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
CITROEN C5 2.0 HDI TANDENCE	2011	9.400,00«	PRVI UST.	KOV.CRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI ACTIVE	2013	11.000,OOf	52.255 PREV.	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ AI 80 CDI CLASSIC	2010	8.800,00«	KLIMA	KOV. SIVA
OPEL 7 SEDE2EV ZAFIRA1.816V ENJOY	2006	4.400,00«	PRVI UST.	KOV. SIVA
RENAULTTWING01.216V EXPRESSION	2007	3.770,00«	KLIMA	KOV.OPEfNA
CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGAN. PLUS	2010	3.900,00«	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANESEDAN 1.9 DCIEXSP.	2004	2.790,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULTTHALIA 1.416V EXPRESSION	2003	1.390,00«	2XAIRBAG	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC	2010	5.800,00 £	SERV. KNJIGA	BEU
DAEWOO KALOS 1.2	2003	1.550,00«	SERVOVOUN	KOV. MODRA
BMW 320 D LIMUZINA	2006	8.700,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DACIA SANDER01.216V	2011	5.490,00«	31.373 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.6 16V CC	2001	1.990,00«	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE1.5 DCI EXPRESSION GT	2007	3.890,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI CARISMA1.61GLX	1998	890,00«	KLIMA	RDEČA
PEUGEOT 2071.416VTRENDY	2006	3.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT M0DUSGRAND1.216V EXPRESSION	2008	4.650,00«	KLIMA	KOV.VIOU
SUZUKI SWIFT1.3 GS	2005	3.390,00«	PRVI UST.	KOV. T. ZELENA
FIAT BRAV01.6 JTDMULTIJET	2009	4.990,00«	KLIMA	KOV. SIVA
OPEL MERIVA1.416V ESSENTIA	2006	3.690,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Silver ne™
-Naše gore Štumf-
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE
J POKLIČITE NA
27,90 EUR 080 30 25
Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika
^e\ež bo^
.cP
u
V	<ta
			OPR.	
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI	2013	17.990	1.USTNIK ODLIČEN	VeČ BARV
ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4	2012	13.490	1.USTNIK ODLIČEN	MODRA
HONDA CMC 1,4i LS KLIMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	SV. MODRA METALIC
MERCEDES BENZ C RAZRED	2004	5.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.USTNIK USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KUMA	2009	6.490	1.USTNIK ODLIČEN	RDEČ
RENAULT CLI01,5 DCIAVTOM.KLIMAALU 15 COL	2006	1.990	1.USTNIK ODLIČEN	SREBRNA
NISSAN QASHQAI	2007	8.000	1.USTNIK ODLIČEN	ČRNA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODLIČEN 4X4	SVETLO MODRA
MAZDA 5	2005	3.990	SLOVENSKI -MOD. 2006	SV. MODRA METALIC
CITROEN XSARA PICASS01,8116v	2003	1.990	1 USTNIK SLOVENSKI	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO	2013	10.990	1.USTNIK ODLIČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 5008 2,0 HDI	2012	10.990	1.USTNIK ODLIČEN	SREBRNA
AUDI Q3 2,0 TDI	2012	21.490	1.USTNIK ODLIČEN	BEU
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999	1.490	LEPO OHRANJEN	ZELENA
VW PASSAT 2.0 TDI VAR NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.USTNIKT0P OPREMA	VEČ BARV
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1.USTNIK	ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
TM
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 11. novembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
PRODAJA
SERVIS MONTAŽA
Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si
Ki «
Električni grelniki
Plinski grelniki Oljni grelniki

.......Izsuševalnikivlage .. ...
Stacionarni grelniki	Ventilatorji
Mali oglasi
STORITVE
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO, jeklena strešna, stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO hlodovino jelše, hrasta in oreha. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610 210.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav Jurič, s. p. 041 631 571.
UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, pred nesnostjo, in purice, domače reje, težke 10 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Tel. 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577.
PRODAM pujske od 38 do 40 kg in 120 kg pujsa domače reje. Tel. 02 764 2861.
HRIBOVSKI trosilnik hlevskega gnoja prodam, z dvema pokončnima valjema. Tel. 070 810 365
PRODAM 100 kg prašiče in svinjo, težko okrog 230 kg, za zakol. Tel. 755 31 21.
KUPIMO traktor, lahko Zetor, Deutz, Ursus, IMT ali podobno ter motokul-tivator gorenje Muta. Vse ponudbe na telefon 031 851 485.
PRODAM brzoparilnike (alfe). Tel. 030 929 205.
NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
CISTERNO za gnojevko, 3200-litrsko, prodam. Tel. 031 732 288.
DOM IN STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju, centralno ogrevano, z internetom. Tel. 041 428 673.
RAZNO
UGODNO prodam belo kotno kopalno kad. Tel. 02 772 58 91.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.tednik.si
IStajerskitednik I -Stajerskitednik
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, sledi ostale so povsod od dela tvojih rok.
ZAHVALA
V 87. letu je prenehalo biti srce naše drage mame, babice, tašče, tete in botre
Ivane Arbeiter
NA POSTAJO 27, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa ustna in pisno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala g. župniku naddekanu Marjanu Feslu za lepe besede in opravljen cerkveni obred ter sv. mašo zadu-šnico, pevcem za odpete pesmi slovesa, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Ivan in hčerka Marija z družino
Spi, naša mama, spi! Zapri se v tihe, globoke sanje, ki si jih sanjala vse svoje dni ...
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Vsem in vsakomur posebej, ki ste našo mamo, taščo, mater, babico in prababico
Terezijo Petek, roj. Cerk
(1922-2016)
IZ BREZOVCEV 3
pospremili na njeni zadnji poti, se z lepo mislijo ali besedo poslovili od nje, nam pa izrekli sožalje in izkazali kakršnokoli pomoč, hvala.
Otroci z družinami
Ni te več tam, kjer si bila, si pa vsepovsod, kjer sem jaz.
SPOMIN
10. novembra je minilo 10 let, odkar me je nenadoma zapustila moja babica
Ivana Zupanič
30. 4. 1945 t 10. 11. 2006
Hvala vsem, ki se je spominjate, posebno hvala pa tistim, ki postojite pri njenem zadnjem domu, jih prinesete rožice in prižgete svečko.
Vnukinja Ann-Katrin
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil
Branko Kozel
IZ VELIKEGA OKIČA 7
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite cvet, svečo ali lepo misel.
Vsi njegovi
Mestni kino Ptuj
Petek, 11. november: 16:00 Kubo in dve struni; 18:00 Negovalka; 20:00 Greben rešenih.
Sobota, 12. november: 10:00 Kino vrtiček: Bacek Jon, film in filmska ustvarjalnica Čreda volnenih ovčk; 16:00 Kubo in dve struni; 18:00 Negovalka; 20:00 Greben rešenih. Nedelja, 13. november: 16:00 Kubo in dve struni; 18:00 Greben rešenih; 20:00 Kolonija.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Vranski poletni večeri, večer z jubilanti; nastopajo: Ansambel Robija Zupana, Modrijani, Slovenski zvoki, Okrogli muzikanti, Ansambel bratov Dobrovnik, Kvintet Dori, Dan in noč, Ansambel Miha Klinca, Ansambel Braneta Klav-žarja, Celjski instrumentalni kvintet. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Čas je ne rani, ostala je z nami, misel hvaležna na te!
V SPOMIN

8. novembra je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, vnuk, nečak in bratranec
DENIS VOGRINEC
Za njim ostajata ne le praznina in žalost, pač pa tudi toplina njegovega srca, vsa njegova ljubezen in tisočero spominov na prelepe trenutke, ki smo jih delili z njim.
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi.
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti! Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
SPOMIN
10. novembra je minilo eno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila zlata mamica ter tašča
Pavla Polajžer
IZ ZIDANŠKOVE ULICE 19 A NA PTUJU
Hvala vsem, ki se je spomnite, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
V mislih vedno s teboj hčerka Nataša z družino
Mar prav zares odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Ane Zemljak
IZ TURNIŠKE ULICE 10, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Tur-nišč in Kicarja ter znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se tudi dr. Zorici Beric, Internemu oddelku Ptuj, podjetju Boxmark, podjetju VGP Drava Ptuj, gospodu župniku Benjaminu Mlakarju za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Slovenija, Podravje • V11 letih dobra petina več receptov
Lani največ receptov izdanih v Pomurju, Podravje na četrtem mestu
V Sloveniji je bilo v lanskem letu izdanih več kot 17,5 milijona receptov, največ v Pomurju, sledita zasavska, posavska in po-dravska regija. V povprečju je vsak prebivalec Slovenije prejel 8,5 recepta s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 216 evrov.
V letu 2015 je bilo izdanih več kot 17,5 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 446 milijonov evrov. Poraba zdravil je tako večja za 2 % kot leto poprej, stroški porabljenih zdravil pa so se od leta 2014 povečali za 3 %. Od leta 2004 do leta 2015 je število izdanih receptov poraslo za 21,5 %. Vsak prebivalec Slovenije je v lanskem letu v povprečju prejel 8,5 recepta s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 216 evrov, je razkrila analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje Poraba zdravil v letu 2015. Največ, kar 97,23 % je bilo izdanih zelenih receptov ter 2,77 % belih receptov: »Na zelene recepte je bilo predpisanih 2.432 različnih šifer oz. 2.412 zdravil (639 učinkovin), kar je 3 % več zdravil in 4 % več učinkovin kot leto prej. Na bele recepte je bilo predpisanih 2.151 zdravil (739 učinkovin), kar je 3 % zdravil več kot leto prej. Skupno je bilo leta 2015 predpisanih 3.010 zdravil (3 % več kot leto prej).«
Največ izdanih zdravil za bolezni srca in ožilja
Po podatkih publikacije je bilo v letu 2015 največ, skoraj 4,6 milijona, receptov izdanih za zdravila za bolezni srca in ožilja
Vsa zdravila so pogosteje uporabljale ženske
Kot še kažejo podatki iz publikacije Poraba zdravil v letu 2015, so vsa zdravila pogosteje uporabljale ženske: »Pomembne razlike v številu predpisanih receptov med spoloma pa so bile pri skupini zdravil z delovanjem na živčevje, iz skupine zdravil za bolezni prebavil in presnove in iz skupine zdravil za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni in v skupini hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje. Število receptov na 1000 žensk je bilo v skupini zdravil z delovanjem na živčevje 1,69-krat, v skupini zdravil za bolezni prebavil in presnove 1,43-krat, v skupini zdravil za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni 1,78-krat ter v skupini hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje 4,05-krat večje kot število receptov na 1000 moških.«
(26,6 % vseh receptov), dobrih 3,2 milijona receptov za zdravila z delovanjem na živčevje (18,9 % vseh receptov) in več kot dva milijona receptov za zdravila za bolezni prebavil in presnove (12,4 % vseh receptov). Več kot milijon receptov je bilo izdanih tudi za zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema, za sistemsko zdravljenje infekcij in za antiparazitike, insekticide ter repelente. V zadnjem letu je poraba najbolj narasla med zdravili z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorje, in sicer za 17 odstotkov. Ta so lani predstavljala skoraj 19 odstotkov vseh predpisanih zdravil.
Povprečna vrednost zdravil na prebivalca v pomurski regiji 247 evrov, v Podravski 220 evrov
Slovensko povprečje v letu 2015 je bilo 8.503 recepti na 1.000 prebivalcev. Največ recep-
Foto: Črtomir Goznik
tov je bilo predpisanih v pomurski regiji, kjer so zdravniki predpisali 10.456 receptov na 1.000 prebivalcev, kar pomeni 23 % nad slovenskim povprečjem. Sledi zasavska regija z 9.928 recepti na 1.000 prebivalcev, posavska regija z 9.362 recepti na 1.000 prebivalcev in podravska regija z 9.108 recepti na 1.000 prebivalcev. Sicer pa so nad povprečjem vse regije, razen osrednjesloven-ska, goriška, obalno-kraška in gorenjska. Najmanj receptov je bilo predpisanih v osrednjeslo-
Najpogosteje predpisana aspirin in lekadol
Kot je še razvidno iz publikacije, je bilo na zeleni recept v letu 2015 najpogosteje predpisano zdravilo aspirin protect 100 mg, kar predstavlja 2,89 % delež vseh predpisanih receptov, na drugem mestu je bil le-kadol (2,85 % delež vseh predpisanih receptov), sledita analgetik nalgesin ter zdravilo z vitaminom D3 (holekal-ciferol). Najpogosteje predpisani antibiotik v letu 2015 je bil amoksiklav 875 mg/125 mg. V letu 2015 so bila najpogosteje predpisana zdravila na beli recept gara-micin (gentamicin), folacin (folna kislina) in folkodin (folkodin monohidtrat). Med prvimi desetimi je kar pet zdravil iz skupine zdravil za bolezni kože in podkožnega tkiva. Med zdravili, ki so najpogosteje predpisana na beli recept, sta tudi antibiotik kloramfenikol ter antipe-ristaltik seldiar (loperamid).
venski regiji, kjer so zdravniki predpisali 7.595 receptov na 1.000 prebivalcev. Podobno sliko kaže tudi vrednost izdanih zdravil na prebivalca: »Že nekaj let zapored je vrednost največja v zasavski regiji (259 EUR/prebivalca). Vrednost je bila v letu 2015 najmanjša v osrednjeslo-venski regiji (203 EUR/prebival-ca). Slovensko povprečje v letu 2015 je bilo 216 evrov na prebi-
	Število izdanih receptov na 1000 prebivalcev v letu 2015	Povprečna vrednost izdanih zdravil na prebivalca (v EUR)
Slovenija	8.502,8	216,2
Osrednjeslovenska	7.594,6	202,7
Goriška	8.010,5	219,8
Gorenjska	8.065,8	212,9
Obalno-kraška	8.082,4	219,9
Jugovzhodna Slovenija	8.753,6	208,7
Primorsko-notranjska	8.761,4	229,2
Koroška	8.789,5	217,1
Savinjska	8.809,1	217,4
Podravska	9.107,7	220,4
Posavska	9.362,6	220,9
Zasavska	9.928,3	259,4
Pomurska	10.456,4	247,4
VIR: NIJZ		
valca, leta 2014 pa 210 evrov na prebivalca.« Medtem ko je povprečna vrednost zdravil na prebivalca v pomurski regiji znašala 247 evrov, v podravski pa 220 evrov. Sicer pa pomurska regija prednjači pri izdanih zdravilih za bolezni krvi in krvotvornih organov (558 receptov/1.000 prebivalcev), zdravilih za zdravljenje bolezni srca in ožilja (2879 receptov/1.000 prebivalcev), zdravilih z delovanjem na živčevje (2052 receptov/1.000 prebivalcev) ter zdravilih za bolezni dihal (637 receptov/1.000 prebivalcev).
Monika Levanič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobl: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO:
Napoved vremena za Slovenijo
v
Ce Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
Danes bo oblačno. Na jugu bodo že dopoldne rahle padavine, ki se bodo sredi dneva okrepile in razširile nad večji del Slovenije. Najmanj jih bo v zahodnih krajih. Po nižinah bo sprva deževalo, zvečer in v noči na soboto pa bo predvsem na vzhodu in jugu države lahko snežilo do nižin. Na Primorskem bo zvečer zapihala šibka do zmerna burja, ponekod drugod pa severni do severovzhodni veter. Sredi dneva bodo temperature od 2 do 7, na Primorskem okoli 10, popoldne pa se bo hladilo.
Obeti
V soboto bo na Primorskem povečini sončno, burja bo ponehala. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan pa se bo od zahoda delno zjasnilo. Na Štajerskem in v Prek-murju bo še pihal severni do severozahodni veter.