V Šoštanju ne bodo več šivali hlač in kril
Elkroj svoj obrat seli v Nazarje
številka 40 četrtek, 7. oktobra 1999 180 tolarjev
Precej žalostno je bilo v petek v Šoštanju. (foto: vos)
ALU-PVC okna in vrata zimski. . -„vrtovi sencila
učavničarstvo
O63 4fwa8
ISSN 0350-5561
Otvoritveni trak sta županu Srečku Mehu in predsedniku sveta KS Dragu Kolarju pomagali prerezati šolarji šentiljske šole, ki so že mesec dni srečni v svetlih,
večjih in novih prostorih šole.
0b koncu tedna bo večinoma sončno in nekoliko topleje.
ZAVAROVALNICA M A R I B 0 R
PREDSTAVNISTVO
\i poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IG0R s,p. tel.: 063/869-288 GSM: 041/599-838
ŠOŠTANJ, 1. oktobra - V petek so v proizvodnih prostorih šoštanjskega obrata nazarskega Elkroja zaposleni, predvsem so to ženske, opravili še zadnji "šiht". Vodstvo v Nazarjah se je odločilo, da proizvodnjo preseli v matično podjetje in šoštanj-ski obrat ukine. Zaposleni so bHi postavljeni pred dejstvo slab teden pred tem.
V Šoštanju so šivali predvsem ženske hlače, pa tudi krila, proiz-vodnjo pa bodo s ponedeljkom nadaljevali v Nazarjah. "Edini razlog za tako odločitev je ekonomika," je v petek pojasnjevala
direktorica Eikroja Nazarje Marija Vrtačnik in zagotavlja-la, da nihče od zaposlenih v Šoštanju zaradi tega ne bo izgubil dela, se bo pa treba v Nazaije voziti. Zaposleni so ta teden na kolektivnem dopustu oziroma koristijo proste ure. V pripravi je, kot smo zvedeli, nekak sporazum med sindika-tom in vodstvom podjetja, s katerim naj bi dorekli vse podrobnosti okoii "selitve" zaposlenih. Podpisali naj bi ga prihodnji teden.
■ mkp
VELUX
STRESNA 0KNA
Za brezplačno brošuro in cenik pokličite:
061-716-800
Strešna okna VELUX lahko kupite v trgovinah z gradbenim materialom širom po Sloveniji.
Meh je moil
Ozračje v mestni sejni dvo-rani se je na torkovi seji sveta naelektrilo le enkrat, potem pa so 32 točk dnevnega reda svetniki kon-struktivno spravili "pod stre-ho" v treh urah. Je bil za lep potek seje "kriv"kratek poduk župana Srečka Meha svetnikom v dvorani?
Zgodilo se je, ko je za govorniški oder med podajanjem pobud in vprašanj svetnikov stopil Ivan Kralj iz vrst pom-ladnikov. Med drugim je namreč vprašal, kako daleč so raziskave o krivdi za nedavnipomor rib v reki Paki, glede na to, da je v našem časopisu prebral, da je Komunalno podjetje Velenje krivdo zanikalo in da ERICO še vedno ni podal izsledkov analiz odvzete vode. Vdrugih slovenskih častnikih pa je opazil bolj udarne naslove na to temo in pod njimi verjetno izvedel še kaj več, karga je (verjetno) naved-lo, da je izza govorniškega odra vprašal odgovorne na MO Velenje, ali so možje ali ne, potem pa jih še pozvai, da, če so, "priznajo svoj greh ".
Zupan je podajanje strpno poslušal, potem pa se je kul-turno razjezil! "Ne govorite, ali smo možje ali nismo. Nihče mi ne bo rekel, da nisem mož! Ce bi bil 10 let mlajši, bi vam to tudi dokazal!"
Zato je svetnike pozval, da se držijo dnevnega reda, postavl-jajo vprašanja, podajajo pobude in niso žaljivi. Ob vsem, kar sliši na sejah sveta, je trajalo kar dolgo, da se je glasno razjezil! O tem, alije mož ali ne, pa mnogi, predvsem voliv-ci, ki so ga tudi na zadnjih volih'ah množično podprli, zago-tovo ne dvomijo.
■ bš
9770350556014
2 MS VAS
DOGODKI
7. oktobra 1999
novice
Poudarek "na" rabi energije
VELENJE - Kot že vrsto let meseca oktobra bodo tudi letos raziskovalci Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje izvedla pro-jekt "Varujmo in ohranimo Saleško dolino". Okoljevarstveno izobraževanje bo tudi tokrat namenjeno sedmošolcem vseh šol v Dolini.
Letos bodo projekt izvedli v enem dnevu; najprej bodo ucenci prisluhnili enournemu predavanju, sledile pa bodo 2 urne terenske vaje. Spoznali bodo predvsem pridobivanje električne energije v Šaleški dolini, poškodbe okolja kot posle-dice le-tega in njihovo saniranje. Poudarek bo na rabi energi-je v naši državi...
Do 15. novembra bodo potem sedmošolci morali izdelati plakate na temo projekta, projekt pa bodo zaključili z okroglo mizo, ki bo konec novembra letos.
■ bš
redstava, priznanja in živ-žav
SALESKA DOLINA - Medobčinska zveza prijateljev mla-dine Velenje tudi letos ni pozabila na tiste, zaradi katerih je ustanovljena. Na otroke. Čeprav so glavne prireditve ob tednu otroka že nekaj let v času festivala Pike nogavičke, ki je nastal ravno zaradi otrok, so tudi v teh dneh poskrbeli za nekaj otro-kom zabavnih dogodkov, na včerajšnji redni seji sveta MZPM Velenje pa so določili tudi dobitnike priznanj, ki jih zveza že vrsto let podeljuje odraslim, zaslužnim za lepšo mladost naših nadebudnežev. Do zaključka redakcije žal imen nismo uspeli izvedeti.
In kaj so pripravili najmlajšim? V ponedeljek, na svetovni dan otroka, so vsi prvošolčki obiskali velenjski kulturni dom in si ogledali njim namenjeno predstavo kot darilo ob vstopu v novo življensko obdobje. Včeraj popoldne je v Mladinskem centru Velenje ponovno zaživela Sredina peta, ustvarjalne de-lavnice za otroke. Jutri v Šoštanju "Ta veseli dan", pravi otroški živ - žav, kjer bodo prav tako poskrbeli za številne ustvarjalne delavnice, glasbo in zabavo.	■ bš
Sekcija turističnega prijateljevanja
SLOVENSKE KONJICE - 1\iristični delavci iz Slovenskih Konjic so pred nedavnim pripravili ustanovno skupščino sek-cije turističnega prijateljevanja v okviru evropskega združenja karnevalskih mest FECC. To združenje vključuje preko 700 mest, iz Slovenije pa so trenutno člani Ptuj, Mozir-je, Cerknica, Maribor in Slovenske Konjice.
Srečanja sta sc udeležila tudi predsednik evropskega združenja Henry van den Kron in predsednik slovenske turi-stične zveze dr. Marjan Rožič., od predstavnikov slovenskih mest pa ob gostiteljih še Cerkničani in Mozirjani. Skupno so ugotovili, da je tudi takšen način povezovanja slovenskega tu-rizma potreben in da bodo svoja hotenja najlažje udejanili v povezavi s turistično - informacijskimi centri, zato bodo v Mo-zirju pospešili njegovo ustanovitev.
Že priprave na pustovanje 2000
PTUJ - Istega dne in z istimi gosti je TIC Petovia Vivat na Ptuju pripravil še novinarsko konferenco, na kateri naj bi me-sta, ki so vključena v evropsko združenje karnevalskih mest, predstavila svoje propagandno gradivo. Zal sta to storila le Ptuj in Mozirje, ki se na prihodnje pustne prireditve že pri-pravljata.
Zlasti pestro bo na Ptuju, kjer bo ob 40 - letnici kurentova-nja kar 20 - dnevni spored, ki bo vključeval tudi strokovne po-svete o kurentu, tu bo evropsko srečanje kurentov in njemu podobnih mask, tretjič zapored pa tudi srečanje slovenskih av-tohtonih pustnih skupin.
Za svoje zloženke sta bila ptujski kurent in mozirski pust deležna lepih pohval, sicer pa v Mozirju že načrtujejo pustova-nje, ki s svojim 109 - letnim izročilom potrjuje, da slovenski simbol pustnega časa ni samo kurent, marveč tudi drugi, manj "strašni" in vsebinsko polnejši liki.	■ jp
V nedeljo 5. Lenartov sejem
REČICA OB SAVUI - Tbristično društvo Rečica ob Savinji bo v nedeljo že petič zapovrstjo priredilo Lenartov sejem, iz-virno narodopisno prireditev, ki ji daleč naokrog ni enake in ki jo namenjajo 414 - letnici podelitve trških pravic in prvih sejmov v tem kraju.
"Milostni gospod Ivan Tavčar so nam to pravico davnega leta 1585 podelili, tako smemo v našem lepem trgu sejmariti in trgovati," so zapisali na vabilo.Posebej privlačno otvoritev sej-ma z dvigom trške zastave bodo začeli ob 9.00 in jo ponovili ob 14.00. Če bo vreme slabo, bo sejem prihodnjo nedeljo, torej 17. oktobra.
Na sejem še vabijo vse obrtnike in rokodelce, seveda pa pr-votne zasnove sejma tudi tokrat ne bodo spremenili, zato na sejmu ne bo cenenega kiča in podobnih reči, ki pač ne sodijo na takšen sejem. Kot vedno doslej, bo tudi letos moč marsikaj kupiti, barantati za ceno, ali si preprosto ogledati, kako so "glihali" in kupčevali nekoč, pripravljajo pa tudi zanimive in šaljive prikaze nekdanjih običajev.
jP
v enem
stavku
Gospodarstveniki o letošnjih rezultatih in DDV
Kljub brezposelnosti nezasedena delovna mesta
Na drugi seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice so namenili osrednjo pozornost aktualnim gospodarskim gibanjem, ocenili pa so tudi, kako nanje vpliva davek na do-dano vrednost.
To področje pomembno prispeva k izvoznim prizadevanjem slovenskega gospodarstva. Do kon-ca letošnjega polletja so podjetja iz tega okolja iz-vozila za skoraj 46 milijard tolarjev (244 milijonov dolarjev) izdelkov in storitev, največ velenjska, za skoraj 40 milijard tolarjev (205 milijonov dolarjev), in so tako ohranila izvoz na lanski višini. Uvoz je še naprej mnogo nižji od izvoza. Podjetja so uvozila za 31 milijard tolarjev (slabih 170 milijonov dolar-jev) izdelkov in s tem vsaj malo popravila slabo slo-vensko pokritost uvoza z izvozom.
Do konca junija so našteli v občinah Savinjsko -Šaleške regije 10.846 turistov kar je 5 odstotkov več kot leto poprej, ti pa so prenočili 41.576 krat.
Skupaj je bilo v podjetjih tega območja zaposle-nih 580.356 delavcev, kar je štiri odstotke manj kot leto prej. Neto plače na zaposlenega so nekoliko pod slovenskim povprečjem, znašale pa so 99.510 tolaijev.
Franjo Bobinac, član uprave Gorenja je pove-dal, da so rezultati, ki jih dosegajo v tem največjem slovenskem proizvodnem podjetju in največjem neto izvozniku, dobri in to kljub temu, da je na začetku leta kazalo slabo. Na slabšo prodajo je v veliki meri vplivala vojna na Balkanu. V drugi pol-ovici leta je prodaja precej porasla, tako da so zdaj že ujeli začrtani trend in računajo, da bodo smelo zastavljene proizvodne in prodajne načrte v celoti uresničili.
Srdan Arzenšek, direktor velenjske enote Re-publiškega zavoda za zaposlovanje, je izrazil zado-voljstvo, da podjetja v tem okolju ne razrešujejo težav z odpuščanjem delavcev. Tako se je nezapo-slenost od decembra lani zmanjšala za 7,8 odstot-ka. Seveda pa so ta gibanja zelo različna in se bo ta odstotek, sedaj, ko se bo na zavodu prijavila nova generacija mladih, ki so zaključili izobraževanje, spet nekoliko povečal. Prav tako pa tu tudi še niso zajeti tisti, ki so izgubili delo v šoštanjski enoti IUV.
Vili Ensenhut, direktor BSH Hišnih aparatov iz Nazarij, je izpostavil velike težave, ki jih imajo pri zaposlovanju delavcev, ker je njihova proizvodnja sezonskega značaja. Zaradi tega so v prvi polovici leta delavci ob petkih doma, v drugi polovici leta pa koriščene ure nadoknadijo. V tem času bi lah-ko zaposlili še veliko dodatnih delavcev, ki pa jih, kljub precejšnjemu številu prijav na Zavodu za za-poslovanje, ne uspejo dobiti.
Na pomanjkanje ustreznih kadrov je opozoril tudi Milan Forštner, direktor Forija, ki je opozoril tudi na to, da med tistimi, ki jim jih napoti zavod za zaposlovanje, pogosto ni interesa za delo.
Srdan Arzenšek je prisotne seznanil s premalo izkoriščeno možnostjo usposabljanja za določeno
delo, ki ga lahko organiza zavod v sodelovanju s podjetji (nekaj takih primerov so uspešno ures-ničili), poudaril pa je tudi, da bi morala podjetja svoje kadrovske potrebe bolj dolgoročno načrtova-ti. Kadrovskega štipendiranja, ki lahko pomembno vpliva na zagotavljanje potrebnih kadrov, skorajda ni več.
Gospodarstveni ugotavljajo, da uvedba davka na dodano vrednost ni bistveno vpivala na njihovo poslovanje in tako ni tudi povpraševanja po kredi-tih, ki jih je v ta namen pripravila Banka Velenje. Poudarili so tudi, da je davčna inšpekcija, ki je ob-iskala nekatere kolektive, zelo "produktivno ukre-pala", saj je podjetjem predvsem svetovala ob ne-jasnostih. Tisti, ki imajo teijatve do države (med njimi je največje Gorenje), so izrazili bojazen nad dolgimi roki poravnave teh obveznosti, ki jih bodo pahnili, če država obveznosti ne bo sproti poravna-vala, v velike likvidnostne težave. Veliko zaskrblje-nost pa je nad novimi pogoji gospodaijenja izrazila direktorica Figara Milica Tičič (frizerstvo, pralni-ce), saj so se znašla storitvena podjetja, ki so davčni zavezanci, v primeijavi z zasebniki, ki to ni-so, v neenakopravnem položaju, saj lahko delajo ti z mnogo nižjimi cenami. Že itak pa je to dejanost na področju katere, se pojavlja največ šušmarstva.
Člani upravnega odbora so opozorili na še ved-no odprta vprašanja obdavčitve finančnih sredstev, neusklajenost pravilnika z zakonom glede vsebine računov, izdajanja računov končnim potrošnikom, ki so davčni zavezanci, obdavčitve embalaže in po-sameznih vrst medicinske opreme...
Srečanje malega in velikega go-spodarstva
Dogovorili so se da bodo tudi letos organizirali srečanje malega in velikega gospodarstva in skušali na ta način izkoristiti možnosti pridobitve dodat-nih del malim podjetjem in zasebnikom. Lansko tovrstno srečanje je bilo uspešno, med drugim pa so velika podjetja predstavila malim, kjer vse bi lahko ta sodelovala v njihovi reproverigi. Letošnje srečanje bo novembra, bo pa tako vsebinsko kot strokovno še bogatejše.
Podpora Savinjsko-šaleški regiji
Veliko pozornosti so namenili tudi regionali-zaciji Slovenije. Četudi si to okolje prizadeva, da bi dobilo ob novi delitvi Slovenije, svojo regijo in da že sedaj zelo uspešno deluje nekaj institucij, tega v uradnih dokumentih ni. Znova so ocenili, da je to okolje tako specifično, da bi interese težko usklajevali v predvideni Savinjski regiji (združevala naj bi območje od hrvaške meje pa vse do Rinke), zato si bodo tudi v prihodnje pri-zadevali, da zaživi takoimenovana Saša. Možnosti interesnega gospodarskega sodelovanja pa vidijo tudi na področju Koroške.
■ Mira Zakošek
MARIB0R- Na Lentu sov nedeljo že trinajstič obrali najstarejšo trto na svetu, trgat-ev je spremljalo preko tisoč Ijudi, obrali, stehtali in zmleli so 27 kilogramov grozdja s kar 18.7 odstotki sladkorja, kar je poleg starosti nova znameni-tost stare trte, vinski mošt pa bodo donegovali in ustekleničili v Vinagovi kleti.
LJUBLJANA - V drugem krogu uvajanja devetletne šole naj bi samo novi prvi razred uvajalo 50 šol, samo sedmi 7, oba skupaj pa 5 šol, torej se bo 42 šolam, ki so letos začele postopno uvajati devetletko, pridružilo novih 62, vlogo za pridobitev dovoljenja pa je tre-baoddati do 30. marca 1990. MARIB0R - Septembrska košarica živil, ki jo za en mesec potrebuje tričlanska družina, stane v povprečju 41.936 tolarjev, na člana družine najmanj 13.978 tolar-jev, ali 465 tolarjev na dan, pri tem je treba kupovati le najcenejše izdelke, sadje in zelenjavo pa na tržnici, najcenejša je košarica v Mari-boru (37.513), najdražjav Ljubljani (46.271). N0V0 MEST0 - Predstavniki občine Gornja Radgona in Območnega združenja Rdečega križa so Novemu Mestu izročili dobrih 10 ton prvovrstnih jabolk za ozimnico, kot pomoč po uničujoči toči, ki je prizadela to področje, jabol-ka pa bodo razdelili najbolj ogroženim področjem Novega Mesta, Žužemberka in Mirne peči.
N0VA G0RICA- Na račun 24 občin iz treh zaokroženih tur-ističnih območij, v katerih je sedem igralnic s pridobljeno koncesijo, je država že nakaza-la 302 milijona tolarjev po zakonu na srečo in odredbi o določitvi zaokroženih turističnih območij, od tega je 133 milijonov tolarjev dobila občina Nova Gorica.
Bo Paka poganjala nove elektrame
Vprašanje se zdi komu čudno, je pa zadeva lahko posredno resnična. Paka je seveda prešibka, da bi lahko sama poganjala vodne elektrarne, lahko pa to dela prek Savinje in Save. In na Savi že precej časa načrtujemo še pravo novo verigo petih hidroelek-trarn. Resne razprave so padle ravno v čas, ko nekateri pri nas opozarjajo na to, ali v Slovenji še sploh potrebujemo nove elek-trarne. Alijih nimamo že celo preveč. To je še posebno aktualno _ zdaj, ko je pred vrati svobodnejše kupovanje električne energije. Ze res, da bomo navadni Ijudje še vedno primorani kupovati domačo (drago) elektriko, večji odjemalci sijo bodo lahko privoščili iz tujine. In to po precej nižji ceni. Zaradi takih (in ekoloških) dilem je padla že zamisel o gradnji nove trboveljske termoelektrarne, saj naj bi zadostovali tisti "premogarski" bloki, ki so že, predvsem v Šoštanju. A ker dokončnega odgovora na vprašanje, nove elek-trame da ali ne, še ni, tečejo naprej postopki za gradnji savskih elektrarn. Posla se ne bi lotili sami, pomagali naj nam bi avstrijske firme. Vprvifazi to naj ne bi imelo nobene zveze z avstrijsko zahtevo po zaprtju nesrečne krške nuklearke, kije tako velik trn v avstrijski peti, a se nikoli ne ve. Tipogovori z avstrijskimi partnerji še trajajo, so pa vsekakor mirnejši od tistih, ki zadevajo drugačne konjske sile. Za postavne lipicance gre seveda. Ne gre in ne gre jim v račun, da bi ta vrsta konj pripadala Slovencem. Saj so vendar ponos Dunaja, Avstrije. Ali bomo v tem sporu potegnili kratko mi ali oni, se še ne ve. Res pa je, da imajo naši severni sosedje več vlečnih konj. Voz z njihovimi stališči namreč pomaga vleči tudi Evropska unija.
V energetski dilemi nekateri zastavljajo tudi vprašanje, katere-
mu vini dati prednost. Predvsem tam, kjer je moč uporabljati različne vire. Ponekod že kurijo različne odpadne snovi, tudi slamo. Naš kmetijski minister si je pred dnevi na avtopoligonu pri bližnjem Sempetru celo sam ogledal, kakoje moč za pridobivanje energije uporabljati različne odpadke, ki nastajajo v gozdovih. Tak-ih odpadkov pa je pri nas vse več, saj za naše gozdove vse manj skrbimo. Tudi če odmislimo, da bi se komu splačalo kuriti le take odpadke, ki kar tako ležijo po gozdovih,, in štejemo le tiste, ki nas-tajajo pri podiranju drevja, težav s surovino ne bo. Drevesa pri nas še vedno veselo padajo. Kontrole je malo in mnoga zelena drevesa padajo na črno. O energiji govorimo seveda tudi, ko govorimo o boljših cestnih povezavah. Boljše ceste, manjša poraba goriva. Seveda pa tudi velja: daljša oziroma počasnejša gradnja cest, večja poraba goriva. In pri na smo gradnjo avtocestnega križa karprecej upočasnili, omislilipo smo si tudi vrsto novosti, ki gradnjo dražijo. Pravijo, da predori na območju Trojan ceste med Celjem in Ljubl-jano ne bodo dodatno podražili, ker so jih pač zasnovali kot najbolj smiselne, bo pa potrebne karprecej energije, da bodo ti predori ustrezno varni. Po nesrečah v predorih, ki smo jim bili letos priča v tujini, so zahteve za varnost še večje. Da bi prišli varno v belo Ljubljani pa si mi z vzhodnega perifernega dela države vsekakor želimo.
Za konec se spustimo še na nižji energetski nivo. Pri nas te dni mnogi izgubljajo energijo z iskanjem gob. Pri tem seveda velja še posebna previdnost. Sicer lahko ostanejo popolnoma brez (življen-jske) energije.
■ (k)
tVAŠ ČAS izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Veienje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 S!T, mesečna naročnina 675 SIT, trime-sećna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovomi urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Bojana Spegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 89817 50, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš ćas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
7. oktobra 1999
DOGODKI
W čiis 3
VIŠJI DNEVNI LIMITI
7. seja sveta MO Velenje končana v rekordnem času
Cene za komunalne prispevke previsoke?
V torek dopoldne so se pr-vič po poletnih počitnicah na seji sešli velenjski svetniki. Že tako obsežen dnevni red, v katerega so ob sklicu zapisali 29 točk, so na seji razširili še s tre-mi točkami. Kljub temu pa so mirno in zelo ustvara-jalno sejo končali v do-brih treh urah. Že pri številu vprašanj in po-bud svetnikov se je poznalo, da se ti niso sestali skoraj tri me-sece. NabralO se jih je veliko, največ spet povezanih z lokal-nimi problemi v posameznih krajevnih skupnostih. Kot prvi jih je cel niz zastavil Franc Se-ver, ki ga je zanimalo tudi to, kdo pobira najemnine za oglaševalne table na javni raz-svetljavi, koliko je stala zasta-va, ki so jo na občini izobesili ob praznovanju 40-letnice me-sta; postavil je nekaj vprašanj o oddaji z razpisom objavljenih del za MO Velenje in na koncu podal pobudo, da se v Vinski Gori na novo postavijo table, ki označujejo začetek naselja. Ker jih trenutno ni, je dovolje-na hitrost 90 km/h, kar je veli-ko preveč. Na to temo je dal pobudo tudi Herman Arlič, ki je povedal, da so Škalčani jez-ni, ker je tabla za konec naselja postavljena sredi vasi. "Če ne boste kaj naredili, vam povem, da bo tabla padla!," je bil od-ločen. Herman Klemenc je v imenu Kavčanov opozoril, da so zaradi plazu že leto dni odrezani od mesta in da je še vedno ogrožena varnost njiho-vih šolarjev, ki na šolski avto-bus čakajo na dveh zelo izpo-stavljenih krajih, vprašal pa je tudi, koliko je mestni proračun odštel za proslavljanje 40-let-nice in tekmovanje Entente Florale. Na pereč plaz so opo-zorili tudi iz KS Gorica, kjer ogroža stanovanjski blok. Zeleli so, da občina obvesti strokovne službe, ki še vedno izdelujejo raziskave o sanaciji, da bodo soodgovorne za.more-bitno nastalo škodo, če narava spet preseneti...
"Nujna pomoč" v fi-nančnih težavah
Med pobudami svetnikov smo slišali tudi, da je sicer vzorno zastavljena in delujoča služba
nujne pomoči v velenjskem zdravstvenem domu v fi-nančnih težavah, ker ji mestni proračun ne zagotavlja dotoka sredstev, ki naj bi jim ga po leta 1996 sprejetih aktih. Direktor zdravstvenega doma in mestni svetnik Jože Zupančič je pove-dal, da bi še letos potrebovali 15 milijonov tolarjev, kar bi predstavljalo 60% celotnega zneska za delovanje. Če pro-račun denarja nima, je kot rešitev, ki tudi njemu ni všeč, predlagal začasno ukinitev dežurne zobozdravstvene am-bulante, za katero mestni pro-račun prispeva 4 milijone SIT, in preusmeritev tega denarja za delovanje službe nujne po-moči.
Imenovanja, odprodaje in stare evidence
Svetniki so v nadaljevanju ime-novali člane Sveta za socialno delo in Sveta za varstvo porab-nikov javnih dobrin, ki bo od-govarjal tudi na zastavljena vprašanja občanov o porabi družbenih sredstev. Zanimivo je, da dosedanji odbor za ta vprašanja, ki so ga preimeno-vali v svet, ni prejel še prav no-benega vprašanja občanov. Imenovali pa so tudi komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij mestnih funkcionaijev s prido-bitno dejavnostjo. V nadaljevanju so skoraj brez razprav soglašali z odprodajo zemljišč za gradnjo dveh ga-ražnih hiš in dveh večstano-vanjskih objektov. Zemljišča bodo sedaj ponujena v odkup najboljšemu ponudniku preko javnega razpisa. Na torkovi seji so sprejeli tudi vrednost točke za izračun na-domestila za uporabo stavbne-ga zemljišča ter povprečno gradbeno ceno za leto 2000. Povišali za jih za letos predvi-deno stopnjo inflacije, ki znaša 8%. Ob tcm so sprejeli pred-log Franca Severja, da v letu dni, do sprejema novih cen za naslednje leto, pripravijo nove izračune dejanske porabe na posameznih področjih. Seda-nje namreč delajo na eviden-cah iz leta 1987. Slišati pa je bi-lo tudi očitke, da so te cene previsoke in nestimulativne za
Poslanska vprašanja in pobude
Ali je v Velenju premalo policistov?
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Bojan Kontič je predstavnikom vlade zastavil vprašanje, s katerim je zahteval od ministrstva za notranje zadeve odgovor, ali kadrovska zasedba policijske postaje v Velenju ustreza njihovim strokovnim kriteri-jem, s pomočjo katerih določajo potrebno število policistov na posameznih območjih. Namen vprašanja ni bilo ocenjevanje dela policistov v Velenju, ampak opozorilo, da je njihova prisotnost na neprometnih površinah premalo opazna. Vzrok zato pa najveijet-neje tiči v premalem številu zaposlenih. Na odgovor še čakamo.
Cesto Velenje - Arja vas je potrebno obnoviti, ne le označiti!
Že nekaj časa je ena izmed najbolj prometnih cest na delu, kjer jo je v neurju spodjedla voda, urejena z delno zaporo, in sicer na dokaj nepreglednem mesfu. Zato je poslanec Bojan Kontič ministrstvu za promet in zveze podal pobudo za sanacijo tega dela cestišča. Po zagotovilih Direkcije za ceste je strokovna sanacija tega dela cestišča v pripravi.
novograditelje, ki morda tudi zato "uhajajo" v druge občine. Občina je dobila odlok o kate-gorizaciji občinskih cest, ki ga je odobrila tudi republiška di-rekcija za ceste, v primestnih krajevnih skupnostih pa so imeli ob sprejemanju še vedno nekaj pripomb nanj. Zato to, kljub odloku, ostaja nedo-končana tema.
Mestni arhitekt ne ve, kaj "raste" v mestu
Skoraj brez razprav so svetniki sprejeli odlok o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje, s čimer so dali zeleno luč za postavitev prizid-ka k restavraciji Klub. Stavba je namreč pod spomeniškim varstvom, zato prizidki po prejšnjem ureditvenem načrtu niso bili dovoljeni. Upravna enota je zato izdala negativno odločbo, čeprav brez prizidka v obnovljeni restavraciji nimajo
kje namestiti klimatskih na-prav, želijo pa si postaviti tudi lep zimski vrt. Sedaj so dani vsi pogoji. Tudi z zasteklitvijo spodnjega dela steklene direk-cije Premogovnika so se stri-njali, ob tem pa je mestni arhi-tekt Marko Vučina opozoril, da ima lokalna skupnost pre-majhno moč in vpogled nad iz-dajanjem gradbenih dovoljenj in soglasij, ki jih izdaja državna uprava. Zato velikokrat niti ne vedo, kaj vse se v mestu gradi in "dogaja".
V Polonci bo pol Ježka
Svetniki so se strinjali z ukinit-vijo dveh enot vrtca Velenje. Prostore bivše Polonce, ki so v pritličju stanovanjskega bloka, bodo začasno namenili varo-vancem Varstveno delovnega centra Ježek, ko bodo ti dobili svoj novi dom, pa bodo v njem uredili invalidsko stanovanje.
■ Bojana Špegel
Cenjene uporabnike bančnih avtomatov obveščamo, da so se s 1. oktobrom 1999 spremenile višine dnevnih limitov pri dvigu gotovine na bančnih avtomatih, in sicer:
*	lahko imetniki zlatega računa dnevno dvignejo do 100.000,00 SIT,
*	imetniki običajnega tekočega računa do 50.000,00 SIT,
*	imetniki študentskega računa pa do 40.000,00 SIT dnevno.
Za imetnike gotovinskih računov, prvih računov in imetnike tekočih računov z mesečnimi prilivi pod 70.000,00 SIT velja tudi v bodoče dnevni limit v višini
30.000,00 srr.
Povečanje dnevnih limitov pri dvigovanju gotovine velja samo znotraj mreže bančnih avtomatov posamezne banke, kar pomeni, da lahko komitenti Banke Velenje, d.d, Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke zgornje zneske dvigajo samo na BA naše banke.
bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Seja sveta občine Smartno ob Paki
Vrtec bo dražji
Šmartno ob Paki, 4. oktobra -Po treh mesecih počitnic so šmarški svetniki znova sedli na sedeže v mali dvorani tam-kajšnjega kulturnega doma. Med 10 točkami seje sveta jih je najbolj "zaposlila" predla-gana 21-odstotna podražitev cene programov v šmarškem vrtcu Maja. Čeprav so vsi po vrsti zmajali z glavo, so pred-lagano povišanje sprejeli. No-ve ekonomske cene bodo ve-Ijale od 1. oktobra dalje in naj bi ostale nespremenjene vsaj do 1. septembra leta 2000. Vesna Žerjav, ravnateljica vrt-ca Šoštanj, kamor sodi tudi enota Maja, je svetnikom že v uvodnih razmišljanjih pravza-prav odgovorila na temeljno vprašanje, zakaj takšno po-višanje. Povedala je, da so svetniki zadnjo podražitev programov v vrtcu sprejeli aprila lani in da kljub varčne-mu gospodarjenju z njo ne po-krivajo stroškov. Izgubo, ki je nastala lani predvsem zaradi
velikega izpada otrok v počit-niških mesecih, sta pokrili so-ustanoviteljici (občini Šoštanj in Šmartno ob Paki) iz pro-računskega denaija. Primanj-kljaj so izkazovali tudi ob kon-cu letošnjih šestih mesecih, ki pa bo ob devetmesečju zaradi izpada v počitniških mesecih in tudi uvedbe davka na doda-no vrednost še višji. "Zaveda-mo se, da je podražitev za starše 113 otrok huda, vendar drugega izhoda ni." Do podo-bnega spoznanja so v dokaj burni razpravi prišli tudi svet-niki sami. "Naša občina je so-ustanoviteljica Vrtca Šoštanj. Šoštanjski svetniki so višje ce-ne sprejeli novembra lani, ce-ne pa morajo biti, po sprejetih aktih, v vseh enotah Vrtca Šoštanj enake. Torej postav-ljeni smo pred dejstvo," je med drugim v razpravi ugo-tavljal Bojan Kladnik. Frančišek Berdnik je vprašal, ali bo ob tako visokih cenah programov vrtec še poln,
sploh glede na plače staršev otrok. Vesna Zeijav je pove-dala, da najvišje ekonomske cene (več kot 48 tisoč tolaijev) starši ne plačajo v celoti, ker večina med njimi sodi v drugi oziroma tretji plačilni razred. Ti pa plačajo le 15 do 20-odstotkov ekonomske cene. Razliko mora pokriti sousta-noviteljica vrtca. Jožeta Robi-da je zanimalo, ali bodo imeli v občini enega najdražjih vrt-cev v Sloveniji. Zeijavova se je na njegovo vprašanje od-zvala z - ne, kajti cene v vrtcih naj bi povsod dvigovali v teh mesecih. Dejstvo pa je, da je majhen vrtec dražji od velike-ga. Župan občine Ivan Rakun pa je svetnike seznanil, da bo predstavljala predlagana po-dražitev hudo breme za občino samo, saj bo morala za tega proračunskega porabnika nameniti še dodatnih pri-bližno milijon tolaijev. Toliko naj bi namreč znašala razlika med prispevki staršev otrok,
vključenih v vrtec in novo eko-nomsko ceno. Na naslednji se-ji sveta naj bi obravnavali re-balans letošnjega proračuna in takrat naj bi bilo tudi zna-no, kje bodo ta denar "našli". Novo ekonomsko ceno so v Vrtcu Šoštanj, po besedah Zeijavove, izračunali na osno-vi metodologije republiškega ministrstva za šolstvo in šport. Za otroke od 1 do 3 leta staro-sti, vključene v celodnevni program, znaša 48.239 SIT, za drugo starostno skupino (od 4 do 7 let) 44.492 tolarjev. Za otroke, vključene v skrajšan program, pa 37.661 SIT za pr-vo ter 34.057 tolaijev za drugo starostno skupino. Konkretno za starše predstavlja 21-odstotno povišanje cen pro-gramov od dobrih 1000 do 6000 SIT več na položnicah (odvisno od plačilnega razre-da). Več s seje sveta bomo po-ročali v naslednji številki Našega časa.
Utp
Naravno zdravilišče Terme Topolšica
Tudi to sezono "rešili" dontači gostje
V naravnem zdravilišču Terme Topolšica so ob pregle-du doseženih finančnih rezul-tatov poslovanja v letošnjih osmih mesecih nadvse zado-voljni. Število nočitev, ki so jih zabeležili v tem času, je sicer podobno lanskemu, a so zara-di različnih vplivov kombini-rane dejavnosti zdravilišča (medicinske in turistične) fi-nančni rezultati bistveno boljši.
Tujih turistov, ki so pre-nočili v hotelu Vesna, je bilo v
primerjavi z enakim lanskim obdobjem tokrat manj, njiho-vo vrzel pa so v večji meri kot pretekla leta zapolnili domači gosti. Od 38 tisoč nočitev v ob-ravnavanem obdobju so jih ti ustvarili kar 70 - odstotkov, preostalih 30 pa gostje pred-vsem iz sosednje Avstrije in Nemčije. Rekorden mesec po številu nočitev je bil avgust, ko so presegli številko 6000.
Po besedah direktorice Term Topolšica Lidije Fijavž Špeh, so podobno kot v dru-
gih slovenskih turističnih kra-jih, tudi pri njih sezono rešili domači gostje.
Obeti do konca tisočletja so dobri, pravi Fijavževa. Sep-tembra naj bi dosegli blizu 6000 nočitev, oktober in no-vember bosta (vsaj za zdaj ta-ko kaže) nekoliko manj uspešna, zelo veliko pa si obe-tajo od decembra.
Z vso vnemo se v zdravi-lišču pripravljajo na začetek zelo zahtevne in pomembne naložbe, vredne več milijonov
nemških mark. Ekipa, ki pri-pravlja dokumentacijo za iz-gradnjo zunanjih bazenskih površin, bo v naslednjih dneh oziroma takoj po obravnavi teme na seji nadzornega sveta zdravilišča vložila vlogo za pri-dobitev lokacijskega in grad-benega dovoljenja. Dela naj bi začeli izvajati ob koncu priha-jajoče zime, v prvih dneh mar-ca prihodnje leto.
mtp
4 NilŠ VAS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
7. oktobra 1999
Kakšne možnosti za nadaijnji razvoj ima Šoštanj in njegovo gospodarstvo?
v
Občina Soštanj, po površini največja med tremi občinami, "izpeljanimi" iz nekda-nje občine Velenje, meri skoraj 96 kvadratnih kilometrov. Vnjejživi pribllžno 8.100 preblvalcev. Med večja podjetja v občini sodita Termoelektrama Šoštanj in Gore-nje Notranja Oprema, TUŠ - Tovama usnja Šoštanj, dolga leta slmbol Šoštanja, je že pred časom zaprla vrata, šoštanjskl obrat nazarskega Elkroja pa prav v tem tednu seli svojo proizvodnjo v matično občino... Tako na pamet, ampak samo na pamet, dobi človek vtis, da Šoštanj stalno nekaj izgublja, ali pa da
tem ko pravega razcveta na tem področju ni čutiti.
Po drugi strani pa nekatera dogajanja v obcini, novogradnje, zlasti na stanovanj-skem področju, le nakazujejo, da se premika. Kaj se pravzaprav dogaja in kako na sedanji poiožaj giedajo nekateri Šoštanjčani, ki so z njim tesno povezani? Kje vi-dijo možnosti nadaljnje rasti? Pribiižno taka vprašanja smo imeli v mislih, ko smo izbirali sogovornike za to precej nehvaležno temo.
Sogovorniki z razlogom
Nismo jih izbrali naključno. Vsak je "zraven" z razlogom, vsak po svoje pomaga sestav-ljati mozaik, ki ni zgolj belo -črn.
Edo Vučina, kot član komisije za okolje in prostor in kot "glavni" za to področje tudi v Upravni enoti Velenje. Pova-bili smo ga, ker Soštanjčani zelo radi poudarjajo, da so v
matični tovarni odločili, da šoštanjsko enoto "preselijo" v Nazarje, s čimer pa so v občini, med ljudmi in med za-poslenimi, povzročili precej negativnih reakcij. Jaroslava Vrtačnika, direk-torja slovenskega giganta Ter-moelektrarne Soštanj, na ka-terega se običajno (tak je vtis) obračajo vsi, ki bi si v kraju (v krajevnih skupnostih) želeli kaj postoriti, pa računajo, da bo pomagal. Zanimalo pa nas
tično okolje, nihče od 90 do-slej zaposlenih v Soštanju, ne bo izgubil dela, ampak da bo-do z njim v ponedeljek (11. oktobra) zgolj nadaljevali na drugi lokaciji, je bilo to dej-stvo za nekatere Soštanjčane hud udarec. S tem občina spet izgublja, pravijo. Se posebej ogorčen je bil eden od njih, ti-sti, ki nas je klical v petek, ko so v Soštanju ženske še za-dnjič sedle za šivalne stroje v Soštanju: "Tu bi kdo iz Sošta-
razširile govorice. Mi jih ne bi širili in z njimi dodatno prili-vali olja na ogenj. Koliko držijo, se bo tako ali tako dalo kmalu preveriti.
Šoštanjsko gospodarstvo v krizi? Ne! Ja?
Kdo bi si mislil, da je največji kritik vsega, kar se v Šoštanju dogaja - sam zase pravi, da ni "največji", je pa najbrž najbolj pogost, Peter Rezman, pravi, da zaradi stanja v nekaterih podjetjih še ni mogoče na splošno trditi, da je šoštanjsko gospodarstvo v celoti v krizi. "V Šoštanju je eno največjih državnih podjetij, elektrarna, ki pomeni precejšnjo gospo-darsko stabilnost za občino. Res pa je, da zaposluje relativ-no malo Šoštanjčanov," doda-ja. Dolgoročno bi moralo, po njegovem, šoštanjsko občino bolj skrbeti položaj Premo-govnika Velenje. "Saj je zna-
Kam sploh gre -navzdol ali navzgor?
razvoju omejeni samo zato, ker nimajo sprejetih dolgo-ročnih planskih dokumentov, ker ne morejo graditi. "Res je, da je ta hip iz cele občine blizu 200 uradno vloženih pobud prebivalcev, ki bi radi gradili, pa nimajo možnosti za to. Vendar bodo vsi ti s spremem-bo plana to možnost dobili," pravi.
Petra Rezmana, kot največje-ga kritika vsega, kar se v Šoštanju dogaja. "Tako hudo pa spet ni," je zavrnil našo oznako. Ampak beseda kritik je bila v tem primeru izrečena kot nekaj pozitivnega, kot ti-sto, kar lahko spodbuja razvoj in ne pusti, da zastane. Marijo Vrtačnik, direktorico Elkroja, torej tudi šoštanjske enote. Njo smo z njeno izjavo vključili potem, ko smo ob pri-pravi članka zvedeli, da so se v
je, koliko in kako lahko TEŠ, tak kot je, pomaga spodbujati razvoj ostalega gospodarstva na območju, kjer stoji. Magistrico Cvetko Tinauer smo povabili kot podjetnico, ki je junija v Šoštanju sklicala kar dva posveta na zelo podo-bno temo, ki smo jo imeli v mislih mi - kako s Šoštanjem naprej? Ima ona svojo, kon-kretno vizijo razvoja? Davida Ravnjaka, podžupana občine Šoštanj, ki je zadolžen za dogajanje v družbenih de-javnostih in ki je tudi zaradi njih zainteresiran za to, da bi imel Šoštanj čim bolj močno gospodarstvo.
Elkroj se seli v Nazarje
Čeprav je direktorica Elkroja Marija Vrtačnik zagotovila, da zaradi selitve enote v ma-
Zadnji petkov "šiht" v šoši
nja moral kar reči, je pa vse ti-ho. Če tudi lahko razumem tržno gospodarstvo, se tako ne more delati. Pred enim ted-nom so šele zvedele, postavili so jih pred golo dejstvo ..." Marija Vrtačnik ta dejstva po-jasnjuje takole: "S ponedelj-kom (4. oktobrom) vsi zapo-sleni v Elkroju koristijo ure, 11. oktobra pa začno vsi z de-lom v Nazarjah. V tem času bomo opravili remont in nuj-na popravila. Za nas je neren-tabilno, da se proizvodnja od-vija na dveh lokacijah, s tem so povezani precejšnji stroški, ki jih proizvodnja ne prenese. Za zaposlene bo organiziran prevoz, nihče, poudarjam, pa zaradi selitve ne bo izgubil de-la."
O tem, čemu bodo namenili dosedanje proizvodne prosto-re v Šoštanju, ni želela govori-ti, so se pa po mestu takoj
njski enoti Elkroja. (foto: vos)
no, da če na rudniku kihnejo, dobijo angino cele verige rud-niških kooperantov, ki pa jih v naši občini ni malo," pravi. Podjetnica mag. Cvetka Tina-uer pa je prepričana, da je občina trenutno v precej sla-bem gospodarskem položaju in to predvsem iz dveh razlo-gov. "Teritorialno je zelo veli-ka in zato z vidika infrastruk-ture (ceste, vodovodi, toplo-vodi, telefonsko omrežje ...) tudi zelo draga. Po drugi stra-ni pa je občina finančno šibka, saj obstoječe gospodarstvo ne more v občinski proračun pri-spevati toliko sredstev, da bi lahko iz njega pokrili večino potreb prebivalstva." Kje za rast vidi možnosti Tina-uerjeva, ki je bila soorganiza-torica dveh okroglih miz po-svečenih šoštanjskemu gospo-darstvu? Na eni so sodelovali
direktorji večjih podjetij v občini, na drugi samostojni podjetniki. "Vprašanje, kako povečati gospodarsko moč občine, je zelo kompleksno. Nanj težko odgovarjaš na hi-tro brez bojazni, da si pri tem površen. Menim pa, da mora lokalna skupnost sprejeti niz
Mag. Cvetka Tunauer: "Teri-torialno je občina zelo velika in zato z infrastrukturnega vidika zelo draga."
ukrepov, ki bi k nam privabili podjetnike in tudi večje go-spodarske subjekte. Takoj bi morali določiti prostor, ki bi jim bil na voljo. Že dolgo je v prostoru TUŠ-a predvidena cona malega gospodarstva in te postopke bi bilo nujno po-spešiti, podjetnikom pa nuditi tudi posebne olajšave pri od-meri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in pri dru-gih davščinah oziroma taksah, ki so v pristojnosti občine," pravi Tinauerjeva. Predlaga tudi ustanovitev posebnega centra za razvoj, katerega ustanovitelji bi bila predvsem večja podjetja, ministrstvo za malo gospodarstvo in občina.
Kako lahko TEŠ pomaga spodbu-jati razvoj?
Termoelektrarna Šoštanj od uveljavitve Zakona o javnih naročilih pretežni del naročil, še posebej to velja za investi-cijska vlaganja, oddaja preko javnih razpisov. Le za na-ročila, manjša od 5 oziroma 10 milijonov tolarjev, se po-služuje direktnega sklepanja pogodb.
"V teh letih se je pokazalo, da so tudi nekateri šoštanjski podjetniki sposobni v tekmi s konkurenco preko javnih raz-pisov dobiti naročilo v TEŠ. Tega smo veseli. Ob dosled-nem upoštevanju razpisnih po-gojev in določil Zakona o jav-nih naročilih seveda podpira-mo vključevanje šoštanjskega podjetništva v izvajanje raz-ličnih projektov. Med večjimi izvajalci poslov, takimi, ki za-poslujejo v svojih podjetjih več kot 50 zaposlenih, naj omenim denimo gradbeno podjetje Ci-grad, Šaleško kmetijsko zadru-go in podjetje Lihteneker iz Topolšice," pravi direktor
Peter Rezman: "Dolgoročni plani so tik pred sprejetjem že pet let...".
da usnjarstva v Šoštanju, je pri mnogih bolj pretakanje kro-kodilovih solz kot resnična za-skrbljenost, saj že celo leto in-tenzivno poteka mešetarjenje z zemljišči TUŠ-a in kmalu se bo izkazalo, da gre v prvi vrsti za interese redkih posamezni-kov, ne pa za splošno korist mesta Šoštanja, ki bi se sicer lahko iztržila iz propada "fa-brike". Po meni je propad us-njarstva v Šoštanju pač narav-ni pojav kapitalizma, kot po-sledica spleta negativnih oko-liščin, med katerimi je bistve-no, da je sedež na Vrhniki in ne v Šoštanju," pravi Peter Rezman.
In perspektiva? "Tržno gospo-
TEŠ-a Jaroslav Vrtačnik.
Tudi v prevoz kalcita (za po-trebe razžveplalne naprave) so uspeli vključiti dva avtopre-voznika iz občin Šoštanj. Po-slovne vezi pa sklepajo tudi s ponudniki raznovrstnega re-promateriala in storitev, ki imajo svoj sedež v občini
Jaroslav Vrtačnik: "Tudi šoštanjski podjetniki so sposobni tekmovati s konkurenco."
Šoštanj. "Tiste, ki predstavlja-jo drobno gospodarstvo občiine Soštanj, bo tudi v bo-doče termoelektrarna še v večji meri vključevala med svoje redne dobavitelje".
Tržno gospodar-stvo in interes lokalne politike
Kaj pa TUŠ? "Jadikovanje lo-kalnih veljakov o veliki kata-strofi zaradi končnega propa-
7. oktobra 1999
V SREDIŠČU POZORNOSTI
MS (AS 5
darstvo bo samo uravnavalo procesc. Vsekakor pa mora biti pri tem nujno prisoten in-teres lokalne politikc. Ta pa danes nima izdelane niti jas-ne zaposlitvene politikc v občini. Zal moram ugotoviti, da občina zaenkrat ni poskr-bela za nobena druga delovna mesta kot za tista v občinski upravi, ki pa so breme občin-skega gospodarstva".
Prostor.
Vse se vrti okoli prostora.
"Lokalna oblast ne zna z vzvodi, ki jih ima na voljo, ustvariti pogojev za odpiranje delovnih mest. To pa je pred-vsem prostorska politika. Če boste šli danes na občino z do-bro podjetniško idejo, ki po-trebuje za svojo uresničitev določeno lokacijo, vas bodo prijazno potolažili, da so občinski plani tik pred spre-jetjem. In tako so tik pred sprejetjem žc pet let, ko pa bodo sprejeti, bo poteklo naj-manj še enkrat toliko časa, da bo lokalna oblast te plane pre-selila v prostorske akte," pravi Peter Rezman.
Edi Vučina tudi meni, da so ključno vprašanje razvoja Soštanja, njegovi prostorski "dokumenti. "Zelo preprosto
mo: kje graditi obrtno cono; kaj urediti v industrijski coni TUS; kje najti lokacijo za no-vo šolo; preveriti ustreznost lokacij nekaterih javnih ob-jektov (pošta, avtobusna po-staja ...); kam usmerjati stano-vanjsko gradnjo in ne naza-dnje, kje urediti rekreacijske površine?
Gospodarstvo in družbene dejavnosti
V letošnjem občinskem pro-računu je dobrih 300 milijo-nov tolarjev usmerjenih v družbene	dejavnosti
/vključeno tudi tisto, kar je treba nameniti šolam in vrt-cem/. To področje je izjemno široko. David Ravnjak, ki kot podžupan nekako bdi nad tem področjem, ugotavlja, da je največji zalogaj, ki ga bo treba poravnati s proračunđm, pre-nova šoštanjskega doma kul-ture. Zanj je bilo letos rezervi-ranih 60 milijonov tolarjev, veliko veliko premalo, da bi to naložbo lahko prekrili, saj je cena prenove pristala kar pri 130 milijonih tolarjev. "Pre-ostanek bo treba dogovoriti v naslednjem ali naslednjih pro-računih. O dinamiki plačil se okvirno že dogovarjamo z iz-vajalcem del Vegradom," je
Edi Vučina: "Ce potenciaini investitorji v Šoštanju iščejo zemljišče, pa ga ne najdejo, gredo drugam."
bom pojasnil za kaj gre. Reci-mo, če potencialni investitorji iščejo primerno zemljišče, pa ga v občini Soštanj ne najdejo, gredo drugam. To pojasni vse." Po njegovem je ta hip izjemno aktualna cona TUS-a. Naj-slabše, kar se lahko v zvezi z njo zgodi je, da jo razkosajo in prodajo prej, preden bo jasno, kaj naj bi v njej pravzaprav bilo.
Naselje Šoštanj brez urbani-stičnega načrta
"Soštanj, kot glavno naselje v občini, vse do danes še ni uspel pridobiti urbanističnega dokumenta, ki bi naselje ob-ravnaval celovito. V preteklo-sti se je prostorsko načrtova-nje odvijalo v sklopu somestja z mestom Velenje, zato so ne-katere predpostavke prostor-skega razvoja neaktualne ali celo v nasprotju z interesi občine. Urbanistično območje naselja Soštanj je tako razde-ljeno na območja, katerih ure-janje je določeno v devetih različnih prostorsko izvedbe-nih aktih," je Vučina naprej opisal sedanje stanje. Zato se njemu zdi več kot nuj-no prostorske zadeve postavi-ti na svoje mesto in z njimi od-govoriti tudi na vse bolj števil-na in za občino strateško po-membna vprašanja, kot deni-
David Ravnjak: "Veliko možnostije še neizkoriščenih."
povedal David Ravnjak. Glede najpomembnejšega v občini, šolstva, pa stvari osta-jajo še odprte. In kot vse kaže, bo tako vse dotlej, dokler občina 'ne dobi novega župa-na. Kajti odločitev, kot je od-krito priznal Ravnjak, ni zgolj strokovna, ampak je tudi poli-tična. "Dve ali ena je že eno od vprašanj, na katerega še ni odgovora; drugo je lokacija in vprašanje, kje naj bi ta bila. Osebno se zavzemam za novo šolo. Poudarjam novo šolo in za ohranitev obeh sedanjih šolskih stavb, tudi Biba Ro-ecka, ki pa bi ji, ko bi jo obno-vili, dali novo namembnost. " In koliko lahko šoštanjsko go-spodarstvo pomaga vzdrževati družbene dejavnosti? "S tem je pa tako: mislim, da je tukaj še veliko možnosti neizko-riščenih. Pri tem ne mislim, da gospodarstvo ne bi bilo pri-pravljeno sodelovati, mislim bolj na to, da ni ljudi, ki bi bili to doslej pripravljeni spodbu-jati, povezovati. Gospodar-stvo samo se pa tudi ne bo sili-lo in ponujalo denar. Mislim, da je v tem odnosu še veliko možnosti neizkoriščenih, in da se bo dalo še marsikaj na-rediti," pravi David Ravnjak.
■ Milena Krstič - Planinc
Pogovor z (lirektorjem Premogovnika Veienje dr. Francem Žerdinom
Stratesko konferenco bo usmerjal energetski zakon
Skozi vse letošnje leto so se v Premogovniku Velenje s pro-izvodnjo morali prilagajati dogajanju v Termoelektrarni Soštanj. To je bilo nujno za-radi gradnje razžveplalne na-prave na najbolj zmogljivem petem bloku, ki je bil cele štiri mesece zaradi tega izključen iz obratovanja, zato premoga ni potreboval. Prilagajali so se tako na odkopih kot pri organiziranju delovnega časa, zaposleni so bili kar nekaj petkov doma. Proizvodnja, si-cer načrtovana, je bila v prvih šestih mesecih za 630 tisoč ton premoga nižja kot v ena-kem obdobju lani, s čimer so uravnavali predvsem stanje na deponiji.
Kljub temu je na njej ta hip naloženega približno 600.000 ton premoga. Če proizvodnje ne bi prilagajali, bi se lahko zgodilo, da bi morali v tem ob-dobju obratovanje premogov-nika za nekaj časa celo ustavi-ti, ker premoga ne bi imeli kam odlagati. Vse to je prines-lo s seboj nekaj likvidnostnih težav, pa tudi precejšen izpad prihodka. Po svoje, pravi di-rektor Premogovnika Velenje dr. Franc Zerdin, ki smo ga povabili na pogovor, posledice čutijo sedaj, ker bo treba ves "primanjkljaj" prvih mesecev nadoknaditi do konca leta. 9 Koj se bo v teh mesecih v pro-
izvodnem delu dogajalo? DR. FRANC ŽERDIN: "Pred-vsem bo treba nadoknaditi
primanjkljaj preteklih mese-cev. Proizvodnja v septembru je že bila, v oktobru in novem-bru pa še bo, izjemno visoka, okoli 20.000 ton dnevno. Tak popreček ni preprosto doseči.
Direktor premogovnika dr.
Franc Žerdin: "Na strateški konferenci se bomo posveti-li tudi pravkar sprejetemu energetskemu zakonu."
Uvesti je treba niz organizacij-skih in drugih ukrepov." # Letos ste zaradi tega tudi
omejili zaposlovanje. DR. FRANC ŽERDIN: "Res smo ga, vendar smo kljub te-mu septembra zaposlili 23 no-vih delavcev. Nameravali smo jih 40, a tega najbrž letos ne bomo mogli izpeljati v celoti. Pa ne toliko zato, ker bi nas omejevali proizvodni in orga-nizacijski ukrepi, ampak tudi zato, ker se zakonodaja okoli možnosti upokojevanja in od-
pravnin spreminja, s cimer iz-gubljamo nekaj tistega mane-vrskega prostora, na katerega smo računali. Upam, da bo prihodnje leto na področju za-poslovanja že bolj normalno. O tem, kakšne so možnosti za to, bomo ocenili na strateški konferenci, ki jo pripravljamo zadnji teden v tem mesecu."
#	Ste letos zaradi izrednih oko-liščin uspeli z državno dogo-voriti tudi izredno ceno pre-moga?
DR. FRANC ŽERDIN: "V po-
godbi s termoelektrarno smo res zapisali nekoliko višjo ce-no, izraženo v nemških mar-kah, in to 6,14 DEM za Giga Joul, lani je bila ta cena 5,98 DEM, a je bila ta od 1. januar-ja v tolarjih zamrznjena. Ko danes ocenjujemo učinke ce-ne, ugotavljamo, da smo na-mesto 6,14 pristali na 5,7 DEM za Giga Joul, kar pome-ni, da smo s ceno celo nižje kot smo bili lani. V našem pri-meru je že nekako v navadi, da v pogodbo zapišemo nekaj, potem pa tečaj zamrznemo in učinki so taki kot so. Izpad prihodka je tudi na račun po-godbeno dogovorjene cene zelo velik."
#	iMošnji - ie tako znižani pro-izvodni načrt, razen če se ne zgodi kaj posebnega, pa ne bi smel biti ogrožen ?
DR. FRANC ŽERDIN: "Ne. Mi smo se s TEŠ in Elektro-energetskim sistemom Slove-nije dogovorili, da bo letošnja
proizvodnja v Šoštanju zhašala 2.904 gigavatnih ur. To je sorazmerno dobro izho-dišče za leto, ko je peti blok štiri mesece stal. Za to ko-ličino elektrike bomo brez po-sebnih problemov nakopali pogodbeno količino premoga. Ne pričakujemo izpada in tudi posebnih ukrepov znotraj podjetja zaradi tega ne bo po-trebno izvajati." # Smernice nadaljnjega dela,ne samo za naslednje leto, am-pak tudi naprej, boste, kot ste omenili, dorekli in jih preve-rili na strateški konferenci. Cemu bo namenjen osrednji poudarek? DR. FRANC ŽERDIN: "Pred-vsem posledicam pravkar sprejetega energetskega zako-na in prilagajanju premogov-nika na vstop v EU. Kar nekaj aktivnosti, ki jih je potrebno preveriti na strateški konfe-renci, v podjetju že teče. Mis-lim, da kljub energetskemu zakonu, ki slovensko energijo postavlja na trg v višini 67 od-stotkov, obstajajo realne in iz-jemno dobre možnosti za na-daljnje obratovanje TEŠ in Premogovnika Velenje, v višini 3.000 gigavatnih ur pro-izvedene električne energije. Potrebno pa bo v obeh kolek-tivih vložiti veliko naporov pri nadaljnjem zniževanju cene električne energije kot končnega produkta."
■ Milena Krstič - Planinc
Elektromehanika Požek Vinko Velenje
Bližje, a še vedno predaleč
Pred nedavnim so se zaprla vrata letošnjega mednarodne-ga obrtnega sejma v Celju. Obrtnik Vinko Požek iz Vele-nja se ga bo najbrž spominjal kar nekaj časa, saj je bilo zanj sodelovanje na njem zelo uspešno. Prijavo za sejem je poslal predvsem za to, da bi širši javnosti pokazal, kaj vse izđelujejo v njegovi elektrome-hanični delavnici. Na celjskem področju namreč njegovih grelcev za stroje za predelavo plastike, za gretje orodij, za ogrevanje zraka, vode in olj (vse dela po naročilu, za zna-nega kupca) ne poznajo tako dobro, kot v drugih krajih Slo-venije. Pa še nekaj je želel po-kazati - grelec za gretje nafte. Ta majhen izdelek, v katerega je vložil veliko truda in znanja, je vzbudil pozornost komisije Obrtne zbornice Slovenije, ki mu je zanj dodelila najvišje se-jemsko priznanje - zlati ceh. Ni se ga nadejal. Bil ga je vesel. Še bolj pa spoznanja, da ga je komisija med toliko razstavlje-nimi izdelki opazila in znala oceniti njegovo vrednost. Raz-vijal ga je dve leti in na osnovi izkušenj rešil glavne težave glede tesnenja in velikih tem-peraturnih razlik, ki nastanejo v območju, kjer grelec dela.
Vinko Požek:" "Ker za vse, kar počnemo, ne moremo imeti visokih tehnologij, jih moramo sproti razvijati. Za to pa je potrebnega ogrom-no znanja, denarja, volje in sproti spremljati, kaj se na tvojem področju dogaja."
Namenjen je nemškemu proiz-vajalcu filtrov za filtriranje go-riva. "Grelec, ki je stalno po-topljen v nafti, rešuje težave pri dotoku goriva do motorja tudi pri več kot 30 stopinjah pod ničlo," je povedal Požek.
Ze 12 let je obrtnik, z več grenkimi kot dobrimi izkušnja-mi. Ne gre zato, da bi kritiziral vse po dolgem in počez, ampak za nekatera dejstva, ki jih še ta-ko velik optimist ne more spre-gledati. "Moram priznati - od-
nos države do obrtništva se je popravil. Precej boljša je po-nudba repromateriala, tudi deviznih in uvoznih zapor praktično ni več. Stvari so ko-rak bližje, a še vedno daleč od tistega, kar bi si obrtniki želeli in nenazadnje od države tudi pričakovali." Sodelovanje, po-moč obrtniku še zdaleč ni takšna, kot je v državah, po ka-terih se Slovenija rada zgleduje in s katerimi bi bila rada kon-kurenčna. Požek najbrž deli mnenje z mnogimi obrtniki, ki menijo, da je že sam začetek tako velik zalogaj, da bi človek kar občudoval pogum tistega, ki lahko danes "požene" proiz-vodnjo brez kapitalskih vložkov, brez ugodnih kredit-nih pogojev. Kje pa so ob tem
se razvojna vprasanja.
Kako naprej? Odgovor na zastavljeno vprašanje Vinko Požek pozna. V razvoju ima nekaj novih zadev, na pri-ložnosti, ki mu jih je ponudil "zlati ceh" še čaka, čeprav je bil odziv takoj po razglasitvi dobitnikov precejšen. Nekate-ra podjetja, s katerimi do sedaj ni našel pravega stika, so pri-stopila sama. "V naslednjih dneh me čaka kar nekaj pogo-vor. Na osnovi teh bomo zasta-vili strategijo nadaljnjega raz-voja obratovalnice. Hidi dru-gih izzivov je še nekaj," je po-udaril ob koncu pogovora do-bitnik zlatega ceha Vinko Požek. Čestitamo!
■ Tp
KREKOVA BANKA d.d.
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA
Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si
6 NAŠ ilAS
PRAZNOVANJE
7. oktobra 1999
Osretlnja slovesnost ob prazniku Šoštanja že v prenovljenem domu kulture
Vizija novega tisočletja
SOSTANJ, 30. september - S svečano otvoritvijo kulturnega doma in slavnostno sejo sveta občine, kjer so podelili naj-višja občinska priznanja, so v četrtek v Šoštanju obeležili le-tošnji občinski praznik. Pred tem se je nekaj prireditev že zvrstilo, praznovanje pa so sklenili s sobotno gledališko predstavo Prihranjeni dolar v izvedbi Jožeta Robide in Jožeta Krajnca. Ze samo odprtje kulturnega doma je bilo za Soštanj dogo-dek, ki so ga mnogi težko čaka-li, zato ni čudno, da mu je pri-sostvovalo toliko ljudi. Sedanji dom, star sicer samo četrt sto-letja, ki je nadomestil nekdanji Slomškov dom, je bil potreben temeljite obnove. V njem ne samo, da se bo zdaj lahko odvi-jala kulturna dejavnost, gleda-liške, filmske predstave in vse drugo, kar se pod streho
takšnega doma dogaja, nujno potreben prostor je v njem do-bil tudi zbor Svoboda. Novo šoštanjsko knjižnico, ki bo tudi v njem, pa bodo namenu pre-
dali v oktobru, je bilo rečeno. Ob otvoritvi je zbrane nagovo-ril Ivan Sevšek, predsednik Mešanega pevskega zbora Svo-boda, dom je blagoslovil dekan
Naziv častni občan so posmrtno dodelili županu Šoštanja Bogdanu Menihu. Prevzela ga je žena Majda. Častna občan-ka pa je postala Anka Verdnik Jazbec.
Priznanje občine: za osnovno šolo KDK v rokah ravnatelja Darka Meniha, za MPZ Svoboda Ivana Sevška, za orkester Zarja Zdravka Zupančiča. Plaketi šoštanjskim gasilcem - v rokah Hinka Bolhe in tabornikom rodu Pusti grad, v rokah učiteljice OŠ Biba Rock Helene Urh.
8. oktober - praznik krajevne skupnosti Šoštanj
Šaleške dekanije Jože Pri-božič, čast, da je prerezal otvo-ritveni trak pa je pripadala naj-starejšcmu članu Pihalnega or-kestra Zarja, v njem igra že ce-lih 70 let, Ivanu Hrovatu. Slavnostni govornik na sloves-ni seji, podžupan Marjan Ja-kob, je v prepolnem kulturnem domu - vsi niso dobili sedeža -Šoštanjčane spomnil na več za-dnjih pridobitev, od cest pa vse do toplifikacije, a jih je spom-nil tudi na to, da ne gre vse ta-
Prenovljena dvorana je natanko taka, kost si Šoštanjčani želijo.
občine pa bo odvisen od nas samih in od tega, kaj želimo." Morda je tudi zato slovesnost ob prazniku potekala pod sim-boličnim naslovom Vizija no-vega tisočletja.
Na slavnostni seji so podelili letošnja najvišja občinska pri-znanja. Naziv častni občan po-smrtno županu Bogdanu Me-nihu, zborovodkinji Anki Verd-nik - Jazbec, priznanja občine so izročili: Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, Mešane-mu pevskemu zboru Svoboda in Pihalnemu orkestru Zarja, plaketi pa Prostovoljnemu ga-silskemu društvu Šoštanj -mesto in tabornikom rodu Pu-sti grad.
Sledil je bogat kulturni pro-gram, v katerem so se med drugim predstavili Mešani pev-ski zbor Svoboda, folklorna skupina Vandrovčki, Šaleški oktet, Strašna Jožeta, plesna skupina Kajuhove šole, harmo-nikarski orkester glasbene šole, pihalni orkester Zarja in mažorete.
■ Miiena Krstič - Planinc, fotografije: Stane Vovk
Trak je prerezal Ivan Hrovat, ki v Pihalni godbi Zarja igra že
celih 70 let.
ko, kot bi želeli. Stečaj TUŠ-a, dolga leta simbola Šoštanja, zadnja leta res prav nič obeta-ven, je marsikoga prizadel; na področju osnovnega šolstva še vedno ni padla odločitev, ali ena ali dve šoli, s hitrostjo spre-jemanja prostorskih planov, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj, pa tudi ne morejo biti povsem zadovoljni. "A ures-ničevanje idej je vedno težje kot trosenje obljub," je podčrtal, "nadaljnji razvoj
Pet blokov že "preoblečenih"
Koncert Svobode in Zarje
Praznovanj v Šoštanju še ni konec. 8. oktobra namreč praznuje tudi krajevna skup-nost Šoštanj. Za praznik so ohranili datum, ki je bil nekoč praznik občine Velenje. Potem, ko se je ta razdelila v tri nove, je vsaka od njih za praznik do-ločila svoj datum. V Šoštanju s tem praznikom ohranjajo spo-min na partizanski napad na mesto, ko je Šoštanj postal pr-vo osvobojeno mesto v Evropi.
Doslej so praznik in zgodo-vinski dogodek ohranjali v spo-minu tako, da so vsako leto pred spomenikom padlim pri-pravili komemoracijo. Odslej bodo praznovali drugače, pra-vijo v krajevni skupnosti. Na praznični dan, ob 18. uri, pri-pravljajo v kulturnem domu proslavo pod naslovom SVO-BODA - ZARJA - SVETLO-BA. V prvem delu se bo pred-stavil Mešani pevski zbor Svo-
boda Šoštanj, v drugem pa Pi-halni orkester Zarja.
Ob prazniku KS Šoštanj prevzema tudi koordinacijo urejanja vseh spomenikov in obeležij v krajevni skupnosti, tako kulturnih, partizanskih kot
tudi tistih, kjer so se zgodili po-vojni poboji. V krajevni skup-nosti, pravijo, bi s tem radi po-kazali, da je njihova usmeritev razvoj, sožitje in prihodnost, z vsem spoštovanjem preteklosti.
■ mkp
Krajevna skupnost Šoštanj
Občanom in občankam čestitamo ob praznovanju krajevnega praznika -8. oktobra.
Svet KS Šoštanj
ŠOŠTANJ - Akcija, Šoštanj - mesto svetlobe, ki so si jo zamislili v krajevni skupnosti Šoštanj, v njej pa lepšajo fasade stanovanjskih blokov, dobro napreduje.
Doslej so "preoblekli" že pet stanovanjskih blokov, kot prvega objekt, kjer je trgovina Najejmo
se, ki na čelni fa- _______________ ...........
sadi nosi napis 9 akcije. Ker bi lc- H
tos radi dokončali H^^VHL Jćjt V*- ^ tisto, kar so si za-
dali,soscvbojaz-	PP^	j
ni, da načrtov nc |	Bf	^lfcj
bi preprečilo vre-
me, dogovorili z	M	_ I	M
izvajalcem Mar-kom Lihtineker-jem, da okrepi ekipo in pospeši dela. Tako so v začetku tega ted-na že začeli z deli na Kajuhovi 7 a, v teh dneh pa se bodo lotili tudi objekta Levstiko-ve 21.
■ mkp
7. oktobra 1999
NASI KRAJI IN UUDJE
MS VAS 7
V Šentilju trije razlogi za praznovanje
»
Šola daje kraju srce in življenje
Iz obcine Mozirje
«
Vedno znova ljudje, ki živijo v obmestnih krajevnih skupno-stih MO Velenje dokazujejo, kako veliko se da narediti, če imajo silno željo in podporo okolja. Novih pridobitev pa se tudi iskreno veselijo. In to prav vsi. Toplino, srečo in ve-selje so lahko v lepem sobot-nem jesenskem dnevu občutili prav vsi, ki so se v Šentilju udeležili zaključka praznova-nja krajevnega praznika. Še posebej ob zares množično ob-iskani uradni otvoritvi razšir-jene in adaptirane po-družnične šole, ki so je vesele ne le štiri tamkajšnje učiteljice in 62 otrok, ki jo obiskujejo, ampak prav vsi krajani.
Praznovanje so začeli malo pred poldnevom, ko so name-nu predali dva nova odseka po-sodobljenih krajevnih cest; v zaselku Silova je ta dolg 620 metrov, 5,6 milijona SIT vred-no investicijo pa so pokrili s pomočjo občine Velenje, pri-spevali pa so tudi krajani in KS. 340 metrov dolg odsek ce-ste v Ložnici, vreden 6 milijo-nov SIT, je v celoti financirala MO Velenje, krajani pa so bili seveda veseli tudi tega novega, varnejšega odseka ceste.
Vreme se je potem malo kujalo, ko pa so pred novo, razširjeno in obnovljeno po-družnično šolo prvo glasbeno točko s tolkali zaigrali učenci OS Gustava Šiliha, matične so/e podružnične šole v Šenti-lju, je številne goste in množično zastopane domačine obsijalo sonce. To je bilo nari-sano tudi na vhodu šole, saj je v soboto, 2. oktobra, minilo 30 let šole. Učenci so pripravili dolg, zabaven program, v kate-rem so se predstavili prav vsi. In nemalokrat s svojo iskre-nostjo poskrbeli za iskren smeh gledalcev...
Na šoli v Šentilju poučujejo Marjeta Kordiš, Dragica Kralj, Milena Verboten in Ro-zika Kamenik. ki je tudi vodja
podružnične šole. Zato je prva nagovorila prisotne. Obudilaje spomin na preteklost šole in o prizadevanjih za novo šolo po-vedala: »Naša dolgoletna želja je bila, da bi tudi mi imeli čim boljše pogoje za delo, da bi po-uk potekal le v eni izmeni. Imeli smo to srečo, da nam je najprej prisluhnil svet staršev in potem še kfajevna skupnost. Ustanovljen je bil gradbeni od-bor in začelo se je. Najprej do-brodelni koncert, srečolov, zbi-
je z zbranimi delil tudi ravna-telj centralne šole Alojz To-plak. Tako kot govornica pred njim je povedal, da si v Šentilju želijo še telovadnico in prizi-dek za nov vrtec, saj sedanji poteka v povsem neustreznih prostorih. To željo smo slišali tudi iz ust predsednika sveta KS Draga Kolarja, ki so mu vsi izrekali veliko zahvalo, ker se je resnično močno zavzel in pomagal pri gradnji šole. Sam se je želel še posebej zahvaliti
višjega in visokošolskega izob-raževanja...« V nadaljevanju je navedel točne številke, ki zgovorno govorijo o upadanju števila šolarjev in dodal: »Žal tudi na podružničnih šolah sta-nje ni veliko boljše. Letos jih obiskuje 291 otrok, v šolskem letu 2004/05 jih bo 265.« In-deks je sicer ugodnejši kot v mestu, a tudi v Šentilju bo v tem šolskem letu le 46 otrok, za skoraj razred manj kot da-nes. »Na MO Velenje smo se
ranje denarja, lesa, akcija Šaleških likovnikov... V mese-cu juniju smo dva tedna prej končali s poukom in odšli v go-ste na centralno šolo, da so mojstri lahko začeli z deli. Ko sem med počitnicami večkrat obiskala šolo, se mi je zdelo neverjetno, da bi lahko že 1. septembra učenci sedli v šolske klopi. Toda zgodilo se je. Učenci so z odprtimi usti, začudeni in veseli občudovali prenovljeno šolo in še posebej nove učilnice. Skupaj z njimi smo se veselile tudi učitelji-ce...« Srečo ob novi pridobitvi
Krajevna skupnost Kokarje
Vse za rekreacijski prostor
Najmlajša od treh krajevnih skupnosti v nazarski občini so Ko-kaije, zajema pa naselja Kokarje, Lačja vas, Potok, Pusto polje in Creta. Za redno in čim boljše delovanje so letos imenovali odbore in komisije za posamezna področja, ob tem pa upajo, da bodo na podlagi dobrega sodelovanja z občino Nazarje in kra-jevnimi društvi uspeli uresničiti najpomembnejše naloge. _ V letošnjem letu so v tamkajšnjem zadružnem domu uspeli ure-diti prostore za delovanje krajevne skupnosti in zadružne eno-te, pri čemer bodo nekaj malega še morali postoriti. Prav tako so konec poletja s prostovoljnim delom in pomočjo občine razširili in uredili nekaj križišč na krajevnih cestah, največji za-logaj, ki je hkrati tudi dolgoletna želja krajanov, pa je še pred njimi.
Na tabornem prostoru na Lazah namreč želijo urediti večna-menski rekreacijski prostor s športnimi in otroškimi igrišči, ki bi lepo urejen tudi vnaprej služil izvedbi najrazličnejših prireditev, ne le športnih. Vlogo za priglasitev del so še oddali, od njene rešitve in vremenskih razmer pa je odvisen začetek izgradnje. Kot povsod, se tudi v tej krajevni skupnosti še vedno otepajo s posledicami poplave, zato se morebitne letošnje še posebej bo-jijo. Poškodbe ob hudournikih še vedno niso odpravljene, "ostaja" pa tudi še popravilo nekaterih cest in ureditev več manjših plazov.
Neodvisno od tega bodo do konca letošnjega leta izvedli še ne-kaj prireditev, ki bodo krajanom popestrile vsakdanji delovni in življenjski utrip.
mjp
številnim domačinom za udar-niško delo, pomoč obrtnikov, ki so se odrekli plačilu (Hermi, Strehar...), podjetju Cigrad za hitro in dobro gradnjo, Gore-nju in ZLSD za pomoč pri opremljanju,..., ter še posebej za pomoč članov ŠTD HOH Laze - Podkraj, šentiljskim mladincem in upokojencem. Prebral pa je tudi telegram predsednika RS Milana Kučana, ki je krajanom čestital k pridobitvi, a se žal slovesno-sti ni mogel udeležiti.
Slavnostni govornik, župan Srečko Meh, je krajanom po besedah zahvale za nesebično pomoč pri gradnji šole nalil še nekaj čistega vina. Veselil se je z njimi, a jim povedal tudi, da žal denarja za vse želje in po-trebe v občini ni. In dodal: »Nekateri ne morejo in nočejo razumeti, da bo zaradi upada-nja števila šoloobveznih otrok morda treba zapreti eno ali dve matični šoli. Tisti, ki ne-nehno govorijo o tem, ne razu-mejo, da je za naš razvoj najpo-membnejši razvoj srednjega,
kljub temu odločili vlagati v podružnične šole, ker verjame-mo, da dajejo srce in življenje kraju,« je dodal, govor pa hu-domušno končal z besedami, da lahko k boljšemu stanju pri številu bodočih šolaijev nare-dijo dvoje; na občina dovoli priseljevanje in drugo, kar je bolj priporočal, da Šentiljčani aktivno delajo na spočetju no-vih življenj. »Brez otrok ne bo ne šol, ne vrtcev in ne prihod-nosti!,« je zaključil, potem pa skupaj s šolarji in Dragom Ko-larjem tudi uradno prerezal ot-voritveni trak.
V Šentilju pa tudi tokrat ni ostalo le pri besedah. Po otvo-ritvi in ogledu lepih novih učil-nic je namreč Kolar pozval pri-sotne k srečelovu, katerega iz-kupiček bo šel prav za nov šen-tiljski vrtec. Srečke so se dobro prodajale, lačen ni ostal nihče, saj so mamice šolaijev napekle kupe sladkih dobrot, krajevna skupnost pa je poskrbela za pravo gostijo še v njihovem do-mu krajanov.
■ Bojana Špegel
Nova poročna dvorana
V	soboto so v Mozirju sklenili splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. V prenovljeni stari stavbi in nekdanji ka-planiji so namreč odprli poročno sobo. Prostor je uredila mozir-ska župnija, opremo pa je plačala občina Mozirje. S tem so skle-nili enoletna prizadevanja, občinski svet pa je odločitev o ure-ditvi sobe utemeljil tudi z bližino Savinjskega gaja, kar naj bi pripomoglo k večjemu številu porok.
Odprta vrata skladišča
V	spomladanskih solidarnostnih akcijah zbiranja oblačil in obu-tve so bili na področju Območnega združenja Rdečega križa Mozirje izjemno uspešni. Zbrali so toliko oblačil in obutve, da jih v novem skladišču niti niso mogli zložiti.
Zaradi tega in predvsem zaradi dejstva, da se bliža zima, ko bo-do mnogi veseli pomoči, so se odločili za dneve odprtih vrat. Prepolno skladišče bo gotovo vsakomur, ki potrebuje pomoč, omogočilo izbiro primernih oblačil, obutve in tudi otroških ig-rač. Vrata skladišča bodo odprta še danes (četrtek) do 16.00.
Nova zaščitna oprema
Sredi prejšnjega tedna so pomemben del gasilske opreme pri-dobili člani gasilskih društev Mozirje, Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje, ki sicer sestavljajo mozirsko občinsko ga-silsko zvezo. Svet občine Mozirje je namreč poleg rednih sred-stev za varstvo pred požari gasilcem za preko 2 milijona tolarjev kupil kakovostno in najsodobnejšo zaščitno opremo. Na skromni slovesnosti ob izročitvi opreme so gasilcem sprego-
Opremo so sprejeli z žeijo, da je ne bi prevečkrat uporabljali
vorili občinski in regijski poveljnik Janko Žunter ter Darko Koželj in župan občine Mozirje Jože Kramer. Župan je posebej poudaril pomen kakovostne zaščitne opreme, saj morajo vsi skupaj najprej poskrbeti za čim večjo varnost gasilcev, ki ob po-sredovanjih tvegajo svoje zdravje in celo življenje. Obenem je gasilcem obljiibil dodatno pomoč še v letošnjem letu. Dovolj razlogov torej, da so si na koncu nazdravili.
Izvajalci hitijo
LOKE PRI MOZIRJU - Delavci celjskega cestnega podjetja zelo hitijo pri gradnji mosta preko Savinje in že prehitevajo predv-idene časovne roke. Tako so konec minulega tedna dan in noč betonirali najpomembnejši del, obrisi pa že kažejo, da bo to pravi lepotec. Če ne bo večjih zapletov, bodo torej podpoije lahko pra-vočasno odstranili in se izognili za poplave najnevarnejšim novembrskim dnem.	■ slika: jp
Smartno ob Dreti
(Pre)dolga gradnja vežice
Ne glede na spremembe zako-na o lokalni samoupravi, se vloga krajevnih skupnosti ni spremenila. To so seveda pri-zadevanja za hitrejši razvoj ter uresničevanje nalog in zago-tavljanje pogojev za lepši vsak-danjik vseh krajanov. To velja tudi za krajevno skupnost Šmartno ob Dreti, kjer pa se bojijo, da razvojna vnema ne-koliko pojenjala. Iztekel se je namreč petletni krajevni sa-moprispevek, ki so ga v Šmart-nem ob Dreti izglasovali kot
edini med takratnimi desetimi krajevnimi skupnostmi. Pa še pri uresničevanju tega programa imajo težave. Že pred letom dni naj bi zgradili novo mrliško vežico, ki je bila med temeljnimi nalogami re-ferendumskega programa. Pri gradnji se je nekajkrat zaple-tlo in težav še v tem času ni konec, vseeno pa upajo, da jih bodo odpravili in vežico odpr-li do 1. novembra. Ob tem je najpomembnejša naloga sveta krajevne skupno-
sti uskladitev delovanja in vzdrževanja krajevnega vodo-vodnega omrežja z veljavno zakonodajo. Strokovni pogoji so namreč zelo zahtevni, zato bodo problem reševali v nave-zi z občino Nazaije. Zaenkrat ostaja vodovod v lasti krajevne skupnosti, poslovanje pa so prenesli v strokovno občinsko službo.
Veliko težavo predstavljajo tu-di posledice lanskih poplav, zlasti na področju komunalne nadgradnje. Krajevna skupnost
in nazarska občina sta v od-pravljanje teh posledic vložili veliko naporov, učinki pa so slabši od pričakovanj. Razlog je preprost: država je za to name-nila veliko manj sredstev, kot je obljubljala in kot je bila dejan-sko ocenjena škoda. Seveda ne bodo vrgli puške v koruzo in se bodo na podlagi sodelovanja z občino Nazarje in zlasti velike prizadevnosti krajanov trudili še naprej.
UJP
8
msim
VI PIŠETE
7. oktobra 1999
Osvojile smo vrh Triglava
Društvo onkoloških bolni-kov Slovenije, ki združuje sa-mopomočne skupine žensk z rakom dojke "Pot k okrevanju", je letos organiziralo že drugi pohod svojih članic na Triglav. Ttidi to je namreč ena od oblik terapije za to bolezen.
Prejšnji mesec'smo se z avto-busom odpeljali proti sončni Pokljuki. Glavna organizatorka in vodnica je bila gospa Ana Perše, medicinska sestra iz Bolnišnice Slovenj Gradec, iz
velenjske skupine pa se je poho-da udeležilo osem članic. Spremljali so nas sevejja izkušeni vodniki in tudi zdrav-nik, če bi slučajno katera od nas potrebovala medicinsko pomoč.
Po začetnih pozdravih in osnovnih napotkih smo se s Pokljuke napotili navkreber, do Vodnikove koče, kjer nas je čakalo presenečenje - medica. Po krajšem postanku smo na-daljevali pot proti Kredarici.
Kljub temu, da je bila pot zelo naporna, smo s pomočjo vod-nikov vse prišle na cilj. Zvečer je na družabnem srečanju dr. Gorjanc, zdravnik iz Slovenj Gradca, poudaril, da so takšna druženja zelo pomembna. Ko se zazreš v lepote gora, pozabiš na težave in tegobe, ponovno začutiš energijo in moč. Marsikateri ženi se ob prema-gani poti povrne samozavest, ki jo potrebuje za nadaljno re-
habilitacijo.
Naslednje jutro smo bili že ob peti uri zjutraj pripravljeni za pohod na najvišjo „točko Slovenije, do Aljaževega stolpa. V navezah smo se podali v okri-lje skal in čudovit razgled z vrha na dolino je poplačal naš trud pri vzponu. Vsaka, ki je bila na vrhu prvič, je bila krščena, da je sploh postala prava Slovenka. Seveda se je bilo potrebno tudi fotografirati. Za dokaz, da se nismo ustrašile skal in višine.
Po vrnitvi na Kredarico smo se udeležili še svete maše, ki jo je posebej za nas daroval dovški župnik. Na poti v dolino nas je spremljal prijeten občutek, da smo svoj cilj dosegle. Izlet nam bo ostal v lepem spominu, nanj pa nas bo spominjala tudi pla-keta s simbolom našega očaka, ki smo jo vse prejele od organi-zatorjev.
Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke ima v Zdravstvenem domu Velenje srečanja vsak tretji torek v me-secu ob 18. uri (čakalnica nev-ropsihiatrične ambulante). Vabimo nove članice, vse, ki se želite družiti, reševati svoje pro-bleme, izvedeti kaj novega o bo-lezni, podeliti svoje skrbi in strahove ali doživeti kaj prijet-nega. Informacije lahko dobite tudi na tel. št. 899-55-68 vsak dan dopoldne.	B P. Č.
na prostem
KUD Lipa Konovo je zelo aktivno. Dramska sekcija je v zadnjih letih uspešno uprizorila krajša dela: Pastirček, Ne laži, Perice. Najbolj pa jim je uspela zadnja predstava Zacoprana koza. Uprizorili so jo poleti v dvorani doma krajanov na Konovem. Velika dvorana je bila polno zasedena. Tudi zato so jo pred nedavnim 28. ponovili, in to v Sembricu pri cerkvi na domačiji Alojza Jelena. Gledalci so spet prišli v velikem številu napolnili dvorišče med hišo in gospodarskim po-slopjem. Prijetno je bilo gledati nasmejane obraze, poslušati gromki smeh in ploskanje ob odprti sceni. Od srca so se nasmejali živim kozam, saj niso hotele igrati po scenariju. Med odmorom je predstavo popestrila še Maja Mirkac iz Šmiklavža, ki je na citre zaigrala nekaj naodnih pesmi, gledalci pa so ji glasno pomagali s svojimi glasovi.
Zelimo si še dosti takšnih prireditev v našem sivem vsakdanu.
■ Štefka Koželjnik
Radioklub Mozirje
••••••••••••••••••••••••••••••••
Srečanje slovenskih "oldtimerjev"
Prizadevni člani mozirskega radiokluba, ki sicer združuje radioamaterje s celotnega področja Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. so pred nedavnim pri in v hotelu Štorman na Venišah vzorno izvedli vsakoletno srečanje slovenskih radioa-materjev z več kot 25 - letnim delovanje v vrstah radioamaterjev, torej "oldtimeijev," kot se sami najraje imenujejo. Na letošnjem srečanju je bila največ udeležencev doslej sploh,
Najstarejši slovenski operater Ivan Mihev iz Slovenj Gradca in najmlajši med "oldtimerji" Milan Matko iz Nazarij
kar 120 jih je prišlo iz vseh koncev Slovenije, po njihovih pohvalah sodeč, pa lahko mirno zapišemo, da jc bilo tudi najbol-je organizirano doslej. Za to so zaslužni zagnani člani kluba gos-titelja z Ludvikom Esom in Miranom Prašnikarjem na čelu, pomagali sta jim firmi Štorman in Igea, pa vseh šest zgornjesav-injskih in zadrečkih občin. V imenu slednjih je vse pozdravil mozirski župan Jože Kramer, pozdravne besede pa jim je name-nil tudi Predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Polde Kobal, ki je tudi podelil priznanja. Vsi skupaj so obiskalr še' Mozirski gaj in se več kot zadovoljni razšli z na svidenje naslednje leto.	| pj
Zahvala
Cebelarsko društvo Mlinšek Velenje se zahvaljuje vsem, ki so društvo podprli pri organiziranju prireditve ob 70-letnici ustanovit-ve čebelarskega društva v Velenju. Zahvaljuje se sponzorjem, Šol-skemu centru Velenje, likovnikom, gospodu Matjažu Vehovcu in družinam Mlinškovih otrok.
Gospodu Stanetu Vrbovšku se društvo opravičuje, ker je zaradi tiskarskega škrata v čebelarskem biltenu pomotoma bilo napisano, da je dobitnik odličja Antona Janše II. stopnje Stane Volk; dejan-sko je dobitnik tega odličja Stane Vrbovšek.
■ Predsednik društva Martin Meško
Tashi Delek, Streha sveta
ali potovanje v Tibet
Piše: Franci Horvat
(4)
* ' -
_

Iz njegovih oči sem razbral strah in željo: Tibet Tibetancem in konec kitajske represije. Ne da bi spregovorila, mu pomežiknem ter grem naprej.
Ko želim napraviti kakšen posnetek, se iz teme prikaže menih in me opozori, da je tu prepovedano fotografiranje, oziroma dovoljeno proti plačilu, kar te stanc 200 JUANOV. Za 10 JUANOV, pa lahko fotografi-raš le na strehi. Po trch urah ogledov sem ta biser, ki temni, zapuščal razdvojen in žalosten. Ce se bo represija šc stopnje-vala, ne bo dolgo, ko bodo v Tibetu še samo enojezični napisi, ki pa ne bodo tibetanski.
Po kosilu sem odšel do tibetanske univerze, kjer prebi-va naša rojakinja URŠULA RECHENBACH, nekoč Celjanka, sedaj Mozirčanka. V hasi študira tibetanšćino in ibenem poučuje angleščino. Ko som stal prcd njenimi vrati, sem ugotovil, da so ta trikrat zaklen-
jena. Pošta iz Slovenije, ki je zataknjena za vrati, mi da vede-ti, da je verjetno kam odpoto-vala. Malce potrt se spuščam po stopnicah, ko mi pride nasproti ženska, katero povprašam po Uršuli. Nasmehne se mi, ko pa ugotoviva da sva oba rojena Celjana je pogovor stekel veliko lažje. Toliko stvari bi jo rad vprašal in ona mene, toda časa sva imela le dve uri. Pove mi, da so bili poleti v Tibetu (Lhasi) nemiri, turistov ni bilo, hoteli pa so bili prazni. Represija je bila strašna. Dogaja se, da so iz samostana pričeli množično odpuščati menihe z izovorom, da imajo bolne starše. Polno je ovaduha in verskih prevzgojitel-jev. Žalostno je to, da to počno domačini. Zaupa mi, da je sicer življcnje tu težko, kakor tudi študij, dežela pa čudovita. Higienske razmere so slabe, kajti topla voda je samo v hotclih, a še ta občasno. Ko jo zapuščam, se dogovoriva, da se
vidiva zvečer v hotelu, kar se kasneje na žalost ne uresniči.
Zvečer se odpravim do najpomembnejšega svetišča JOKHANG (CULOKANG) za budiste, starega preko 1300 let. Okoli njega je speljana romars-ka pot BARKHOR, ki je obcn-em tudi tržnica, kjer praktično dobiš vse. Pred vhodom se verniki poklanjajo od jutra do večera. Zanimivi posnetki nas-tanejo na strehi svetišča. Stolp imenovan GJAMČEN (simbol tibetanskega budizma) je spoli-ran na visoki sijaj kakor tudi streha, kajti svetijo se kot čisto zlato. Podobnih budističnih znakov na strehah samostanov -svetišč je v izobilju.
Ko se stemni, pa zavijem v molilnico. Polno je turistov, domačinov in menihov, ki vodijo obred. Sliši se polglasno ponavl-janje mantre. Vzdušje je enkrat-no, mistično, trobila in gong pa še vso stvar popestrijo. Višek pa je poklonitev SAKYAMUNIJU.
Želja vsakega Tibetanca je, da se temu božanstvu pokloni vsaj enkrat v življenju. Kip je nerejn iz 571 kg čistega zlata in obložen z dragimi kamni. Vrsta pred njim je zelo dolga. Pogled ujamem z enim izmed menihov, ki mi je nekako naklonjen. Z
njegovo pomočjo sem kmalu pred tem božanstvom. Ko opazi, da bi rad fotografiral, mi v
pravem trenutku da znak, nato pomežikne menihu, da mi okoli vratu zaveže KATO (svilen trak). Moja velika želja se je izpolnila in to v Tibetu, ki mi veliko pomeni.
Kljub moji verski neopredel-jenosti me je tokrat povsem pre-vzelo. Običajno srećo iščem v gorah, med prijatelji ali pri fotografiranju. Nikoli pa ne med verskimi obredi. Tokrat sem si bil tako blizu s temi nepozna-nimi ljudmi kot še nikoli. Za to bližino ni bilo potrebno besed, le tople pogled in že se je prikradel nasmešek na tujčevih ustih. Z mojim dobrotnikom se poslovim z besedami TASHI DELEK (POZ-DRAVLJENI). To pa sta bili tudi edini besedi, ki sva jih spregovoriia, za kaj več pa ni bilo potrebe. Še v postelji sem dolgo razmišljal o teh Ijudeh.
Za zadnji dan imamo v planu obisk dveh največjih samostanov. Najprej se zapeljemo v DREPUNG, ki
je zahodno od Lhase odaljen osem kilometrov. Ko je bil zgra-jen (1416. leta) je bil največji na svetu, saj je gostil okoli 10 000 menihov. Sedaj je v njem nekaj več kot petsto menihov. Pozornost mi vzbudi fantič pred samostanom, ki prosi za miloščino. Nič hudega sluteč napravim posnetek. Kaj hujšega, postane nadležen kot kakšen komar. Nekaj JUANOV mu je premalo, želi nekaj dolar-jev. Reši me avtobus, ki nas odpelje v naslednji samostan SERA, ki leži 5 km severno od Lhase. Samostan je bil zgrajen 1. 1419, v katerem je bil hram učenosti različniv ved (nekaj univerz). Očarala me je molilni-ca, v kateri je prevladovala rdeča svetloba. Prostora je v njej za 2000 vernikov. Zanimiva je tudi igra menihov, medsebojo se oštevajo, kar podkrepijo še z rokami.
Po kosilu sem še enkrat fotografiral Potalo. V trgovini pod palačo sem nabavil nekaj DIA filmov. Cene niso bistveno večje kot v Kathmanduju.
Zvečer smo se zbrali na poslovilni večerji v tibetanski restavraciji. Za glavno jed sem si izbral MOMO in tibetanski čaj, za desert pa rižev puding. Ker sem puding na veliko hvalil, si ga je naročila ena izmed Američank.
7. oktobra 1999
KULTURA
MS (AS 9
Velenjčana razstavljata v Gradcu
II
Umetnost je igra na srečo"
Tako bi lahko prevedli na-slov razstave "Ars Ludi fortu-ne", ki sta jo v torek zvečer v zanimivem	ambientu
Casinoja Gradec odprla mlada Iikovna ustvarjalca iz Velenja, Nataša Tajnik in Denis Senegačnik. Nanjo sta povabila Casino in društvo "Avstrijsko - Slovensko prija-teljstvo".
Razstava jc plod dobrcga sodelovanja	Galerije
Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, tega av-strijskega društva in likovne-
ga združenja Werkbund, ki traja že nekaj let. Plod sode-lovanja je bilo že nekaj bie-nalnih razstav; eno leto v Velenju, prihodnje v Avstriji. Vodja galerije KC IN Milena Koren - Božiček je tokrat za predstavitev v Avstriji izbrala mlada umetnika Natašo Tajnik in Denisa Senegačnika. Nataša je pred dobrim ted-nom diplomirala na ALU v Ljubljani, kjer je študirala v razredu prof. Gustava Gnamusa, njegov študent pa je bil tudi Denis, ki prav tako
končuje študij. Stene Casinoja sta opremila z olji in akrili na platnu, razstavo pa sta prilagodila svojstvenemu ambientu. Slikarja sta se odločila pokazati zadnji opus; zato Nataša predstavlja tudi diplomskla dela, Denis pa tista, ki jih za diplomo še pri-pravlja.
Torkove razstave se je udeležilo tudi veliko Velenjčanov, saj so v KC IN organizirali avtobusni prevoz.
Ubš
Mešani pevski zbor Gorenje
V	četrtek, 7. oktobra, odpotuje Mešani pevski zbor Gorenje na več dnevno gostovanje na Nizozemsko in v Belgijo. Zbor bo v treh dneh gostovanja v omenjenih državah imel tri koncerte.
V	petek, 8. oktobra, v mestu Doenrade, v soboto, 9. okto-
bra, bo na posebno povabilo v tem delu Evrope živečih Slovencev v belgijskem mestu Maasmechelen ob Slovenskem dnevu priredil koncert sloven-skih pesmi. V nedeljo, 10. ok-tobra, pa bo koncertiral v part-nerskem mestu Schiedam. Ker so nastopi v treh različnih
okoljih, je zbor pripravil tri različne koncertne programe, to pa teija od pevcev in zbora še več napora.
Prepričan sem, da bo zbor iz-polnil pričakovanja gostiteljev in za sabo pustil lepe vtise.
■ Slavko Marš
Kratka zgodba
Markov
Ponovno se je vrnilo julij-sko leto. Že trideset let in še več. Tretjega julija dopoldne. Za skok čez kože. Notranji nemir med knapi v mestu ob Paki. Tudi tokrat se ulice mesta odevajo v črno-zelene zastave. Sonce se nasmeji, po-vorka svečano črnih paradnih mož stopa proti stadionu. V ves ta tihi nemir, značilen za veliko pričakovanje, zapojejo zvoki rudarske. In komaj jih slišim, že se razveže v meni ves nemir in že čutim tisto ne-pozabno doživetje, ko rudarji novinci preskočijo zadnjo oviro in postanejo pravi knapi.
Marko je pred menoj, tisti izpred tridesetih let. Nekje v Zgornji Dravski dolini sva ga snela z Lojzetom in pre-pričala domače, da je takoj povezal culo in se nama pri-družil.
"Samo, da bo kruh!" je de-jala preprosta ma.ti. Postregla je s šilcem in stisnila Marku košček črnega za popotnico. Zasenčil se ji je obraz, ko je
zabrnel avto in nekje v zraku so obvisele njene žalostne roke. Marko se je šolal. Marko je v Domu srečal več sto takih in ob beli kavi in po-grnjeni mizi spoznaval vrstni-ke iz vse države.
Marko je pred menoj, tisti izpred tridesetih... Se vidim njegov napeti mladostni izraz na rdečih licih. In vidim na črnem oprsju obleke rdeč na-gelj, ki mu ga je pripela nežna dekliška roka. In slišim bese-de Marka, ki stoji na sodu in spregovori: "Preden sem do-zorel za skok čez kožo, večkrat sem se bal za lastno kožo!" Vidim ga, z vrčkom perfečega in poslušam mlado-stni zanos in gledam ne-ustrašni skok čez kožo. Tako globok, v črno podzemlje, med sklade lignita, med deto-nacije, s svetilko nad metan...
Veliki valček godal za mlade, nove. Stari mojstri jih s stiskom roke sprejemajo prav tam pod tribuno v svoje vrste. Tam za njimi čakajo tudi mame mladih. Globoko pod zemljo... donijo pozavne in prepevajo možati glasovi. V mamah vre. Tako samo od sebe. Skušajo se zadrževati. Ne pokazati množici, da je praznik res slovo. Tudi Markova mama je tu. Taka
preprosta, s pisano kmečko ruto na glavi in z od sonca ožganim obrazom, z očmi, ki jih stiska dogodek v ozke sve-tleče se reže. Da ne bi... Sin se ji izmika. Cuti jo v tilniku, saj je za njim. Hoče biti možat in reči, da ga nič več ni strah. Da je resnično zapustil domače hribe... Novi čas se je tudi zanj zajedel v roke in stojke in detonacije, zato je manj nesreč. Pa vendar. Mora se ozreti, premagati željo, pogle-dati v obraz svoji mami.
"Marko, knap si, pazi se tudi odslej, saj veš..." Težke besede, kot da drvijo v strmi breg. "Bodi srečen!"
Takrat se resnično in glo-boko sreča dvoje oči in raska-ve dlani žene objamejo mlada ramena.
Ušla je tista solza in se posušila na vročem asfaltu... Ej, Marko je danes med izkušenmi mojstri. Tam pod tribuno, v prvi vrsti. Stiska roke mladim in nekje globoko v duši ga mehko objame ona, mati.
Vso pisano gnečo ponov-no vzvalovi blaga melodija svetlih instrumentov. Dan je sonce in črno-zelena zastava objema rudarje visoko nad množico ljudi.
■ Viš
Prireditve KCIN Velenje
FILIPINI
Za začetek nove sezone prireditev bo svetovni popotnik Brane Kobal v petek, 8. oktobra 1999, ob 19.00, v velenjskem Domu kulture predstavil svoje diapozitive. Brane Kobal, ki je tudi odličen komentator ,bo pripovedoval, kako se je selil s kolibo, kakšna je maša, kjer so razen cerkve same kolibe, zakaj je izgubil kozo, kako je doživel procesijo okrog cerkve, ki je šla naravnost v morje in kako se je cela vas zabavala na kolinah. Kljub preprostemu življenju je njihov vsakdan poln veselja, pesmi in otroškega živžava. Poleg tega nam predstavi vse značilnosti filipinskega arhipelaga.
ABONMAJI 99/2000
Vse razpisane abonmaje že vpisujejo v pisarni prireditev, zgradba Doma kulture Velenje. Informacije na tel. 8982 571 in 572.
Kalajdžiski v Mayerjevi vili
ŠOŠTANJ, 7. oktobra - V Mayerjevi vili v Soštanju bodo drevi ob 18. uri odprli pregledno razstavo makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiskega. Sprcmno besedo bo ob odprtju razstave prispeval publicisjt Drago Medved, večer pa bo s šansoni pope-strila Jana Kvas. Umetnik je pred 30. leti v Šoštanju že razstav-ljal, leto pred tem so ga spoznali Velenjčani. Kot zanimivost: dogodek v Šoštanju organizira tamkajšnja ZLSD.
| mkp
Društvo izpolnilo obljubo
ŠOŠTANJ - Društvo za razvoj Soštanja je izpolnilo obljubo, ki jo je dalo ob pripravi dobrodelnega koncerta Vlada Kreslina z Beltinško bando, ki so ga v Šoštanju pripravili 18. septembra. Pihalnemu orkestru Zarja so kupili prečno flavto s kovčkom.
■ mkp
V Smartnem ob Paki zabaven konec tedna
Prihranjeni dolar in "Jesen na gradu"
Ob koncu tega tedna bodo Šmarčani zagotovo zadovoljni s po-nudbo zabavnih dogodkov. Jutri zvečer, ob 19.30, si bodo lahko v Kulturnem domu ogledali predstavo njihovih sokrajanov, Strašnih Jožetov, "Prihranjeni dolar". V nedeljo popoldne, ob 15.h, pa bodo, če bo vreme lepo, na letnem gradu preživeli za-bavno in veselo prireditev "Jesen na gradu". Prireditev bo v pri-meru mraza in dežja v Kulturnem domu.
Na jutrišnjo predstavo krajane vabi podjetje Era Koplas, na tradicionalno prireditev "Jesen na gradu" pa občina in Kulturno društvo Smartno ob Paki. Potrudili so se, da jim bodo družbo
delali odlični glasbeniki, katerih imena so garant, da nikomur ne bo dolg čas. Nastopili bodo: odličnih Ptujskih 5, Vili Resnik, pa domačini Ansambel Petra Sibanca in mladi upi slovenske narodno-zabavne glasbe, odkritje tega poletja - ansambel Mladi Dolenci. Fantje so nase opozorili na letošnjem Ptujskem festiva-lu, kjer so zmagali. Prireditev bo povezovala domačinka Željka Brajdič, vsi pa upajo, da jim bo jesen vremensko naklonjena, saj je prizorišče letnega gradu izredno prijetno, sprejme pa tudi več obiskovalcev.
■ bš
Stara vas
Na razstavi je bilo veliko zanimivega
Dopolnilo
V prejšnji številki Našega časa, kjer smo poročali o preno-vi grajskega stolpa Pustega gradu smo omenili, da so se s poskusi prenove spogledovali mnogi. Pri tem smo omenili tudi znanega Šoštanjčana Viktorja Kojca. Ta pa nas je po objavi članka dopolnil, da se s Pustim gradom ni ukvarjal samo v mislih, ampak, da je pri urejanju tudi sodeloval. "Leta in leta smo skupaj z delavci vodne skupnosti in učenci urejali okolico gradu. Uredili smo most, parkirišče in cesto in ne zdi se mi prav, da bi na to zdaj pozabili," je povedal. Čeprav smo se v zvezi s Pustim gradom osredo-točili predvsem na obnovo grajskega stolpa (poročali s svečanosti ob otvoritvi), je prav, da ne gre v pozabo tudi to, na kar nas je opozoril Viktor Kojc.
■ mkp
videli velii
inimivega. s
Letošnja "2. razstava pridelkov z vrtov in njiv v velenjski Stari vasi" je v tamkajšnji Dom kra-janov privabila številne obisko-valce, med njimi tudi male šolarje in učence iz več velen-jskih vrtcev in osnovnih šol. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati raznovrstno zelenjavo in poljščine, med drugim dve buči "velikanki", 165 cen-timetrov dolgo ciprsko bučo Štefke Meža in 35 kilogramov težko krmilno bučo Ivana Strmčnika. Precej je bilo sadja, med jabolki tudi več starih vrst, pa grozdje, kivi, češplje, jagode, maline. Največji izbor dišavnic in zdravilnih zelišč sta pred-stavili Zdenka Volk in Marija Lešnik. Zanimiv je bil poseben
plug, brano, osipalnik in kultiva-tor; Ivan Koren pa je pripeljal stroj za luščenje koruze časti-tljive starosti z začetka stoletja. Na razstavi smo videli veliko zanimivega, so zatrjevali mali šolarji in osnovnošolci. Mali šolaiji iz vrtca Rožle, na primer, so bili navdušeni nad velikostjo pridelkov in številom razstavl-jenih pridelkov. Prav vsi obisko-valci pa so zatrjevali, da je bila razstava lepo urejena, zanimiva in bogata ter obljubljali "Na svi-denje prihodnje leto!"
■ Marjan Lipovšek
kotiček z bučami, jedilnimi in okrasnimi.
Ljubitelje gob, posebej pa tudi male šolaije in osnovnošolce, je privlačeval poseben gobarski kotiček. Anita in Jože Lekše ter
Ivan Koren so prinesli na razsta-vo okrog 150 vrst gob; med razs-tavljenimi gobami je bila tudi ena najbolj strupenih - bela mušnica.
Pred domom krajanov Stara vas pa so bili na ogled stari stroji in orodja za delo na vrtovih in poljih, ki sta jih pripeljala Ivan Strmčnik in Branko Cvikl, tako
10 Nilš vas
107,8 Mhz
7. oktobra 1999
ADI SMOLAR -
JE TREBA DELAT
Adi Smolar je tisti slovenski glasbenik, ki pravzaprav ne preseneča več. Nesporni kralj slovenskega kantavtorstva in avtor z izjemnim občutkom za rimo, je tokrat spet izdal novo CD ploščo. S šestnajstimi novimi skladbami je obogatil svoj glasbeni opus, hkrati pa tudi domačo glasbeno sceno, ki je njegove stvaritve od samih začetkov njegovega pojavljanja v slovenski glasbi vedno sprejemala s simpatijami. Eden red-kih domačih avtorjev, ki nima težav s proizvajanjem ne glas-be, ne besedil, pravzaprav preseneča le z nausahljivostjo svo-jega početja, saj daje vtis, da najde rimo na vsako, še tako ne-mogočo besedo. Kot kaže, se je pri tem svojem početju tudi sam začel rahlo dolgočasiti, saj si je začel pri svojem ustvar-janju postavljati zanimive (tudi nenavadne) cilje. Tako je, kot sam priznava, na tem albumu uresničil tri svoje želje. Prvič,
napisal je skladbo ("Rokenrol v D duru"), ki je od začetka do konca zaigrana v enem samem duru. Drugič, lotil se je, po njegovem mnenju, pri nas po krivici zanemarjenega žanra, kot je romantični šlager ("Polna lunca", "Če boš odšla") in tretjič, želel je napisati pesem, ki bi bila čimbolj podobna preprosti ljudski pesmi ("Le pridi", "Vasovalec", "Žejni Franc"). To zadnje pravzaprav nnti ni velika posebnost, če vemo, da večina njegovih pesmi s časom praktično ponarodi in poprime dimenzije prave ljudske viže.
Kljub hiperprodukciji, ali pa prav zaradi tega, v Adijevih skladbah še vedno najdemo ostrino in hudomušnost, pred-vsem pa preprostost v podajanju življenjskih resnic. Njegov največji adut je razgaljenje človeških slabosti skozi njega sa-mega in svojevrstno norčevanje na svoj račun, kar je značil-nost velikih in neobremenjenih osebnosti. Sproščen humor in vseskozi prisotna satirična os, servirana na kar se da pre-prost način, predstavljata pravo formulo uspeha tega domačega godca, ki tudi po komercijalni plati sodi med uspešnejše slovenske glasbenike.
Pri nastanku tega albuma so mu pomagali številni glasbeni-ki, tako da je to po glasbeni plati njegova najbolj bogata plošča. V tem pogledu torej ostaja zvest svojevrstni glasbeni rasti, saj z vsakim novim albumom sodeluje z večjim številom glasbenikov. Če so bile njegove prve skladbe izključno kan-tavtorske (on in kitara), v najnovejših gostujejo tako bobni, kitare, klavitaure, violina in harmonika, kot tudi klarinet in celo pihalna sekcija. Vsi instrumenti so seveda v rokah odličnih in znanih glasbenikov. Tako kot na svojem predza-dnjem albumu "Jaz sem nor", pa Smolar tudi na najnovejšem presenti z instrumentalno skladbo, kar je za tako značilnega pripovedovalca nenavadno. Kot bi hotel s sklađbo "Melodije za lepe spomine" dokazati, da ni le dober pisec in interpreta-tor svojih besedil, ampak mu tudi samo komponiranje ni tuje. A če bi Adi počel le to, ga bržkone ne bi poznalo toliko ljudi.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE
■
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 3. oktobra:
1.RUBIN:	Pirje, pirje
2.CVERLE:	Na pir 2.R0GLA: Ne pr*dam 4:M(HELIČ: Ljubezen šmentana 5.GAJ: Veselja polna vreča
Predlogi za nedeljo, 10. oktobra:
1.GAŠPERJ1:	Hojlari-hojlaro
2.MLADE	FRAJLE: Če te srček bolt 3.SLAKI: Trti
4.VAGABUNDI:	Piskrovez
5.VESELE	ŠTAJERKE: Vrtimo planet 18 .
13 glasov 7 glasov 7 glasov 3 glasovi 0 glasov
	1
	1
	
	
	'i
1	m: . *■
	:
■ .Si	
	
.........
'"■jj
11
Vltt Gra
bner
_J
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
* RADIJSKI IN ĆASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
Brez skupinskega posnet-ka ne gre.
tem, kdo od novinarjev se najbolj spozna na gobe. Zmagal je Miran Korošec iz Radia Slovenija. Od kakšnih 24 vrst gob jih je prepoznal 23! Od muh pa nista niti Aleš Lednik (Večer) in Brane Stamejčič (NT & RC).
Naša dva, ki sta se go-barskega srečanja tudi udeležila, Mira Zakošek in Stane Vovk, sta se pri tek-movanju držala bolj ob strani. Sta pa rekla, da po-znata veliko gob, a bosta za svoje potrebe še naprej na-birala samo jurčke, lisičke in štoravke, kupovala pa šampinjone.
■ mkp, foto: vos
Novinarp - gobarji
Novinarji na celjskem so si v zadnjih septembrskih dneh, ko so gozdovi vabili v gobe, organizirali vsakolet-ni gobarski piknik. Pripravljajo ga v sodelova-nju z gobarskim društvom Bisernica.
Clani Bisernice ne samo, da so izjemni pozna-valci gob, svoje znanje so pripravljeni odstopiti vsem, ki jih to področje zanima. Za letos so si na srečanju zamislili tudi tekmovanje o
Miran Korošec je najboljši poznavalec gob med novinarji.
CELINE DION
Priljubljena kanadska pevka se v zadnjem času vsaj toliko kot z glasbo ukvarja tudi s svojimi osebnimi težavami. Zeli si namreč otroka, vendar pa vse ne gre tako, kot bi si želela. Poleg tega je njen mož zelo bolan, tako da je kar razumljivo, da ima manj časa
za ukvaijanje z glasbo. Njeni oboževalci sicer že nestrpno pričakujejo nov studijski album, a se bodo morali za zdaj zadovoljiti le s koncert-nim albumom, ki so ga pos-neli julija letos med njenim nastopom v Parizu. Na plošči je večina skladb v francosščini, kar je razumlji-vo glede na to, da gre za pariški koncert. V angleščini sta na albumu le veliki uspešnici "My Heart Will Go On" in "Let's Talk About Love".
PAULA COLE
Konec prejšnjega meseca je izšel tretji album pevke Paule Cole z naslovom "Amen". Glasbenica z izobrazbo, bi lahko rekli za Paulo Cole, ki je ena redkih izvajalk sodob-ne popularne glasbe, ki se
lahko pohvali diplomo priz-nanega Berklee College Of Music. Tam je študirala jaz-
zovsko petje, prepevala pa je tudi v gospelskem zboru. V letih '92 in '93 je nastopala kot spremljevalna pevka na turneji Petra Gabiela, leta 1994 pa je izdala debitantski album "Harbinger". Najbolj se je uveljavila z drugim albu-mom "This Fire", ki ji je pri-nesel kar sedem nominacij za Grammya. Z njega sta znani predvsem skladbi "Where Have All The Cowboys Gone" in "I Don't Want To Wait".
SIMON COLLINS
Da rek "jabolko ne pade daleč od drevesa" še posebej drži, ko gre za znane glas-benike, smo se doslej že večkrat prepričali. Kar nekaj potomcev znanih in popu-larnih osebnosti iz sveta glas-be je doslej uspešno nadalje-valo delo svojih staršev. Spomnimo se samo nekater-ih: Ziggy Marley, Julian Lennon, Enrique in Julio Iglesias jr. in še bi lahko naštevali. Po očetovih stopin-jah pa se je odpravil tudi
Simon Collins, sin znanega pevca Phila, ki je 27. septem-bra izdal svoj prvi album. Rodil se je leta 1976 v Londonu, nato pa se z osmi-mi leti preselil v Vancouver, kjer živi še danes. Za glasbo se je začel zanimati že pri petih letih, pri sedemnajstih pa je začel pisati prve skladbe.
Naslov njegovega prvenca je "All Of Who You Are", prvi single z albuma pa je skladba "Pride", za katero je Simon dobil inspiracijo ob gledanju filma "Braveheart".
BOMBE
Po precej dolgem premoru bodo ob deseti obletnici svo-jega delovanja spet grmele Bombe. Po mnenju nekaterih najboljši slovenski rock bend devetdesetih, bo ob deseti obletnici svojega, skozi različna obdobja bolj ali manj aktivnega, delovanja, v
soboto, 10. oktobra, nastopil na velikem koncertu na Metelkovi. To bo mogoče zadnji, poslovilni koncert te skupine, katere duhovni vodja je znani Sašo Bole in ki je v času svojega delovanja izdala tri albume, predvsem
pa navduševala s svojimi živimi nastopi.
IG0RTHE PRINC
"Igor The Pirnc" je naslov projekta, ki so ga podprli pri založbi Helidon in za katerim se skriva naš znani atlet in najboljši slovenski metalec diska vseh časov, Igor Primc. Le redkim je veijetno znano, da se mogočni Novomeščan poleg aktivnega športnega udejstvovanja ukvarja tudi z glasbo. Zdaj bo mogoče rezultate tega njegovega hobija tudi slišati in oceniti. Pri Helidonu je namreč izšel plošček z njegovimi glasbeni-mi stvaritvami, katerih pro-ducent je znani slovenski hit
mejker Tomaž Borsan. Projekt, ki prinaša veliko dobre glasbe in zanimivih besedil ter predvsem ogrom-no pozitivne energije, je humanitarne narave, pri njem pa so sodelovali še številni drugi znani glasbeni-ki. Projekt je namenjen slovenskim športnikom -invalidom.
■ MiČ
7. oktobra 1999
ZANIMIVO
MS VAS 11
HOROSKOP
MODNA GALERIJA Prešernova la, Velenje tel.: 063/863 722
DELOVNI ČAS: pon. -pet.:9.00-19.00 sobota: 9 00-13.00
IZJEMNE CENE...
The Sign of Exclusivity
OVEN OD21.3. DO 21.4.
Popolnoma neiebićno boile predlogoli nekaj zelo pamelnega, naleleli pa bosfe na krepak odpor. Kot da vam hoie nekdo dati obćutek, kako pomemben je v vaiem življenju in kako bvaležni mu morate biti zato. Prenesite hladno, pa boite želi le uipeh in zadovoljstvo. Dobra novita je že priila do vas, uresnićevati pa se bo prićela v prihodnjih dneh. Nikor ne zamudife vsega tistega, kar sfe si že od nekdaj želeli.
BTKOD 22.4. DO 20.5.
Zaćetek bo morda res malce težaven, potem pa bo vse steklo kot namozano. Celo presenećeni boste nad tokom dogodkov, saj bodo već kot prijetni in ugodni za vas. Poleg fega boste ponovno lahko preizkušali moć svoje privlaćnosti, ki je že nekaj ćasa ponovno zelo moćna. V ponedeljek vam bo neka odloćitev prinesla vse tisto, kar ste si že dolgo želeli. Zato se veselite življenja, tudi, ko boste kakšen dan brez razloga potrti in brezvoljni.
DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6.
Casa je dovolj, velikokrat celo preveć, vi pa ga ne znate pravilno izkoristiti. Zato boste zagotovo veseli, ko se vam bodo ponudiit v pomoč, saj boste zaćufili trdna tla pod nogami. Od tu naprej bo šlo vse lepo in prav, zgodilo pa se bo že ob koncu tedna. Tokrot boste res spoznali, kako dobroje poslušati dobre nasvete. lega ponavadi ne počnete, saj pravite, da ne marate pridiganja. Ljubezensko živl-
jenje
bo malce hladno.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Neverjetna harmonija bo zavladala v vašem domu. Vse skupaj bo seveda posledica res vesele novice, ki vam bo močno spremenila življenje. Sledila bo še ena novica. le ne boste veseli, čas pa bo pokazal, kako ste se motili. Vsekakor boste imeli polne roke dela, veliko bosfe tekali naokoli in še več zapravljali. lokrat pametno in
z razlogom.
LEV OD23.7. DO 23.8
Spef boste ugotavljali, da čas ni vaš zaveznik. Dan bo prekrafek, da bi postorili vse, kar si boste zadali. Sploh si ne boste več znali vzefi časa zase in za svoje dobro počutje. Ko boste slučajno prosti, se boste hitro pričeli dolgočasiti. Vprašati se boste morali, kaj vas žene v prekomerno delo, saj je fo lahko tudi ena od vrst zasvojenosti. Ce je to pomanjkanje Ijubezni, se pofrudite, da boste spet začuiili
njeno moć.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Ce boste takoj poprijeli za delo, ki se je nagrmadilo, bo vsekakor hitreje konćano. Veliko vprašanje pa je, ali vam bo prineslo tudi tako veliko zadovoljstvo, kof bo trud, ki ga boste vložili za dosego cilja. Ce se boste tudi tokrat znali sprijazniti z malim, bo to kar dovolj. te ne, boste še nekaj dni fogofni in precej nemogoči za okolico. lo, kai bosfe zganjali, se bo namreč imenovalo tečnoba.
TEHTNICA OD 24. 9. D0 23.10.
Zgodilo se vam bo, kar se vam že dolgo ni. Zaradi zasanjanih pogle-dov nekoga, ki vam je pred krafkim posfal všeč, se boste spraševali, ali sfe zaljubljeni. In odgovor bo, če si boste le priznali, pozitiven. Potem se bosfe znašli na razpotju dveh poti; ena bo nejasna, avam bo obljubljala Ijubezen, druga vas bo peljala naprej po sedanji ustaljeni poti življenja, ki vas velikokrat dolgočasi in utruja. Odločifev bo vsekakor vaša, saj ne bo lahka, posledice pa bi bile lahko tudi hude.
IKORPIJON OD 24~7O DO 22.11.
Spef se bo izkazalo, do tisti, ki veliko delo, dela tudi napake. A vaie tokraf ne bodo poslovne, femveč zasebne. Parfner vas bo močno potreboval, a vam bo hkrati močno stregel in poskušal ugoditi vsem vašim mukam. Vi pa se bosfe obnašali, kot da je vse, kar vam bo prinesel skoraj na rokah, dim. Nikar. Sicer si boste eno najlepših obdobij v letošnjem letu zapomnili po zelo grenkem dogodku.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Ponudba bo sijajna, veljala pa bo le kratek čas, zato jo čim prej izkoristite. Še tako dober nasvet vam tokrat ne bo kaj veliko poma-gal, če boste slepo verjeli v nekoga, ki ni niti malce zanesljiv. Ceprav boste poskušali pri zelo kočljivi zadevi ostati v ozadju, vam ne bo najbolje uspevalo. Ko bosfe spoznali še fo, da od vsega skupaj ne boste imeli pretirane koristi, se boste premislili in stvari zastavili popolnoma drugače.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Cisto malo sreče bo dovolj, da se vam bo posrečilo prehiteti tekmeca, ki vam gre že nekaj ćasa krepko na živce. Potem pa pazife, da se ne boste preveč hvalili s svojimi dosežki, saj se vam kaj lahko zgodi, da si boste s tem sami vrgli nekaj vroćih polen pod noge. Saj veste, da je zavist šc tako dobrih prijateljev prav neverjetna, zato kakšno reč raje zadržite zase. Vzemite si ćas in konćno izpolnitc obljubljeno.
VODNAR OD 21.1~DO 19.2.
Sprašujete se, ali ste se zmotili, ko ste kovali načrte za prihodnost, ali pa ste dosegli točno tisto, kar ste si na tihem želeli. Vsekakor boste še naprej zadovoljni z vsem, kar imate, sploh, ko boste ugo-tovili, kaj bi se vam lahko zgodilo, če bi ubogali nasvet »dobrega« prijatelja. Ob koncu tedna vam bo partner pripravil krepko in vese-lo presenečenje. Ne pozabite mu pokazati, kako všeč vam bo, saj bo to dobra naložba za prihodnost.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Novosti bo za spremembo v vašem življenju veliko, vi pa boste še vedno hrepeneče obujali spomine na dobre starc čase. Dobro premislite, ali si jih res tako silno želite nazaj? Če ne, pozabite na preteklost in se končno zazritc v prihodnost. ludi tako, da boste sprejeli povabilo, ki vas mika. Družba bo namreč odlična priložnost, ki ste jo že dolgo čakali, pa tudi. Pri tem pazite^ da ne bostc preveč obljubljali, sploh, ker boste v nenehni tekmi s časom.
NOVO TA TEDEN! AKCIJA PLETENIN
u
| Jesen je čisto zares tu. Ce ne prej, ste ta teden zagotovo pobrskale po omarah in pregledale, kaj vam je ostalo od lanske jeseni in letošnje pomladi. Zagotovo ste ugo-tovile tudi, kaj bi še potrebo-vale in pomislile na možne kombinacije. Ni kaj, hladnejši dnevi, tudi mokri in deževni, so postali del vsakdanjika, z njimi pa se bodo spremenile ne le barve narave, ampak tudi barve naših oblačil. Poletne živahne barve bodo ver-jetno kar hitro izginile iz naših ulic. Mladi bodo še naprej prise-gali na temne, predvsem črno, temno modro,sive in rjave tone. Tudi večina odraslih jim bo sledila. A če želite biti v tej jeseni in zimi modni, potem si morate kupiti vsaj nekaj živo rdečega. Če so takšni čevlji za vas preveč vpadljivi, naj bo to jopica, pulover, krilo ali celo kostim. Tudi sivih tonov, prav vseh odtenkov, se ne izogibajte. Zelo modna je tudi temno zelena, prej v barvi oliv kot lovcev. In seveda peščeni toni, ki jih nekatere ne bi zamen-jale za prav nobeno drugo barvo. Za to
Barve nam krojljo svet
jesen in zimo bo značilno še nekaj; barvne kombinacije so tako nore, da praktično ni več nobenih pravil. Kombinirate lahko tudi barve, ki še včeraj ne bi smele biti oblečene skupaj. Pravil ni več!
Kaj pa barve svečanih toalet? Črna, črno-bela, srebrna, siva in rdeča. Lahko se rahlo svetlikajo, kajti lesk je še vedno moden. Predvsem pa ne pozabite na modne dodatke in letos spet tako modno krzno v živalskih vzorcih, ki ga lahko uporabite tudi kot obrobe in s tem poskr-bite za pravo mero začimbe. Tudi na kakšnem kosu lanske garderobe!
Mladi dopisniki poro£qjo
Slovenski
knjižni
sejem
V	četrtek, 23.9., je bilo v velenjski knjižnici zaključno žrebanje	slovenskega knjižnega kviza »France Prešeren in Gorenjska«.
V	uvodu sta nas na Gorenjsko popeljala igralca Maruša Avguštin in Miran Kenda, ki sta nam v pristni gorenjščini odigrala odlomek iz komedije A.T.Linharta »Matiček se ženi«.
Sledilo je žrebanje prve nagrade - obisk Ljubljane in
ogled snemalnega studija ter snemanja na RTV Ljubljana. Petindvajset srečnežev je dobilo knjižne nagrade, ki jih je prispevala založba Karantanija. Prireditev sta podprla tudi Zepter Slovenica in Kino Velenje. Velenjski kino je omogočil 180 izžreba-nim ogled filma »Past za starše« v veliki dvorani.
Tudi naša šola je sodelovala pri reševanju tega dokaj zahtevnega kviza v šolski knjižnici in tudi v okviru red-nega pouka. Ena od naših učenk je prejela knjižno nagrado, filmsko predstavo pa si je ogledalo enaindvajset izžrebancev.
Njihove vtise si preberite v
naslednjih vrsticah.
Mentorica KUD Lidija Volk
Vtisi s filmske preasfave
Bilo je lepo sončno sobotno dopoldne, 25.9.99. S prijatelji-cami smo se odpravile proti hotelu Paka, v kino seveda. Kot srečne izžrebanke sloven-skega knjižnega kviza o Francetu Prešernu smo za nagrado dobile vstopnice za kino. Film »Past za starše« je bil hkrati poučen in zabaven.
Jasmina, 8. c
Dobila sem vstopnico za ogled filma »Past za starše«. Čeprav nisem vedela, kakšen film grem gledat, sem z vese-ljem odšla v Velenje. Po ogle-du filma sem bila srečna, saj je bil sproščujoč, napet, skratka »ful fajn«.
revija
S prijateljicami smo' imele srečo, saj smo bile izžrebane kar štiri učenke iz našega raz-reda. Natovorjene s hrano smo se tiso jesensko soboto odpravile v velenjski kino. Zanimiv film smo si popestrile z jedačo. Na srečo nam tega ni niče zameril.
Lidija, 8. c
Kot številni drugi učenci sem tudi jaz dobila nagrado za reševanje kviza. To je bila vstopnica za ogled kinopred-stave »Past za starše«. Film je bil super in čisto sem pozabila, da sem v kinu, ne pa v vlogi glavnih junakinj. Res, bilo je imenitno in želim si, da bi se še kdaj ponovil.
Jerica, 6. b ■ Učenke in učenci OŠ Biva Roecka Šoštanj
Era že tradicionalno pripravlja za svoje kupce in poslovne partnerje vsako jesen modno revijo, na kateri prikažejo najnovejše modne trende. Manekenke so tokrat nosile modele Mure, obute pa so bile v jesensko zimsko kolekcijo čeljev Peka.
Obiskovalci, ki so povsem zapolnili veliko dvorano Glasbene šole, kjer so pripravili modno revijo in jo popestrili z nastopi mladih harfistk, so bili nad predstavitvijo navdušeni, še bolj pa nad informacijo, da je vse prikazano mogoče kupiti v Erini tr^ovini z Murino ponud-bo, na Saleški 18 v Velenju.
■ mz
Gabrijela, 8. c
Cmjrk
12 ms i as
VRTIUAK
7. oktobra 1999
FRKANJE
Pohiteti bo treba
V Velenju bo res treba zelo pohi-teti z uvajanjem devetletne osnov-ne šole. Sicer se lahko zgodi, bo prej zmanjkalo otrok.
Čestitka za praznik I
Običajno slavimo v svetlem, ali razsvetljenem. V Šoštanju ni bilo ravno tako. Radenska je za praz-nik "pogasila" šoštanjsko Elektro.
Čestitka za praznik II
Ob prazniku občine Polzela so visoko občinsko priznanje podelili tudi košarkarjem domačega kluba Savinjski Hopsi. Kolegi iz domžalskega Heliosa se polzel-skemu občinskemu vodstvu niso pridružili in so jih "nagradili" z odvzemom točk.
Novosti novim
Študentska posojila so pri nas nekaj novega. In so očitno zato odločujoči menili, da je treba novost prepustiti "novim". Državno koncesijo za ta nova študentska posojila sta dobili Nova Ljubljanska banka in Nova Kredit-na banka Maribor.
Da se bo bolje vrtelo
Se bo nogometno kolesje velenj-skih knapov zdaj res (še) bolje vrtelo, ko imajo za predsednika direktorja eiektrostrojnega oddel-ka?!
Vsi smo zaslužni
Več ko ima Slovenija občin, manj i imajo obćine prebivalcev. Po večini 3 občin ob svojih praznikih delijo različna priznanja, tudi razglašajo = zaslužne občane. In kmalu se bo ; zgodilo, da bodo vsaj v manjših občinah res vsi občani zaslužni.
Nič se ne mudi
Šoštanjski blok V je znova v omrežju. Zdaj imajo tisti, ki 6dločajo o gradnji savske verige elektrarn, znova čas, da se prepi-rajo o tem, ali te elektrarne sploh J potrebujemo.
Kaplja v morje
Denarja, kot ga je že prišlo z ustreznih naslovov na območja, ki I so jih najbolj prizadele poplave, je . bilo kot "kaplja v morje". Prej pa je padlo pravo moije kapelj.
Varčevanje po veienjsko
V Velenju so se res odločili za|j novo varčevanje. Namesto | VVZV(elenje), bo le VV(elenje). Privarčevali bodo torej in V in en Z. Ne vemo, če bo ta prihranefc dovolj za nove napise.
Programa 3 (še) ni
Nacionalna televizija ne bo uvedla ; še programa tri, ki naj bi prenašal vsa zasedanja parlamenta. Tako je j z večino sklenil parlament. Ne ? vemo, ali je prevladala pamet ali strah pred poslansko resnico. Fj
Mnogi stanovalci lepo skrbijo za svoja okolja. Prostovoljno urejajo okolico, zasajajo gredice s cvetjem in jih tudi lepo oskrbujejo. Takole lepo je pred Jenkovo 37.
Tudi stanovalci Tomšičeve 10 in Bračičeve 1 (posnetek smo naredili med tema stanovanjskima blokoma) si želijo imeti lepo okolje. Pa jim nepovabljeni obiskovalcd (pravijo, da so to dijaki Šolskega centra) tega nikakor ne pustijo. Vedno znova puščajo za sabo nered.
na kopno, občtna kar primeren pristan.
Drugi kandidat, ki tudi računa na "flnto" prese-nečenja, bo po okoliščlnah sodeč nastopil pod rdečim srce, rumeno zvezdo in zelenlm listom. Ta bi zdaj že tretjič zanesljivo pobral glasove svojih vernlh vollv-cev, čeprav najbrž račmia na kakšnega odpadnika desnice. A je ta račun lahko brez krčmarja, kajti po-znavalci razmer pravijo, da bo prej dobil kakšen glas manj, kajti njegova volilna baza se neizprosno stara, narava naredi svoje in prebitek glasov glede na prejšnje volitve, na katerega laiiko ta kandidat lahko računa, so samo glasovi, ki mu jih je nazadnje po spretnih manevrih socialdemokratov, izpred nosa od-nesel kandidat upokojenske stranke.
Največja državna stranka LDS teh volitev zaneslji-vo ne bo izpustila, ne da bi promovirala svojega kan-didata. Zanesljivo bo to še enkrat njihov občinski predsednik, ki je tudi zelo dejaven podžupan. Zna pa se zgoditi, da mu bo salta, ko je po zadnjih volitvah iz levice jadrno prestopil na desno tisti trenutek, ko mu je pred nosom ponudilo podžupansko mesto, tudi škodovala. A zaradi strankarske discipline LDS, lah-ko ta kandidat mirno računa na glasove, ki jih je že prejemal na prejšnjih volitvah.
Tudi krščanski demokrati precej močno ogrevajo in pripravljajo svojega kandidata, ki je od vseh še naj-bolj nepopisan list in zaradi tega resnična možnost presenečenja. Seveda pa so med omenjenimi možne razne podporne kombinacije. Glede na kratko pred-volilno kampanji pa je popolnoma nerazumljivo, za-kaj svoje namere skrivajo in s tem vbistvu najbolj po-magajo prodorni pravnici, ki se je kot protikanđidat-ko za šoštanjsko županjo vsi po vrsti tudi najbolj bo-jijo. Zato je kampanja uradno neznanih konkurentov proti njej že v polnem teku. Ta dejanja pa so posledi-ea zmede v egocentrični politiki šoštanjskjpi socialde-mokratov sedaj, ki so izgubili egovcentru.
Zaradi večje spoštljivosti do inštituta volitev župa-na oziroma županje pa bi moraii vsi ki kanijo nasto-piti, pred končno odločitvijo vsaj enkrat premisliti svetopisemsko modrost, da je vedno veliko poklica-nih, a le malo izbranih. Za nas občane pa bo izbira na koncu itak samo ena. Tista, ki jo bodo izbrali volivci.
■ Perorez
Dan pred občinskim praznikom se je končala "Me-nihovo" obdobje v naši občini, saj je tega dne volilna komisija razpisala nadomestne volitve župna. Ob-našanje šoštanjskih politikov pa nam že daje slutiti, kdo vse se bo potegoval za obćinski prestol. Hjub te-mu nekateri, ki so po pokojnikovemu hrbtu pripleza-li do vplivnih pozicjj, v trenutnem "brezvladja" še ri-barijo v kalnem. Tako ravno v tem času zadolžujejo občino za dodatnih trideset milijonav. Ti Ijudje želijo zagotoviti kontinuiteto sistemu, ki ga po naravi stva-ri ni mogoče nadaljevati. Najbliže nadaJjevanju te po-litike bi bili, če bi eden od dveh znanih visokih občin-skih sivih eminenc postal župan. A se prvi tudi tokrat zanesljivo ne upa kandidirati, kot se ni niti enkrat doslej, pa naj bo to za župana, sedež v občtnskem sve-tu, ali svetu krajevne skupnosti. Drugi bi sicer imel več možnosti, toda k]jub temu, da je iz Topolšice, le ni Menih in tudi njemu volivci ne bi več dovolili nadaJje-vanja transfera proraičunskih sredstev iz Šoštanja v Topolšico.
Paradiranje nekaterih politikov skozi dogodke občinskega praznovanja, pa je razkrilo tudi druge verjetne kandidate. A je shšati, da vsi igrajo na karto presenečanja in bodo svojo kandidaturo objavili za-dnji trenutek. S tem nehote dajejo prednost edini že znani kandidatki, ki sploh ne skriva, da hoče, da zna in da lahko postane prva šoštanjska županja.
Koga lahko torej poleg popularne magistre 28. no-vembra letos pričakujemo na volilnih listih za nado-mestnega župan v naši občini? Dvojni direktor le_ s težavo prikriva veliko željo po županskem stolu. če sledimo njegovim izjavam, še posebej v zadnjem in-tervjuju, ki ga je dal kot podžupan, lahko rečemo, da ga županovanje zanima predvsem kot dober nadome-stek direktorovanju, ki ga očitno že močno utruja. Kmetijska ladja, ki se je znašla v turbulenci vstopa-nja v EU, kapitanu ne nudi več mirne plovbe. Pa je najbrž zato kotiček, kjer so stvari utečene in kadri poznani, za kapitana, ki se iz majajoče ladje spravlja
■ * "Voda me je vedno privlačila," je direktorju dravskih elek-trarn Ivanu Kralju ob Velen-jskem jezeru razložila Zoflja Kukovič, direktorica Esotecha. "Zaradi vode sem se danes "izneverila" celo šmarški ena-jsterici. Ampak, saj bodo fantje opravili tudi brez mene, čisto nič težkega dela nimajo," si je mislila in se uštela, saj so "njeni" doma gladko izgubili.
"Slišim, da se pri vas, v šoštanjski ZLSD, zdaj ukvarjate še z organiziran-jem razstav," je nekoliko karajoče povprašal rav-natelj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado Vrbič, Matjaža Natka. "Veš kaj, se mi zdi, da konkurenca nikoli in nobenemu ne škodi," se ni pustil Natek. Na kaj je pri tem mislil - na šoštanjsko mestno galerijo ali na "velikega brata" KCIN, pa se s slike ne da razbrati.
Uroš Devič nekdaj aktiven nogometaš, rokometaš, prav odličen je bil, pravijo eni, zadnje čase vso pozornost namenja svojemu vnuku. "Tudi voziti bi ga rad naučil, zdaj, ko je za to dojemljiv, da se mu ne bo dogajalo ... No, ja. Saj voziti znam."
7. oktobra 1999
TO IN ONO
NjIS VAS 13
Posvet kadrovskih delavcev s predstavniki zavoda za zaposlovanje
Poglobiti sodelovonje z delodajalci
VELENJE, 30. septembra -
Društvo za kadrovsko dejav-nost je v sodelovanju z Zavo-dom republike Slovenije za zaposlovanje, Območno eno-to Velenje, pred tednom dni pripravilo posvet o sodelova-nju zavoda z delodajalci. Ude-ležil se ga je tudi generalni di-rektor zavoda Jože Glazer. Udeležencem, samo kadrov-skih delavcev je bilo okoli šti-rideset, je predstavil strategi-jo zaposlovanja v Sloveniji v naslednjih letih. Na posvetu so govorili tudi o povsem konkretnih stvareh, o posredovanju zaposlitev, o prijavah v evidenco brezposel-nih, pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ukre-pih aktivne politike zaposlo-vanja ter štipendijah. Božena Steiner, predsednica društva, je bila s potekom zelo zadovoljna: "Kadrovski delav-ci skušamo z različnimi izob-raževalnimi oblikami slediti spremembam na področju za-konodaje s področja zaposlo-vanja. Tako smo letos že pri-pravili seminar o novi stan-dardni klasifikaciji poklicev,

PEUGEOT
II J VL^Vl i V\ ... In testne vožnje
mn
V soboto, 9. Oktobra 1999:
NAPOLIGONU LOČICA pri SAVINJI
od 9,00 do 13,00 ure

Avto Cei|e d.d.	Avtosorvls Marjan Tratnlk s.p.	Avtolgof
Llubllanska c. 11	točlca ob SavlnJI 49, a	Igor švlgell s.p.
3000 CEUE	3313 POLZELA	Paka prt Velen|u 40 a
		3320 VELENJE
tel.: 063/ 484 484	tat.: 063/ 702 640	tel.: 063/ 862 406
njegovo socialno varnost in socialno varnost družine. Zato se zavedamo, da je to po-dročje zelo občutljivo. Možnosti za premike na tem področju pa obstajajo. Pobu-de imajo tako podjetja kot po-samezniki in zavodi. Za to, da se bo res kaj premaknilo, pa je potreben določen čas." Srdan Arzenšek, direktor Ob-močne enote Velenje je potr-dil, da je bil posvet namenjen poglabljanju sodelovanja z de-lodajalci, saj je že v tem tre-
nutku in bo še zlasti v nasled-njem obdobju ena od prioritet zavodov za zaposlovanje prav sodelovanju z delodajalci. "Zavod je institucija, ki ima določen namen. Ta je zadovo-ljiti potrebe delodajalcev in brezposelnih. Samo skupaj lahko dosežemo to, kar si želi-mo: znižati brezposelnost. Po drugi strani pa želimo tudi spoznati delodajalce, kjer se v bistvu vse dogaja."
■ Milena Krstič - Planinc
Božena Steiner: "Zaposlitev je ena najpomembnejših vrednot."
zdaj nadaljujemo s seminar-jem o spremembi zakonodaje na področju zaposlovanja, pred sprejetjem je nov zakon o delovnih razmerjih in tudi temu bomo posvetili eno od izobraževalnih oblik," pravi. Sicer pa tudi kadrovski delavci ugotavljajo, da je danes, ko je pravih zaposlitev bolj malo, težko delati na tem področju. "Zaposlitev je za vsakega po-sameznika ena najpomemb-nejših vrednot. Je osnova za
Posveta se je udeležil tudi generalni direktor ZRSZ Jože Gla-zer. Na fotografiji z direktorjem Območne enote Velenje Sr-
danom Arzenškom.
Komercialjsti silijo navzgor
VELENJE, 29. septembra -Generacija 'slušateljev pro-grama ekonomsko - komerci-alni tehnik na Ljudski uni-verzi Velenje, ki je uspešno opravila zaključne izpite, si je "slovo" od šole zamislila na svojstven način. Po tistem, ko so jim v sredo prejšnji teden, svečano pode-lili diplome, s čimer so si tudi uradno povišali raven izobra-zbe, so se sklenili še simbo-lično povzpeti navzgor. To jim je uspelo s pomočjo društva za zračne športe, Fly kluba Velenje. Na dvig z balonom so povabili tudi predstavnike ljudske univerze.
■ mkp
Vsi plazi še niso sanirani
Tudi v Kavcah sanadja tik
pred zdajci?
Lansko novembrsko neuije je povzročilo veliko škode tudi v Mestni občini Velenje. Dva milijona tolarjev sredstev, koli-kor jih je občina takrat imela v proračunu za sanacijo ško-de ob naravnih nesrečah, je bilo komaj dovolj, da so takrat v nekaj dneh poskrbeli za prevoznost lokalnih in krajevnih cest, ki so jih ogrožali številni plazovi. Ko je država odobri-la še 20 milijonov tolarjev za sanacijo, so poleti izbrali izva-jalca, Krono d.o.o, nekaj jih je saniral Veko d.o.o.. Računali so, da bodo vse plaze sanirali do konca avgusta, kar jim je preprečilo muhasto poletno vreme. Novi rok za dokončanje sanacij je konec oktobra.
Naj spomnimo, da je lansko novembersko deževje povzročilo 20 plazov na javnih poteh, na lokalnih cestah pa 16. Od tega na začetku poletja še vedno ni bilo saniranih 8 ptazov na jav-nih poteh in 10 plazov na lokalnih cestah. V začetku tedna nam je Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodar-ske zadeve pri MO Velenje povedal, da so doslej sanirali 17 plazov, z deli pa hitijo, kolikor jim to dopušča vreme, ki jim je bilo septembra zelo naklonjeno. Najbolj pereča sta po mne-nju Brodnika trenutno še nesanirana plaza v spodnjih in zgor-njih Kavčah, kjer naj bi dela stekla v prihodnjih dneh. Za tri večje plazove, plaz na Gorici za stanovanjskimi bloki in pod cerkvico Sv. Jakca v Podkraju ter pri Hladniku v Pes-ju, so projekti sanacijo za že nekaj časa naročeni. To bo tudi pogoj, da se MO Velenje prijavi na državni razpis za dodeli-tev sredstev za sanacijo, ki bo ne le zahtevna, ampak tudi ze-lo draga, zato je občina nikakor ne bo zmogla sama. Zato še vedno ne vedo, kdaj bodo lahko odpravili te tri velike ze-meljske rane, ki niso nedolžne. Sploh, če bosta jesen in zi-ma spet radodarna z obilnimi padavinami.
■ bš
V košaro niso mogii vsi naenkrat, fotografirali so se pa lahko.
ni ko.l i sarai
107,8
Varčna žarnica PHILIPS ATRALUX
-E27;9W, 11 W, 14W
Štedilnik GORENJE HK 245 W, bdi, rjavi
-	steklena snemljiva pečniška vrata
-	električni vžig gorilnikov
-	EKO emajl
-	kombinirano kuhališče
Gotovinski
popusti
s kartico Kovinotehna
Vbodna žaga PZ 55 A + set ISKRA: univerzalni žagin list, kotnik, meter 2 m, svmčnik
-	moč: 420 W
-	hitrost: 600 - 3300 vrt./min.
-	nihajni gib nastavljiv v 3 stopnjah
-	dolžina giba 17 mm

Stenske obloge:
bukev, hrast, b. jesen
za suhe in vlažne prostore
kovinOtehna
nemogoce je mogoce

14 M8 ŠAS
TV SPORED
7. oktobra 1999
CETRTEK, 7. oktobra
SLOVENIJA 1
09.30 Deklica delfina in lisica zvi-torepka
09.45 Male sive celice, ponovitev 10,35 Zgodbe iz školjke 11,10 Ki dobro v srcu mislimo, knjižni kviz o Francetu Prešernu 12.00 Zgodbe iz Avstralije, 4/9 12.30 Mojstrovine Slovenije, do-
kum. oddaja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Večemi gost: M. Fasano 14.30 Zoom 16.00 Osmidan 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Sivka
17,15 Enajsta šola, oddaja za ra-
dovedneže 18.0 Obzornik, vreme, šport 18.10 Modro
18.40 Sledi, oddaja o kulturi 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik
21.00 Leteči cirkus Montyja Pyt-
hona, 21/45 21.35 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Gibljivke slike 23.20 Svoboda izražanja: prepo-vedi, zaplembe, cenzura
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Tino 10.30 Ženska v belem, 5/12 11.20 V znamenju škorpijona, 1/4 12.30 Svet poroča 13.00 Tomaž Domicelj in projekt
Triglav 15.25 Tabaluga, 17/26 15.50 To je življenje, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Ouinnova, 12/27 19.00 Nikolivdvoje brez tebe, 12 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Narobu, 6/22 20.25 Evropska liga v košarki (M), ASVEL-PIVOVARNA LAŠKO, prenos 22.00 Do konca sveta, amer. film 00.30 Čmisneg, 9/12
06.00 09.00 09.20 10.10 11.05 12.00
14.30 15.0 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 00.10 00.45 01.15 03.00
Dobro jutro, Slovenija Top shop Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Newyorška policija, nan. 13.30 Umor je napisala, nan. Fejst fantje, nan. Varuška, nan. Cosby, nan. Umazane laži, nad. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nad. 24 ur
Raztresena Ally, nan. Nikita, nad. Prijatelji, nan. Brez zapor z Jonasom Kameleon, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Strupena krona, amer. film 24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 NAJ SP0T DNEVA 09.05 VIDEO T0P, ponovitev
glasbene oddaje 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 VEČERNIKLEPET: JOŽE LE-SKOVAR iz Slovenj Gradca 10.40 TVIZLOŽBA 10,45 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM:
PRINC IN BERAČ, 2. del ri-sanega filma 19.30 TVIZL0Ž8A 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 FILMI NA VTV, OLEANA,
ameriški film 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 KAKO BITI ZDRAVIN ZMA-
GOVATI S.E.M. -91. 22.05 ZGODOVINA AVTOMOBI-
LIZMA, 33. del 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TVIZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI
PETEK, 8. oktobra
SLOVENIJA 1
09.40	Sivka
10.00	Enajsta šola, oddaja za ra-
dovedneže
10.30	Najlepši dan v življenju, "nemškadrama
12.00	Modro
12.30	Sledi, oddaja o Ijubiteljski kulturi
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Svoboda izražanja: prepo-
vedi, zaplembe, cenzura
14.40	Podomače
15 30	Našapesem 1999
16.00	Gibljive slike
16.30	Mostovi
17.00	Afriške pravljice
17.10	Lahkih nog naokrog
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Dober večer
19.00	Risanka
19,30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Caroline v velemestu, 13/25
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Polnočni klub
00.00	Michael Tirabosco in Tomaž Rajterič
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Dr.Ouinnova, 12/27 11.15 Prihajajo, predstava koreo-
drame Ljubljana 12.15 Srčna igra, predstava gle-
dališča GLEJ 14.25 Tenka modra črta, am. film 16.05 Alica, evropski kulturni ma-gazin
16.30 Izgubljena plemena v pra-
gozdu,1/2 17.30 PoSloveniji 18.05 Popolna tujca, 15/24 18.30 Simpsonovi, 31/50 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, 13 19.30 Videoring 20.00 Brat volk, franc. dok. odd. 21.00 Film tedna: pravljica sredi
zime, ang. film 22.35 Red in zakonitost, 18/22 23.20 Izgnanstvo, 4/7 00.15 SP v kolesarstvu - cestna dirka do 23 let, posnetek iz Verone
06.00 09.00 09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00
21.45 22.45 23.45 01.00 02.00
09.00
-
11.30 11.35
12.05
12.30 12.35 17.55 18.00 19.00
19.25 19.30 19.55 20.00
21.30 21.35 22.25 22.30
Dobro jutro, Slovenija Top shop Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nad. Raztresena Ally, nan. Umorje napisala, nan. Fejst fantje, nan. Varuška, nan. Cosby, nan. Umazane laži, nan. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nad. 24 ur
Petkova akcija: smrtna ob-sodba, amer. film Dosjeji X, nan. Teksaški mož postave, nan. Obiskovalec, nan. To je spolnost, erotika 24 ur, ponovitev
kanall
27 46 52
DOBRO JUTRO,
informativno-razvedrilna
oddaja
FILMI NAVTV: OLEANA, ponovitev
VABIMO K OGLEDU KAKO BITIZDRAVIN ZMA-GOVATI: S.E.M. -91. ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 33. del TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, otroška oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU FILMI NA VTV: JOHNNY 100 PESOS, ameriški film REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
SOBOTA, 9. oktobra
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke	08.00	Živahni svet iz zgodb Ric-
08.30	Radovedni Taček		harda Scarryja, 21/26
08.50	Istrski čaj	08.25	Fračji dol, 2/23
09.05	Enajsta šola	08.50	Babar, 19/65
09.40	Denver, 14/27	09.15	Risanka
10.05	Pika na potepu, švedsko		Superstara mama, 10/26
	nemški film		Ozare
11.40	Lassie, nan.	1000	Moja najljubša opera -
12,05	Tednik		Barbara Hendricks in Don
13.00	Poročila, vreme, šport		Pasquale, ang. glas. oddaja
13.10	Homo turisticus	11.00	Nazaj v divjino, 4/5
s	Duhovni utrip	11.30	Obzorja duha
	Petka	12.00 13.00	Ljudje in zemlja
15.05	Tri želje, amer. film		Poročila, vreme, šport
	Pomp	13.25	4x4, oddaja o Ijudeh in
	Obzomik, vreme, šport »		živalih
	Na vrtu	13.55	TV genij
18.35	Ozare	14.55	Rolada
18.40	Obiskali smo..., 11. del	15.25	Leteči cirkus M. Pythona
19.05	Risanka	15.55	Prvi in drugi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport	16.10	Zvezdni utrinki, dokum. film
19.55	Utrip	16.30	Parada plesa
20.15	50 let Mercatorja	17.00	Po domače
21.30	TV genij	18.00	Obzornik, vreme, šport
22.30	Rolada	18.10	Alpe, Donava, Jadran
23.15	Poročila, vreme, šport	18.40	Mojstrovine Slovenije
23.40	Sorodne duše, 2/13	19.15	Risanka
00.10	Sedeti na dveh stolih, 3/4	19.30	TV dnevnik, vreme, šport
01.00	Morilec s kladivom, nemški	20.00	Zoom
i ,,	film	21.30	Intervju
		22.30	Poročila, vreme, šport
SLOVENIJA 2		22.50	Saj ne morem nehati, oddaja
09.05	Videoring		o slovenski skupini NDT 3
09.30	Noro zaljubljena, 9/25	23.45	Mojstrovine Slovenije
09.55 Učitelj, 15/18 10.40 Štafeta mladosti 11.35 Obljubljena dežela, nan. 13.00 Šport
16.35 Maribor: kvalifikacije za EP v nogometu, SLOVENI-JA:GRČIJA, pren. 18.45 Celje: liga prvakov v roko-metu, CELJE PIVOVARNA LAŠKO:REMUS BAERN-BACH KOEFLACH, prenos 20.30 Noro zaljubljena, 20/25 20.50 Vijolice so modre, am. film 22.15 Trend, oddaja o modi in vi-
zualni pop kulturi 22.45 Sobotna noč 00.45 Sla.nan. 12/22
' elitatJ" 07 0 Jetsonovi, risana serija 07,30 Kremenčkovi, risana serija 08.00 Maska, risana serija 08,30 Batman, risana serija 09.00 X-men, nan. 09.30 Skrivnostni svet Alex Mack 10.00 Kalifomijske sanje, nan. 10.30 Križarjenje, nan. 11.00 Tarzan, nan. 11.30 Brez zapor z Jonasom, pon. 12,30 Mačka na vroči pločevina-sti strehi, amer. film Fotomodeli, nan. Mala Daniela, nad. Pop'n'roll, glasbena oddaja Beverly Hills 90210 Melrose place, nad. 24 ur
Končna hitrost, amer. film 21.55 Bes, španski film 23.55 Najboljši časi, amer. film 02.00 24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 09.05 10.05 10.10
11.40 11.45 18.55 19.00
19.45
19.55 20.00
20.20
SsK 21.50
22.10 22.15 22.20
NAJ SPOT DNEVA MIŠ MAŠ, ponovitev VABIMO K OGLEDU FILMI NA VTV: JOHNNY 100 PESOS, politična dra-ma, ponovitev IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM; DO-LINA STRAHU, ris. film TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 833. VTV MAGAZIN, regio-nalni inform. program 10 LET ANSAMBLA ROBI-JA ZUPANA; posnetek pri-reditve "Vranski poletni večeri", 2. del 833. VTV MAGAZIN, pono-vitev
NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
NEDEUA, 10. oktobra
SLOVENIJA 2
09.15 Videoring z Natalijo 09.40 Nevarni zaliv, nan. 10.35 Davovsvet, 16/26 11.00 Ljubezen in zakon, 3/9 11.20 Zvezde Hollywooda 11.50 Trend, oddaja o modi 12.25 Motociklizem, VN Južne Af-
rike, prenos 13.25 Policija na naši strani 13.55 Motociklizem, VN Južne Af-
rike, prenos 15.00 Verona: SP v kolesarstvu, cestna vožnja - elita, pren. 17.15 Teniški magazin 17.45 Ljubljana: liga prvakinj v ro-kometu, KRIM NEUTRO .:,„.,. ROBERTS - ANADOLU UNI ESKISEHIR, prenos 19.30 Videoring s Sergejo 20.00 V znamenju škorpijona, 2/4 20.55 Življenje v številkah, 2/7 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Pravlica sredi zime, ang. f.
07.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.25 12.15
15.30 16.30 17.00 19.15 20.00 22.15 23.00 23.30 01.30 03.00
Razne risanke Skrivnostni svet Alex Mack Kalifomijske sanje, nan. Križarjenje, nan. Tarzan, nan.
Beveriy Hills 90210, nad. Melrose place, nan. Clean & Clear, glas. oddaja Gospodu z Ijubeznijo, ang. f. Mala Daniela, nan. Otroci ne lažejo, amer. odd. Pod srečno zvezdo 24 ur
Gotti, amer. film Športna scena Šola golfa
Poslednje odštevanje, amer. f. Hladni bife 24 ur
kanall
27
PONOVITVE ODDAJ: 09.00 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 IZ PONEOELJKOVE ODDA-
: JE DOBRO JUTRO 10.45 832. VTV MAGAZIN 11.05 ŠPORTNITOREK 11.20 IZ SREDINE ODDAJE DO-
BROJUTRO 12.05 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.10 833. VTV MAGAZIN 12.30 10 LET ANSAMBLA ROBI-
JA ZUPANA, 2. del 14.00 IZ PETKOVE ODDAJE DO-
BROJUTRO 14.45 VIDEOSTRANI 17:00 FILMI NA VTV: ANGELIIN
ŽUŽELKE, ameriški film 18.45 VIDEO TOP, glas. oddaja 19.30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMA-
GOVATI S.E.M.-91. 20.00 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 11. oktobra
SLOVENIJA 1
09.15	Afriške pravljice
09.20	Lahkih nog naokrog
10.00	Dobervečer
10.50	Navrtu
11.15	Obiskali smo..., 11. del
11.45	Alpe, Donava, Jadran
12.15	Utrip
12.25	Zrcalo tedna
12.40	Prvi in drugi
13.00	Poročila, vreme, šport
13,15	Pika na potepu, švedsko
nemški film
14.50	4x4
15.20	Polnočni klub
1630	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.20	Super stara mama, 10/26
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Risanka
1910	Žrebanje 3x3 plus 6
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau,
19/26
21.00	Dosje
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.45	Dosje, pogovor
00.00	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
10.00	Sobotna noč
12.00	Popolna tujca, 15/24
12.25	Simpsonovi, 31/50
12.45	Brat volk, dokum. oddaja
13.40	Življenje v številkah, 2/7
15.20	Na smrt obsojeni je pobeg-
nil, franc. film
17.00	Policija na naši strani
17.30	Po Sloveniji
18.05	Snežnareka, 14/26
19.00	Jasno in glasno
20.00	Gospodarska panorama
21.00	Studio city
22.30	Noč z Dickom, 15. dei
22.55	Brane Rončel izza odra
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	Športna scena
13.30	Umor, je napisala
14.30	Fejst fantje, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.00	Športni krog
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan, slov. humor.
	nad.
20.45	Tessin telesni stražar,
	amer. film
22.40	Cybill, nan.
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H, nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Umor po žici, amer. film
03.00	24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 DOBRO JUTRO, informativ-
no - razvedrilna oddaja 10:00 833. VTV MAGAZIN, pono-vitev
10.20 VABIMO K OGLEDU 10.25 10 LET ANSAMBLA ROBI-JA ZUPANA; posnetek pri-reditve "Vranski poletni večeri", 2. del 11,55 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT.DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: GU-LIVERJEVA POTOVANJA, :: 1. del risanega filma 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 DRUŽINA POJE - ANDRAŽ Ž99; posnetek 2. dela prire-ditve
21.10 REGIONALNE NOVICE 21.15 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI
TOREK, 12. oktobra
SLOVENIJA 1
09.45	Radovedni Taček
10.00	Waynove dogodivščine, 19/26
10.25	Recept za zdravo življenje
11.15	Zvezdni utrinki, dokum. film
11.35	Paradaplesa
12.05	Gozdarska hiša Falkenau, 19/26
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	50 let mercatorja
14.30	Dosje
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Sprehodi v naravo
17.15	Žlampirji, 1/13
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Velike knjige, 4/8
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Klan.2/11
21.00	TV konferenca
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Guiltrip, irska drama
00.20	Roland Barthes, franc. do-
kum. oddaja
01.10	Velike knjige, 4/8
SLOVENIJA 2
10.05	Videoring s Sergejo
10.30	Snežna reka, 14/26
11.20	Gospodarska panorama
12.15	Studio city
13.45	Jasno in glasno
15.40	Tri želje, amer. film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Veter v hrbet, 2/26
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Koncert skupine California
21.00	Tretji spol, amer. znan. od-
	daja
22.00	Kratki filmi Karpa Godine
23.30	Svet poroča
	
... TV	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	TV dober dan
13.30	Umor je napisala
14.30	Fejst fantje. nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nad.
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: ponovno
	na nogah, amer. film
21.45	Zakon v Los Angelesu, 7.
	del nan.
22.40	Cybill, nan.
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H., nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Kriza identitete, amer. film
03.00	24 ur, ponovitev
09.00 09.05
10.15 10.20 10.25 18.55 19.00
19.30 19.55 20.00
20.20
20.35
22.10
22.40
23.00
23.15 23.20 23.25
NAJ SPOT DNEVA DRUŽINA POJE - ANDRAŽ Ž99; posnetek 2. dela prire-ditve
VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM: GU-LIVERJEVA POTOVANJA, 2. del risanega filma TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU 834. VTV MAGAZIN, regio-nalni informativni program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja FILMI NA VTV: MEDICINE RIVER, ameriški film IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE, oddaja televizije STU-DIO SIGNAL LJUBLJANA -ŠIŠKA
834. VTV MAGAZIN, pono-vitev
ŠPORTNITOREK, ponovi-tev
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
SREDA, 13. oktobra
SLOVENIJA 1
09.30	Sprehodi v naravo
09.45	Žlampirji, 1/13
10.10	Velike knjige, 4/8
11.05	TVkonferenca
12.00	Klan, 2/11
13.0	Poročila, vreme, šport
13.25	Obzorja duha
13.55	Ljudje in zemlja
14.45	Roland Barthes, franc. do-
kum. oddaja
15.30	Pomp
16.30	Mostovi
17.00	Pod klobukom
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Življenje ptic, 6/10
19.00	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sedmi pečat, Georgia,
amer. franc. film
22.05	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmidan
23.30	Beethovnove simfonije
00.10	Življenje ptic, 6/10
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring 10.30 Veter v hrbet, 2/26 11.15 Tretji spol, amer. znan. od-daja
12.05 Koncert skupine California 14.10 Primorske zdrahe, predsta-
va SSG Trst 15.55 Zalic Alamo, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Ženska v belem, 6/12 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, 14/60
19.30 Videoring s Tino 20.00 Evropska liga v košarki (Ž), IMOS , prenos iz Ljubljane 21.35 Glasbeni utrinki 22.00 Zalic Alamo, amer. film
BN
09.35 10.30 11.30 12.30 13.30 14.30 15.05 15.40 16.15 17.10 18.10 19.15 20.00 21.45 22.40 23.15 00.10 00.45 01.15 3.00
09.00
10.00
10.20
10.35 10.40
12.15
12.45 12.50 18.55 19.00 19.05
19.30 19.35 19.55 20.00
21.30 21.35 22.30 22.35
Dobro jutro, Slovenija Umazane laži, nad. Divji angel, nan. Moč Ijubezni, nan. Pop'n'roll Umor, je napisala Fejst fantje, nan. Varuška, nan. Cosby, nad. Umazane laži, nan. Divji angel, nad. Moč Ijubezni, nan. 24 ur
Talci v vrtcu, amer. film Newyorška policija, nan. Cybill, nan. Kameleon, nan. M.A.S.H., nan. Krila, nan.
Etuda v čmem, amer. film 24 ur, ponovitev
kanall
27 46
52
DOBRO JUTRO,
informativno-razvedrilna
oddaja
834. VTV MAGAZIN, pono-vitev
ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja VABIMO K OGLEDU FILMINA VTV: MEDICINE RIVER, ameriški film, po-novitev
IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV, oddaja televizije STUDIO SIGNAL LJUBLJANA - ŠIŠKA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: KORZIŠKA BRATA, 1. del risanega filma TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja
REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI
prima ^ftk Cash&CarryCi^^ry
Sok Dan mult. 1.5 159 SIT Jeruzalemčan 1/1 269 SIT Moka pos. žito 1/1 89 SIT
Hrenovke v.p. Kg Pesa rdeča 680g Čokolada 100 g
6g sit	blagovnica
64 sit	c Gorica Velenje
752 sit 169 sit
7. oktobra 1999
MODRO
m KRONIKA
KAS VAS 15

■ ■" ".....
_________
Franca K. Odneselje akumulatorski vrtalnik Makita s priborom, Rszbijsl inVGntaf baterijsko svetilko, pribor za osebno higieno, manjši nož in ne-kaj kave. Lastnika je oškodoval za okoli 60.000 tolarjev.
Vlomilcem stopili na prste
Kriminalisti Policijske uprave Celje so skupaj s policisti več po-licijskih postaj, tudi velenjske, odkrili skupino oseb, ki jih sumi-jo vlomov v številne objekte, med drugim septembrskih vlomov v market Toplica v Topolšici, gostinski lokal Lovec v Dobrni, pe-karno Težak in trgovino Kmetijsko gozdarske zadruge v Vitanju, bistro Brode v Gaberkah in bar Metko v Škalah, v trgovino Žana v Letušu, dnevni bar Aljaž v Vojniku in gostinski lokal Fer-vega v Veliki Pirešici.
Iz objektov so odnesli več različnih tehničnih predmetov, aku-stičnih aparatov, cigaret, menjalnega denarja ... Skupna gmot-na škoda je ocenjena na kakšnih 1.300.000 tolarjev. Pri vseh osumljenih, gre za 18-letnega Vahida B., 23 -letnega Matjaža K., 21-Ietnega Alena M. in 24-letnega Gorazda J., vsi so iz Velenja, je bila opravljena hišna preiskava. Del predmetov, ki izhajajo iz vlomilskih pohodov, so policisti in kriminalisti pri teh preiska-vah tudi zasegli.
Osumljeni so bili privedeni k preiskovalnemu sodniku, ki je zo-per Vahida B. in Gorazda J. odredil pripor.
Avtomobili pa kar izginjajo ...
V	noči iz nedelje na ponedeljek, med 3. in 4. oktobrom, je bil s parkirnega prostora v Šaleku ukraden osebni avto Renault la-guna, RT, kovinsko sive barve, registrskih oznak CE A2 168, last Safeta M., vreden vsaj 2.200.000 tolarjev. Če bi kdo karkoli ve-del o pogrešani Laguni, ga policisti prosijo, da to sporoči po te-lefonu številka 113.
Vlomilci "odkrili" Kunta Kinte
V	naselju vikend hišic. imenovanem Kunta - Kinte ob Velenj-skem jezeru, se v zadnjem času precej pogosto pojavlja nezna-ni vlomilec. V noči na soboto, 2. oktobra, je vlomil v hišico
Klanček obiskali, ko je bil zaprt
V	noči na nedeljo, 3. oktobra, je neznanec "obiskai" kava bar Klanček v Soštanju, last Slavice K. Zapustil ga je s cigareti, žga-nimi pijačami in menjalnim denarjem, vsega je bilo za kakšnih 70.000 tolarjev.
Pri belem dnevu se je lotil avta
V	nedeljo, 3. oktobra, je neznanec pred restavracijo Jezero v Velenju z ostrim predmetom porisal celotno karoserijo osebne-ga avtomobila megan, last Romana P. Povzročil mu je za okoli 150.000 tolarjev škode.
V	noči na sredo, 29. septembra, pa je podobno usodo doživel avtomobil ford fiesta last Nine G. Neznanec je na njenem vozi-lu namerno razbil zadnjo desno šipo in povzročil za 10.000 to-larjev škode.
Objestnost ne pozna meja
Da je res tako, kaže primer, ki se je zgodil 29. septembra na trav-niku Franca R. v Ravnah.
Neznanec je z ostrim predmetom porezal 23 silažnih bal in last-niku povzročil za 120.000 tolarjev gmotne škode.
Kdo bo varil?
Konec minulega tedna je neznanec iz ograjenega prostora Ter-moelektrarne Šoštanj odnesel varilni aparat znamke Stel, vreden okoli 400.000 tolarjev. Da je prišel do njega je moral vlomiti v zabojnik z orodjem, last Himomontaže iz Maribora.


jf
il(|!4
OZIRJE
Konec prejšnjega meseca se je neznanec lotil vikend hišice v kampu Menina v Varpolju. Razbil je dvojna vhodna vrata in ves inventar v notranjosti. Mašo V. je oškodoval za okoli 400.000 to-larjev.
IJSKA POSTAJA ŽALEC
Požar v skladišču hmelja
V	ponedeljek, 4. oktobra, okoli 16. ure je izbruhnil požar v skla-dišču hmelja v Šempetru. V objektu, velikem 50 krat 20 metrov, last Hmezadovega Kmetijstva Žalec v stečaju, je bilo okoli 400 ton hmelja, več traktorjev in druge kmetijske mehanizacije, last Perutnine Ptuj.
Kljub hitremu posredovanju gasilcev je zgorel ves hmelj, požar pa je uničil tudi zgornji del poslopja. Gmotna škoda, ki jo je požar povzročil, je ogromna. Komisija UKS Celje je v torek, ob za-ključku redakcije, z ogledom kraja požara še nadaljevala, tako da vzrok, zaradi katerega je do njega prišlo, še ni znan.
Zaradi požara in gašenja je bil promet po regionalni cesti sko-zi Šempeter onemogočen cele tri ure.
Varno iz gorečega vozila
V	nedeljo, 3. oktobra, ob 19.50, se je med vožnjo proti Črno-vi vnel osebni avto jugo, last Jožeta J. iz Maribora. Zagorelo je na motorju osebnega avtomobila, voznik in sopotnica pa sta varno zapustila vozilo. Na srečo lastnika vozila, je za njim z osebnim avtomobilom pripeljal gasilec iz Mute, ki je takoj pričel .gasiti. Kljub temu je na vozilu nastalo za okoli 100.000 tolarjev škode. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi krat-kega stika na električni napeljavi vozila.
Umor v Janškovem selu
ZALEC, 30. septembra - Prejšnji četrtek, okoli 14.20, je v Janškovem selu pri Vinski gori. prišlo do enega najhujših kaznivih dejanj, umora.
59-Ietni AdolfD. iz Janškovega sela je prišel v hišo in kuhinjo soseda 74-letnega Blaža II. Z večjim nožem ga je zabodel \ predel prsi, ko je ta ležal na kavču. Poškodba je bila tako huda, da je Blaž II. na kraju dogodka umrl. Osumljeni je potem odšel v svojo liišo, kjer naj
bi poskušal storiti samomor, kar pa so mu preprečili domači. Odpeljali so ga v zdrav-stveni dom v Velenje, kjer so ga prijeli polici-sti. Potem, ko so mu nudili zdravniško pomoč, so zoper njega odredili pridržanje in ga s ka-zensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sod-niku.
Pokojni in osumljeni sta bila \ sporih že dalj časa. Prav sosedski spori naj bi bili vzrok za to okrutno dejanje.
I Črn konec tedna v Zgornji Savinjski doiini
■ Dve nesreči
i i i i i i i i i i
V m
RADUHA, KONJSKl VRH - Konec minu-lega tedna sta se na območju Zgornje Savinj-ske doline zgodili kar dve prometni nesreči, ki sta terjali življenji dveh mladih voznikov.
Prva se je zgodila v soboto, 2. oktobra, med 5. in 6. uro, na lokalni cesti zunaj naselja Ra-duha, ko je 32-letni Branko R. iz Raduhe, vo-zil osebni avtomobil iz smeri Luč proti Strm-cu. Med vožnjo po strmem klancu navzgor jc zapeljal na desno bankino, nato pa na cestni nasip. Pri tem je vozilo začelo drseti in se pre-vračati po strmem travniku navzdol. Po več kot 100 metrih je silovito trčilo v smreko in oreh. Voznika je med prevračanjem vrglo iz vozila, to ga je stisnilo ob travnato površino, kjer je
obležal mrtev.
Druga zelo huda nesreča se je zgodila nasled-nji dan, v nedeljo, 3. oktobra, med 6.30 in 6.45 uro, na nekategorizirani cesti zunaj naselja Konjski vrh. 22-letni Bojan K. iz Konjskega vrha je vozil osebni avtomobil po strmem klan-cu navzgor iz smeri lokalne ceste Konjski vrh - Raduha, proti svojemu domu. V levem ovin-ku je zapeljal desno izven vozišča na travnik, kjer se je vozilo pričelo prevračati po strmini. Pri tem je voznik padel iz vozila. V nesreči je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju umrl. Njegov avtomobil se je ustavil v gozdu, kakšnih 60 metrov stran od ceste.
■ mkp
1 I I I I I I I I I I I I I
Darko Zupan v bolnišnici
UUBUANA - VELENJE, 4. septembra - Najbolj znanega slovenskega gladovnega protestnika Darka Zupana iz Velenja, ki je kar štirinajst mesecev stavkal pred vladnim poslopjem v Ljubljani, so v ponedeljek spre-
jeli na zdravljenje v kliničnem centru. Dar-ko Zupan se je za zdravljenje in prekinitev gladovne stavke odločil sam.
■ mkp
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA i.o.o.
Trg svobode 12,63325 Šoštonj III III 'elefon (063) 881 241,881 338 [UlUlllliJll telefo« (063) 882261
JAVNI RAZPIS ZA PR0DAJ0 Z ZBIRANJEM P0NUDB
PREDMET PR0DAJE:
-	Sušilnica Rečica ob Paki dvonadstropni objekt v izmeri 736 m2 in funkcionalno zemljišče v izmeri 1.099 m2. Ocenjena vrednost objekta 27.806.959,00 SIT.
-	Sušilnica Ložnica dvonadstropni objekt v izmeri 103 m2 in 712 m2 travnik. Ocenjena vrednost objekta in zemljišča 4.809.434,00 SIT.
-	Poslovni objekt Stari trg 19, Velenje enonadstropni objekt skupne koristne površine 320 m2 in funkcionalnega zemljišča 86 m2. Ocenjena vrednost objekta 28.086.060,00 SIT.
Interesente vabimo, da svoje pisne ponudbe oddajo v Kmetijsko zadrugo Šaleška
dolina z.o.o., Trg svobode 12, Šoštanj (tajništvo) najkasneje do vključno 18.10.
1999.
Dodatne informacije so možne po telefonu 063 882 567 g. Drev Ivan.
nntani
Na tem nemirnem planetu smo ljudje in živali in živeli naj bi v sožitju, kajti brez nobenih si sveta ne znam predstavljati. Zal pa niti s svojo človeško vrsto nismo vselej prijazni, kaj šele, ko gre za živali.
Izkoriščamo jih kot blago in ne upošteva-mo kot živa bitja na najrazličnejše načine: za zabavo, krzno, rarfeme. Ogromno na krut način pobitih živali. Toda tega se v javnosti ne vidi. Vidimo pa transporte živine, ki so po več dni na kamionih, go-tovo žejne in lačne. Človeku, v katerem čustva za humanost še niso zamrla, se trga srce ob pogledu na toliko trpljenja. Osvajamo vesolje, planete, človeški um že presega meje razumnega, še vedno pa se nismo naučii ceniti narave in bitij, ki niso na našem nivoju. Toda tudi one čuti-jo bolečino, strah žejo in lakoto. Služijo nam, torej si zaslužijo svoje pravice.
Kolikokrat se zgodi, da si otrok v družini zaželi živali in večinoma so to kužki in muce. Potem se živali počasi naveliča. Žival ni igrača, potrebuje redno hrano in nego, zdravljenje, če zboli. Obiskati je potrebno veterinarja, plačati zdravila, ce-
pljenje, kak operativni poseg, jo peljati na sprehod, itd. In nejevolja je tu, rezul-tat tega pa zavržena ali na boleč način ubita žival. V času letnih dopustov je opaz-iti porast tavajočih živali in društvo za zaščito živali poskuša napraviti kar se le da, da bi zmanjšali trpljenje teh zapuščenih bitij. Člani društva pomagajo s svojim denaijem za hrano, sterilizacijo, zdravljenje, pa tudi nebolečo usmrtitev.
Kot Ijubiteljica živali in članica društva za zaščito živali poznam te zavržene mucke, jim v bližnjem gozdu nastavljam posodice s hrano in vodo, v slabem in mokrem vremenu jim naredim zasilno zatočišče. Grenak priokus pa je, ko naj-dem posodice s hrano razmetane po goz-du, zasilno zatočišče pa uničeno. Pred kratkim je človek neko mucko s škaijami za rezanje žive meje tako grdo razmesar-il, da je poginjala 3 dni. Človeka nevred-no dejanje in za take obstaja v našem kazenskem Zakoniku čl. 342, ki določa za mučenje in nehumano uijanje 3 mesece zapora in denarno kazen.
Člani društva kršilca najprej opozori-
mo, če opazimo kršenje pravic živalim, kasneje pa ga tudi prijavimo. Vsaka žival ima pravico do hrane, vode in humane usmrtitve.
Naše prepričanje je: kakršen je odnos človeka do živali, takšen je do ljudi. Za sklepno besedo bi dodala še to. Zahvala pri trudu za živali gre tudi Vrtcu Gorica in Osnovni šoli Miha Pintaija Toleda, kjer zbirajo odpadno hrano za trpeče živali.
Društvu tudi taka pomoč veliko poma-ga. Vsem, ki mislijo drugače, pa svetuje-mo, da malce razmislijo in poskusijo poiskati svojo boljšo plat.
Še posebej opozarjamo lastnike psov, naj ima pes pozimi dva topla obroka, izoli-rano hiško, ki je zavarovana pred slabimi vremenskimi razmerami. Pripet naj bo na vsaj 5 m dolgi vrvici in naj bo preskrbijen s svežo vodo. Lastniki mačk naj poskrbi-jo za sterilizacijo, kar bo preprečilo nekon-trolirano razmnoževanje.
■ Jožica Vodončnik
16 kVAS ĆiIX	ŠPORT IN REKREACIJA	7. oktobra 1999
HIT Gorica - Rudar 0:1(0 : 0)
Golob v bolnišmco, tocke v Velenje
Nogometaši Rudarja in HIT Gorice so tekmo 9. prven-stvenega kroga igrali šele v ponedeljek zaradi nastopa Goričanov v evropskem tek-movanju. To je bila prva tekma, ki so jo Velenjčani odi-grali prvi dan v tednu, z zmago pa so potrdili, da jim je vseeno, kdaj igrajo.
Edini zadetek je v 63. minuti dosegel Granič, nadvse pa se je izkazal z odličnimi obrambami tudi vratar Lalič. Sicer je bila tekma na trenutke zelo ostra, kar je posebej občutil mladi Rudarjev igralec Golob, ki so ga s poškodovanim nosom morali celo odpeljati v bolnišnico.
S to zmago so rudarji znova napovedali, da drugega mesta ne bodo zlahka izpustili. Trenutno za vodilnim Mariborom (27) zaostajajo za 8 točk, pred tretjo Olimpijo pa imajo prednost štirih. Prav Ljubljančani bodo njihov naslednji nasprotnik v 10. prvenstvenem krogu. Ta bo na
sporedu šele 16. in 17. oktobra, saj bo vmes najboljša slovenska vrsta v Mariboru odigrala še kvalifikacijsko tekmo za
Brane Oblak, trener Rudarja: "V tem trenutku bi raje igral z Mariborjem."
nastop na evropskem prven-stvu z Grčijo.
Zmaga proti favoriziranim gostiteljem je bila vsekakor najlepša dobrodošlica Zdenku
Lahu, ki je prvič kot Rudarjev predsednik spremljal moštvo. Je Rudarjev trener Brane Oblak pričakoval zmago v Novi Gorici?
"Vedno gremo na zmago in tudi to pot smo šli. Res je, imel sem občutek, da lahko zmag-amo. Goričane sem namreč gledal proti Domžalam, ki bi morale zmagati, slavili pa so Goričani z 2 : 0. Videl sem nji-hove slabosti in "šablonsko" igro, kar smo upoštevali in domači so ostali brez idej in priložnosti. Tekmo smo končno odigrali odlično - z glavo, ne le z nogami, in to je tisto, kar v tem trenutku največ pomeni za tekme na tujem. Tekme na domačem igrišču so drugačne, vseeno pa želim, da naslednje tekme v Velenju odi-gramo v takšnem ritmu in s takšno borbenostjo, " je. poudaril po tekmi Rudarjev trener.
V soboto prvenstvenega kroga v prvi ligi ne bo, zato v Rudarju iščejo primernega nasprotnika
za prijateljsko tekmo, kar bo malo težko, saj v drugi in tretji ligi nogometaši igrajo redni krog. V Novi Gorici poškodovani Miha Golob, po mnenju Braneta Oblaka namerno, bo sicer lahko treni-ral, kdaj bo smel zaigrati, pa še ni znano.
Sta v tem trenutku Maribor in Rudar razred zase, kot kaže prvenstvena	lestvica?
"Maribor že, mi pa ne. Res je, da igramo precej bolje, res pa je, da so tudi izidi nasprotnikov voda na naš mlin. Zdaj res odstopamo na drugem mestu, vendar nas konec prihodnjega tedna čaka tekma z Olimpijo, ki za nami na tretjem mestu zaostaja za štiri točke. To bo težka tekma, čeprav za Ljubljančane ne bosta igrala Kmetec in Bajraktarevič. Iskreno bi raje v tem trenutku igral z Mariborom, saj Olimpija v Velenju vedno igra odlično, vseeno pa upam, da bomo nadaljevali zmagoviti
Elektra - Radenska Creativ 85:101 (82:82, 39:42)
Gostje boljši v podaljšku
niz.
vos
Esotech - Rogoza 1: 2 (0 : 0)
V	drugem krogu 1. B SKL košarkarji Elektre brez poškodovane-ga Vugdaliča niso uspeli premagati borbenih gostov. Ti so si že v prvem polčasu priigrali 11 točk prednosti (22:11), do 14. minute pa sta za domače zadevala le Rizman in Božič. Z nekoliko bolj zbrano igro so Soštanjčani do polčasa zaostanek zmanjšali na 3 točke.
V	drugem polčasu je bila igra bolj izenačena, zato tudi nekoliko bolj nervozna. Ob koncu rednega dela je že vse kazalo na zmago gostov, saj so imeli 3,9 sekunde pred koncem 3 točke prednosti, vendar je Aleš Milič, ki je še lani igral za Radensko, ob zvoku si-rene s svoje polovice igrišča zadel trojko in izsilil podaljšek.
V	podaljšku so gostje igrali brez treh igralcev, ki so morali v za-dnjih minutah rednega dela na klop zaradi petih osebnih napak. Kljub temu so zaigrali izvrstno, izkoriščali so napake domačinov in si s hitrimi nasprotnimi napadi priigrali odločilno prednost. Domačim so povsem pošle moči, dosegli pa so le 3 točke s prostih metov. Rizman je bil s 36 točkami najboljši strelec, vendar je bil na igrišču vseh 45 minut in na koncu že vidno utrujen.
Drago Vezjak, trener Elektre: "Odigrali smo katastrofalno slabo.
V	igri je bilo preveč nervoze, kar se je pokazalo pri izvajanju pro-stih metov (25:37). Imeli smo priložnost za zmago že v rednem delu, vendar nam je zmanjkalo sreče. S Srečno trojko Miliča smo sicer izsilili podaljšek, nato pa izgubili zbranost in doživeli kata-strofo."
V	naslednjem krogu bo Elektra gostovala v Novi Gorici. Pionirji so v nedeljo premagali Koroško s 100:61, mladinci pa so izgubili s PMD Branik Maribor s 57:76.
■ Tjaša Rehar
Namizni tenis
Sodniki botrovali porazu Lepiobeti
Šmarčani so doživeli še drugi zaporedni poraz na domačem igrišču, vendar tokrat niso igrali slabo, k porazu pa je veliko pripo-mogla sodniška trojka.
Začetek je bil zelo obetaven, saj so domačini takoj napadli in že v 2. minuti je Dragič iz ugodnega položaja za las zgrešil, v 7. minuti pa so lepo
priliko zapravili gostje. Po tem je igra potekala samo na polovici gostov, ki so se branili na vse načine, zadnja ovira pa je bil njihov vratar, ki je ubranil strele Mujakoviča, Dragiča in Baumana, ko so žogo že vsi videli v mreži.
Tudi drugi polčas se je začel enako, domačini pa niso znali prebiti obrambnega zida gos-
tov. V 69. minuti so gostje izvedli nasprotni napad in povedli, njihov igralec pa je bil nekaj metrov v prepovedanem položaju. Tudi po tem zadetku so domači oblegali gostujoča vrata, vendar žoga ni hotela v mrežo, zato pa so gostje v 79. minuti še enkrat premagali domačega vratarja - spet iz nedovoljenega položaja in
spet je sodniška piščalka osta-la nema. V 82. minuti je Dragič s strelom z glavo le zatresel mrežo gostov, za kaj več pa je kljub naporom domačim zmanjkalo časa.
V nedeljo bodo igralci Esotecha gostovali na Ptuju pri Dravi.
■ Janko Goričnik
Krško ■ Usnjar 2:3(1:1)
Zdaj že osmi
Nogometaši Usnjarja so gostovali v Krškem in se domov veseli vrnili s tremi dragocenimi točkami. Po začetnih neuspehih se je moštvo očitno "ujelo" in se z drugo zaporedno zmago s predza-dnjega povzpelo celo na 8. mesto, pri čemer je treba vedeti, da predzadnji za njimi zaostaja le za točko. Nov izpit bodo imeli usnjarji v soboto, ko bodo v Šoštanju gostovale drugouvrščene Zreče, tekmo pa bodo začeli že ob 13.00.
V krškem so domači dvakrat vodili, gostje obakrat izenačili z zadetkoma Softiča in Pudgarja, odločilni tretji gol pa je v predza-dnji minuti dosegel Novak.
Tako so
Prva SNL, 9. krog:
HIT Gorica - Rudar 0:1 (0: 0)
Rudar: Lalič, Jeseničnik (Grobelšek), Oblak, Zemljič, Granič, Balagič, Podvinski, Jermaniš, Vogrič (Križanič), Golob (Lavrič), Vidojevič. Strelec: 0:1- Granič (63).
Druga SNL, 9. krog:
Esotech - Montavar Rogoza 1 : 2 (0:0)
Esotech: Kališek, Mernik, Omeragič, Cugmas, Purg, Repovž, Zlodej (Kovačič), Borštnar,	Bauman
(Sprečakovič), Mujakovič, Dragič.
Strelca: 0:1- Smodič (64), 0 : 2 - Smodič (79), 1:2-Dragič (82).
Tretja SNL, 8. krog:
Krško - Usnjar 2:3 (1:1)
Usnjar: Čanič, Oblak, Softič, Čepelnik, Kočnik, Mir, Daničič, Keršič (Novak), Pudgar, Švarc (Markus), Podgoršek.
Strelci: 1: 0 - Panič (5,11 m), 1:1- Softič (32), 2:1-Molan (56), 2:2- Pudgar (80), 2:3- Novak (89).
1.B SKL, 2. krog:
Elektra - Radenska 85 : 101 (82:82,39:42)
Elektra: Brinovšek 2, Kovačevič, Rupreht, Rizman 36, Nuhanovič, Božič 18, Maličevič, Šipura, Goršek, Zupanc 7, Milič 19, Črešnik 3.
Medobčinska iiga Skaie 99
V prvi ligi še napeto
V prvi medobčinski ligi malega nogometa še vedno vodi Pološport Skale Zlatorog, ki ima tri točke prednosti pred KMN Fori Škale, ki pa še mora odigrati zaostalo tekmo s tretjim Kamnoseštvom Kozjak. V drugi ligi sta se na vrhu oddvojila NK Vigo Herbi in Liverpool.
Izidi 15. kroga, 1. liga: Kamnosšetvo Kozjak-Pološport Škale Zlatorog 1:4, Kalimero-Mins Nol 2:3, KMN Fori Skale-KMN Cirkovce 3:0, Texas KK Zbičajnik-Mušketirji Cigler 2:0, KMN Bambino-Muške-tiiji Cigrad 2:1; vrstni red: 1. Pološport Škale Zlatorog 35, 2. KMN Fori Škale 32 (14), 3. Kamnoseštvo Kozjak 24 (14), 4. Texas KK Zbičajnik 24, 5. Mušketiiji Cigler 22, 6. KMN Bambino 21, 7. KMN Cirkovce 20, 8. Mins Nol 14, 9. Kalimero 10, 10. Mušketirji Cigrad 8; s 17 zadetki je daleč najbolj učinkovit Matjaž Turnšek (Kamnoseštvo Kozjak).
Izidi 2. lige: Panterji-Okrepčevalnica Mastin 8:2, NK Vigor Herbi-Konovo 3:0, Smogovci Čub-Flamengo 1:1, Zavodnje-Liverpool 1:2, Veplas-Skaza Trans 3:0; vrstni red: 1. NK Vigor Herbi 37, 2. Liverpool 37, 3. Smogovci Čub 30, 4. Okrepčevalnica Mastig 26, 5. Veplas 25, 6. Flamengo 24, 7. Panterji 12 )-2), 8. Zavodnje 8, 9. Skaza Trans 9 (-2), 10. Konovo 6; pri strelcih sta tesno pred zasledovalci Franci Videmšek (Vigo Herbi) in Davor Jeseničnik (Okrepčevalnica Mastig) s po 14 zadetki.
Smučarski skoki
Najmlajši člani namiznoteniškega kluba ERA - Tempo so minuli vikend nastopali na odprtih prvenstvih Slovenije za mlajše pio-nirke in pionirje. Tamara Jerič je uspešno nastopala v Novi Gorici in osvojila drugo mesto. Igrala je zelo dobro in klonila šele v finalu proti domačinki Teji Budihna z rezultatom 2:1. Rezultat bi bil lahko tudi drugačen, a se je Tamari poznala 14 dnevna odsotnost s treningov zaradi bolezni. Člana ERE Miha Kljajič in Benjamin Klavžar sta nastopila na 1. odprtem prvenstvu Slovenije za mlajše pionirje v Mengšu. Benjamin je izpadel v predtekmovanju, Miha Kljajič pa se je po zmagi v predtekmoval-ni skupini in po zmagi v prvem krogu nadaljevanja uvrstil med 16 najboljših mlajših pionitjev Slovenije. Iz nadaljnega tekmovanja ga je izločil prvi nosilec tekmovanja, tako da se je Miha uvrstil na mesta od 9 do 16, kar je nedvomno lep uspeh mladega igralca NTK ERA - Tempo Velenje. Člani prvega moštva ERE - Tempo se bodo v soboto, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Gustava Šiliha v 3. krogu 1. državne namiznoteniške lige pomerili z ekipo Petovie iz Ptuja.
DK
Baiinanje
Velenjčani zadnji
V 1. državni balinarski ligi so odigrali predzadnji prvenstveni krog. Balinarji ekipe Velenje Premogovnik so doma igrali z ekipo Sovič G. Brko 12:12, vendar so tudi s to točko ostali na zadnjem mestu, njihov tokratni nasprotnik pa ima pred njimi na predzad-njem mestu dve točki prednosti.
Na prvenstvu društev upokojencev je pri moških nastopilo 5 ekip, vrstni red pa je bil naslednji: 1. Velenje II, 2. Velenje I, 3. Šoštanj, 4. Šmartno ob Paki, 5. Pesje. Vrstni red pri upokojenkah: 1. Pesje, 2. Velenje, 3. Šmartno ob Paki.
■ B.K.
Karate
Kočnik, Perše in Pikl v Avstrijo
Uroš Kočnik in Marko Perše iz Velenja ter Primož Pikl z Ljubnega so bili konec prejšnjega tedna s slovensko kadetsko reprezentanco na pripravah v nemškem Berchtesgadnu. Nastopili so tudi na mednarodni tekmi, na kateri je Kočnik pri starejših mladincih osvojil 2. Primož Pikl 7. mesto, Marko Perše pa je bil pri mlajših mladincih enajsti. Vsi trije se bodo konec tega tedna udeležili tekem za alpski pokal v Nemčiji in Avstriji.
Na državnem prvenstvu za dečke do 12 let se je s 3. mestom in bronasto medaljo izkazal Nejc Kokolj.
Na regijskem prvenstvu za dečke do 14 let v Kisovcu pri Zagorju je zmagal Obreza iz Mislinje, drugi je bil Reberčnik z Ljubnega in tretji Kokolj iz Velenja. Pri mladincih je slavil Velenjčan Perše pred Odrom iz Mislinje in Juvanom z Ljubnega.
Na meddruštveni tekmi v Dolomitih pri Ljubljani so bili pri dečkih do 14 let Kokolj 11., Smagaj 20., pri mladincih pa Lamešič 11., Kotnik 13. in Šmigovc 17.
■ J.O.
Oboji odlični v Mariboru
Na 2. tekmi slovenskega pokala v Limbušu pri Mariboru so med 290 tekmovalci in tekmovalkami iz 28 klubov zelo uspešno na-stopili tudi mladi upi KK Velenje, osvojili so kar 15 odličij, in KK Tiger.
Za KK Velenje so prva mesta osvojili Jasmina Hodžič, Amela Džakulič ter ekipi mlajših deklic (Božič, Hodžič, Tamše) in sta-rejših dečkov (K. Vačovnik, D. Vačovnik, Škoflek); druga Ratko Božič, Lidija Božič, Rajko Mijatovič, Mirela Šijak in ekipe malčkov (Božič, Medved, Mrkonjič), mlajših dečkov (Mijatovič, Darko Pavlovič, Dalibor Pavlovič) in starejših deklic (Kristan, Čuješ, Sijak), tretja pa Daniela Tamše, Sanela Pejkunovič, Mirela Šijak (borbe) in Dejan Vačovnik.Za KK Tiger so ekipno zmagali malčki (Vejzovič, M. Damjanovič, G. Damjanovič), druga ekipa je bila tretja (Herič, Lamešič, Softič), mlajše deklice (Ilinčič, A. Anušič, K. Anušič) so bile 2., mlajši dečki (Tabakovič, Banovič, Aletič) so osvojili 1. mesto, v posamični konkurenci (kate) pa so zmagali Edvin Vejzovič pri malčkih (Milan Damjanovi je bil 3. in Dino Softič 4.), Omer Tabakovič pri mlajših dečkih in Alisa Redžič pri starejših deklicah.
7. oktobra 1999_ ŠPORT IN REKREACIJA	NjIŠ ĆAS 17
Vesla tudi na velenjskem jezeru
Pokalni nogomet
Usnjar - Esotech 2 :1
ŠOŠTANJ - Domači tretjeligaš Usnjar je v torek v četrtfinalni pokalni tekmi na območju MNZ Celje premagal drugoligaša Esotech iz Šmartnega z 2:1 in se uvrstil v polfinale tega tekmovanja. Gola za domače sta dosegla Fenko (68) in Podgoršek (78), častni zadetek za goste pa je dosegel Mujakovič (89).
Tako se je za predlanskega polfinalista tekmovanja za pokal NZS nova sezona vendarle malce nepričakovano končala že na samem začetku.
■ vos
V	V
Sah - Soštanjčani premočni
V okviru tedna športa v Šoštanju so izvedli tudi ekipni šahovski turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe. Vrstni red 1. Soštanj I 10,5 točke, 2. Šoštanj II 8, 3. ŠŠD Velenje-mladinci 6,5,4. DU Šoštanj.
Lepo igrišče v lepem okolju
svoje športno društvo, ki mu predseduje Aleš Kovač, denarni posli so v rokah Zvoneta Reberšaka, gradbeni odbor za igrišče je vodil Miha Pistotnik, pridno delali pa so seveda vsi. Na igrišču se seveda obeta pestro dogajanje, predvsem pa so na Gneču veseli dejstva, da se bodo poslej predšolski in šolski otroci igrali in veselili na varnem.
Svetovna prvaka za novorojenčka
Vse kaže, da se je s predsta-vitveno regato na velenjskem jezeru v nedeljo rodil nov šport v Velenju in Šaleški dolini, veslaški namreč. Prva predsta-vitev tega privlačnega športa je plod prizadevanj posebnega organizacijskega odbora pod vodstvom mag. Franca Avberška, tudi pobudnika usta-novitve veslaškega kluba, ki se je vsem "zadolžil" z vabilom na ponovno snidenje na veslaški prireditvi prihodnje leto, ko naj bi prvi tekmovalci že branili barve domačega kluba.
Popotnica za njegovo ustano-vitev je bila lepa in dobrodošla, botra novorojenčku pa sta bila celo svetovna prvaka Iztok Čop in Luka Špik, ki sta v "zlatem dvojcu" seveda prepričljivo zma-gala. Povedati velja, da so prvo tovrstno prireditev izvedli z nesebično pomočjo Veslaškega kluba Dravske elektrarne Branik iz Maribora, ki bo po zagotovilu njegovega predsedni-ka Ivana Kralja, sicer direktorja mariborskih Dravskih elektrarn, še naprej pomagal pri uresničitvi lepe zamisli o skorajšnji ustano-vitvi novega veslaškega kluba.
Franc Avberšek je po dopol-danskih predtekmovanjih na uradni otvoritvi popoldanske finalne prireditve razložil velenj-ska stremljenja, predstavil nasta-nek jezera in ob tem dejal: "To jezero s 135 hektari je v icakšnih 35 letih nastalo kot posledica rudaijenja. Najprej je bilo jezero rudarska škoda, danes pa je danost, ki jo želimo in hočemo izkoristiti."
Zahvalil se je mariborskemu klubu, poudaril pomoč in sode-lovanje, ki so ga nudili TRC Jezero v sklopu Premogovnika, Esotech, Erico, poleg njih še APS, Zdravstveni dom in Potapijaški klub Velenje, Mestna občina Velenje je prispe-vala pokale, pomagali so še številni drugi.
Dobrodošle besćde je izrekel
Predsednik športne zveze Velenje jože Kavtičnik je čestital Luki Špiku in Iztoku Čopu (z desne proti levi).
predsednik Veslaške zveze ljenih središč, zato močno upam
Prve pridobitve velenjčanov
na nastanek novega kluba. Pomagali bomo, kolikor zmore-mo, strokovno in še kako drugače, da veslanje pri vas zaživi. Polno sreče vam želim."
Tudi najboljši slovenski klubi, ki z veseljem podpirajo ustanavlja-nje novega kluba. Ne le z veseljem. Pirančani so Velenjčanom podarili četverca, Blejci in Mariborčani po enega enojca, čolni so sicer rablje-ni, pa za začetek še kako uporabni, Ljubljančani so prinesli vesla, vsi skupaj pa veliko dobrih želja.
V 13 kategorijah različnih čolnov, le osmerca ni bilo, so se na 1000 metrov dolgi progi, prava proga sicer meri 2000 metrov, pomerili veslači in veslačice iz vseh slovenskih klubov od pionirske do članske konkurence. Omenimo le blejski dvojec brez krmarja z vete-ranoma in v svetu uveljavljenima Milanom Janšo in Janijem Klemenčičem, ki sta najbrž prav z velenjsko regato napovedala ponoven naskok v svetovni vrh, pa scveda svetovna prvaka Iztoka Copa in Luko Špika, ki sta se z uradnim krstom velenjske proge zagotovo vpisala v zgodovino bodočega velenjskega kluba.
Iztok Čop: "Prvič sem v Velenju in sem navdušen. Za ves-lanje je seveda škoda, da jezero ni malo daljše, sicer pa so pogoji na njem za veslače zelo dobri. Naj gre najin nastop v zgodovino kluba, naj klub in veslanje pri vas zares zaživita."
Luka Špik: "Tudi jaz menim, da so pogoji za veslanje zelo dobri. S časom bodo poskrbeli tudi za boje, sicer pa sem vesel, da sem sodelo-val in prispeval h krstu novega kluba."
■ jp, VOS
Slovenije Slobodan Radujko: "Slovenski veslači smo vedno vese-li uspehov, ki jih na srečo merimo s svetovnimi naslovi, obenem pa smo iskreno in zelo zadovoljni ob dogajanjih, kakršno je danes v Velenju. Močno si želimo, da se veslaški šport širi izven že uveljav-
Medobčinska zveza DU Velenje
Uspešni na državnih tekmovanjih
V prvi polovici septembra so tekmovalke in tekmovalci Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje uspešno nastopili na državnih tekmo-vanjih. V laškem je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško, na katerem sta nastopili tudi ženska in moška ekipa DU Velenje, sicer zmagovalki regijskega tekmovanja. Ženske so osvojile 3., moški pa 5. mesto.
Državno tekmovanje v balinanju je bilo na Fužinah v Ljubljani, kot zmagovalki regijskega prvenstva pa sta nastopili tudi moška in ženska ekipa DU Velenje. Š 4. mestom bili uspešnejši upokojenci, upokojenke pa so zasedle 5. mesto.	| bm
Cetrto srečanje mladih planincev
Spoznavanje skritih kotičkov
V soboto, 2. oktobra, je Pokrajinski odbor mladinskih odsekov pred Andrejevim domom na Slemenu organiziral že četrto srečanje mladih planincev iz Savinjskega MDO. Tokrat so se ga udeležili mladi planinci iz šestih planinskih društev iz vseh delov celjskega območja. Skupno smo našteli več kot 150 udeležencev iz PD Dobrovlje - Braslovče, PD Zabukovica, PD Mozirje, PD Rečica ob Savinji, PD Slivnica pri Celju in PD Šoštanj. Program srečanja je vseboval pet družabnih iger, v katerih so lahko sodelovali skoraj vsi udeleženci. Potrebno je še dodati, da je v skupnem seštevku družabnih iger zmagalo PD Moziije, največ mladih planincev pa je bilo iz PD Dobrovlje - Braslovče, kar 71.
Srečanje mladih pianincev je vsako leto v oktobru in vedno na drugi lokaciji. Tako mladi planinci in njihovi spremljevalci spoznavajo tudi bolj skrite planinske kotičke v širšem celjskem območju.
■ Bojan Rotovnik
Gneč
Sabljaški šport
Velenjski sabljači so novo sezono začeli z udeležbo na mladinskem tekmovanju za pokal Nove Gorice, nastopilo pa je 40 mladincev in mladink iz Slovenije in sosednje Gorice. V floretu je bil pri mladincih Jure Uranjek drugi, tretje mesto sta osvojila Matej Gorjan in Anže Guček, Matej Zapušek je bil 8., Uroš Kuzman 9. in 11. Lev Mijoč; z mečem sta bila Matej Gorjan 3. in Gregor Gorjan 5. Pri mladinkah so Barbara Brložnik, Polona Brložnik in Špela Pavlin osvojile 9., 10. in 11. mesto, z mečem pa niso nastopile.
Športno igrišce v veselje vseh
V lepem in prijetnem zaselku Gneč, ki šteje okrog 100 krajanov v 27 gospodinjstvih, so v petek odprli novo športno igrišče. Sami so opravili preko 1000 delovnih in 200 traktorskih ur, zemljišče je podaril Anton Irman, lepo hiško ob igrišču Mizarstvo Kovač, ograjo in asfalt za 282 kvadratnih metrov igrišča pa občina Moziije. Še pred tem so ustanovili
LK Indiana
Same zmage
Po sijajnem nastopu na evropskem prvenstvu so predstavniki LK Indiana iz Logarske doline dobro formo potrdili tudi tekmi za pokal 1 Camo v Cerknici. Pri članih in članicah sta z lokom (compound neome-jeno) zmagala Karli Gradišnik in Bernarda Skornšek, pri članih s samostrelom pa so se od prvega do tretjega mesta zvrstili Tomaž Praprotnik, Sandi Huič in Gorazd Grosek.	| ;
Lokostrelski klub Mozirje
Kopica prvih mest
Lokostrelski klub Moziijje je v soboto izvedel 4. dižavno prvenstvo v disciplini "forest round" in turnir za slovenski pokal, gostitelji pa so bili odlični kot organizatoiji in kot tekmovalci.
Nova državna prvaka sta pri članicah Bernarda Zemljak Perhač s 341 krogi in pri članih Dušan Perhač s 357 krogi od 300 možnih, ostali člani LK Mozirje pa so bili 3. Marko Satler, 5. Štefan Ošep, 12. Miran Borštner, 16. Roman Karničnik, 19. Aleksander Smodej, 20. Ivan Šket in 21. Renato Šporn.
Na turnirju za slovenski pokal je pri članicah zmagala Bernarda Zemljak Perhač, prio članih je bil Marko Satler 2., Štefan Ošep 4., Roman Karničnik 14., Aleksander Smodej 16. in Ivan Šket 17. Pri vet-eranih je zmagal Dušan Perhač pred Miranom Borštnerjem, Renato Sporn je bil 3. pri kadetih, pri dečkih je je z odličnimi 357 krogi slavil Aleksander Ošep, drugi in tretji sta bila Primož Perhač in Sebastjan Ošep, pri deklicah pa je zmagala Janja Perhač.
Štiri kroge pred koncem tekmovanja za slovenski pokal je LK Moziije na 3. mestu med 32 klubi, pokal FITA v olimpijski disciplini pa so že osvojili ekipno ter posamično pri članih Štefan Ošep, drugije Dušan Perhač, pri članicah pa Bernarda Zemljak Perhač.
Kegljanje
Praznih rok tudi doma
Tako kot v Radencih so Šoštanjčani tudi na svojem kegljišču priložnost za zmago zapravili v uadnjih lučajih. Gostili so drugo ekipo tr-boveljskega Rudaija, po enakovredni igri prvih dveh parov je bil izid 2:2, domači pa so imeli prednost 25 kegljev. Vse je že kazalo, da bodo točke ostale doma, pa je prišlo do preobrata in gostje so v zadnjih lučajih poraz spremenili v zmago s 6:2 (5187:5134)
Šoštanj: S. Fidej 884 (1), Križovnik 609 - Arnuš 214 (0), Kramer 852 (0), L. Fidej 901 (1), Petrovič 872 (0), Novak 391 - Sotler 411 (0).
V tretjem igralnem dnevu bodo Šoštanjčani gostovali v Žalcu, po dveh krogih pa so brez točk na predzadnjem mestu.
■ L.F.
KK Elektra
Nov veter pri mlajših selekcijah
Pri košarkarskem klubu Elektra so se v letošnji sezoni odločili, da za vodenje mlajših selekcij zaposlijo profesionalnega trenerja. To funkcijo je prevzel Mariborčan Bojan Luthar, ki je svojo trenersko pot pričel pred devetnajstimi leti. "Prišel sem na željo uprave, ki se je odločila za profesi-onalnega treneija za mlajše selekcije. Uprava se je začela truditi že pred štirimi leti, ko je za treneija članske selekcije pripeljala Vezjaka, ki je do-segel dober rezultat, nato pa so se odločili še za boljše delo z mlajšimi ka-tegorijami," pravi Luthar, ki je prvo diplomo za košarkarskega treneija opravil v Ljubljani na Fakulteti za šport pri doktoiju košarke Branetu Dežmanu in šolanje nadaljeval v Sarajevu, kjer je prejel diplomo višjega treneija. V svoji karieri je treniral veliko različnih ekip, med drugim tudi generacijo letnika 1982 - selekcijo Maribora, ki so osvojili 1. Pokal Slovenije do 16 let in 4. mesto v Evropi.
Je trener, ki zagovaija trdo strokovno delo. Meni, da je pomembna pravilna selekcija že v nižjih razredih osnovne šole in kasneje osvajanje individualne tehnike in taktike. Zelo velik poudarek pa daje psihološki pripravi igralcev. Med mnogimi košarkaiji, ki jih je treniral, si šteje v po-sebno čast, da je delal s Sanijem Bečirovičem, Boštjanom Nachbaijem in Samom Grumom.
Za prihod v Šoštanj se je odločil, ker je tu, kot sam pravi, perspektiv-na sredina, v kateri se zmerom znova pojavljajo veliki taienti. "Moj motiv je bil predvsem ta, da je bilo do sedaj v klubu s temi talenti premalo na-rejenega v smislu košarkarske izobrazbe. Po dogovoru s svojimi prijatelji (Tone Krump, Memi Bečirovič), ki vodijo razne reprezentančne selekci-je, kjer tudi sam občasno sodelujem, sem dojel, da lahko tukaj v štirih letih opravim koristno delo."
Po prvih treningih je Luthar ugotovil, da je v klubu že dosti talentira-nih igralcev, ki lahko s kontinuiranim strokovnim delom postanejo vr-hunski košarkarji. "Elektra že ima dva mladinska reprezentanta (Nuhanovič, Goršek), nekaj zanimivih igralcev je tudi letnika 1983, zago-tovo pa se bo še slišalo za Majstoroviča (letnik 1985) in Šipuro (letnik 1987)," je prepričan Luthar.
V tem mesecu bo v okviru kluba začela potekati košarkarska šola kluba Elektra. S pravilno selekcijo bodo začeli že pri otrocih tretjih in četrtih razredov osnovnih šol v Šaleški dolini. "Pričakujem, da se bom v kratkem povezal s športnimi pedagogi vseh enajstih šol v dolini in da bomo skozi to sodelovanje še pospešili razvoj košarke tudi na šolah. Rad bi pohvalil dosedanje delo na šolah, kjer se je preko različnih tekmovanj izkazovala strokovnost in profesionalnost."
Vsi, ki se bodo vpisali v košarkarsko šolo, bodo dobili majico z ma-skoto kluba, najuspešnejšim pa bodo omogočili plačano šolanje v raznih košarkarskih kampih, predvsem v kampih Košarkarske zveze Slovenije.
Cilj profesionalnega dela z mlajšimi kategorijami pa je v prihodnosti imeti domačo člansko ekipo.	| Tjaša Rehar
OK Šoštanj • Topolšica
V	soboto začetek nove sezone
SOSTANJ - Za šoštanjsko-topolške odbojkarje se bo v soboto začela nova sezona.
V	prvi tekmi II. odbojkarske lige bodo v telovadnici osnovne šole Bibe Roecka gostili Termo Lubnik iz Škofje Loke. Začetek tekme bo ob 18. uri.	B
18 NilŠ ČAS
OBVEŠČEVALEC
7. oktobra 1999
KINO VELENJE
v hotelu PAKA


il II I II W P i i" W f V S: 497 66 80/ 497 66 81
l/OJ/M ZVEZD - EPIZODA 1
znastveno fantastični spektakel, DTS
Režija: George Lucas
Vlogi: Liam Neason, Ewan McGre-
gor
Dolžina: 133 minut Četrtek 7.10. ob 17.30 in 20.00 Petek8.10. ob 17.30 in 20.00 Petek 8.10. ob 22.30 (glasno pred-vajanje)
Sobota 9.10. ob 17.30 in 20.00 Sobota 9.10. ob 22.30 (glasno predvajanje)
Nedelja 10.10. ob 17.30 in 20.00 Ponedeljek 11.10. ob 17.30 in 20.00
Torek 12.10. ob 17.30 in 20.00 Sreda 13.10. ob 17.30 in 20.00
Pravljica današnjih dni odraža do-mišljijsko vizijo Georga Lucasa in nas odpelje čisto na začetek, ko spoznamo Dartha Vaderja kot deve-tletneg dečka Anakina Skywalkerja ter odločnega mladega viteza Jedijev Obi-Wan Kenobija. Izjemna scenografija, kostumografi-
ja, arhitektura in tehnologija I Izjemni zvočni in tehnični efekti I
mm$M IIMOIM
Sobota 9.10. ob 17.00 Nedelja 10.10. ob 17.00 PC-PASJIDETEKTIV otroški avanturistični film, Dofby Soround.
Vloge: Billy Connoly, Nathan Cava-leri
Dolžina: 85 minut
Cena vstopnice 400 SITI Dve nagradi za obiskovalce ! Ker Alex ve, kje je skrit zaklad, vre-den milijon dolarjev, postane žrtev ugrabitve. Informacije o zakladu spravi na disketo in jo da svojemu zvestemu psu PC-ju.Ta mora po-iskati Alexovo j)rijateljico Sussan, ki bo vedela kako disketo uporabiti, da ga bo rešila iz zagate. Filmski ciklus EVROPA VRAčA UDAREC vsak torek in sredo v okto-bru ob 19.00:
(PRAZNOVANJE, ONSTRAN TIŠINE, zlVLJENJE KOT GA SANJAJO ANGELI, MESENO POŽELENJE)
Evropa se upira Hollywoodu in svet jo zasipa z nagradami. Dobri filmi prihajajo tudi iz Evrope.
Tokrat iz Nemčije: ONSTRAN TIŠINE drama, dolby soround. Torek 12.10. ob 19.00 Sreda 13. 10.ob 19.00 Režija: Caroline Link Vloge: Sylvie Testud, Tatjana Trieb Dolžina: 110 minut Zabaven in ganljiv film o deklici gluhonemih staršev, ki se zanašata nanjo, da v njunem imenu komuni-cira s svetom. Toda Lara odraste v nadarjeno klarinetistko in glasba ji pomeni vse. Starša pa se upreta. Rada bi jo imela ob sebi. Film z najmanj petnajstimi pomembnimi svetovnimi filmskimi nagradami (Tokio, Kalkuta, Vancouver, Chicha-go), med drugim tudi nominacija za Oskarja 1998 za tujejezični film.
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT.
Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
V novem študijskem letu kar 37 krožkov
Andragoško društvo, Univerza za III. živijenjsko obdobje
URNIK KROŽKOV ZA ŠTUDIJSKO LETO 1999/2000
KR0ŽEK
KRAJ
P0NEDEUEK			
10/18/99	07.15	SLIKANJE NA SVIL0 I (začetni in nadaljevalni) Dom za varstvo odraslih Velenje	
10/18/99	09.00	VPLIV RUDARJENJA NA ZIVLJENJE	Velenjski grad
		V SALESKI D0LINI (raziskovalno delo)	
10/18/99	09.30	KLEKLJANJE	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
10/18/99	11.00	PLAVANJE	Bazen Velenje
10/18/99	15.30	D0DAJM0 ZIVLJENJE LET0M	Center za socialno delo Velenje
10/18/99	16.00	LJUTK0VNIKR0ZEK	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. ponedeljek			
10/18/99	17.30	SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE	Zdravstveni dom Velenje (sejna dvorana)
10/18/99	18.00	0HRANJANJE GIBCNOSTIV	OS Gorica Velenje
10/18/99	19.00	OHRANJANJE GIBCNOSTIVI (moški)	OS Gorica Velenje
T0REK			
Vsak 2. torek			
10/19/99	15.00	UMETNOSTNA ZGODOVINA(nadalievalniJ	Velenjski gad
10/19/99	15.30	ROCNA DELA	Društvo upokojencev Soštanj
10/19/99	16.30	OHRANJANJE GIBCNOSTIIII	OS Livada Velenje
Vsak 2. torek			
10/19/99	17.00	ZG0D0VINSK0 - ETN0L0SKI KR0ZEK	KS Levi breq Velenje
10/19/99	17.00-	CVETLICNIARANZMAJI	Dom za varstvo odraslih Velenje
10/19/99	18.00	OHRANJANJE GIBCN0STIIV	0S Gorica Velenje
10/19/99	18.00	PLESNI KROZEK	Center za izobraževanje in usposabljanje Velenje
10/19/99	18.00	P0G0V0RNA ANGLESCINA	OS MPT Velenje
10/19/99	18.00	RACUNALNISKIKR0ZEK (začetni in nadaljevalni)	Solski center Velenje (srednja zgradba)
SREDA			
10/20/99	10.15	ANGLESCINA	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Vsako 2. sredo			
10/20/99	08.00	SVILAII (začetni in nadaljevalni)	Ljudska univerza Velenje
10/20/99	11.00	NEMSCINA	Ljudska univerza Velenje
10/20/99	16.00	SL0VENSKA LONCARSKA TRADICIJA	Topolšica 76
10/20/99	16.00	SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
10/20/99	17.00	OHRANJANJE GIBCNOSTII	OS Livada Velenje
10/20/99	17.50	OHRANJANJE GIBCN0STIII	0S Livada Velenje
10/20/99	18.00	REKREACIJA	Solski center Velenje
ČETRTEK			
10/21/99	10.00	P0G0V0RNA NEMSCINA	Solski center Velenje
10/21/99	10.00	ANGLESCINA (začetni)	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. četrlek			
10/21/99	10.00	KR0ŽEK ZA SL0VENSK0 LITERATUROIN JEZIK Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje	
Vsak 2. četrtek			
10/21/99	14.00	POHODNISTVO	Avtobusna postajaVelenje
Vsak 2. četrtek			
10.99	14.00	PLANINARJENJE	Avtobusna postaja Velenje
Vsak 2. četrtek			
10/21/99	15.30	ZDRAVA PREHRANA	Solski center Velenje (srednja zgradba)
Vsak 2. četrtek			•
10/21/99	17.00	VRTNARSKI KROZEK	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. četrtek			
10/21/99	17.00	SADJARSKI KROZEK	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
10/21/99	1.7.00	LIKOVNI KR0ZEK	OS MPTVelenje
PETEK			
10/22/99	09.00	K0MUNIKACIJA V DRUZINIIN DRUZBI	Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Ni rezervacij vstopnic. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14,ure. Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.
Konovo
Šrebrni jubilej
Krajevna skupnost Konovo in tamkajšnji KUD Lipa bosta v sklopu praznovanj ob 40 - letnici sodob-nega Velenja v soboto, 9. oktobra, v domu krajanov na Konovem izvedla slavnostno prireditev.
Skupaj bodo proslavili 25 - let-nico Kulturno - umetniškega društva Lipa in praznik krajevne skupnosti Konovo, pripravljajo bo-gat kulturni spored, najzaslužnejšim bodo podelili priznanja, slavje pa bodo začeli ob 19.00.
Velenjska Univerza za III. življenjsko obdobje bo prihod-nji teden, natančneje 18. ok-tobra, pričela z novim študij-skim letom, ž,e trinajstim po vrsti. Lanskim 34 odlično ob-iskanim krožkom so dodali še tri nove, zanimanje za sodelo-vanje v njih pa je, kotze vrsto let, veliko. Vpis v posamezne krožke že teče.
Andragoško društvo, pod okriljem katerega vsa leta zelo dobro deluje Univerza za III. življenjsko obdobje, je zago-tovo lahko na dosedanje delo ponosna. Vsako leto se krožkom pridruži več novih članov, večinoma upokojen-cev, ki si želijo ne le novih znanj, ampak tudi koristno preživljanje prostega časa v novih socialnih sredinah. Te jim nudijo prijetno preživljanje za mnoge še kako aktivnega t.i. tretjega življenjskega ob-dobja, v katerem.si nekateri prvič v življenju vzamejo čas zase. Tako je lansko leto krožke obiskovalo preko 350 Salečanom, nekateri tudi po dva in več. Letos jih bo zago-tovo še več, saj je zanimanje spet veliko. Starim krožkom so dodali nove - na pobudo članov se bo nov zgodovinski krožek ukvarjal z preučeva-njem vpliva rudarjenja na Saleško dolino, pripravljali bodo predavanja s področja prava in iz drugih aktualnih področij. Nanja vabijo vsako prvo sredo v mesecu (prvič 3. novembra, ko bodo govorili o varstvu potrošnikov), vsako tretjo sredo pa bodo organizi-rali izobraževalno-zabavne de-javnosti, kot so čajanke...
Preden vam predstavimo raz-pored letošnjih krožkov, začetek njihovega delovanja in prostor, kjer se bodo člani dobivali, še to; prijave v posa-mezne krožke ter prijave novih članov sprejema animator krožka na prvem srečanju krožka. Prijavite pa se lahko tudi na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje, v Domu učencev, vsak torek od 10. do 12. ure, ter vsako sredo od 8. do 12. ure. (telefon 872-050).
■ bš
&TRTEK, 7. oktobro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabi-lo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svhtenje; 14.00 Po-zdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svitfeftje.
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.^0 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivoštf^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 P(W0čila; 15.00 Ak-tualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročiia: 17.00 Glas-beni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 9. oktobro: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradecf 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročifa; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 10. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Dubovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; I. blokčestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP: 17.00 Namine čestitke; 17.30 Mi-nute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 11. oktobro: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročtla; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOREK, 12. oktobra: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 7.00 Ho-roskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poroćila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesemtedna; 19.00 Na svidenje.
SRIDA, 13. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; Pred-stavljamo programe Ljudske unvierze Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Privoščite si kakšno prijetno urico prav zase, zaplavajte v s bazenu, se sprostite v savni, izberite katero od števi/nih masaž ali nadomestite pomanjkanje sonca v solariju...
(^erme (^opolšica
Nasrneh je
nepozabna Mebdiia
srca
V OKTOBRU SMO PRIPRAVILI
ZANIMIV PROGRAM PRIREDITEV:
V oktobru razstavlja IDA ŠPRAH iz Celja. • Za zabavo bo v oktobru vsak TOREK, PETEK in S0B0T0 igral DU0 ZLAT0R0G.
Terme Topolšica vobijo!
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIZANKE GRADBENO INTSALACIJSKIH IZVAJALCEV
ki je bila objavljena v tedniku Naš čas št. 37,16. septembra.
1.	nagrado prejme (gradbeni material po izbiri v vrednosti 15.000 SIT): Manica Mastnak, Cesta na Jezero 7,3320 Velenje;
2.	nagrado prejme (sanitarna armatura): Bojan Sušec, Kardeljev trg 8, 3320 Velenje;
3.	nagrado prejme (fluorescentna svetilka): Stojan Knez, Cesta v Bevče 43, 3320 Velenje;
Nagrajenci boste prejeli potrdilo o nagradi po pošti!
Čestitamo!
7.oktobra 1999
OBVEŠČEVALEC
kVAS vas 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
HLADILNO VITRINO in elektronsko tehtnico ugodno prodam. Telefon 041-814-120.
PR00AM HLADILNO VITRINO in
elektronsko tehtnico, zelo ugodno. Telefon 041-814-120.
IŠČETE DODATNO DELO? Vas zani-ma dober zaslužek? Kličite 041/430-974!
ZV0ČNIKE "TECHNICS" (CD 120A),
30x50x22 cm, 2x100 W, prodam za 200 DEM (s papirji) ali menjam za stolp.Tel.: 063/863-563, 041/738-183.
CITRE HOLCMAN, primerne za učenje, prodam. Telefon 858-412.
OTROŠKO GORSKO KOLO, "scot ju-nior", dobro ohranjeno, ugodno pro-dam. Tel.: 063/832-232.
OBVESTILA
KK VELENJE VPISUJE V K0ŠARKARSK0 ŠOLO. Prijavite se lahko vsi! (Tudi tisti, ki nima-te nobenega košarkarskega znanja.) Informacije 868-319 ali 041-518-907.
KAKO NAJBOLJE DOBRO IN VARNO
naložiti svoje prihranke? Pokličite 041/430-974!
MANJŠO POSEST (10.922 m2), v Kasazah-Petrovče, na lepi legi, pro-damo. Možen ogled. Tel.: 063/885-114.
VELENJE-OKOLICA, prodam 80 arov zemlje s starejšo hišo. Telefon 853-189.
KINTA KUNTE, ugodno prodam. Te-lefon 0609-630-538. V RADMIRJU, v Zgornji Savinjski dolini, prodamo domačijo z 49 ari zemlje (asfalt, vodovod, telefon). Cena po dogovoru. Informacije 063-864-100 zvečer, 063-708-253 in 063-471-642.
RAZNO PRODAM
KVALITETNO SORTNO GROZDJE,
belo in rdeče, prodam. Telefon: 755-418.
DRVA ZA KURJAVO, scepljena v pri-merna polena, cca 4 m3 ter cca 2 toni premoga prodam, ali menjam za nekaj ur moškega dela. Svoj naslov ali telefon pustite v uredništvu 898-17-51.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ pro-dam.Cena 7.000 SIT. Tel.: 063/897-29-40, dopoldan.
ŠTEDILNIK (4 el. in 2 plin) in malo
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-445, dežurno službo pa na 8995-478.
Zdravniki:
Četrtek, 7. oktobra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Slavič Petek, 8. oktobra — dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stupar, nočni dr. Lovrec-Veternik in dr. Stravnik Sobota, 9. oktobra - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Nedelja, 10. oktobra - dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Ponedeljek, 11. oktobra - dopol-dan dr. Puvalič, popoldan dr. Puva-lič, nočni dr. Žuber in dr. Grošelj Torek, 12. oktobra - dopoldan dr. Budnjo, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Puvalič in dr. Lazar Sreda, 13. oktobra - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
9. oktobra in 10. oktobra - dr. Moj-ca Koprivc-Bujan, v zobni ambulan-ti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 8. oktobra do 15. oktobra - Si-
mon Miklavžin, dr. vet. med., mobi-tel 0609/633-676.
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA G0RA 8, 3320 VELENJE, Tel.: 063/ 891 00 30, Mob.: 0609/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ 0BR0K0V ) POSLUJEMO 24 UR DNEVN0
rabljen hladilnik, prodam. Tel.: 063/861-834, 041/879-102. AVTORADIO "BLAUPUNKT", star dve leti in zvočnike "kenvvood", 2x175 W, stare eno leto, prodam za 170 DEM. Tel.: 063/863-563, 041/738-183.
OTROŠKI SMUČARSKI KOMBINE-
ZON za dojenčka, št. 74, prodam. Tel.: 063/870-318. OKRASNI KOZOLEC na 2 ali 6 ste-brov in vodnjak, prodam. Telefon 893-210.
ZELJE V GLAVAH ali naribano pro-dajamo v Vinski Gori. Telefon 890-384 ali 890-371, Verdev. SLADEK JABOLČNIK iz neškroplje-nih jabolk in uležan gnoj prodamo. Telefon 863-234.
KUHINJO Z BELO TEHNIKO in
sedežno garnituro ugodno prodam. Tel.: 041/856-129.
V	CENTRU VELENJA oddamo opre-mljeno trosobno stanovanje. Telefon 041-825-820.
V	VELENJU KUPIM GARSONJERO
ali enosobno stanovanje. Telefon 041-823-533.
V	VELENJU KUPIM dvostanovanj-sko hišo. (Konovo, Gorica). Telefon 041-823-533.
SOBO V MARIBORU, oddamo za dva študenta. Telefon 062-514-210. ODDAM SOBO z vsem potrebnim za komfortno življenje, pod zelo ugod-nimi pogoji, v mirnem delu Velenja. Telefon 865-394 ali 040/205-527.
STORITVE
ADAPTACIJE STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV (iz-vedba vodovoda, odtokov, montaža sanitarne opreme, ke-ramičarstvo, zidarska dela). Tel/fax 063-866-258 ali 041-720-954.
RABLJEN AVTO, od I. 88 dalje, lah-ko karamboliran ali v okvari, kupim. Tel.: 041/672-374. KATRCO UGODNO PRODAM. Tele-fon 857-892.
R-5, letnik 93/94 kupim. Telefon 041-616-246.
UVOZNO PODJETJEIŠČE tr-
govskega potnika za prodajo tekstila ter artiklov široke po-trošnje (Koroška, Šaleška, Sa-vinjska dolina). Telefon 885-974 ali 885-233.
AUZEUTE ^RODATI ■ KUPITI DEIMICE?
Velenje; Fortova 2, tei.: 083.870-070 Celje; Cesta 14. dhrizije 14, tel.: 486-086 Siovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-161 Veselimo se sodelovanja z vami.
REDNO ALI HONORARNO ZAPO-SLIM dekle za delo v bistroju. Tele-fon 893-425.
IŠČEM MLAJŠO UPOKOJENKO za
varstvo 1 letne deklice na našem domu od decembra oziroma januarja dalje. Telefon 851-606 ali 041-798-493.
ŽIVALI
DVE TELIČKI, cca. 100 kg, prodam. Tel.: 041/603-025. ŽREBIČKO, STARO 6 mesecev in bikca težkega cca 90 kg, prodamo. Telefon 852-278.
PODARIM PERZIJSKE MUCKE. Te-
lefon 861-969, popoldan.
Dežurna pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj:
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
TSTTf
PUP
Smri in sloii) vt! Itli/lljili sui najhujsi od lisaerih bc/ecin in Kilosii...
PE VRTNARSJVO POGREBNA SLUŽBA
Dovohte, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoć in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej.
POGREBNA SLUŽBA PUP, POKUPALIŠĆE PODKRAJ
063/865-866,0609/640-208,0609/620-128
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala Ivan in Bronislava No-vak iz Gaberk št. 105.
Albert Dobnik, Velenje, Stanetova c. št. 28 in Darja Suhoveršnik, Velenje, Stanetova c. št. 28.
Justina Koren, roj. 1924, Podgora št. 31/a; Matija Kolenc, roj. 1918, Pernovo št. 4/a; Jože Jurko, roj. 1954, Šenbric št. 42; HenrikGlo-govšek, roj. 1932, Škale št. 88; Stanislava Pocajt, roj. 1920, Uri-skova c. št. 54.
PRODAMO:
•TRISOBNO STANOVANJE
.Tomšičeva, 74 m2, 8.040.000 Sit •Kardeljev trg, 86 m2, 7.688.250 Sit •Šaleška, 67 m2,6.733.500 Sit •Šercerjeva, 71 m2,6.834.000 Sit •Foitova, 64 m2,6.331.500 Sit •Kajuhova, 82 m2,10.050.000 Sit •DVOSOBO STANOVANJE •Šoštanj, 54 m2, 6.130.500 Sit •Šoštanj, 62 m2, 6.331.500 Sit
063' 661 -835. 0609.' 624-775. 041 605-766
KAMNOSEŠTVO
PODPEČAN
L okenske police L nagrobniki

SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 7. oktober 1997, ko si nas za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
RUDINOVAK
iz Šoštanja 14. 4.1931 - 7.10.1997
Spominjamo se Te z bolečino v srcu in Ti vračamo ljubezen le s cvetjem in plameni svečk. Iskrena hvala vsem, ki se ga spomnjate s kakšno lučko in lepo mislijo nanj.
Vsi Tvoji, ki smo Te imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mama, ome, prababice in sestre
SLAVKE POCAJT
iz Uriskove 54 v Pesju 17.3.1920 - 30. 9.1999
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenut-
kih bolečine stali ob strani. Zahvala gospodu dr. Zupancu, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, združenju ILKO Slovenj Gradec, gospodu župniku za opravljen obred in gospodu za zvonenje. Hvala tudi govorniku, pevcem, gospodu Zupančiču, Rdečemu križu Pesje, Društvu upokojencev Pesje, pogrebnikom in izvajalcu za odigrano Tišino.
Zalujoči hčerki Iva, Beba z Evgenom, vnuki Danilo z ženo Marjano, Vili z ženo Tanjo, Peter z Vesno, pravnuki Mihaela, Damjan, Sandi, Jani, Nika in brat Franc z družino
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti dragega sina, brata, strica in svaka
JOŽETA JURKA
iz Šenbrica 11.1.1954 - 28.9.1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Gore-nja, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče
ter ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala govornikoma gospodoma Jelenu in Felicijanu, pevcem, izvajalcu Tišine, duhov-niku za opravljen obred in pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mama Rozalija, sestri Marija in Cilka z družinama, bratje Franc, Stane in Alojz z družinami ter dvojček Edo
V besedi in sliki:
80 let Bolnišnice Topolšica
"Obdobje dolgo za iloveka, za iloveštvo le drobet v vetru zgodovineff
Penk opominja
Trije "pomniki," ki opozarjajo na očitno po-zabljeni Penk; kje je to, najbrž vemo vsi, ne le "pozabijene" ribe.
■ sllke: jp
V Kinodvorani v Topolšici so v petek opoldne pripra-vili slavnostno akademijo ob 80-letnici tamkajšnje bolnišnice, hkrati je v ok-viru praznovanja za delav-ce bolnišnice upravičeno pomembnega jubileja po-tekalo zanimivo dvodnev-no strokovno srečanje na temo "Sodobna diagnosti-ka in zdravljenje bolezni organov prsnega koša", na katerem je sodelovalo preko 100 zdravnikov iz vse Slovenije. Bolnišnici Topolšica vsi priznavajo pomembno vlogo v mreži slovenskih bolnišnic, ki naj bi jo s svojo vizijo raz-voja še okrepila! Obsežna epidemija tuberkolo-ze je bila razlog, da je država davnega maja 1919 iz skrom-nega zdravilišča ustanovila prvi senatorij za zdravljenje te ta-krat hude, skorajda neozdrav-ljive bolezni. "Pognala je drob-na bilka in z njo upanje za ti-soče bolnikov s tuberkolozo. Drevo je počasi raslo, na vejah pa so poleg tuberkoloze pogna-le še druge smeri interne me-
vsa leta uspeli držati korak z razvojem diagnostike in tera-pije. Mozaik uspešne bolnišni-ce smo oblikovali skupaj. Vsak po svojih močeh in na po-dročju, ki ga najbolje obvla-
voru je potrdil, da je strokovna uspešnost današnje bolnišnice v Topolšici, ki s svojo dejav-nostjo dobro dopolnjuje mrežo slovenskih bolnišnic, dobra. Po njegovem se njenega mesta v
lini. "Vedno smo bili pre-pričani, da moramo podpirati zdravstvo v Šaleški dolini. Pričakovali smo dobro zdrav-stveno pomoč za naše prebi-valke in prebivalce, in jo tudi
Velenjski zupan Srecko Meh je direktorju bolnišnice Janezu Polesu v spomin na jubilej in za-
hvalo za njihove strokovne uspehe podaril likovno delo.
Svečani akademiji ob obletnici bolnišnice so priostvovali tudi številni zdravniki iz vse Slove-
nije, prišel pa je tudi minister za zdravstvo Marjan Jereb.
dicine. Krošnja je postajala vse večja, kar prepogosto pa se je vanjo ujel veter zdravstvene politike, reform in restrikcij. Kot v dneh pred bližajočo zimo je drevo modro odvrglo listje, da bi lahko naslednjo pomlad vzbrstelo v še večjem zanosu," je slikovito orisal rast bolnišni-ce prvi slavnostni govornik, di-rektor bolnišnice, Janez Poles, potem ko smo si ogledali raz-glednice kraja in bolnišnice vse od ustanovitve. "80 let. Obdo-bje, ki je za človeka dolgo, za človeštvo pa le drobec v vetru zgodovine, je bilo za našo bol-nišnico ravno pravšnje, da smo iz skromnega sanatorija prerasli v sodobno strokovno ustanovo. Kljub vsem težavam v slovenskem zdravstvu smo
da," je povedal v nadaljevanju polni dvorani povabljencev, večinoma iz vrst medicine, predstavnikov podjetij in usta-nov iz Doline iz vse države, preden se je zahvalil za veliko podporo posameznikov in podjetij, ki so jim v trenutkih težav stali ob strani. Zahvalil se je tudi županom in prebival-cem ob Paki in zgornji Savinji za zaupanje, da kot bolniki iščejo pomoč v njihovi ustano-vi, "in za številne pohvale, pi-sanja, komentarje ter peticije, v katerih so dali jasno vedeti, da je bolnišnica v Topolšici nji-hova, da jim pomeni varnost in daje kvaliteto življenja." Slovesnosti se je je udeležil tu-di minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb. V kratkem go-
tej mreži ne da zmanjšati, saj "drži" nivo, primerljiv z Evro-po. "Bojazni o ukinitvi bol-nišnice, ki jih slišimo za ovin-ki, so odveč," je še dodal in spomnil na osnovno poslan-stvo medicine - da zdravstvo ni ekonomska kategorija in da je poglavitno poslanstvo medi-cincev zdravljenje ljudi ne gle-de na finančne težave, ki so ves čas prisotne. Spomnil se je tudi tistih, ki jih tokrat ni bilo zra-ven, bili pa so pionirji pri grad-nji in razvoju bolnišnice ... K besedi so povabili tudi ve-lenjskega župana Srečka Me-ha, ki je v svojem govoru uvo-doma razmišljal o razvoju zdravstva v zaradi rudarjenja in pridobivanja elektrike eko-loško močno obremenjeni Do-
dobili. Danes pričakujemo na področju zdravstva ohranja-nje delovnih mest in možnosti rasti." Ob tem je poudaril, da bolnišnica skrbi za področje, kjer živi okoli 70 tisoč ljudi, nji-hovo dejavnost pa odlično do-polnjujejo Terme Topolšica. MO Velenje kot velika občina se na področju zdravstav srečuje še z eno težavo - pode-ljevanjem koncesij zasebni-kom. Pravila so tu po njegovih besedah nedorečena, nadzor nad delom in kvaliteto dela za-sebnikov pa premajhen...
V	nadaljevanju svečane akade-mije smo lahko prisluhnili krat-kemu, a vrhunskemu koncertu skupine štirih saksofonistov, študentov glasbe v Gradcu, ki so si nadeli ime "For sexes". Tokrat sta zasedbo okrepila še tolkalista, slišano pa je zvenelo sveže, mladostno in kvalitetno. Odlična izbira za publiko, ki si zagotovo večkrat vzame čas, da prisluhne vrhunskim glasbenim stvaritvam. Nad koncertom prav nihče ni mogel biti ra-zočaran, na oder topolškega kulturnega doma pa fantje in dekle niso prišli čisto slučajno.
V	zasedbi je namreč tudi Ve-lenjčan Jure Pukl, ki že četrto leto študira v Gradcu.
■ Bojana Špegel
SISSH