GOSTILNIČARSKI UST
Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju1'. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno.
Štev. 1-2.
V Celju, drae 20. feDrtaarfa 102®.
Eeto IV.
Tovari š$?x
Na zveznem občnem zboru, ki se je vršil dne 28. januarja t. 1. v Celju, na katerem so bile zastopane gostilničarske zadruge na slovenskem Štajerskem, Prekmurju in Mežiški dolini, sem doživel izredno čast, biti izvoljen
zveznim načelnikom.
Kot tak izrabljam danes dano priliko ob zopetni izdaji našega strokovnega lista, da Vas pozdravljam in prosim za sodelovanje in podporo pri izvrševanju tako važnega in težkega posla v tako resnih in težkih časih, ki jih preživlja gostilničarska obrt in ki jo še čakajo, če si ne bomo pomagali z našimi organizacijami.
Da pa našo obstoječo organizacijo še nadalje obdržimo in dosežemo ž njo uspehe, je potrebno, da jo podpremo v prvi vrsti financijelno, ker le na tej podlagi bomo zamogli uspešno braniti naše interese. Na drugi strani pa je potrebno, da me podpirate vseh 3000 z nasveti, dopisi in z nabiranjem oglasov za naš strokovni list, kateri je jedro cele organizacije. Nobeden, pa tudi najboljši organizator ne bi mogel doseči dobrih uspehov brez vsestranske pomoči vseh članov.
Ravno radi Vaše dosedanje nezavednosti in brezbrižnosti so morali moji predniki ustaviti že lansko leto izdajo strokovnega lista in zvezno poslovanje sploh. Z vztrajnim delom ožjega odbora, kateremu sem imel čast načelovati, se je doseglo to, da smo naše zvezno gospodarstvo zopet izravnali in spravili poslovanje zopet v pravi tir.
Vašim delegatom, kateri so Vas na oočnem zboru zastopali, smo dokazali naše vztrajno delo in uspehe in so naše delovanje tudi odobrili, kar so dokazali s tem, da so me zopet izvolili za načelnika tako važni organizaciji, kakor je naša zveza.
Zato se obračam ponovno do Vas s prošnjo, da me blagovolite podpirati v vsaki zadevi vsi do zadnjega, če ne morete dejansko z nasveti ali drugače, pristopite mi na pomoč s tem, da se zavedate Vaše dolžnosti in poravnate članarino za leto 1926 v naprej, ker le v slogi leži moč.
V tem pričakovanju Vas še enkrat pozdravljam
PODLISTEK.
Londonske gostilne.
(Konec.)
Najstarejša gostilna v Londonu je gostilna »The Ship and Turtle«. Speci jaii Uda te gostilne je želvina juha. V Londonu namreč ni .slavnostnega obe>-da trgovskih magnatov z lord majorjem in drugimi veljaki vred, kjer hi nedostajalo te juhe. Seveda mora biti prava in ne ponarejena, bajti samo ta nudi blagoslastniku višek užitka. Gostilničar pri »The Ship Turtle« je tako previden, da svojim gostom predoči to dejstvo s tem, da ima napravljen poseljen akvarij, v katerem plava nekaj tucatov teh živalic, ki dokazujejo naravno prireditev te znamenite juhe.
V gostilnah londonske City se vrši glavni promet v opoldanskih urah; med prvo in tretjo uro se uživa takozvani luncheon, in v tem času je težko dobiti stol v teh gostilnah. Ob času dimeja, ki se vrši oh 8. uri zvečer, pa se je gospoda že podala v svoja stanovanja v elegantnih predmestjih, kjer se zbero gospodje v fraku, dame pa v elegantnih toaletah. Pred sto leti temu še ni bilo tako in pozno v noč so bile gostilne v londonski City še v polnem obratu.
Posebna navada, ki obstoja deloma še danes, je tudi ta, da si gost sam
Drago Bernardi,
zvezni načelnik.
izbere meso, ki ga hoče imeti prirejenega. V obedovalnici je napravljen nekak oder, kjer so razloženi delikatni kosi raznega mesa, in gost pristopi, pregleduje, si izbere kos ter namigne kuharju, naj ga zanj speče. Kuhar prime kos s srebrnimi kleščami ter ga skrbno položi na pražno rešetko, gost pa čaka ter opazuje, kako skrbno se pripravlja njegova jed.
Oglejmo si še gostilno Simpson, ki je znana po svoji izvrstni kuhinji. Prej se je imenovala »Gigar-divan«, ker je, vsak gost, ki je plačal 1 šiling vstopnine, dobil havano in skodelico kave. Ta kavarna je zginila in na njenem mestu se vzdiguje novo poslopje, restavracija Simpson. Posebno lepa je obedovalnica. V sredi precej velikega prostora stoji par težkih, hrastovih miz, ob strani pa so posamezni predeli kakor pri »Cheshire Gheese*. Mize so pogrnjene z fcluščeče belimi prti, na njih leži srebrno jedilno orodje in posode z gorčico, poprom in octom; vse je težko in solidno kakor dobro rejeni John Buli, kadar stoji razkoračen z rokami v žepih. Tukaj zastonj iščemo natakarja, kot smo jih vajeni drugod. Natakarji pri Simpsonu so pravi Britanci ter se povsem razlikujejo od svojih sovrstnikov v drugih restavracijah. Dostojanstveno in resnega obraza ti podajo jedilni list. Mesto fraka imajo bele jopi-
Organizacija in stanovska zavednost.
Predvsem smo primorani na ter mestu ugotoviti, da je ravno pri ge < stilničarjih organizacija in stanovska zavednost jako pomanjkljiva. V dokaz temu navedemo samo to, da nam niso vse zadruge do danes še poslale novih seznamov članov, na podlagi katerih se morajo predpisovati zvezni prispevki in dostavljati »Gostilničarski list«. Radi tega smo primorani poslati današnjo številko na stare naslove, ki niso vsied med letom nastalih sprememb več povsem točni. Dokaz temu so že med letom 1925 došle pritožbe, češ list se ni redno dostavljal in pravijo, da je temu kriva Zveza, iz tega razloga je nastaio med člani mnogo nezadovoljstva in zabavljanja proti Zvezi. Da bodo čiani poučeni, katere so tiste malomarne zadruge, ki nam vzlic trikratni urgenci še niso poslale seznamov, navedemo spodaj vse one zavedne zadruge, ki so svojo dolžnost storile in nam sezname poslale in sicer so to:
1.	Šmarje pri Jelšah, 2. Slovenjgradec,
3.	Slov. Bistrica, 4. Prevalje in 5. Rogaška Slatina, 6. Ptuj, 7. Celje, 8. Gornji grad, 9. Dolnja Lendava, 10. Konjice in Tl. Murska Sobota.
Od vseh ostalih zadrug, katerih za sedaj ne imenujemo, pa nismo prejeli seznamov Od nekaterih zadrug imamo ceio stare sezname tako pomanjkljive, da jih ne moremo uporabiti in smo primorani poslati vse liste na nasiov zadruge, da jih ona razdeli na posamezne člane. To povemo na tern mestu radi tega, da se ne bo valila pozneje
da na Zvezo,, pa tudi radi tega, da dokažemo vsakemu posameznemu članu, kaj je nas dovedlo do tega, da smo že prvemu članku v našem listu dali tako kritikuioči nasiov.
Kakor se iz tega vidi, je med 26 včlanjenimi zadrugami samo 11, ki so ec potrudile napisati par naslovov in jih nam poslati, drugih 15 pa spijo spanje pravičnega, akoravno je že začela ura biti dvanajst.
To je samo malenkost proti temu, kar bi imeli gostilničarjem napisati v spominsko knjigo, ali prostora v listu nam primanjkuje in se moramo omejiti le na nekatere momente, ki so krivi gostilničarske desorganizacije.
Poglejmo vse druge stanove, pri vseh vidimo, da se med seboj organizirajo v strnjenih vrstah, da z zdru-
ce in okrog pasa nosijo dolge bele predpasnike. Med njimi je dosti debeluša-stih pa tudi dosti sivolasih, kar da podjetju ugled in je znak solidnosti in rednosti.
Pri Simpsonu se dobe razna jedila, posebno pa tam izvrstno prirejujejo pečenko in bravino (koštrunovo pečenko). V dolgi vrsti stojijo, kakor na strelišču, posebne vrste stroji, katere je mogoče videti samo pri Simpsonu. Poleg vsakega takega stroja stoji kuhar v sn-ežnobeli obleki. Treba nam je samo izbrati in poklicati natakarja, pa si lahko ogledamo tak »kanon« natančneje.
Izberemo torej Saddle of mutton; natakar pomigne in iz vrste te kuharske artiljerije se izloči bela postava ter pripelje svoji »kanon« do nas. V bližini vidimo, da je to podolgasta miza, na njej pa stoji velika skleda s posebnim pokrovom. V mizi je mala izdolbima in v njej vzdržuje kuhar mal ogenj, da ostane pečenka gorka. Z gracijozno potezo dvigne kuhar pokrov nad skledo ter pri tem lakonično vpraša: »Saddle of mutton?« — »Saddle of mutton«. Na Angleškem se ne govori mnogo, tu je vse kratko im točno. Nato odreže z dolgim, ozkim nožem lep kos mesa ter ga položi na naš krožnik, prilije še omake im tiho, komaj slišno se zopet odstrani po težki preprogi ter stopi v.
ženimi močmi varujejo svoje stanovske interese. Celo delavci so boljše organizirani kakor gostilničarji, ki ne ka-’ r ’ .lega smisla za strokovno or-o, ker se še vedno smatra : V na kot nekaj nepotrebnega in mnvgo jih je, ki si mislijo : »Če bodo kaj naredili za druge, bo veljalo to tudi za mene.« Temu pa ni tako, vsi moramo delati za organizacijo. Če bi nam organizacija ne služila za drugo, kakor za mejnik napram oblastim, katerim kaže, do kam naj oblast gre pri nalaganju bremen gostilničarjem, bi se ne smeli gostilničarji toliko braniti plačevati malenkostne vsote po 20 Din za vse leto, v kateri je zapopadena tudi že naročnina lista, ki izide 12 krat na leto.
Če kdo torej izmed članov ne bi prejemal redno našega lista, naj vč, da temu ni kriva Zveza, ampak njegova zadruga, ki nam ni poslala vseh točnih naslovov.
Iz tega razloga poživljamo vse člane, naj pri svojih zadrugah napravijo red in nam pošljejo, kar od njih zahtevamo. Sicer je pa v tajniškem poročilu precej obširno povedano, kako naj bi se pri zadrugah poslovalo, da bi se spravila stvar v pravi tir.
Naprosili smo razne zadruge za dopise in oglase za naš list. Do sedai nismo prejeli v tej zadevi odgovora kakor samo od zadruge v Rog. Slatini. Vse drugo dremlje. Pomislite samo to, da 3000 članov komaj vzdržujemo en strokovni list, ki izhaja mesečno, in še ta mora sredi leta prenehati radi za-nikrnosti zadružnih odborov in posameznih članov. Za vse imajo gostilničarji denar, samo za svoje strokovno glasilo ne.
Tovariši! Kličemo Vam ponovno in zadnjikrat: Zavedajte se svoje dolžnosti in poznajte Zvezo tudi takrat, kadar niste obtoženi in obsojeni radi tega ali onega prestopka. Da bomo mogli Vaše interese uspešno zagovarjati, podprite nas financijelno, če ne morete dejansko sodelovati.
Zavedajte se, tovariši, da začenjajo razne nasprotne organizacije uspevati v njih vztrajnem delovanju ter ne poznajo nobene obzirnosti, zanikajoč stvarni položaj, in če bodo uspele, bo pomenilo to za našo obrt popoln propad, če se ne bomo pravočasno postavili v bran.
Ker se zavedamo nevarnosti, ki preti naši obrti, in odgovornosti, ki jo
vrsto im prejšnji prostor. Ta ali oni gost stisne naskrivoma kuharju mal novec v roko, pa tudi hrez tega je kuhar ustrežljiv in skrbno vas povpraša,-če je jed dovolj! pečena in ako je zadosti omake. Taka je postrežba pri Simpsonu.
Vsi, ki hodijo k Simpsonu, so bla-goslastniki. Tu je mnogo stalnih gostov, posebno starejših gospodov, dobro rejenili in skrbno napravljenih1,-bančnih ravnateljev, odvetnikov, sem-tertja tudi kak duhovnik iz province,-ki si hoče v Londonu privoščiti kaj dobrega. Dame ne zahajajo sem, pač pa angleški častniki, pravi gentlemeni. čeravno ne nosijo uniforme, se jim vendar že na obrazih vidi, kakšnega stanu so; bili so v kolonijah in vajeni so, da gledajo vsakršni nevarnosti hladnokrvno v oči, bodisi da se je treba spopasti s tigrom ali pa zasledovati nevarne upornike.	i j
Taka je angleška gostilna. Marsikdo ho morda rekel, da je premalo iz-premembe, da se vedno vrstijo iste jedi. Vendar te jedi, ki so v Londonu na dnevnem redu, so tako izborno prirejene, da ponese vsak tujec, ki obišče londonske gostilne, sloves angleške kuhinje s seboj domov. Kadar vas zanese torej pot v London, stopite k Simpsonu in prepričajte se, da je temu res tako ...
nosimo kot najvišji predstavniki gostilničarjev, Vas na ta dejstva opozorimo in ponovno vabimo, da brez odlaganja uredite Vaše zadruge tako, da nam bodo na naša vprašanja hitro in točno odgovarjale ter pošiljale pravočasno zvezne prispevke, ki znašajo za vse leto s časopisom vred Din 20'—, medtem ko morajo plačati nečlani za naročnino Din 30'—. Načelnike pa prosimo, da nam takoj pošljejo nove sezname vseh zadružnih članov.
Le z močno organizacijo, v kateri kakor en mož sodelujejo vse zadružne organizacije in posamezniki brez izjeme, se bo mogla gostilničarska stroka rešiti in se uspešno braniti vedno novih bremen.
Vse, kar Zveza dela in doseže, je v korist vseh gostilničarskih zadrug in posameznih gostilničarjev, ker se izjem ne more delati. Iz tega izvira že mo-ralična dolžnost vseh gostilničarjev in onih mešanih zadrug, v katerih je nad-polovična večina gostilničarjev, da Zvezo vzdržujejo, ker ne gre, da bi mogoče le nekaj zadrug plačevalo ogromne izdatke, koristi pa bi imele vse zadruge.
Nadejamo se, da je med gostil-ničarstvom toliko stanovske zavednosti, da bo znala Zvezo, katera res požrtvovalno deluje, vzdrževati in bodo one zadruge, ki so s plačilom zaostale, svoj prispevek čim prej poravnale ter še za leto 1926 poslale vnaprej vsaj za četrt leta zvezne članarine.
Tovariši! Vaša nezavednost in nezanimanje za skupno stvar nas je dovedla do tega, da zaostajamo v orga-nizatoričnem delu mnogo za vsemi drugimi organizacijami. Posebno daleč smo zaostali za delavskimi organizacijami, katere bi morale biti že radi primanjkujočih financijelnih sredstev in pomanjkanja izobraženih delovnih moči tam, kjer se nahajamo danes mi kot bolj izobraženi iu samostojni gospodarji, in mi vsaj tam, kjer se nahajajo danes one, če ne že dalje. Na občnih zborih je vse vneto za organizacijo in
vsakdo obljublja, da se bo poprijel resno organizatoričnega dela, ali kadar pride domov, se mu vse to na zboru pridobljeno navdušenje ohladi. Novo izvoljeni načelniki in odbori se zahvaljujejo brez konca in kraja za izkazano jim čast s tem, da so bili voljeni, ali kadar pridejo do dela, stopajo zaporedoma v stran ter prepuščajo drugim delo, in tako se ne napravi ničesar. To trdimo lahko radi tega, ker nam mnoge zadruge na naše dopise niti ne odgovarjajo. Nekateri tovariši so nam celo izjavili, da je letni zvezni prispevek in za časopis po Din 20'— za celo leto previsoko odmerjen in da tega previsokega prispevka ne zmorejo. Tovariši! To je naravnost smešno, da reče danes gostilničar, da ne more plačati letno 20 dinarjev za svoj strokovni list in za organizacijo, ker so prispevki drugih organizacij najrevnejših slojev dva- do trikrat višji od našega.
Mnogi tovariši trdijo in so tudi uverjeni, da jih iz današnjega neznosnega položaja ne bo rešila nobena organizacija, najmanj pa Zveza. Ne, to ni tako! Vsaka organizacija ima nekaj dobrega za svoje člane, če ne prinese momentanih in direktnih koristi, pa koristi v poznejšem času in v drugi obliki, ker, če bi organizacij ne bilo, bi merodajne oblasti šle tako daleč, kakor bi se jim prav zdeio, ker pa obstoji organizacija, katera preži na vsako krivico, ki se ima zgoditi članstvu, je s to organizacijo postavljen za merodajno oblast močan mejnik, katerega ne more izruvati in iti preko določene meje.
Naša izvajanja zaključujemo s ponovno prošnjo za sodelovanje s tem, da vplivate na Vaše zadruge, da nam redno nakažejo zvezne prispevke in odgovarjajo točno in hitro na naša vprašanja. Spomnite se izreka »Sloga jači, nesloga tlači« ter se držite prvega, ker le s tem nam je zagotovljena boljša bodočnost.
Pred prehodom na dnevni red se izvolita soglasno gg. Franc Rebeu-schegg in Josip Žumer, oba iz Celja, kot preglednika računov za leti 1924. in 1925.
Po otvoritvi občnega zbora pozdravi gospod načelnik Bernardi; navzoče in predstavi zboru zadružnega nadzornika, komisarja g. Ignacija Založnika, ki zastopa velikega župana ter se vsem zahvaljuje, da so se udeležili zbora v tako velikem številu. Po končanih formalnostih pouči g. načelnik navzoče o parlamentarnih običajih in priporoča, naj se vsak ravna po istih, da ne bo prišlo do brezpotrebnih burnih debat in s tem do zavlačevanja razprav.
Po uvodnih besedah gospoda načelnika Bemardija zaprosi za besedo obrtno-zadružni nadzornik, komisar Ignaci Založnik in izjavi, da zastopa na. današnjem zborovanju velikega župana, priporoča že vnaprej, da naj bi se sklepalo le o takih stvareh, ki jih bo mogel vsestransko podpirati in katere se bodo mogle tudi upoštevati. Pojasnjuje na kratko smisel organizacije. Ker je slišal, da se namerava sklepati na danšnjem zborovanju tudi o spremembi zveznega sedeža, svetuje, da se o tem sedaj ne razpravlja, ker je vseeno, kje da je zvezni sedež in kdo zvezi načeluje, glavno je le delo v organizaciji in to je Zveza zadnje mesece ravno pokazala po svojem današnjem načelniku g. Bernardiju s pomočjo zveznega tajnika g. Komaca. Priporoča, da naj se zadruge ne obračajo na zvezo z brezpomembnimi zadevami, katere lahko rešijo v svojem delokrogu, ker Ima zveza mnogo opravka z drugimi važnejšimi zadevami. Dalje pravi, da je naloga zveze ta, da se bavi le s splošnimi zadevami, kakor n. pr. z davki, obrtnimi in policijskimi zadevami, s točilnimi taksami, gostilničarskimi zakoni itd. Posamezne zadeve naj se pa rešujejo v zadrugah. Zveza mora imeti pri višji oblasti gotov ugled in vpliv. Zato treba Zvezo podkovati financijel-no. Svoj uvodni govor zaključuje s tem, da izrazi željo, naj navzoči razpravljajo parlamentarno in trezno ter sklepajo o današnjem dnevnem redu.
G. načelnik se zahvali g. komi-sarju za njegovo lepo pojasnilo in preide nato na dnevni red ter zaprosi zveznega tajnika g. Antona Komaca, da prečita
k prvi točki
dnevnega reda zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se soglasno in brez ugovora odobri.
K drugi točki
dnevnega reda, t. j. poročilo načelstva, poroča poslovodeči namestnik načelnika obširno o težkočah, na katere je naletela Zveza tekom poslovnega leta pri svojih prizadevanjih za zboljšanje položaja gostilničarjev.
V	tem poročilu je obseženo tudi obširno pojasnilo o prejšnjem vodstvu zveze od strani prejšnjih načelnikov in zveznih tajnikov. Da se je zamoglo spraviti vse delovanje zopet v pravi tir, se je izvolil ožji odbor in namastil no-vi zvezni tajnik, kateri so nalogo izvršili in polagajo danes račune svojega dola. Gospod načelnik omenja nadalje, da. so prejšnje neredno poslovanje zakrivili tudi drugi momenti, v prvi vrsti pa včlanjene zadruge, ker se od nekaterih ni moglo dobiti njim predpisane članarine, tako da so izkazovali zadružni dolgovi nap ram zvezi z 31. de-cembrom 1925 še skupno vsoto po 33.513 Din, od katerih se je do današnjega dne že inkasiralo okroglo 10.000 dinarjev. To je dokaz, da ne leži krivda samo na zvezi, ampak tudi na včlanjenih zadrugah, ki niso nakazale pravočasno zveznih prispevkov. Res je pa tudi, da so bile pri tem zdravem drevesu gnile korenine, ki so polagoma uničevale celo drevo. Vsi ti nedostatki so sedaj odpravljeni im zveza je sedaj zopet oživela. Radi tega priporoča stvarno razpravljanje današnjega dnevnega reda in da svoje poročilo v
razpravo.
K besedi se oglasi g. Martmovič, ki pojasni kot poznavalec razmer navzočim podrobno nekatere vzroke dosedanjega zveznega poslovanja in priporoča trezno razmotrivanje današnjega dnevnega reda.
V	debato je posegel tudi g. Franc Petschuch, ki pojasnjuje v dolgem go-
voru položaj zveze in priporoča, naj se izvolijo zmožni in na stvari interesiram tovariši v zvezni odbor, ki je ko-renins zveze.
Ko je bila zaključena debata o poročilu predsedstva, zaprosi gosp. načelnik Bernardi g. ravnatelja Serajnika za poročilo o uvedeni strokovni gostilničarski šoli v Celju. Gosp. ravnatelj Serajnik povzame besedo in poda jasno sliko o šolski napravi in dosedaj doseženih uspehih. Za zgled omeni dunajske natakarje, ki so šolani v enakih šolah, katere vodi dvomi svetnik g. dr. Hoss. Navzočim pojasnjuje, kako so vajenci slabo predizobraženi in navede za primer slučaj, ki se mu je pripetil tekom šolskega leta, da ni znal učenec izračunati, koliko dobi za par komadov svalčič, oziroma ni vedel, koliko bo dal gostu denarja nazaj, če mu ta plača gotovo število svalčič z enim bankovcem.
Tudi o kalkulaciji imajo nekateri gostilničarja čudne pojme, ki kalkuli-rajo po največ brez pismenih beležk ali poslovnih knjig. Kalkulirajo n. pr. tako, da si mislijo: »Sedaj mi pa ostaja nekoliko denarja v blagajni, to prilik® lahko izrabim, da prodajam pijačo in jedila nekoliko ceneje ter konkuriram sosedu.« Ko se pa momentano dobre financijelno stanje preobrne na slabše potem pa kalulira zopet na sličen način, pa obratno, in sicer si misli: »Sedaj imam pa nekoliko zgube pri obratu in si moram pomagati s tem, da bom prodajal stvari nekoliko dražje.« To so stvari, ki se morajo odpraviti s tem, da se da vajencem prilika izobrazbe potom strokovnih gostilničarskih šol.
Gosp. načelnik se zahvali g. ravnatelja] za njegovo točno in lepo poučno poročilo ter zaključi razpravo o drugi točki dnevnega reda in preide
k četrti točki
dnevnega reda, t. j. poročilo tajništva in uprave »Gostilničarskega lista« ter zaprosi zveznega tajnika g. Komaca, da poroča v tem smislu.
Gosp. Komac izvaja sledeče:
Zveza je štela v poslovnem letu 1925. 24 zadrug, v katerih je včlanjenih okroglo število 2300 zadružnih članov.
Vložni zapisnik šteje 295 oprav-nih številk, ki vsebujejo prošnje in predloge oblastim za zboljšanje položaja gostilničarjev ter razna dopisovanja z zadrugami. Posebno važne so intervencije na merodajnih mestih za odpravo točilnih taks.
Tekom leta se je vršilo 8 odboro-vih sej, na katerih se je razpravljalo o raznih zadevah in stavilo oblastim predloge za zboljšanje položaja gostilničarjev, med katerimi je omeniti kot najvažnejšega odpravo točilnih taks in članov cenilnih komisij.
Organizacija. .
V poslovnem letu 1925. so pristopile k zvezi še zadruge v Št. Jur ju ob juž. žel. in Murski Soboti Tudi mariborska zadruga za mesto nas je obvestila, da bo s prvim januarjem 1926 pristopila k naši zvezi. Pridobitev teh velikih zadrug je za zvezo velikega fi-nancijelnega in vplivnega pomena ter dokaz neumornega delovanja zveze p® vodstvu ožjega odbora.
Vzlic tega pa imamo še danes zadruge, ki se ne zavedajo velikega pomena zveze in nočejo kljub temu, da so se pon orao vabile na pristop, žrtvovati malenkostno vsoto po 20 Din letno za našo prepotrebno organizacijo in list. Pa tudi med že včlanjenimi zadrugami se nahajajo nekatere jako nezavedne, ki nočejo plačevati o pravem času od občnega zbora določene zvezne članarine. Temu so krivi pri nekaterih zadrugah načelniki, ki so s svojimi zasebnimi posli preobloženi in se za zadružne stvari radi pomanjkanja časa ne morejo brigati. Kjer so pa načelniki agilni in se za stvar zavzemajo, pa člani ne le, da jim ne gredo na roko, ampak jih še ovirajo pri njih prizadevanjih. Na drugi strani je pa kriva nepraktičnost poslovanja zadružnih odborov, ki ne znajo zadeve prijeti na pravem mestu. Vzemimo n. pr, pobiranje letne zadružne članarine, katera dela po večini zadrugam največje preglavice in s tem zastoj zadružnega delovanja. Že v letnem poročilu 1922. in s posebnimi dopisi na zadruge smo izdali smernice o pobiranju letne člana-
Občni zbor
Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«
Občni zbor se je vršil v četrtek, 'dne 28. januarja 1926 ob 2. uri popoldne v prostorih hotela »Balkan« v Celju s sledečim dnevnim redom:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva in uprave »Gostilničarskega lista«,
4.	Odobritev bilanc za leti 1924. in 1925.
5.	Sprememba pravil v smislu razpisa velikega župana mariborske oblasti z dne 9. oktobra 1925, 0. št. 1209/1,-da se izločijo iz zveze vse zadruge s sedeži v ljubljanski oblasti.
6.	Odobritev proračuna za poslovno leto 1926.
7.	Volitve zveznega načelstva in odbora.
8.	Slučajnosti.
Navzoči:
1.	Gospod Drago Bernardi, Hotelir v Celju, kot poslovodeči namestnik načelnika, ki je vodil zborovanje.
2.	Gospod Ignacij Založnik, komisar in obrtno-zadružni nadzornik, ki zastopa velikega župana.
3.	Gospod Anton Komac, zvezni tajnik kot zapisnikar.
Zadruge so zastopali:
1.	Celje: Josip Žumer, Drago Perc, Franc Petschuch, Anton Robek, Her-voje Tomec in Franc Rebeuschegg;
2.	Slovenjgradec: Josip Eichbol-zer, zadružni načelnik in Ivan Vrbnjak, gostilničar pri Sv. Jederti;
8. Maribor mesto: Konrad Žnuderl, zadružni načelnik, Ivan Honig-man, Ivan Pečnik in Ivan Senekovič;
4.	^ Maribor okolico: Martin Holc, zadružni načelnik, Franc Kučer in Herman Posti;
5.	Ormož: Anton Golenko, zadružni načelnik, Jakob Dokša in Franc Horvat;
0.	Ptuj: Josip Slavinek, zadružni podnačelnik, Josip BerEč, Ivan Grabar, Jurij Topolovec, Ignacij Emeršič, Josip Damisch, Edo Marinič in Franc Korže;	.
7.	Slov. Bistrico: Ivan Kos,- zadružni načelnik, Anton Augustin, zvezni podnačelnik, Ivan Walland, Franc Razboršek;
8.	Rogaško Slatino: Stjepan čoh, zadružni načelnik, Milan Martinovič in Andrej Marinc;
9.	Vojnik: Lenard Cank im Anton Randl;
10.	Gornjigrad: Franc Mermal, zadružni načelnik;
11.	Brežice: Ivan Volčanšek, zadružni načelnik, Karl Deržič in Vinko Grabner;
12.	Šmarje pri Jelšah: Gradt Maks, zadružni načelnik, Ivan Habjan, zadružni podnačelnik in Anton Narat;
13.	Mozirje: Franc Goltnik, zadružni načelnik;
14.	Vransko: Karl Košenina, zadružni načelnik, Albert Sulzer, Rudolf Cizej in Josip Fonda;
15.	Mursko Soboto: Josip Turk, zadružni načelnik, Štefan Kuhar, zadružni tajnik in blagajnik, Franc Vlaj, Ludvik Sočič, Franc Sočič, Ludvik Bac, Franc Modic, Franc Mikola, Ludvik Kučan in Josip Vezir;
16.	Št. Jurij ob juž. žel.: Franc Klajnšek, zadružni načelnik, Josip Podgoršek;
17.	Žalec: Ivan Virant, Rudolf Horvat in Josip Lorber.
Navzoči so bili tudi mnogoštevilni gostilničarji iz mesta Celja in bližnje okolice.
Poslovodeči namestnik načelnika g. Drago Bernardi je prečital imena vseh gori navedenih delegatov in prosil, naj se javi, ako kdo ni bil klican. Ker se nihče ni oglasil, je ugotovil, da je lista navzočih pravilno sestavljena. Nadalje ugotavlja g. Bernardi, da je bil današnji občni zbor pravilno sklican.
Ker ni bilo ob prvem sklicanju občnega zbora, t. j. ob 1. uri popoldne navzočih zadostno število delegatov včlanjenih zadrug, ki tvorijo današnji občni zbor in ki je potrebno za veljavno sklepanje o razpravah, se je po enournem čakanju otvoril občni zbor ob drugem sklicanju ob 2. uri popoldne.
rine. Ali kaj pomaga naš trud, če pa zadruge ne uvažujejo naših nasvetov. Za pobiranje zadružne članarine je jako praktično, če se od zveznega odbora določi za vsako vas oziroma za gotov mali okoliš enega gostilničarja kot zastopnika oziroma zaupnika za ta okoliš, kateri ima nalogo poleg pobiranja denarja od dotičnih članov, ki spadajo pod njegov delokrog, še obveščati o vseh ukrepih zadruge, oblastvenih na-redbah in zveznih navodilih itd. če bi se te smernice upoštevale, bi vsi člani pravočasno plačali predpisano zadružno članarino in bi zveza prihranila plačilo precej visokih bančnih obresti za izposojeni denar. Zato priporočamo cenj. zadružnim delegatom, da vplivajo pri svojih zadrugah, da vpeljejo za pobiranje članarine gori popisani sistem.
Nikoli poprej ni bila gostilničarjem tako potrebna organizacija, kakor ramo v današnjih časih, ko živimo obkoljeni od samih točilnih taks in raznih novih davkov. Vsakega novega davka in drugih obremenjujočih predpisov za gostilničarstvo so krivi gostilničarji sami, ker se vsi predpisi in zakoni delajo brez gostilničarskih organizacij in njih zastopnikov. To pa le radi tega, ker ne vidijo merodajni faktorji v desorganiziranih gostilničarskih organizacijah nobenega uspešnega -n vztrajnega dela. Na mnoga oblastvena vprašanja dajejo nekatere gostilničarske zadruge jako nejasne in nestrokovne odgovore, tako, da se njih predlogi ne morejo nikoli vpoštevati. To pa le radi tega, ker niso zadruge zadostno organizirane in nimajo nekatere niti tajništva, ki je jedro zadruge. Zato je potrebno za uspešno delovanje zveze poleg financijelne podlage tudi reorganizacija vseh zadrug v tem smislu, da se pri vsaki zadrugi sistemizira mesto zadružnega tajnika, kateri re-šava vse zadeve, ki so potrebne pismene rešitve, ker s tako dasorganizirani-mi zadrugami je nemogoče doseči uspehov.
Zvezno tajništvo ima dnevno po pol dneva dela samo z zadrugami, ker .se mora pošiljati v eni ih isti zadevi po več dopisov im urgenc in ne prejema vzlic vsemu temu od mnogih zadrug niti odgovora na pismeno stavljena vprašanja. Če bo zveza mogla iztirjati od dolgujočih zadrug celo zaostalo vsoto po 33.513 Din, bo preostalo 25.636 Din, kateri se bodo porabili za reorganizacijo v tem smislu.
Nadaljni obstoj zveze.
Kar se tiče nadaljnega obstoja naše zveze in »Gostilničarskega lista«, bi bilo svetovati, da se zveza obdrži v življenju in sicer iz sledečih razlogov:
Dokazano je že opetovano, da niso uspehi odvisni od vlog, ki jih organizacija predloži merodajnim faktorjem, ampak v prvi vrsti-od števila članov včlanjenih zadrug, ki so včlanjene v zvezi, ker ni vseeno ali se predstavijo. naši zastopniki pred merodajne faktorje s kakšno zahtevo, kjer se opirajo na malenkostno število svojih članov, ali pa na ogromno maso, ki stoji za njimi, pripravljena na vse žrtve, ki jih zaideva vsak posamezni slučaj. Vsak gostilničar se huduje nad zakonom, ki dovoljuje trgovcem točenje vina v svojih trgovinah (to so točilne takse), ne ve pa, da je to uspeli trgovskih gremi-jev, ki so složno zahtevali razširjenje zakona o točilnih taksah tudi na Slovenijo, kjer smo imeli že poprej trošarino jn moramo plačevati sedaj to in ono. Kakor so to dosegli trgovski gremiji s svojo složnostjo v organizaciji, ravno tako lahko dosežemo mi nasprotno, če se bomo združili v eno močno organizacijo, to je v našo zvezo.
Iz teh in še iz raznih drugih razlogov je potrebna skupna in močna strokovna organizacija gostilničarjev, katero imamo že ustvarjeno v naši zvezi ih jo je treba le ohraniti in podkrepiti s potrebnimi financijelnimi sredstvi. Glej spis točilnih taks!
»Gostilničarski list*
se je moral z mesecem avgustom ustaviti, ker kakor v uvodu navedeno, 'so primanjkovale finance in tudi vnaprej , se ne bo ‘mogel1 izdajati, če ne bo v ozadju vsaj 5000 Din rezervnega tiskovnega sklada, kar se potrebuje za dve nakladi. Posamezni člani, ki niso bili o vsem tem poučeni, so se nad zvezo hudovali. Radi tega prosimo navzoče de-
legate, da vse to svojim članom raztolmačijo, da ne bo brezpotrebnih ovir pri plačevanju članarine.
List se bo začel zopet izdajati, kadar nakažejo zadruge toliko zaostale zvezne članarine, da se krijejo današnji dolgovi in ustanovi potrebni rezervni fond za dve nakladi. Torej vse je zopet odvisno le od zadrug, da čim-prej nakažejo članarino. Ne zadostuje pa, da stori svojo dolžnost samo ena ali dve zadrugi, ampak vse morajo svoj delež plačati, potem se bo šele doseglo, kar se doseči hoče. Radi nekaterih malomarnih zadrug, ki nočejo redno nakazovati svojih rednih prispevkov, morajo trpeti še ostale, ki redno plačujejo, ker samo s temi prispevki ne moremo vzdržati celega aparata, ki se potem popolnoma ustavi..
»Gostilničarski list« je za gostilničarje vsekakor potreben, ker nimamo drugega strokovnega glasila, kjer bi razložili merodajnim faktorjem in jav-novsti naše težnje.
Uspehi.
O velikih uspehih ne moremo govoriti, dokler ne bomo imeli temeljito reorganiziranih naših zadrug v že popisanem smislu in pripravili vsakega posameznega člana do tega, da se bo zavedel pomena organizacije, ker s tako desorganiziranimi zadrugami je nemogoče doseči uspehe.
Na koncu letnega poročila pa priporočamo vsem zadrugam, da delajo složno z nami, ker le v močni organizaciji lahko pričakujemo več uspehov in koristi naše zveze.
Gospod načelnik da'tajniško poročilo na
razpravo.
Tozadevno zaprosi besedo delegat iz Ptuja, g. Berlič, in predlaga, naj bi se v bodoče poslalo vsako leto zadrugam izpisek računa, iz katerega naj bi bilo razvidno, koliko zadruga dolguje, oziroma kako stoji njen račun pri Zvezi in če kaka renitentna zadruga noče plačati o pravem času članarine, naj se zaprosi srezko poglavarstvo za administrativno iztirjanje. Govornik prizna, da se je zvezno delovanje v zadnjih treh mesecih povsem spremenilo in da posluje danes zveza povsem pravilno. Z zadoščenjem omenja govornik poročilo gospoda ravnatelja Serajnika o strokovni gostilničarski šoli in priporoča, da bi se ustanovila tudi v Ptuju taka šola. Odobrava zakon, ki predpisuje Metno prakso, oziroma učno dobo kot pogoj za dosego gostilniške koncesije. Končno izjavlja, da vzame tajniško poročilo na znanje.
V zadevi tajniškega poročila se oglasita k besedi gg. Rebeuschegg in Petschuch od celjske zadruge, ki na kratko razlagata razne težkoče, na katere je naletel ožji odbor pri urejevanju zveznega gospodarstva, in izjavljata, da je danes zvezna miza, kamor se bo vsedel novi odbor, popolnoma čista in stvari urejene.
G. Kos, delegat zadruge Slov. Bistrica, pravi, da ima njegova zadruga denarja na razpolago, da lahko plača članarino za dve leti naprej. Ravno tako izjavi delegat zadruge Murska Sobota, g. Kuhar, da ima njegova zadruga 37.600 Din in da bodo sedaj takoj nakazale zaostanke. Sicer se je pa zadrugi v Murski Soboti odpisalo polovico letne članarine za leto 1925., ker je šele s 1. avgustom 1925 pristopila zvezi kot članica.
Načelnik in delegat mariborske mestne zadruge gospod Žnuderl pravi, da hi bile morale zadruge poročati zvezi, komu se ima list pošiljati. Zato pa predlaga, naj vse zadruge takoj sporočijo Zvezi naslove svojih članov.
Obrtno-zadružni nadzornik, g. komisar Ignacij Založnik, pravi, da je pričakoval' o zveznem delovanju mnogo debate. Resumira celo dosedanje zvezno delovanje od ustanovitve do danes in navaja za vzgled sedanje poslovanje zveze in pisarne, ki je pregledal vse spise in knjige ter posamezne konte, ki so v najlepšem redu, da je vsakomur, Četudi ni dovršil mnogo šol, takoj jasno o vsem, kor kažejo posamezni konti res točen pregled.
Posamezni delegati zadrug so danes tu izjavili, da imajo njihove zadruge skrite finance po 30.000 Din doma, namesto, da bi nakazale zvezi dolžne zvezne prispevke, katera si mora za plačevanje tajnika in tiskanje časopisa
in za druge potrebščine sposojati denar pri hranilnih zavodih, za katerega mora plačevati visoke bančne obresti. Kdo pa naj jamči za izposojeni denar in kdo naj plača obresti? Zato pa priporoča, naj se zadruge potrudijo in riskira jo vnaprej članarino, da lahko list čimprej izide in točno nadalje izhaja. če bodo podpirale zadruge zvezo financijelno, jamči za redno izdajanje lista delavnost sedanjega tajnikai katerega že dalje časa pozna kot agilnega uradnika, ki je v poslovanju jako natančen. Nadalje priporoča navzočim delegatom, naj vplivajo pri svojih zadrugah, da iste zaostale zvezne prispevke čimprej nakažejo in naj ne zahtevajo denarja nazaj za nekaj nepre-jetih številk lista. S tem se bo pokril stari dolg. Slednjič pouči navzoče, kako naj stavijo zadruge v svoj letni prp-račun tudi prispevke za zvezo in kako naj zadruge od svojih članov administrativno iztirjajo te doklade, če nočejo prostovoljno plačati, kajti zveza nima pravice iztirjati članarine od posameznih oseb, temveč le od zadrug. — Končno predlaga g. komisar Založnik, da se danes sklene odpisati vsem zadrugam članarino za leto 1923., ako jo še dolgujejo, iztirjati pa ono za leti 1924. in 1925., za kar se naj pooblasti načelstvo.
Gospod načelnik Bernardi se zahvali g. komisarju za njegov govor naj-iskreneje ter zaključi debati o tej zadevi.
Bilanci za leti 1924. in 1925. sta se soglasno odobrili.
Gospod Stjepan Čoh poroča o važnosti, da se ločijo gostilničarji iz skupnih obrtnih zadrug in ustanovijo isti svojo lastno gostilničarsko zadrugo.
Gospod komisar Založnik priporoča, da se naj vzamejo pri sestavi za-družnih katastrov za podlago finančni katastri, ki sp povsem točno sestavljeni. Sporno vprašanje je tudi to, kam spadajo točilci-trgovci, ali v gostilničarske zadruge ali v trgovske gremije. Naloga zadrug je, da ugotovijo s pomočjo, finančne oblasti na licu mesta, ali so ti točilci v posesti obrtnega lista, krajevne, osebne in točilne pravice ali ne. Zvezi naj pa pošiljajo zadruge imena le onih članov, od katerih bodo mogle dobiti zadružno doklado za plačilo lista, v nasprotnem slučaju se bo zgodilo, da bo morala zadruga manjkajočo vsoto doplačati.
Gospod Žnuderl opozarja, da je prišlo današnje zborovanje popolnoma iz dnevnega reda in parlamentarnega sistema in predlaga, naj se razpravljajo vse zadeve po dnevnem redu in če ima kdo kaj za pristaviti, se naj zabeleži in poda svoje mnenje pri zadnji točki dnevnega reda, to so slučajnosti, ker bi se razprave zavlekle predaleč.
Gospod načelnik Bernardi zaključi debato o tej točki in preide
k peti točki dnevnega reda
ter poda besedo g. komisarju Založniku.
Gospod komisar Založnik pojasnjuje, kako se je zveza leta 1922. s pomočjo ljubljanske zveze ustanovila, ter omenja prizadevanja glede šolskega fonda, ki se dotira iz 22% občinskih davščin na prenočišča, katerega je pa sedaj celjska zveza vendarle pridobila za sebe in je danes naloženih pri mariborski mestni hranilnici 210.600 dinarjev, ki se spravljajo kot sklad za gostilničarske šole. Razlaga tudi to, kako se je povspela ljubljanska zveza v osrednjo zvezo prvega reda in kako so vsled tega nastali spori med celjsko in ljubljansko zvezo radi kompetence. Po delitvi Slovenije na oblasti je ljubljanska zveza zgubila interes ha tem, da bi bila zveza višjega reda in je tudi svoja pravila v tem smislu spremenila, Ker ne moreta na enem in istem teritoriju delovati dve zvezi istih ciljev, ker se delovanje dveh zvez na ta način križa, in slednjič, ker ne sme segati delovanje ene zveze v okoliš druge, predlaga, naj se glasuje za to, da se pravila.spremenijo na ta način, da bo celjska zveza obsegala samo teritorij mariborske oblasti s Prekmurjem, kakor predlaga veliki župan mariborske oblasti.
Gospod načelnik resumira govor1 g. komisarja Založnika in pravi, da mu je jako žal spustiti iz zveze štiri jako dobre zadruge članice, da pa vzlic temu predlaga občnemu zboru, naj glasuje za to, da se pravila v tem smi-
fericslii is toiii ssloi,
ČEME, M Irg IS.
Specijalno izdelovanje vsakovrstnih lasnih del ter negovanje glave in rok. Lasni obročki, kite, mrežice, popravila zaponk itd. po kon-12	kurenčnih cenah.	1
slu spremenijo in izločijo iz naše zveze one zadruge s sedeži v ljubljanski oblasti.
K besedi se oglasi g. Tomc in pravi, da ne odobrava zakonskega posredovanja v stvari in kako da bi si morali pustiti predpisovati, katere zadrur ge naj v našem okolišu sprejemamo in katerih ne, ker če smo najveeji davkoplačevalci, potem bi morali imeti vsaj toliko pravice, da bi lahko sami odločevali, v katero zvezo naj se včlanimo. Radi tega prosi g. komisarja Založnika, da pojasni, na podlagi katerega zakonskega določila se posega v to stvar.
G. komisar Založnik pojasni, da sme zveza sprejemati kot člane le one zadruge, ki imajo delokrog v oni oblasti, kjer ima zveza svoj sedež. Vsaka zveza ima po obrtnem zakonu predpisan okoliš, v katerem sme delovati.
Gospod Žnuderl, načelnik in delegat mariborske mestne zadruge, resumira govor gg. komisarja Založnika in Tomca ter pravi, da je dobro, če stojimo z oblastmi v dobrih odnošajih' in priporoča, da bi se ne spuščali v nasprotstva z oblastmi v tej zadevi. Predlaga, da naj se glasuje za to, da se pravila v predlaganem smislu spremenijo.
Gospod Rebeuschegg prečita naslov zveze v pravilih, iz katerega je razvidno, da je že določen zvezni delokrog, in pravi, da ima v tem oziru g. Tomc prav ter predlaga, naj se za spremembo pravil v predlaganem smislu ne glasuje.
Gosp. komisar Založnik pojasni še § 130 obrtnega zakona in prosi g. načelnika, naj da njegov predlog na glasovanje.
Gospod načelnik Bernardi resumira vse govore v zadevi ter da predlog gosp. komisarja Založnika na glasovanje in protiglasovanje. Večina je glasovala proti predlogu. Potemtakem ostane še naprej nespremenjen dosedanji naslov zveze.
Gospod komisar Založnik predlaga spremembo § 13 zveznih pravil,-kateri določa volitev odbora, in sicer v tem smislu, da bi se volila načelnik in podnačelnik od občnega zbora in ne od odbora kakor dosedaj. Ostali odbor naj volijo: celjska zadruga za mesto in okolico 6 odbornikov in 6 namestnikov, vse ostale zadruge pa vsaka po enega odbornika in enega namestnika. Tako sestavljeni odbor voli iz svoje srede iz-vrševalni odbor 8 odbornikov, kateri ima nalogo izvršiti sklepe občnega zbora in odbora.
Predlog g. komisarja Založnika da g. načelnik na glasovanje, ki se soglasno sprejme.
G. Rebeuschegg predlaga, naj se dopolni tudi § 5 zveznih pravil v tem smislu, da nimajo volilne pravice one zadruge, ki niso do občnega zbora poravnale zvezne članarine. Temu predlogu ugovarja samo g. Martinovič, delegat zadruge v Rog. Slatini.
G. načelnik Bernardi da predlog g. Rebeuschegga na glasovanje, kateri se sprejme.
G. načelnik Bernardi zaključi' o predmetu debato in preide
k 6. točki	■1
dnevnega reda, to je odobritev proračuna za poslovno leto 1926,, in prosi zveznega tajnika g. Komaca, naj prečita sestavljeni 'f'
PRORAČUN
za poslovno leto 1926., ki se glasi sledeče:
Izdatki: a),redni:
1. Za izdajo »Gostilničarskega lista«:
a) za tiskanje 12 številk po 1800 dinarjev = 21.600 Din; bj za honorar dopisnikom 2.400 Din; c) korekture 1.200 Din;
	
	ž
	
	
	
	
	
	
	
	
	a
Veletraogina z vinom l. rllPI
0
ivi V Ptuju
posestniki vinogradov »Jeruzalemski vrh« in v Halozah se priporočajo.
m®,
Za solidno postrežbo jamčijo
C. First in sinovi.

isam
č) davek na oglase 800 Din;
tl) odprema 600 Din;
e) poštnina 1.400 Din;
j) provizija na oglase 1.600 Din; skupaj 29.600 Din.
2.	Za plače uradništvu 14.400 Din.
3.	Za pisarniške potrebščine 1.000
dinarjev.	L ‘3
4.	Za poštnino in kolke 500 Din.
5.	Za potne stroške in sicer:
a)	za vožnje k zadružnim zborovanjem 1.500 Din;
b)	za vožnje k pokrajinski upravi in centralni vladi 2.000 Din; skupaj
3.500 Din.
6.	Za naročnino listov:
a)	za Uradni list 200 Din;
b)	za Trgovski list 250 Din;
c)	za druge strokovne liste 150 Din; skupaj 600 Din.
7.	Za razne tiskovine 1.000 Din.
8.	Za kurjavo in razsvetljavo 400 'dinarjev.
9.	Za najemnino za pisarno 2.400 dinarjev.
10.	Za eventuelne nepredvidene stroške 1.000 Din. Skupaj 54.400 Din.
b) Izredni:
1.	Za pomnoževalni aparat 500 dinarjev.
2.	Za 6 stolic iz trdega lesa po 70 dinarjev = 420 Din.
3.	Za poravnavo pasive iz 1. 1925.:
a)	Zvezna tiskarna Celje 3.431.50 dinarjev ;
b)	Milan Martinović, Celje 1.565.50 dinarjev;
c)	Trg. Obrt. Kred. Zadr. Celje 2.820 dinarjev;
čl Zadruga Mozirje 60 Din; skupaj 7.877 Din.
Skupna vsota izrednih izdatkov 8.797 Din.
Rekapitulacija:
1.	Redni izdatki 54.400 Din.
2.	Izredni izdatki 8.797 Din. Celokupni izdatki 63.197 Din.
Za kritje teh izdatkov ima zveza na razpolago sledeče dohodke:
a)	zaostalo članarino iz leta 1924. in 1925., ki jo dolgujejo članice zveze, to je 33.513 Din;
b)	dohodki na oglasih v listu 8.000 dinarjev, skupaj 41.513 Din. Proračunski primanjkljaj znaša
21.684 Din.
Ce bi zveza vse zaostale članarine ne mogla iztirjati, kar se lahko računa z najmanj 75% neiztirljive, bi se proračunski primanjkljaj zvišal še za 25.134.75 Din, torej bi znašal celokupni proračunski primanjkljaj 46.818.75 dinarjev.
Da zveza ta primanjkljaj krije, predlaga zvezni odbor občnemu zboru, naj naloži včlanjenim zadrugam tudi za poslovno leto 1926. kakor dosedaj doklado po 20 Din za vsakega člana. Ker imajo vse včlanjene zadruge skupno 2300 zadružnih članov, bi zveza z dosedanjimi prispevki po 20 Din od vsakega zadružnega člana prilično krila ta primanjkljaj, ker bo zvezni odbor skrbel, da iztirja vsaj večji del zaostale članarine iz preteklih let, v ostalem pa bo pač po možnosti varčeval, kakor je to storil dosedaj in se v svojih potrebščinah kolikor mogoče omejeval.
Gospod načelnik Bernardi da ravnokar prečitani proračun na razpravo in prosi navzoče, naj se oglasijo k besedi, če imajo proti temu kakšne proti-predloge. Ker se nihče ne oglasi k besedi, da načelnik proračun za poslovno leto 1926. na glasovanje, kateri se
soglasno sprejme. S tem je zaključena tudi razprava proračuna in se preide takoj
k 7. točki
dnevnega reda, to so volitve odbora. Gospod načelnik Bernardi prekine za 10 minut zborovanje in prosi navzoče, naj se sporazumejo v volitvi odbora. Po preteku 10 minut se začne z volitvami odbora s tem, da oddajo delegati načelniku listke, na katerih so napisani od zadrug voljeni odborniki, ter odredi vpisavo v zapisnik po zveznem tajniku g. Komacu. Volilni rezultat je sledeči;
1.	Zadruga Celje:
Odborniki:
Drago Bernardi, Franc Petschuch, Josip Cajhen, Franc Rebeuschegg, Drago Perc, Josip Žumer.
Namestniki:
Hervoje Tomec, Franc Perger, Anton Robek, Fric Skoberne, Ivan Svetel, Anton Permozer.
2.	Slovenjgradec: Josip Eichhol-zer, odb., Ivan Vrhnjak, nam.
3.	Maribor mesto: Ivan Pečnik, odb., Konrad Žnuderl, nam.
4.	Maribor okolica: Mat. Holc, odb., Franc Kučer, nam.
5.	Ormož: Anton Golenko, odb., Franc Horvat, nam.
6.	Ptuj: Franc Mahorič, odb., Josip Berlič, nam.
7.	Slov. Bistrica: Ivan Kos, odb., Anton Augustin, nam.
8.	Rog. Slatina: Stjepan Čoh, odb., Milan Martinovič, nam.
0.	Gornjigrad: Franc Mermal, odb., Franc Vršnik, nam.
10.	Brežice: Ivan Volčanšek, odb., Karl Deržič, nam.
11.	Šmarje pri Jelšah: Maks Gradt, odb., Anton Narat, nam.
12.	Mozirje: Franc Goltnik, odb., Celinšek, nam.
13.	Vransko: Karl Košenina, odb., Ludvik Plavšak, nam.
14.	Murska Sobota: Josip Turk, odb., Franc Modic, nam.
15.	Sv. Jurij ob juž. žel.: Franc Klajnšek, odb., Franc Kincl, nam.
16.	Žalec: Ivan Virant, odb., Rudolf Horvat, nam.
Ker je z aktom, da so posamezne zadruge določile svoje odbornike, tudi izvršeno glasovanje, proglasi načelnik vse gori popisane kandidate za izvoljene.
Kot preglednika računov se izvolita soglasno gg. Franc Poderžaj, gostilničar na Bregu pri Celju, in Franc Korže, kavarnar iz Ptuja.
Ker je treba voliti tudi načelnika in podnačelnika, katere voli odbor iz svoje sredine, prekine načelnik g. Bernardi za kratek čas občni zbor, nakar se sestavi na licu mesta na novo izvoljeni odbor, kateri je izvolil iz svoje srede
načelnikom
gospoda Drago Bernardija, hotelirja v Celju in
podnačelnikom
pa gospoda Franca Rebeuschegga, hotelirja v Celju.
Po končanih volitvah načelnika in ponačelnika od strani odbora, otvori načelnik g. Bernardi zopet občni zbor, se zahvali navzočim za izkazano mu čast s tem, da so ga po odbornikih zopet izvolili načelovati tako važni organizaciji, kakor je zveza, in obljubi, da bo zastavil vse svoje moči za dosego ciljev, ki si jih je zveza stavila pri ustanovitvi.	,
Nato poda besedo pod načelniku g. Franc Rebeuscheggu, kateri se istota-ko zahvali: za izkazano mu čast z izvolitvijo za podnačelnika in obljubi, da bo podpiral svojega načelnika v vsakem oziru in skrbel povsod za procvit naše prepotrebne zveze.
Po končanih volitvah se preide
k 8. točki
dnevnega reda, to so slučajnosti.
V glavnem se suče debata in povpraševanje po ukrepih, ki so se even-tuelno storili za odpravo točilnih taks, dohodnine, cenilnih komisij, točenja žganih pijač ob nedeljah itd.
Na vsa vprašanja sta dala točna in zadovoljiva pojasnila in navodila načelnik g. Bernardi in obrtno-zadruž-ni nadzornik komisar g. Založnik, kateri je na zboru zastopal velikega župana.
Sklenjena je bila tudi resolucija, ki se ima predložiti gg. ministrom za socijalno politiko, trgovino in industrijo in finance, v kateri se protestira proti uzakonitvi načrta novega proti-draginjskega zakona. Zbor je bil mnenja, da bi bilo pravilno, da se še stari protidraginjski zakon odpravi, ne pa da se uveljavi novi.
Kot najvažnejši uspeh za današnje čase je važno omeniti tudi to, da je zveza dosegla, da je ljubljanski veliki žu-župan odstopili mariborskemu velikemu županu del od hotelirjev plačanih občinskih davščin na prenočišča v skupnem znesku 210.000 Din, kateri so naloženi v mariborski mestni hranilnici in ki se bodo uporabljali za vzdrževanje že obstoječih in za ustanovitev nadaljnjih gostilničarskih šol. Ta znesek se upravlja sedaj od mariborskega velikega župana kot sklad za gostilničarske nadaljevalne šole v imenu zveze.
Ker pa je bilo treba poveriti upravo tega sklada posebni komisiji, ki jo naj tvorijo načelnik zveze, 2 člana ter oblastni obrtni referent, se je na zahtevo mariborskega velikega župana določilo kot člane upravne komisije zveznega načelnika g. Bernardija, načelnika gostilničarske zadruge za mesto Maribor gosp. Konrada Žnuderla, zveznega podnačelnika g. Franca Rebeuschegga in kot njih namestnike pa gg. Ivana Pečnika, gostilničarja v Mariboru in Hervoja Tomca, hotelirja v Celju.
Gospod Volčanšek, načelnik brežiške zadruge, položi 200 Din za zvezno članarino, katero je njegova zadruga še dolgovala — za kar se mu je izdalo potrdilo.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali gospod načelnik navzočim delegatom za tako številno udeležbo in splošno zanimanje za organizacijo, izreče zahvalo g. komisarju Založniku za vsestransko podporo pri prizadevanjih načelstva za zboljšanje položaja gostilničarjev, in slednjič se zahvaljuje zveznemu tajniku g. Komacu za njegovo dosedanje neumorno in vztrajno delo pri pismenem reševanju posameznih zadev in za ureditev zvezne pisarne in knjig ter zaključi zborovanje ob pol 19. uri popoldne.
„Celjski dom"
Hotel »gllfftion**
Restavracija - kavarna - radio-kegljišče.
Zadružne vesti.
Gostilničarska zadruga na Vranskem je imela svoj občni zbor 7. januarja 1926, na katerem sta bila navzoča poleg zadružnih članov tudi gospoda Drago Bernardi, načelnik Zveze in Anton Komac, zvezni tajnik. Po blagajnikovem poročilu so se vršile volitve, pri katerih ie bil izvoljen za načelnika g. Karel Košenina, Vransko, za podnačelnika gosp. Ludovik Plavšak, Št. Jurij ob Taboru, za odbornike gg.: Viktor Rosner, Braslovče ; Jos. Fonda, Trnava; Franc Turnšek, Prekopa; Franc Šuster, Polzela; Lud. Grabner, Motnik in Ivan Brinove, Vransko. Delegatom za občni zbor Zveze se izvolijo gg.: Karel Košenina, Vransko; Lud. Plavšak, Št. Jurij ob Taboru; Josip Fonda, Trnava; Rudolf Cizej, Št. Rupert; Adalbert Sulcer, Letuš. — Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o raznih perečih vprašanjih in predlogih. O delovanju Zveze je obširno poročal gosp. Drago Bernardi.
Zvezne vesti.
Posvetovalni sestanek vseh gostilničarskih zvez SHS se je vršil dne 18. februarja 1926 v Zidanem mostu. Natančnejše poročilo priobčimo v prihodnji številki.
Plačila zaostale Članarine. V prihodnji številki bomo poročali, koliko vsoto in za koliko časa dolgujejo one zadruge, katere nam ne bodo do tedaj nakazale cele zaostale vsote. Ker so nam pa nekatere zadruge plačale ne le vse zaostale zvezne prispevke, ampak tudi že na račun članarine za 1. 1926., bomo tudi imena teh zadrug objavili, da bodo iste služile drugim malomarnim za zgled. Če ie dolgujočim zadrugam kaj na tem ležeče, da ne zve javnost za njih brezbrižnost, naj nam še pred 10. marcem 1926 nakažejo cele dolgujoče vsote, da si s tem prihranijo sramoto, da bodo v časopisu kot dolž-nice objavljene.
Razno.
Celjskim gostilničarjem naznanjamo, da velja še vedno ugodnost plačila občinske doklade na vino tekom 30 dni po vkletenju. Tozadevne dovoljenje se dobi pri mestnem predstojniku.
Upravno sodišče v Celju je razsodilo z razsodbo št. F 16/25, dohodnina, da ne sme davčno oblastvo pobirati brez nadaljnih pomislekov kon-tumačnih posledic § 213 zakona o osebnih davkih, ako cenzit predloži namesto podrobnega izkaza prejemkov in izdatkov bilanco, dasi ni uporabljiva v davčne svrhe.
Priporočilo. Vsem članom gostilničarskih zadrug priporočamo, ker naš list izide vsak mesec le enkrat, da istega obdrže najmanj do prihodnje izdaje v svoji gostilni gostom na razpolago. Gre namreč za popolno izrabo časa v listu se nahajajočih oglasov. Ko se bodo podjetniki, kateri naročajo oglase v našem listu, prepričali, da imajo vsled teh oglasov uspeh, bodo tem rajši naročali iste v našem listu.
Sklad za gostilničarske nadaljevalne šole. Ob pričetku šolskega leta 1925/26 je veliki župan ljubljanske oblasti odstopil na zahtevo velikega župana mariborske oblasti del fonda za gostilničarske nadaljevalne šole, ki se notira iz 22°/o prispevkov občinskih davščin na prenočišča, v skupnern znesku 210.600 Din. Ta znesek se je
naloži! pri Mestni hranilnici v Mariboru ter se upravlja kot sklad za gostilničarske nadaljevalne šole v imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Celju. Uprava tega sklada je poverjena posebni komisiji, ki jo tvorijo predsednik Zveze, 2 člana, ter oblastni obrtni referent. Zveza je določila v zadevno upravno komisijo sledeče člane: 1. Zvezni načelnik g. Drago Bernardi, hotelir v Celju, 2. kot prvi član komisije g. Konrad Žnuderl, gostilničar v Mariboru; 3. kot drugi član g. Franc Rebeuschegg, hotelir v Celju; 4. kot namestnik prvega člana g- Ivan Pečnik, gostilničar v Mariboru; 5. kot namestnik drugega člana g. Hervoje Tomec, hotelir v Celju.
Ustanovitev sosveta za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo. Pri velikem županu mariborske oblasti se je ustanovil začasni sosvet kot posvetovalni organ za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo. Sosvit je sestavljen iz zastopnikov prizadetih strokovnih organizacij in korporacij na eni strani in iz šolnikov-strokovnjakov na drugi strani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo imenuje v sosvet dva člana, enega za obrtno in enega za trgovsko šolstvo, Zveza trgovskih gre-mijev in zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru in Zveza gostilničarskih zadrug v Celju pa odpošljejo v sosvet po enega člana. Ker je naloga članov v tem sosvetu ne le dajati mnenje o ustanovitvi novih šol, temveč tudi o organizatornih stvareh, ki se tičejo obrtnega in trgovskega nadaljevalne šolstva, zlasti o učnem načrtu in pravilniku, je največje važnosti, da se imenujejo v ta sosvet možje, ki poznajo popolnoma ustroj teh šol. Upoštevajoč vse te neprilike je predložila Zveza gostilničarskih zadrug v Celju velikemu županu mariborske oblasti g. Adolfa Spatzeka, gostilničarja v Mariboru, kot člana v sosvet za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo.
Izvedenci in pojasnilniki v davčnih zadevah. Z ozirom na sprejeto resolucijo zbora, ki se je vršil dne 23. oktobra 1925 v Ljubljani, glasečo se: »Da se izvedejo za oceno pri dohodnini za vsako leto individuelno za vsakega davkoplačevalca, za izvedence in pojasnilnike pa zaslišujejo v prvi vrsti osebe, katere za to določijo stanovske organizacije«, je Zveza gostilničarskih zadrug v Celju predložila zahtevane naslove zastopnikov, katere so imenovale včlanjene zadruge, in sicer: Gostilničarske zadruge v Celju, Dolnji Lendavi, Sv. Lenart v Slov. Goricah. Maribor okolica, Prevalje, Brežice, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Gornjigrad, Laško, Slov. Bistrica, Maribor mesto, Ljutomer, Ormož in Siovenjgradec.
Trgovski list piše: Za izvoznike vin v CSR. Češkoslovaška tvrdka v Brnu (ČSR), katere lastnik je izvrsten strokovnjak v vinski stroki, sprejme zastopstva tukajšnjih večjih tvrdk, ki bi mogle uspešno izvažati vina tukajšnje provenience v ČSR. Interesenti se lahko, tudi pismeno, obrnejo na tukajšnji češkoslovaški konzulat radi naslova in ostalih pojasnil.
Vinska razstava Vinarskega društva v Gornji Radgoni. Dne 7. in 8. t. m. je priredilo Vinarsko društvo v Gornji Radgoni vinsko razstavo, spojeno s vinskim sejmom, katera pa v gospodarskem in trgovskem oziru ni uspela tako, kakor se je pričakovalo. Večinoma je služil sejem edinole informacijskim svrham od strani jugoslovanskih in večinoma avstrijskih kupcev. Kupčija ni dosegla več nego 100 polovnjakov ali 300 hi. Po sejmu prihajajo dan za dnevom vprašanja in informacije glede vin, torej delo ni bilo zastonj. Razstavljenih je bilo 198 raznih vrst vina in sicer iz leta 1921, 1923, 1924 in 1925 skupaj 4012 hi. Mnogo je bilo sortiranih vin. Pričakuje se torej boljših zvez z Avstrijo. Naročilo za 10 vagonov je že došlo, večjih končnoveljavnih kupčij ni bilo.
Vinski sejem, iz časopisov smo zvedeli, da se vrši dne 22. in 23. marca v. Št. liju v Slov. Goricah vinski sejem. Opozarjamo na to naše člane za slučaj, da se eden ali drugi za ta sejem zanima.
Načrt novega zakona o pobijanju nedovoljene špekulacije z žlvljenskl-mi potrebščinami. Načrt zakona, izdelanega od ministrstva za socijalno politiko, ki ga je dobila Zveza, razlikuje med življenskimi potrebščinami v širšem smislu in najpotrebnejšimi življenskimi potrebščinami. Medtem ko prišteva k najpotrebnejšim življenskim
potrebščinam najpotrebnejše predmete za človeško prehrano in prostore za prenočišča potnikov v hotelih in drugo, je v smislu načrta razumeti pod življenskimi potrebščinami v širšem smislu besede vse predmete, ki služijo za človeško in živalsko prahrano, obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo. Zakonski načrt prepoveduje umetno zvišanje ali umetno vzdrževanje že obstoječih visokih cen za vse življen-ske potrebščine, za najpotrebnejše pa določa maksimiranje cen. Maksimalne cene določajo občinski odbori. V slučaju, da bi se hotelo radi maksimiranja cen ustaviti obratovanje, predvideva zakonski načrt rekvizicijo obratov. Tudi je predvideno po zakonskem načrtu, da je prodaji življenskih potrebščin izstaviti cene na vidnem mestu. Načrt določa zaporne kazni do 2 let in globo do 150.000 Din. Proti zamišljenemu načrtu, ki more, ako se vza-koni, težko ogrožati gmotno in moralno gostilničarsko obrt, je poslala naša Zveza protest neposredno na Narodno skupščino, na gosp. ministra za socijalno politiko, ministra za trgovino in industrijo in ministra financ.
Kolekovanje vlog na državna oblastva. Komanda pomorskega arzenala je poslala zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sledeči dopis:	»Dnevno dohajajo komandi
pisma raznih firm, katera se ne morejo obravnavati, ker niso kolkovana. Komandi ni mogoče vsaki firmi posebej pojasnjevati zakon o taksah in jo opozarjati, da po predpisih kolkuje svoje dopise ali zahtevati naknadno kolko-vanje, ker zakon o taksah vobče prepoveduje razpravo o vlogah, ki niso kolkovane. Izvolite torej na primeren način opozoriti firme, da vsaka svoj dopis, naslovljen na katerokoli državno oblastvo, kolkuje s kolkom 5 Din. V primeru, da dotična tvrdka zahteva kako overilo ali potrdilo, mora poslati poleg kolka za 5 Din še kolek za 20 dinarjev za kolkovanje dotičnega dokumenta, odnosno originala odločbe. Firme so oproščene plačila kolka samo za dopise, v katerih prosijo za kakšno pojasnilo ali za kako podobno rešitev na podlagi že sklenjene pogodbe, za katero je firma plačala takso 2%- (Trgovski list 2. febr. 1926, št. 14.)
Naredba, s katero se razveljavlja člen 6. tarife o pobiranju takse za pregled In žigosanje mer In merilnih priprav. V »Uradnem listu« dne
9.	januarja 1926 7/2 je bila priobčena imenovana naredba, ki se glasi: »Gospod minister za trgovino in industrijo je na podstavi tar. post. 274. zakona o taksah z naredbo z dne 23. decembra 1925 razveljavil člen 6. tarife o pobiranju takse za pregled in žigosanje mer in merilnih priprav, izdane pod št. 5075/iII z dne 14. novembra 1922 (Uradni list z dne 30. decembra 1922, št. 443/132).« K tej pa je bil priobčen dodatek v »Uradnem listu« dne 30. januarja 1926 7/9: »Ta naredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1926«.
Vloge obrtnih zadrug kolko-vanja proste. Obrtne zadruge so često kolkovale svoje vloge in priloge, naslovljene na obrtna oblastva. Da ne bodo gostilničarske obrtne zadruge imele nepotrebnih stroškov, opozarjamo tem potom naše gostilničarske zadruge, da so vse vloge in priloge v obrtno zadružnih zadevah kolkovanja proste.
Meroizkusni urad v Slovenski Bistrici je glasom dopisa meroizkus-nega nadzorništva v Ljubljani z dne 28. oktobra 1925, št. 1021 zopet vpo-stavljen. Do tega je pomogla intervencija Zveze gostilničarskih zadrug v Celju. To naj je dokaz vsem gostilničarskim zadrugam, ki niso še včlanjene v Zvezi, da takoj pristopijo k njej, kajti kar posamezne zadruge ne morejo doseči, izvede Zveza.
Člani cenilnih komisij za dohodnino v Sloveniji so na sestanku, ki se je vršil v prvi polovici leta 1924, določili na inicijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in Zveze trgovskih gremijev in zadrug smernice za oceno dohodkov iz najvažnejših dohodninskih virov. Ker so se pa dohodninske razmere izza določitve zadnjih smernic bistveno iz-premenile, naj bi se izdale nove smernice za oceno dohodninskih razmer v letul 926. Da dobi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani podlago za nove smernice, je poslala Zveza gostilničarskih zadrug v Celju 6. novembra 1925
sledeči dopis na zbornico: »Na ondotni dopis od 30. oktobra 1925 št. 13281, tičoč se izdaje novih smernic za odmero dohodnine za leto 1926, Vam vljudno sporočamo sledeče: Gostilne: Pri hi vina Din 25 do 30; pri hi pive Din 12 do 25; pri hi sadjevca ostan? še naprej Din 25; pri hi žganja ostane še naprej Din 100 do 150. Od izkupička za jedila se ne more pri najboljšem varčevanju in strokovnem vodstvu kuhinje računati več kakor 5 odst. Splošno je znano, da se drži v gostilnah kuhinja ie radi tega, da se goste privabi.
Pristojbine obrtnih zadrug. Zadnja leta se je opazilo, da so nekatere obrtne zadruge pristojbine preveč, druge nič zvišale. Oboje ni pravilno. Zveza gostilničarskih zadrug v Celju je na vabilo velikega župana mariborske oblasti podala v tej zadevi sledeče mnenje, in sicer smatra današnjim razmeram za primerno: 1. inkorpora-cijsko pristojbino Din 500; 2. vajeniško vpisnino Din 25; 3. oprostitveno pristojbino Din 50; 4. takso za vajeniško preizkušnjo Din 50.
»Trgovski Ust« piše: Kdo pospešuje draginjo ? Ob priliki razprave o predlogu za pobijanje draginje v Trgovski zbornici v Beogradu je poročevalec zbornični član gosp. Žika Ilič ob splošnem pritrjevanju ugotovil, da je vprašanje cen življenjskih potrebščin bistveno že rešeno. Pocenilo se je žito, moka, živina, meso. Ako hoče država znižati cene še drugim predmetom, naj prične štediti v lastnem gospodarstvu in zmanjševati davke. Draginja je državna. Pričenja se pri monopolu soli, tobaka in vžigalic in se končuje pri visokih carinah. Pri nas so prilike tako težke, da seljak ne more soliti niti svoje hrane, kaj še le živinsko hrano 1 Razpravo o omenjenem zakonskem predlogu je zaključil zbornični predsednik g. Radojlovič s pristavkom, da je glede protidraginjske akcije že zaprosil za avdijenco pri ministrskem predsedniku, da mu razjasni stvarni položaj.
Točilne takse. Zveza je podala v tej zadevi Trgovski zbornici v Ljubljani v glavnem sledeče mnenje: 1. Strinjamo se popolnoma z zahtevo po opustitvi pobiranja točilnih taks v Sloveniji in prosimo, da se ta zahteva pri vsaki priliki pri merodajnih faktorjih še nadalje ponavlja. Tudi odobravamo namero za stavljanje alternativnega predloga za spremembo predpisov zadnjega pravilnika, kolikor se nanašajo na materijelno obremenitev točilcev, če bi finančna uprava brezpogojno vztrajala na pobiranju teh taks. V to svrho smo podali omenjeni zbornici sledeče podatke: Popolnoma pravično bi bilo, če bi se taksiralo s točilno takso ali samo grosista ali pa samo detajlista če se taksa ne da sploh odpraviti, nikakor pa ne obadva kakor sedaj. Je že res, da se more smatrati, da je plačilna zmožnost v večjih krajih izdatnejša, ne more se pa smatrati za opravičeno pobirati v teh krajih takso po višji stopnji in sicer zaradi tega, ker če ima točilec v večjih krajih večje dohodke, ima pa tudi večje režijske izdatke. Radi tega naj bi se vzela pri odmeri taks ža podlago vedno in povsod iztočena količina pijač, ne pa uvrščenje obratov v razne kategorije in stopnje. Perijoda za odmero ocene točilcev pijač je s tremi leti predolgo odmerjena. Umestno bi bilo, da bi se taksa odmerila vsako leto. H komisiji za odmero taks naj bi se pritegnili izven uradnih organov še za vsak oddelek finančne kontrole po trije točilci (gostilničarji) kot člani komisije, ki poznajo popolnoma razmere vseh tovarišev v tem okolišu in ki jih imenuje dotična zadruga, v katerem okolišu se nahaja za odmero takse bivajoči točilec. Glede točilnih taks imamo samo to zahtevo, da se iste povsem odpravijo.
Davki in takse. (Gostilniški računski kolek.) Na vprašanje neke finančne uprave, ali se morajo izdajati taksirani računi tudi za izkupilo o jedilih in pijačah, ki se prodado preko ulice, in o izkupilih za jedila in pijače, ki se ne plačujejo sproti ampak, še le koncem dneva, tedna ali meseca, je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 27. novembra 1925 pojasnila sledeče: 1. Takse iz 3. pripombe k tarifni postavki 34. ni treba pobirati v primerih, v katerih se jed ali pijača prodaja preko ulice, to je ne za potrošnjo izven gostilne; 2. ako se v lokalu oddajajo jedila in pijače, ki
se ne plačujejo sproti, ampak še le koncem dneva, tedna ali meseca, se mora taksa za take potroške računati za vsak potrošek posebej brez ozira na to, kdaj se potrošek poravna. Lastnikom lokalov, v katerih gostje ne plačujejo potroška sproti, se odmerja za take potroške pavšalna taksa. Pri odmeri pavšalne takse se je ozirati na dnevno število izvršenih potroškov. Ravno tako je postopati v lokalih, v katerih se oddajajo jedila ali pijače proti bonom. Pavšalna taksa se za take lokale odmeri po številu bonov, a ne po računu, s katerim abonent bone kupi.
Dopisi.
Ustanovni občni zbor Gostilničarske obrtne zadruge v Rogaški Slatini se je vršil 23. januarja 1926. Poleg sklicatelja g. Stjepana Čoha in povabljenih članov je bil navzoč tudi predsednik Zveze g. Drago Bernardi iz Celja in zvezni tajnik g. Anton Komac. G. Stjepan Čoh je pojasnil navzočim vzroke, ki so dovedli do tega, da so se gostilničarji izločili iz skupnih obrtnih zadrug ter ustanovili sedanjo Gostilničarsko obrtno zadrugo. Razložil je pomen strokovne organizacije, ki more edina uspešno zastopati interese dotične stroke. Po končanem poročilu je podal g. Čoh besedo g. Drago Bernardiju, ki je podal izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju in o dosedanjem stanju Zveze, razložil je pomen Zveze in organizacije ter poročal o nameravani ustanovitvi gostilničarske zbornice, poudarjal enoten nastop vseh zadrug potom zveze in zbornice za zboljšanje položaja gostilničarjev. Končal je s priporočilom, da pristopi njihova zadruga kot članica Zvezi. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika g. Stjepan Čoh, restavrater v Rogaški Slatini, za podnačelnika g. Andrej Marinc, gostilničar v Rogatcu ; odbornikom gg.: Franc Ogrizek, gostilničar, Sv. Križ; Julij Ogrizek, gostilničar, Rog. Slatina; Beno Madile, gostilničar, Tržišče; Milan Martinovič, restavrater, Rog. Slatina; Ivan Gleščič, gostilničar, Rog. Slatina. Pri slučajnostih je prosil g. Julij Ogrizek pojasnila v zadevi točenja alkoholnih pijač od strani trgovcev, na kar je pojasnil g. Drago Bernardi točno postavko 62. tarifnega zakona. Navzoči so na predlog gg. Čoha in Bernardija soglasno glasovali, da pristopi zadruga k Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju. Zveza je naročila za novoustanovljeno zadrugo zadružni žig, vložni zapisniki, pomočniški in vajeniški zapisnik, članski zapisnik in blagajniško knjigo.
Iz ptujskega sreza. Strogo se pijančevanje zabranjuje in vse mogoče takse in predpise se nalaga rednim gostilničarjem, da bi se s tem omejilo pijančevanje, a po drugi strani se brez vsakih komplikacij dovoljuje kramarjem točiti vino, pivo, žganje itd. Dovoljujejo se tako zvani »Bušenšanki« in celo prave gostilne. Ptujsko srezko glavarstvo je nekdaj izjavilo, da so tri gostilne zadosti v naši občini, a sedaj jih je že šest. Štiri trgovine v kleteh točijo ravno tako kakor v gostilnah. Pri tem pa se ne ozira mnogo na poslopja, ki bi morala odgovarjati členom 82 do 85 in 105 pravilnika. V takih skritih točilnicah se toči pozno v noč, tam igra godba in se pleše, medtem ko se redne gostilničarje naznani za vsak še tako malenkosten prestopek. Ako se hoče pijančevanje resno pobijati, naj se ne izdajajo ne nove gostilniške koncesije in ne dovoljuje trgovinam točiti pijač ne 'stoječim gostom in ne čez ulico. Pa tudi točilnice pod vejo so nepotrebne poleg tolikih rednih gostiln. Tudi naj bi se žopet uveljavila določila, ki so dajale svoječasno občinam in zadrugam pravico, podati svoje mnenje o lokalni potrebi in strokovni izobrazbi.
Listnica uredništva.
Na več vprašanj glede dostave »Gostilničarskega lista« poročamo, da smo bili prisiljeni začasno ustaviti izdajo našega edinega strokovnega glasila, ker nam nekatere zadruge niso še plačale dolžnega prispevka za vzdrževanje lista. List bomo pa sedaj redno izdajali in dostavljali.
Razširjajte »Gostilničarski list«!
Pravilnik
o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami.*
(Predpisan na podstavi zakonske po- . oblastitve v tar. post. 61. do 63. taksne tarife zakona o taksah po ministru za notranje posle sporazumno z ministrom za finance.)
L
Obči predpisi. člen I,
1.	Gostilna (mehana, svratiste, gostiona) je obratovalnica, v kateri se daje. kot stalen poklic, za odškodnino: stanovanje s postrežbo, hrana ter se prodajajo alkoholne in brezalkoholne pijače.
2.	Hotel je obratovalnica z opremljenimi sobami, v kateri se daje, kot stalen poklic, za odškodnino:
a)	samo stanovanje s postrežbo; h) hotel je lahko združen s kavarno ali z restavracijo ali s kavarno in z restavracijo.
3.	Han je obratovalnica, v kateri je moči dobivati, v obliki stalnega poklica, za odškodnino:
a)	prenočišče, hrano in brezalkoholne pijače; poleg tega prostor za naslanjanje zaprege;
b)	ali poleg tega še alkoholne pijače.
4.	Kavarna (krčma, birtija, kafa-na) je obratovalnica, v kateri se, kot stalen poklic, prodajajo za odškodnino:
a)	alkoholne in brezalkoholne pijače;
b)	ali samo brezalkoholne pijače.
V teh obratovalnicah se smejo prodajati razen pijač tudi razne jedi, vendar pa nikakor kot kosilo ali večerja.
5.	Restavracija (pivnica) je obratovalnica, v kateri se dajo, kot stalen poklic, za odškodnino: hrana, alkoholne in brezalkoholne pijače.
6.	V spredaj imenovanih obratovalnicah se smejo igrati dovoljene igre (kvarte, domine).
7.	Vse-te obratovalnice so javni lokali.
Člen 2.
Vsaka teh obratovalnic se deli na tri razrede — vrste (tar. post. 60. taksne tarife zakona o taksah).
Člen 3.
Kabareti, orfeji, bari, varieteji, cafe-chantants (5. pripomba k tar. postavki 99. a taksne tarife zakona o taksah) so razne oblike, v katerih se vrši kavarniški ali restavracijski obrt.
Člen 4.
1.	Penzijon je obratovalnica, v kateri se daje za odškodnino stanovanje in hrana samo penzijonarjem — osebam, naročenim (aboniranim) za iz-vesten daljši čas (n. pr. za mesec dni ali krajši ali daljši časovni rok). V penzijonu se sme prodajati samo hrana brez alkoholnih pijač. Penzijon ne složi niti prehajajočim gostom niti komu' drugemu razen penzijonarjem.
2.	V penzijonu se sme jemati tudi samo hrana brez stanovanja, toda zopet na navedeni način.
3.	V teh mejah obratovanja penzijonu ni treba krajevne pravice, če penzijon prekorači postavljene meje, t. j. če prodaja alkoholne pijače, veljajo zanj povsem dotične odredbe tega pravilnika.
Člen 5.
1.	Sanatoriji, ki sprejemajo izključno bolnike, t. j., ki imajo čisto značaj bolnice, ne spadajo pod odredbe tega pravilnika, če se dajo v njih bolnikom alkoholne pijače po zdravniškem predpisu.
2.	Vsi ostali sanatoriji, ki nimajo takega značaja, nego se nazivljejo s tem. imenom samo zato, ker so v letovišču ali klimatskem kraju ali kopališču, a imajo značaj penzijona, spadajo pod odredbe tega pravilnika, če se dajo v njih alkoholne pijače.
člen 6. .
Ljudske kuhinje, aščinice (izkuhe) in njim podobne obratovalnice ne spa-
* Po j Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti z dne 3. septembra 1925, št. 83.
dajo pod odredbe tega pravilnika, če ne prodajajo alkoholnih pijač.
Člen 7.
V dvomljivih primerih, ali spada obratovalnica pod predpise tega pravilnika, kakor tudi v katero vrsto iz člena 1. tega pravilnika, odloča obla-stvo, pristojno za podeljevanje krajevnih pravic.
II.
Krajevna pravica-
Člen 8.
1.	Gostilna, hotel (če je združen s kavarno ali restavracijo), ban iz čl. 1., točke 3.) pod h), kavarna iz člena 1.) točke 4.) pod a), tega pravilnika, restavracija sinejo obratovati samo na onem posestvu, za katero je po zakonski poti pridobljena pravica, da smejo na njem obstojati zgradbe za te obrte. Tako pridobljena pravica se zove krajevna gostilniška (mehanska) ali kavarniška pravica, za katero se plačuje taksa iz tar. post. 61. taksne tarife zakona o taksah.
2.	S to pravico se smejo voditi obratovalnice iz člena 1. tega pravilnika,
3.	Hoteli iz člena 1., točke 2. pod a), hani iz člena 1„ točke 3. pod a), kavarne iz člena 1., točke 4. pod b), tega pravilnika, se smejo obratovati tudi brez krajevne pravice.
člen 9.
Krajevna pravica je:
a)	vezanu pravica, za kraj, za katerega je pridobljena, ter ne prestane s premeno lastnikovo;
b)	nedeljiva pravica, kolikor se nanaša na zgradbo in kraj.
člen 10.
Krajevna pravica, pridobljena za eno vrsto obratovalnic, omenjenih v členu 8. tega pravilnika, služi samo za izvrševanje dotične vrste obrta.
Člen 11.
1.	Kdor dobi krajevno pravico, ne pridobi s tem pravice, izvrševati na tem kraju ustrezni obrt v katerikoli zgradbi, nego samo v zgradbi, predpis-no postavljeni po pristojno odobrenem načrtu.
2.	Izvzema se samo primer, če se komu iz posebno utemeljenih razlogov na njegovo prošnjo izrečno dovoli, da sme v nepredpisani zgradbi za izvesten čas izvrševati enega izmed omenjenih ohrtov. V tem dovolilu se mora točno označiti rok, do katerega se mu dovoljuje obratovanje v taki nepredpisani zgradbi; toda ta rok ne sme biti daljši nego poldrugo leto ter se ne more podaljšati.
Člen 12.
Kraj za postavitev zgradb zaradi opravljanja enega izmed omenjenih obrtov mora ustrezati temle pogojem: a) Oddaljen mora biti od šole, cerkve in bolnice najmanj 120 metrov. To ne velja za mesta, trge in kraje strnjenega tipa,
bj Biti ne sme v ulici, v kateri je prepovedano, postavljati take zgradbe.
c)	Da se sme na tem kraju glede na policijske in sanitetne predpise dovoliti taka obratovalnica in da ne bo služila za ogrožanje morale, javne varnosti ali za povzročanje izgredov ali škodovala državnim interesom ali služila kot kraj, pripraven za tihotapstvo.
č) Ta kraj mora biti vobče po vseh okolnostih primeren za to vrsto obrtov.
Člen 13.
Krajevne pravice se podeljujejo brez omejitve po številu (1. pripomba k tar. post, 61. taksne tarife zakona o taksah).
Člen 14.
Krajevne kavarniške pravice se ne smejo podeljevati za sela, ki nimajo nad 8000 prebivalcev, razen za ona sela, v katerih so kopališča, letovišča ali klimatski kraji, samo če so ta uradoma priznana kot taka.
Člen 15.
Za vrtove, napravljene ob zgradbi na kraju, za katerega se je dobila krajevna pravica, ni treba dobiti nikakršnih novih dovolil in tudi ni treba plačevati zanje novih taks.
Člen 16.
Krajevne pravice ni treba:
a)	za začasne gostilne v Srbiji in črni gori (tar. post. 67. taksne tarife zakona o taksah).
b)	Za kraje — zgradbe, če so last države.
c)	Za kraje, kjer se prodajajo samo brezalkoholne pijače, kakor: kava, čaj i. dr. (n. pr. zdravilnice itd.).
č) Onim, ki točijo v svojem stanovanju vino lastnega pridelka in z lastnega zemljišča, po členu 45., točki b), tega pravilnika, in sicer v krajinah, kjer je bilo to doslej z zakonom dovoljeno.
d)	Za častniške dome, zaključene društvene lokale (klube,- kazine, čitalnice), koče in hiše planinskih društev, ki stoje na višinah, va-gonske restavracije in restavracije na potniških ladjah, ilidže (kopališča ob vodah), sezonske restavracije, začasno postavljene pri kopališčih ob vodah, morju (plaže).
e)	Za obratovalnice, kjer se točijo alkoholne pijače samo na debelo. Za točenje pijač na debelo se smatra prodajanje vina nad 50 litrov, piva najmanj 25 litrov, špirita in vseh vrst žganja nad 100 litrov, a ostalih oslajenih in neoslajenih pijač kakor tudi sadnih žganj, dobljenih z destilacijo, najmanj 25 litrov.
f)	Za hotele iz člena 1., točke 2., odstavka a); za hane iz člena 1., točke 3. pod a); za one obratovalnice iz člena 1., točke 4. pod b) (v katerih se prodajajo brezalkoholne pijače) tega pravilnika.
g)	Za obratovalnice iz člena 59. (barake, vrtovi itd.) in iz člena 82, (okrepčevalnice, prodajalmce uži-ških proizvodov itd.) tega pravilnika.
m.
Zgradbe.
Člen 17.
Poleg krajevne pravice za polnoveljavno izvrševanje kateregakoli zgoraj imenovanih obrtov je treba tudi predpisane zgradbe.
Člen 18.
Zgradbe za opravljanje naštetih obrtov morajo ustrezati tem-le pogojem:
a)	Biti morajo sezidane po pregledanem in pristojno odobrenem načrtu.
b)	Z notranjo ureditvijo morajo popolnoma ustrezati namenjeni svr-hi ter povsem izpolnjevati sanitetne in gradbene predpise.
c)	Po vrsti obrta, razredu in odobrenem načrtu morajo imeti potrebno število prostorov.
č) Ustrezati morajo povsem ostalim pogojem (odobritve danega načrta in zakonskim naredbam).
d)	Biti morajo primerne, da se more vršiti potrebno policijsko in finančno nadzorstvo. Ta poslednji pogoj se lahko, kakršne so pač razmere, tudi ne jemlje v poštev, če gre za postavljanje zgradb v hribovskih krajih za planince (turiste).
Člen 19.
Gostilne se dele na tri razrede.
Gostilna tretjega razreda mora imeti:
a)	potrebne prostore za kavarno, jedilnico, kuhinjo (shrambo, klet) in udobna stranišča, razen tega najmanj tri sobe za potnike;
b)	vodnjak, pekarno, konjski hlev z oddelkom za spravljanje voz.
Kar je navedeno pod b), se sme —
po razmerah in predloženih podatkih — s posebno odločbo izpustiti, če dokaže prosilec s potrdilom pristojnega občinskega oblastva, da je v dotičnom kraju zadosti gostiln s konjskimi hlevi in pekarnami, ali če je drugače dovolj
možnosti za preskrbovanje potnikov s hrano in za spravljanje zaprege in voz.
Člen 20.
1.	Gostilna tretjega razreda mora ustrezati še tem-le pogojem:
a)	Sobe morajo biti dovolj prostorne, udobne, svetle z okni, ki dajo dovolj luči in zraka odzunaj, popolnoma suhe, popodane, z vrati, ki se dobro zapirajo in zaklepajo, opremljene z razsvetljavo, zvonci za strežništvo in s higienskimi pečmi.
b)	Sobe morajo biti opremljene z vsemi potrebščinami za udobno prenočevanj.
c)	Imeti morajo zadostno število udobnih stranišč po higienskih in gradbenih predpisih in združenih z zgradbo.
Gostilno tretjega razreda označuje zakonski minimum števila oddelkov in ureditve teh obratovalnic.
2.	Gostilna drugega razreda razpolaga z večjim številom sob, boljšo opremo v njih im z udobnejšo občo ureditvijo vsega obrata nego predhodni razred.
3.	Gostilna prvega razreda tvori glede na zgradbo samo, na število oddelkov in sob, na njih opremo in občo ureditev vsega obrata najboljšo ureditev teh obratovalnic.
4.	Za bližjo označbo teh obratovalnic služi to, da smejo imeti • gostilne vobče po sobah več nego dve postelji, prenočišča pa dajati po posteljah. Cene, označene po sobah, se tičejo postelj.
5.	Hoteli so, kar se tiče velikosti, obsega zgradbe, oddelkov, sob, ureditve, udobnosti, obratovalnice višje vrste nego gostilne.
6.	Hoteli tretje vrste morajo imeti poleg potrebnih prostorov za obrt (če so združeni s kavarno ah restavracijo) najmanj deset sob z najpotrebnejšo opremo za spalnice.
7.	Hoteli druge vrste morajo stati v vsem, kar je našteto zgoraj, višje in bolje nego hoteli tretje vrste ter biti urejeni bolje od njih. Ta vrsta hotelov mora imeti v hiši vsaj eno kopalnico.
8.	Hoteli oddajajo gostu samo sobo, ne pa zgolj postelje. V sobi ne sme biti več postelj nego dve.
9.	Hoteli prve vrste morejo bjti samo oni, ki dajo najpopolnejšo udobnost z zgradbo, nje ureditvijo, oddelki (kakor n. pr. s stopniščem, vratarjevo sobo, pisarno za sprejemanje potnikov, salonom za zajtrk, za čitanje in pisanje, za biljard; z veliko dvorano za obedovanje, za konference itd.), s postrež-ništvom, sobami, njih opremljenostjo, hotelskim inventarjem, njega vzdrževanjem in čistoto, s hotelsko higieno in s prehrano.
10.	Hoteli prve vrste morajo ustrezati še tem-le pogojem:
a) Imeti morajo vsaj eno stanovanje, sestavljeno iz spalnice, salona in kopalnice (tik stanovanja), h) Sobe smejo imeti kot stalno opremo samo po eno, največ po dve postelji.
c)	Tudi v tej vrsti hotelov se oddajajo samo sobe, cenovnik v sobi .pa označuje ceno sobe.	v
č) V vsakem nadstropju morajo imeti kopalnico.
11.	Ne gelede na velikost zgradbe, število prostorov in sob, smejo biti uvrščeni v prvo vrsto hoteli tudi z manjšim številom sob za stanovanje, samo če dajo z vso svojo ureditvijo, opremo, posodjem (hotelskim inventarjem), strežništvom, dekorativno stranjo in eleganco posetnikom najpopolnejšo udobnost.
12.	Kavarniške restavracije se dele po svoji opredelitvi, glede na zgradbo, njene oddelke za pivnico, dvorano za zajtrk, njih prostornost in ureditev,-opremo, posodje in strežništvo, kvaliteto in raznovrstnost materiala kot predmetov obratovanja, na tri vrste, tako da je tretja vrsta teh obratovalnic navadna obratovalnica z navadno ureditvijo, druga z boljšo, prva pa z najboljšo ureditvijo, udobnostjo in opremljenostjo.
13.	Glede zgradb za hane iz člena 1., točke 3. pod b), veljajo predpisi o gostilnah.
Člen 21.
1.	Na onem delu zgradbe, ki je obrnjen proti ulici, se mora napraviti na lahko vidnem mestu napis o značaju in nazivu obratovalnice.
2.	Z mednarodno udomačenimi nazivi ža prvovrstne hotele in luksusne hotele se smejo nazivati samo hoteli prve vrste (n. pr. Excelsior, Palače, Eristol. Grand, Esplanade, Velika Britanija. Srpski kralj itd.).
3. Obrt se mora protokolirati skladno s predpisi zakona o radnjama ali obrtnimi predpisi zakonov poedinih krajin.
IV.
Pridobivanje krajevne pravice. Člen 22.
Krajevne pravice podeljuje veliki župan, v Beogradu pa ministrstvo za notranje posle.
Člen 23.
Kdor hoče postaviti gostilno ali drugo zgradbo za obratovalnice iz člena 1.. razen hotelskih obratovalnic iz člena 1., točke 2 pod a), hanov iz člena 1., točke 3. pod a), kavarn iz člena 1., točke 4. pod b), tega pravilnika, mora:
a)	predložiti pismeno prošnjo, opremljeno s takso iz tar. post. 1. taksne tarife, velikemu županu, odnosno ministrstvu za notranje posle, ter razložiti v njej, kakšno zgradbo, za kakšen obrt, v katerem kraju, kakšne vrste — razreda — in na katerem posestvu hoče postaviti, kakor tudi s kakšnim nazivom;
b)	točno opisati posestvo (lego, velikost, meje in sosede — ali priložiti zemljiškoknjižni izpisek in položajni načrt (situacijski načrt);
c)	predložiti ustrezni načrt zgradbe;
č) položiti v gotovini ustrezni znesek takse po tar, post. 61. taksne tarife;
d)	predložiti potrdilo o plačanem davku.
člen 24.
Ko veliki župan ali ministrstvo za notranje posle prejme prošnjo, postopa tako-le:
J. 1. Za sela in selske občine mora ugotoviti, ali je v tem kraju potrebna obratovalnica, za katero se prasi dovolitev (4. pripomba k tar. post. 61. taksne tarife). V ta namen zahteva po pristojnem sreskem poglavarju poročilo od predstavnika občinskega oblastva v kraju, v katerem se želi postaviti obratovalnica.	.AiKalSi
Telefonin terurban 95. — Brzojavi: »Gumi«
Tovarniška zaloga
gumi blaga
Na skladišču vsi peronospora predmeti, kakor pnevmatika avtomobilov in dvokoles,
- ter vsi v to stroko spadajoči predmeti. -
Z. Krajnc,
Celje, Cankarjeva?
Kletarstvo Celjske posojilnice d. d. v Celju
Kleti: Celje, Narodni dom |
12-1
Priporoča svoja izvrstna buteljčna in namizna vina priznano dobre kvalitete.
5-1
na dvorišču desno.
V krajih, kjer obstoje občinski odbori, oddado ti z občinskim predstojni-štvom potrebno mnenje; kjer jih ni, predloži potrebno poročilo občinski organ, ki opravlja podobne dolžnosti.
2.	Za kraje, ki niso sela in selske občine ter nimajo več nego 20.000 prebivalcev, se sme, če se spozna to za potrebno, zahtevati poročilo pristojnega občinskega oblastva o potrebi dotične obratovalnice.
3.	V ostalih krajih se to poročilo ne zahteva,
II.	Izposluje mnenje od pristojnega sreskega poglavarja o potrebi take obratovalnice v dotičnem kraju in o vseh ostalih okolnostih, ki utegnejo vplivati na rešitev vložene prošnje.
Glede letovišč se zahteva še mnenje od oddelka za tujski promet pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
III.	Po prejetih poročilih in mnenjih sme veliki župan ali ministrstvo za notranje posle:
a)	prosilcu ali odkloniti zaiitevo ali pa
b)	ob prosilčevih stroških odrediti ko-misjjo, sestavljeno iz državnega inženjerja, zdravnika, upravnega uradnika in pristojnega sreskega upravnika finančne kontrole z nalogo, naj kraj, označen v prošnji, pregleda in odda svoje mnenje, ali
ustreza ta kraj pogojem, predpisanim v členu 12. tega pravilnika.
Člen 25.
Predloženi gradbeni načrt pošlje veiiki župan ali ministrstvo za notranje posle pristojnemu sanitetnemu in gradbenemu uradu v pregled in izjavo, ali popolnoma ustreza sanitetuo-grad-benim predpisom.
Člen 26.
Če razvidi po dovršenem ogledu veliki župan ali ministrstvo za notra-
NAMIZNE PRTE, SERVIJETE ter sploh vse gostilničarsko in hotelsko perilo dobavlja pozeloznižanih cenah veletrgovina R. Stermecki, Celje. „11 Ilustrovani cenik zastonj. 1 ^ .............................................
nje posle, da ni za ugoditev prošnji nobenih osnovanih ovir, ugodi prošnji s formalno obrazloženo odločbo ter dovoli, da se sme v označenem kraju in na točno označenem posestvu postaviti zgradba za ustrezno obratovalnico.
Odločba ministrstva je izvršna,
,	Člen 27.	d
1.	Svojo odločbo pošlje veliki žu-
pan dotičnemu občinskemu oblastvu, da jo objavi na zgradbi občinske pisarne.	. • {
2.	Od dne te objave se sme vsak' občan dotične občine zoper to odločbo v 15 dneh pritožiti na ministrstvo za notranje posle, ki oceni zakonitost in upravičenost izpodbijane odločbe. Odločba ministrstva je izvršna.
Člen 28.
če spozna veliki župan ali ministrstvo za notranje posle, da se prosilcu ne more dovoliti' otvoritev zaprošene obratovalnice, mu mora izdati o tem formalno obrazloženo odločbo. Zoper, odločbo velikega župana se sme prosilec po velikem županu pritožiti na ministrstvo za notranje posle v 15 dneE po prejemu odločbe. Ministrstvo mora oceniti zakonitost in upravičenoost odločbe. Njegova odločba je v vsakem primeru izvršna.	>
(Dalje prib.)
Fran Strupi
Celje
p
priporoča
\ gostilničarjem in ^ kavarnarjem svojo bogato ^ zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna postrežba.	i
12-1

Ferdinand Dečman
1	mešati*,	i
Celje, Grlavni	©
se priporoča cenjenim odjemalcem. Solidna in točna postrežba.
Pozor, gostilničarji!
dalmatinska z otoka »Vis«, bela in črna, čez 11%, ravnokar došla
Nizke cene!
Samo pri
domača iz znanih prvovrstnih vinogradov vedno v zalogi.
Nizke cene!
Filip Pukl, Celje, Gosposka uf. 7.
Zaloga vsakovrstnih voščenih sveč, medenega peciva, bonbonov, čokolade ter drugih slaščic
R. KRAUPNER
medičars in s'večax»
= Celje, Glavni trg 8. =
Na drobno!
Na debelo!
IHHIHIHaiSIttllUllNllNUlOINOUlIlIHINllUlll
Tovarna in rafinerija špirita ter tovarna likerja, konjaka in ruma, tovarna ogljikove kisline in ji	veležganjarne Sisak — Kozarevac
priporoča iz svojega bogatega skladišča vse vrste splošno priznanih alkoholnih pijač, ki so prirejene po prvovrstnih francoskih in holandskih receptih. Te pijače so vsled svojih izrednih svojstev okusa in teka dosegle svojo kulminacijo ter se je baš vsled svoje dovršenosti moja roba reprezentativno odlikovala tudi na domačem trgu ter dosegla na vseh dosedanjih razstavah dostojno mesto pred vsemi ostalimi industrijami te vrste.
Poskusite in prepričali se bodete, da so
*2-1
1
Teslice vi francoski likerji najboljši! | _	Zahtevajte cenilce, hi jih pošljemo zastonj.	1
^llilllllllllllll	lillllllM—MM................ i iiinii |||   (f
kupite pri tvrdki
1. P. rtlatkouic,
.	."T Celje* Glavni trg B =
katera poššje na zahtevo vzoreo brezplačno! Cene zelo gsršmerns!	Postrežba točna!
HOTEL
>P0ŠTil<
CELJE
v bližini kolodvora.
Priznano dobra kuhinja, prvovrstna domača vina, novo opremljene tujske sobe, zmerne cene.
£ut«a Mtjariji is pr^ajetaliica.
Telefon interurban
št. 20.
12-1
Jtajboljjb s«n«na tjrt 'frst
dobite v trgovini
„JPa?i z-sroiacLi44
Karel Loibner
Celje, Kralja Petra c. 17.
C<tii«ititit gg. ggjtilmcarj«m priporoča jgojo bogato zalogo
steklenic,	krožnikov,
vinskih čaš,	skledic
jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete tvrdka
JA. itatKh, Cdje
i2-i prcš«rnoVa ulica h.
URE,
ZLATO,	SREBRO
Ant. Lečnik,
Celfe, Glavni trg šf. 41.
KUPUJE STARO ZLATO, 6-i SREBRO.

mil Perm1
Celje* Gaberje št. 3
priporoča svojo gostilno z mesnico in prekajevalnico.
fCsier* ©glasuje* ta napreduje!
Miha Ozek, I
avtodelavnlca
Celje, Gosposka ul. 19.
1-1
Izborno staro in novo
1	ima vedno v zalogi	1
Alojzij Mihelčič,
Celje, Breg št. 9.
JOSIP KOS
GoXjeB, Ljubljanska cesta št. 10.

Izdelovalnica vsakovrstnih čevljev in gornjih delov.
Feni. Slaberne
Dečkov trg 2 C©lj© Dečkov trg 2 stavbno tn galanterijsko kleparstvo.
Specijalna delavnica za naprave strelovodov s telefonično mostno tehtnico ----po profesorju Kolrauschu.-
Kleparstvo Ira vodovodne instalacije
(TrtNJO DOLŽAN
—enLjs --------------—----
prevzema vsa v zgoraj omenjene stroke spadajoča dela, kakor kritje streh, zvonikov, vodovodne naprave, moderno urejene kopalnice, straniščne naprave, naprave strelovodov kakor tudi vsakojaka popravila istih.
Zaloga azbestnega škrilja. — Vsa dela in popravila se izvršujejo točno in solidno. Cene zmerne! Proračuni vedno na razpolago.
! Modsrno arepi! penila
| »ANTLEJ«
Celje, Glavni trg št. 7 j
priporoča prvovrstno sveže pecivo.
Za obilen obisk se priporoča lastnik |
F IR. KAC
Zgradbe elek. central, elek. instalacije, telefonske, signalne in zvončne naprave. Popravila generatorjev, motorjev, transformatorjev, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
Postrežba točna in solidna in vedno po konkurenčnih cenah.
Vodovodne instalacije, toplo vodne naprave, centralne kurjave, naprava kopalnih sob, klosetov, sesalk. Popravila kotlov centralnih in toplovodnih naprav, amartur i. t. d., i. t. d.
12—1
Načrti in proračuni vedno na ----------razpolago.----------------
Tiskss^in© ^seh vrst, od najpriprosiejše do najfinejše izpeljale izdeluje hitro in po konkurenčni ceni
ZVEZNA TISKARNA V CELJU
Delniška pivovarna ,Union1
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno in temno pivo, 12-1 barvano po bavarskem sistemu, „H er k u le s~ in ^Porter" vsem cenjenim gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljano in Lašbo.
izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.