St. 26. Maribor dri* 8. junija 1911 Tečaj XLV Ust ljudstvu v. pouk in zabava« izhaja vsak četrtek In velja s pofltaino vred ta v Mariboru s pošiljanjem na dom an oeio leto 4 K, pol leta 2 K ta aa četrt leta 1 E. Naročnina za NeanSjo 5 K, za drage IzrenavstrtjaJb Mtoto 6 K, Kdor hodi sam poni, plaža na leto samo 8 K, Haročnlna se pošilja na: DpravniStvo „Slovenskega Gospodar}«« v Mariboru. — list se dopofiflja d« odpovedi, — Udje „Katole Bafccrvnjpga draživa" dobivajo list brea posebne naročnine, t— Eosameani Usti stanejo 10 vtoe — DredniStro: Koroška eesto Siffa, fi, — Rokopisi se ne vračaj — Bprsvništvo: KoroSk» »sta štev. 5, vsprejeana naročnino, lnserate In reklamacija, 2« toserato se pladnje od enostojme pe6tvrrfe ga enkrat 13 sin« za dvakrat 36 vin„ za trikrat 33 vin. Za veikraine oglase primeren popusti, Inserati se sprejemaj; do srede zjatraj, Hm zaprta reklamacije ao poštnina proste, Vsi na volišče! Velikansk volilni boj se bije na Spodnjem Štajerskem, kakor nikjer drugod na Slovenskem. Dva tabora si stojita nasproti. V enem taboru so zbrani pristaši katoliško-narodne Slovenske kmečke zveze, v drugem taboru 30 združoni njeni srditi nasprotniki-: slovenski liberalci, nemškutarji in socialni demokrat-je. Združitev nasprotnikov v enem taboru ni samo slučajna, ampak dobro premišljena. V ©eljsko-vranskem okraju nemškutarji niso postavili lastnega kandidata, in liberalni kandidat Rob-lek že vabi po shodih nemškutarje k sebi ter jim obeta — pravičnost!!! Na shodu v Opoki pa so jim obljubili socialni demokrati pomoč proti „Črnim". fDudi v marenberškem, slovenjegraškem, ŠoŠtanjskem, gornje-grajskem okraju niso postavili štajercijanci lastnega kandidata, ker liberalna stranka kandidira tam starega; Štajercijanca In Sudmarkjnega prijatelja Werdni-ga, Nemškutarji delajo s polnim parom zanj. V laško-brežiškem okraju pa je itak bivši štajercijanski kandidat Moscon najtoplejše priporočal kandicfaturo dr. Kukovca, in soc. demokraški kandidat Cobal ter liberalni dr. Kukovec zborujeta prijateljsko skupaj in z združenimi močmi udrihata po dr, Benkoviču, V ptuj-sko-ormoškem okraju si nemškutarji in liberalci že seSaj za morebitno ožjo volitev obetajo skupen nastop. Za katoliško-narodne pristaše Slov, kmečke zveze velja nasproti združenim nasprotnikom sedaj le e-no geslo: Združimo Še zadnje dni vse svoje sile za agitacijo, in spravimo dne 13. junija vse pristaše na volišče. To velja tudi za Roškarjev in PiŠekov okraj, kajti Stajercijanska agitacija v obeh okrajih je naravnost besna. Čast našo stranke pa nadalje zahteva, da s« tudi v dr, 3ankovičevem okraju pokaže na dan volitve moč in veliko število katoliško-narodnih pristašev» Mnogo je nasprotnikov, a ni jih več, kakor pri zadnjih deželnozborskih volitvah. (Takrat so držali naši somišljeniki vzorno disciplino, in zato je bila zmaga zares sijajna. V kmečiih občinah smo zmagali na oeli črti. Tudi takrat je bil boj hud, a Še večje je bilo veselje in navdušenje ob popolni zmagi. Vsa katoliško misleča Slovenija se je veselila z nami ter nam čestitala na krasnem uspehu. Pokažimo svetu, da od zadnjih* deželnozborskih volitev nismo nazadovali, ampak napredovali. Liberalci izdajajo sedaj celo svojo narodnost, edino, s Čemur so se doslej še bahali. Toda tudi to narodno izdajstvo jim ne sme pomagati do nobenega uspeha. Kar je katoliškega, slovenskega, naj si bo kmet, obrtnik a-li delavec, vse na volišče za katoliško-narodne kandidate, Zmaga se nam že smeji nasproti, toda en pogoj še moramo izpolniti, ki se glasi: V torek, dne 13. junija vsi na volišče! Razne novice. * Glasovnice! Ponekod se razdeljujejo glasovnice brez uradnega pečata! So neveljavne! Glavarstvo mora poslati takoj druge. Preglejte glasovnice in legitimacije! * Agitacija. Vse naše agitatorje in zaupnike prosimo, da gredo Še od volilca do volilca in pregledajo glasovnice ter legitimacije, Če je vse pravilno izpolnjeno. Delo je naporno, tem večje bo veselje nad zmago. * Volilna komisija. Vsak Član volilne komisije mora pogledati oddano glasovnico. Kjer je predsednik komisije nasprotnik, mu nič ne zaupajte! Poglejte vsako oddano glasovnico natanko! * Komisarji. Vpraša se nas od nekaterih strani, če sme volilni komisar voliti. Seveda, če je v volilnem imeniku. Istotako samoumevno je, da smejo člani volilne komisije voliti. * Le vkup! Kjer so liberalci ali nemškutarji nasilni, pojdite skupaj na volišče. Pred voliščem se ne sme delati špalir, kakor se je to že od strani liberalcev zgodilo. Naznanite jih takoj komisarju, ki mora dati tukaj odpomoč. Ako tega ne stori, dajte na zapisnik, da volitve niso bile svobodne! * Ne verjamite! Pri veliki propalosti naših li-beraloev ali nemškutarjev je pričakovati, da bodo Še v zadnjem trenotku širili proti našim kandidatom vse mogoče laži. Ne verjemite jim, kajti ako bi imeli nasprotniki kaj resničnega, bi spravili že davno v pove- čani izdaji med volilce. Ne dajte se begati od nasproti nih lažnjivcev! * Pozor! Kdor ob takem času, ko voliloi aH de*l volilcev ne morejo več resnice poizvedeti, namenoma in javno raznaša neresnične vesti glede kraja ali fea-sa volitve, glede odstopa kandidata, ali sploh1 take stvari, ki bi znale na volilce tako vplivati, da se ali volitve vzdrže ali pa v gotovem smislu volijo, tak laž-njivi kljukec je po postavi za varstvo volilne svobode kaznjiv od enega tedna do 3 mesecev. Obenem v-plivajo take obsodbe na veljavnost izvolitve. Pazite na liberalne lažnjivce in aam jih naznanite! * Zaupnikom. Ce se na kakem volišču opekine vplitev, n. pr. opoldan, se mora posoda, v kaleri so že oddane glasovnice, zapečatiti» Zaupnikom je dovoljeno, da pritisnejo tudi svoj zasebni pečat, katerega naj prinesejo s seboj. Vhodi na volišče se naj 50 zaupnikih ob takem prekinjenju zastražijo, kajti f|©dyo se je že, da bo liberalni kleparji na tihoma vdrli jfri kakem drugem vhodu ter prečrtali na glasovnicah i-mena nasprotnih kandidatov, Opozarjamo tudi naše zaupnike, naj pred začetkom volilnega dejanja skrbno pogledajo v posodo za glasovnice, da ne bi na» sprotniki goljufivo vtihotapili kaj že izpolnjenih glasovnic» * Možjef Vaša moška čast zahteva, 'eta greste One 13, junija vsi na volišče. Vam je dana pravic», izbirati poslance za posiavodajaloe, smatrajte torej to pravico kot svojo aveto dolžnost. Gre se za boj proti vašim verskim, narodnim in stanovskim sovražnikom! Mladeničil Spominjajte se, da so vas liberalca pustili mirno od nekaterih drugorodnih ljudi zmerjati za svinje! Za odgovor naj bo liberalcem vaša agitacija za vaše kandidate. Liberalna stranka se nikdar ne briga za vas, razven ob Času volitev. Ob strani naše stranke pa stoji vzorna katoliško-narodna mlade-niška organizacija. * Žene! Ni vseeno, ali zaidejo vaSi možje v podivjano liberalno stranko, ali volijo z nasprotniki vero, ali pa stoje ob strani katoliško-narodne stranke. Skrbite, da bodo Šli možje na volišče in da bodo dobro volili. * Mladenke! Kadar se gre z® dobro stvar, ste šle vedno z navjdušenjem na delo. Sedaj se gre za zmago katoliško-narodne stranke na celi Črti. Prepričani smo, da bodo katoliško-narodne mladenke tudi tokrat storile svojo dolžnost. Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Ivan RoŠkar, kmet, Malna. Roškarjevi shodi. Shoda na binkošini ponedeljek pri Sv. Barbari in Sv. Martinu sta bila dobro obiskana. Pri Sv. Barbari so rogovilili trije štajercijanci, kateri so bili vidno najeti za to. Hoteli so razbiti shod, kar se jim pa ni posrečilo, ker je imelo p«t Šteno ljudstvo ogromno večino. Stajercijancu ni nobena laž preneumnai, Še manj prehudobna. Pri Sv, Martinu se je zbralo lepo Število zavednih mož in, mladeničev, pa tudi nekaj deklet. Shod se je nad vse vzorno izvršil. Predsedoval je g. Fr. Pihler, župan iz Ciglenc. Na obeh shodih se je obravnavala kot najbolj preporna točka, zaželjeni, pa tudi zelo potrebni most Čez Dravo. Kandidat je obrazložil vse okolnosti te zadeve ter naročil, da naj vložijo vse zainteresirane občine skupno prošnjo na delavsko ministrstvo, ter obljubil taisto z vsemi sredstvi podpirati. Girstmajer, kandidat Štajercijancev, je že večkrat jasno dokazal svoje prijateljstvo do ljudstva. Pri občnem zboru C. kr. kmetijske družbe v Gradcu je s svojim nastopom naravnost protestiral proti predlogu delegata RoŠkarja, kateri je zahteval pravično razdelitev postavno določenega fonda za povzdigo živinoreje, vendar pa je bil predlog z veliko veČino sprejet, Četudi proti njegovi volji. Lep delegat je to, ki slovenskega ljudstva opravičeno zahtevo po pravični razdelitvi imenuje Švindel. Girstmayer je bil dosedaj ud o-krajnega pomožnega odbora Blagodejnost njegovega delovanja pri tem je pa bila, da je pri vsaki odborovi seji predlagal, da se po toči ali kateri koli ujmi poškodovanim ne sme nikdar dati podpore v denarju, češ, da bi ljudstvo na deželi, bodisi posestniki ali vi-ničarji, ves denar zapili. Tako ta mož spoštuje na- §e ljudi, tako jih sodi vpričo c. kr, rikr, glavarja in vseh odbornikov. Sedaj si pa dovoli prosjačiti glasov za zaželjeno izvolitev za dRŽavnega poslanca. V zadoščenje za to razžalitev mu bo dalo pošteno slovensko ljudstvo dne 13. junija odgovor. Kdor ljudstva in nje« govih razmer ne pozna, pa mu predbaciva strasti, katerih v splošnem pri njem ni* ni vreden biti kandidat, Še manj pa poslanec. Iz mariborske okoliše. Bil je lep, ferasen dan; zljubilo se mi je, iti malo na sprehod in si ogledati, kako je kaj zunaj mesta» Odrinem proti Sv, Urbanu. Mimograde se oglasim ?e malo v Kampici, potem pa dalje naprej. Pridruži se mi neki mož, s katerim sva Šla nekaj časa skupaj. Začne mi pripovedovati, kako se pripravljajo za volitve. Pripoveduje mi dalje, da je bil predzadnjo nedeljo shod zunaj Kamnice, na katerem sta dva govornika iz Maribora jako dobro označila .letovanje slovenskih poslancev v državnem zboru. Dalje mi pravi, da je imel eno nedeljo prej v Kam-nici neki Francelj <3irstmayer shod, ki je bil sila slab iji ni nobeden rad poslušal Girstmayarjevih peslanih šal Volilci so rekli: No, tega pa že ne bomo volili, sram bi nas bilo, Če bi ne imeli zmožnejŠega moža za poslanca. Vsak pameten volileo pravi r Mi bodemo voli® dne 13. junija Ivana Roškarja, ta je mož, ki pozna naše težnje. Mi bodemo volili kandidata S. K, Z. Dne 13. junija pa v&i »a volišče, kmetje in viničar-jl, da bo zmaga naša in da bomo lahko reldi: JŽivio naS poslanec Ivan RoŠkar!* Sv. Jurij ob SSavnici. Girstmajrerjevega shoda v Očeslavcih so 66 udeležili pri nas Ureitov Karlek, Miki z Biserjan, krčmar Polak, klobučar Postružnik, ki 'je pa Qa sejmih največji Slovenec, agent Slavič pa je gnal n^ŠJaj narodnega fanta Dragotinskega Sira-miia. Zakasj pa ni prifcel Franci k Sv. Juriju? Z Murskega polja. Povedati hočem, kaj sem izvedel mimogrede na shodu našega kandidata RoŠkarja. Biio je tam tudi nekoliko pristašev „agrarne misli"; med njimi tudi član izvoljenega rzvrševalnega odbora. Niso sicer nastopali jayno, vendar je imenovani odbornik tupa&un pojasnjeval, da je edina dobra stranka agrarno mišljenje. Po shodu pa je tisti mogočni mož povedal, kaj mu ne dopade pri na&i S. K, Z. in zakaj se hoče ustanoviti agrarna stranka. Rekel je, da so volili nekdaj par odličnih mož, kateri so potem Še-le volili peslanoa, Ti možje da so potem že izvolili prave poslance. Nadalje je jadikoval, da ima njegov hlapec ravno toliko pravice pri volitvi, kakor on, ki plača 400 K d avta. Tako torej, mož jo je pogruntal, zdaj pa znamo. Agrarna stranka hoče biti torej stranka premožnih in inteligentnih mož. Zato pa mi le vkup pri S, K. Z., ki zbira pod svoj prapor vse dobro in enako misleče verno slovensko ljudstva Očeslavei. Štajercijanci iz gornjeradgonskega okraja so se dne 14. maja, navdušeni za protiverske ideje, sešli na Girstmayerjevem, bolje rečeno Linhartovem shodu, za katerega je dal prostor naš župan in gostilničar A. Fekonja, O tem shodu piše ptujski kljukec v dne 21. maja izdani številki, da je bilo 300 zborovalcev, Ce je dopisnik nas „klerikalce", katerih je biio polovico, štel enkrat in bolj debele štajerci-janske pristaše onega za dva, nas ni bilo Še veič kot 150, Pa saj kdor nima vesti, lahko laže, kolikor hoče, posebno ob času volitev, Franceljnovo in Linhartovo telesno stražo, katera je priromala za njima iz pred-poldanskega čreŠnjevskega shoda, ste gotovo tudi tukaj prišteli. Neki Štajercijanec se je na tem shodu izrazil: Vera in ljubezen, to nima nič v sebi, upanja pa ne zanikajo, ker piše, da bodo volilci Šli na dan volitve za njimi, a prokleto malo, to bo vaš klic pri volitvah. Za SenekoviČem so šli štirje pri zadnjih volitvah, čeravno je imel tudi ravno tukaj tako „sijajen" shod, in za Roškarjem 57. To je bil uspeh. Kar se je na tem shodu čenčalo, je bilo vse brezpomembno. Girstmayerjev duh je bil nekoliko voljan, a meso je bilo slabo, ker se je veSina njegovim izvajanjem iz slovenščine smejala, V kakih 5 do 10 minutah je bilo hvala Bogu vsega konec. Ne zamerimo mu, saj nekdo mora pihati kašo, drugače bi bila Štajercijanska miza zastonj pokrita. Pa Linhart, ta misijonar pa zna; samo resnica in človekoljubne besede so mu letele izpod nosa, in bilo je veselje opazovati, kako so njegovi privrženci z odprtimi ustmi požirali svojo duševno hrano. Kaj pa je govoril? Da ni čez vero, tudi nekaj o Kristusu, potem pa hajd po tistem duhovniku, kateri ni dal odveze njegovi polovici. Pogosto se je jezil med govorom, ko je zagrmel iz sto grl krepki „Zivio ¡RoŠkar\ Zidaj ga poznamo. Koristil je Franceljnu malo, Se manj pa poslušalcem. „Kšeft" pa je naredil naš župan in gostilničar A. Fekonja. Kaj pa bo ž njim? Cas je, da mu izpodmaknemo županski stolec, da bo zletel v mesnico, kamor kot mesar spada. Kako je sestavljen državnozborski volilni imenik, me je sram objaviti. Izpuščenih je kar 48 volilcev, večinoma naše stranke, in potem je z dobrim srcem župan sam reklamiral, ttrez priloženih potrebnih dokazov, kan je seveda c. kr. okrajno glavarstvo odbilo, V teh reklamacijah so navedena kriva imena in bivališča, čeravno je bil razpoložen istočasno občinski volilni imenik. Izpuščenih je 21 posestnikov. To vam je pravica. Vložili smo priziv in tožbo na deželno vlado zoper tako postopanje. Opozarjamo \olilce za državni zbor, kakor za občinski odbor, da agilirate in oddaste glasove možem katoliškega mišljenja.. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Franc Pišek, kmet, Orehova vas. Imenitna roba. Ančka sreča na cesti Nežko iz ZiČ in jo vpraša: „Nežka, kam pa tako hitro?" — V Konjice po meti, nam je je Čisto zmanjkalo" — pravi Nežka — „Pojdi rajši v Loče" — svetuje Ančka, — „tam je pred nedavnim večni kandidat Kresnik pri iValantu vezal otrobe ter jih je veliko napravil; dobiš jih lahko prav po ceni." — „Nočem," — odvrne Nežka — „Od Kresnikovih otrobov bi znale Še naše čun-ke zboleti, tako so neki pusti. Pa zdrava!" Prihova. Že je blizu 13. junij; glasovnice se že raznašajo volilcem. Kakšno ime bodete zapisali na glasovnico? Vsak pravi katoliški mož bode zapisal i-me katoliškega kandidata, ki je: Franc Pišek, kmet, Orehova vas. Tega vrlega moža, vnetega borilca za naše koristi, vsi Prihovljani prav dobro poznate. Na vašo željo je vedno pripravljen, priti na Prihovo, kakor bo potrebno». Tudi g, Pišek pozna prihovske žup-ljane-volilce, da so večinoma zanesljivi katoliški značaji. Pokažite to katoliško značajnost tudi letos na Antonovo! Pa vsak naj pride volit, ako le ni na smrt bolan. Vsi drugi izgovori so sramotni za katoliškega moža. Kdor se bo neslano izgovarjal, je mevjža in o-stane mevža.. Zakaj pa naj pride vsak pravi katoliški mož na volišče? Zato, ker bodo, tako se govori, razni Kresnikovci, razkropljeni od Dobriške vasi do Razkotca, prišli volit nasprotno. Ali se boste možje-poštenjaki pustili od takih premagati? Nikdar ne! Takšni nazadnjaki in zaspanci nočemo biti, ampak vsi hočemo priti na volišče k „Stranku" na Dobrovo in katoliško voliti] — Volilec, Oplotnica. Kdo je Kresnik? On je vedno propadli, večni kandidat najpropadlejše posilinemške cunje. On je velika ničla v javnem življenju in velik ne-vednež, ki ni niti vedel, vprašan od nekega Štajerci-janca, kaj pomeni beseda „nemčur", kar ve gotovo vsak otrok. Čudno, da je začela našim nemčurčkom ta beseda naenkrat tako dopasti? Svoj pogin slutijo, ki pač ni daleč. Kresnik zastopa dalje tisto propalo stranko, ki se je pred kratkim vzdignila zoper svetega očeta! On je kandidat tiste stranke, ki nas Slovence smrtno sovraži in bi nas rada potopila v žlici vode. Te in Se več drugih grehov ima Kresniko-va stranka na vesti, in Kresnik bi naj bil naš poslanec?! Nikdar in nikoli! Dne 13. junija bom® vsi poskrbeli, da se ta narodni odpadnik, izgubi iz političnega obKorja, ko bomo vsi oddali glasove za našega vrlega kandidata Franca PiŠeka. On ejdini dobi naše glasove in bo tudi naš poslanec, Živel torej Franc Pišek! Živela Kmečka zveza! — OplotniŠki volilec. Celje, Vransko. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec, Maribor, Kmetje I Dobro pomnite, da je Roblek dne 28. novembra 1907 — na letakn stoji 1911, kar je seveda tiskarska pomota —- glasoval celo za nnjnost Schram-melovega predloga, s katerim se zatteva uvoz preko-morskega mesa, in za nnjnost Rennerjevega predloga, s katerim se zahteva nvoz tuje živine iz Rusije, Srbije in Rumnnije. Tako je brati v stenografičnem protokolu državnega zbora na strani 2790. Voliici, zapomnite si ta za Robleka uničevalni 28. november 1907! Proč s škodljivci kmečkega stanu! Žalec. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj je bil g. Hodnik nekoliko časa hud na Roblekove.. Ali ni to v zvezi z nakupom in razdelitvijo posestva po graŠČaku Salmu? Veliko in različno se govori natiho-ma o tem. Bilo bi torej koristno, da se stvar dožene, da Človek ve, pri čem da je. Opozoril bi pa, da naj stori Roblek to sam, zakaj z besedičenjem „Narodnega Lista" se ne bo nihče zadovoljil. Gotovo hočejo vedeli tudi Roblekovi voliici, kaj je s to stvarjo. Resnica na dan! Sicer se pa tudi lahko vsak sam prepriča pri Hodniku, Če bi hotel kak celjski advokatski pisar v „Narodnem Listu" kaj lagati. Besedo ima iRoblek. Narodno žrtev izkopavajo liberalci. Niso zadovoljni samo, da so se Zalčani nesmrtno osmešili pred vsem pametnim svetom s Cokanom, ki so ga imenovali kratkomalo za „narodno žrtev" napredka, ampak hočejo, da preide blamaža na celo njihovo stranko in da doseže tudi njihovega kandidata Robleka. Dobro; Če hočejo liberalci kupiti vsakemu pretepaču nagrobni venec z napisom ^Narodni žrtvi", mi jim ne bode-mo branili. In če bo dal Roblek požrtvovalno vsakokrat 5 K, postal bo najbrž zmožen za kandidata in sčasoma morebiti za poslanca Cokanove siranke. Vrh je pri Žalcu. Tudi pri nas imajo naprednjar ki svojega zagovornika. Da jih bolj slabo zagovarja, ni sam kriv. Zakaj ga pa niso boljše naučili! Ohranil je Še v svoji napredni glavi misli iz L 1907,. Takrat so sleparili liberalci s tem, da bo na vsak liter, ki ga boš spil, zapisan strašen dac, če zmaga finančni komisar. To si je mož, katerega ime še danes zamolčimo, dobro zapomnil, in da bi sedaj povedal kaj novega, je naredil stvar strašnejšo ter p^avi: Ce zmaga dr. Korošec, posekal bom vse drevje, da ne bo treba nalagati daca! Ta pameten možakar b'i naj Šel v okraj Smarje-Rogatec-Kozje vprašat, kdo izmed liberalcev je tam posekal drevje, ko je bil 1. 1907 izvoljen, dr. KoroŠee? Ce dobi enega, naj ga pripelje sem, in zagotovimo mu, da zmaga Rablek Lepi naprednjaki so res to! Polzela. Naše poročilo o Roblekovem shodu je zadelo liberalce v živo, Ker ne morejo niti z besedico ugovarjati, se zvijajo ter pravijo, da smo imeli Pol-zelane za norce. Prosimo vas, kdo pa ima javnost za norce? Mi smo resnico poročali, Še celo rekli smo, da je bila ena petina polzelskih volilcev med navzočimi. Vsakdo pa ve, kdor je bil navzoč, da ni bila e-na petina Polzelanov. Nekdo jih je paištel 30. Toda recimo in privoščimo jim jih 100, Kje pa je potem ostalih 230 volileev? Potem pa si upate govoriti o volilnem taboru. Res smešno! Roblek si pusti pripeljati tri vozove svojih ljudi iz Žalca, potem pa, Če pride ena petina volilcev iz Polzele, se kriči o taboru. Veste, kaj so ljudje med seboj govorili, ko so se vračali od vašega shoda? Rekli so, kaj pa je bilo treba te ljudi pripeljati s seboj, tem naredi lahko Roblek v Žalcu shod; če pa misli, da bomo mi njegov shod na-padli, se silno moti.. Mi smo olikani ter pustimo vsar kemu zborovati in to tudi od nasprotnikov zahtevamo. In takšen poslanec, ki so mu Še ene male tiskovine ne ljubi prebrati, nf za nasv. Ali bode na Dunaj tudi dr. Kalana vzel seboj, da mu bode za slugo ter tam mesto njega bral in govoril? Ne, tega ne bodemo volili! Končno še nekaj. Pri nas smo se od začetka bali, da bode dobil Roblek veČino, sedaj smo pa gotovi, da nikdar, Če ga tudi vsi iz tovarne volijo. Vsi kmetje so prestopili v taftor S, K. Z., ker se sramujejo voliti s takšnimi surovinami. 13. junij bode to pokazal. — Voliici, veselo v boj za našega poštenega kandidata dr, Antona Korošca! Griže. Ta pa ta! ŽalČani so hoteli učiti Griža-ne dostojnosti. Smejali smo se tako, da se je tresel Roblek.ov most Čez Savinjo, In treznosti liberalnih mu-zikantov se je zahvaliti, pravi „Nar. List", da se ta pouk v dostojnosti ni takoj pričel. Kako razumejo liberalci ta pouk v dostojnosti, pokazali so na raznih shodih po Savinjski dolini, Žalski g. župnik ve veliko o tej dostojnosti, oo. misijonarji tudi, v žalski cerkvi je bila celo fotografija te dostojnosti! In sedaj hočejo Še druge učiti svoje dostojnosti!! Hvala lepa za žalsko tresnost, za vašo dostojnost, za vaš pouk in za vašega Robleka! Gomilsko. Vrlima možema v spomin, 2b. majni-ka smo spremljali k večnemu počitku dva vrla posestnika Vinkota Viranta in Matija Plahuta, Bila sta člana tukajšnje požarne brambe, in sicer prvi podporni dosmrtni ud, drugi redni ud. Kako sta bila spoštovana in ljubljena, pričal je njun, nad vse veličasten pogreb. Požarna bramba je spremljala oba, in mnogoštevilna množica ljudstva, vsi z gorečimi svečami, so spremljali ranjka od doma do cerkve in od cerkve na pokopališče. Jako ginljiv je bil prizor, ko sta se krsti s predragima ranjkima položili v hladni grob i» se je č. g. župnik poslovil od njiju v lepih, ginljivih besedah v imenu požarne brambe in vseh faranov. Požarna bramba pa jima je jako lepo zapela pred njunima hišama ,.Nad zvezdami", ob grobu pa „Blagor mu". — Predraga! Srečno sta dokončala pot svojega življenja; zdaj počivata od dela in truda. Mirno počivajta pod to gomilo, ki bo sveta vajinim domaČim, sveta nam, ki smo vaju poznali, da sta bila blaga, krščanska moža,. St. Jurij ob juž. žel. Ce greš danes v trg "St. Jurij, najdeš na vseh koncih in krajih plakat z imenom Franc Roblek. Ako se ozreŠ na desno, vidiš rumen; plakat, ako pa na levo, rdečega, in povsod z e-nim in istim imenom Roblek, Roblek. Vsi ti plakati so naznanjali v četrtek zjutraj, da priredi ob 3. uri popoldne Roblek shod. Ker se je hotel naš Orel u-deležiti tudi shoda Kmečke zveze pri Solerju pri Sv. Ahacu ob 4. uri, je šel mimogrede pogledat tudi Roblekove gospode, PriŠedŠi do Adama Kinclna, nam je Roblekova straža takoj odpovedala vstop. G. Kveder nas je takoj pozdravil z besedo, da smo prišli razgrajat. Ali naš Orel ni imel namena, biti pri shodu, tem manj pa razgrajat. Pokazali smo le svojo barvo in zaklicali: Zivio Korošec! Kakor bi trenil, se je vsula na cesto Roblekova druhal ter nas napadla. Gotovo bi nas bila ta razcapana druhal docela pobila, ako bi se ne bil za nas postavil značajen mož, gosp. Andrej Cmok iz Lokarja. Zahvaljujemo se tem potom g. Robleku, da je bil tako prijazen do nas Sentjurča-nov in nam pokazal dobro izviežbano družbo neznanih nam tolovajev. Hvala celi liberalni stranki za tako lep nastop, katerega je pokazala na ta dan s svojimi pristaši. Mi bodemo pa Še s tem večjo vnemo a-gitirali za našega dobro znanega g, dr, Korošca. Zivio g. dr, Korošec! Frankolovo. Na Roblekovem shodu je govori® tudi nek študent Prekoršek. Ta je študent in ne o-pravlia svoje službe, da b> študiral, ampak on živi samo od Ciril-Metodove družbe! Kaj pa od politike nič? Prekoršek, vzemi rajši bukve in daj se Še nekaj poučiti od svoje gospe, potem pridi Še-le vezat otrobov na politične shode. Da bi pridobila tvoja beseda za Robleka kakšen glas, pa zastonj upaš. Na Fran-koiovem poznamo samo enega zmožnega kandidata, in ta je g. dr. Korošec. Prekoršek pa v Prekovje! Roblek pa k svojim bratcem v Žalec! Velika Pirešica. Roblek je bil nekdaj pri nas občinski odbornik, Kje so li bile takrat sedanje njegove hvalisane bogate in velike zmožnosti (?), da jih ni pcftazal in porabil v prid naši občini? Sedel je, kako«' da bi mu bil jezik prirastel na nebo. In na Dunaju ni b'ilo nič drugače. Sedaj pa zopet tišči v o-spredje. Roblek, aa te govorijo samo tvoji lepaki in letaki, dejanja pa narobe. Naj pošljejo liberalci letake in lepake Roblekove v državno zbornico, in ista bo bolj poznala Robleka, kakor dozdaj, Roblek., ostani pri svojem hmelju ii> svojih' kupčijah, pa je! Braslovče. Ker ni nihče več varen pred našimi liberalci, zato so prišli še naši ubogi pevci v politiko, in sicer zato, ker so se baje udeležili shoda, ko se je postavljal kandidat za okraj Celje—Vransko. Ker jih napada v „Nar. Listu" neki, nam dobro znani bras-lovški rogovilež in se ni še nobeden oglasil v svojo obrambo, se jaz drznem vprašati dopisnika, ki ima najmanj povoda, koga napadati, ali mu je znano, kdo» je spravil pevsko društvo ob ustanovo, in mu s tem vsekal rano, ki se ne bo nikdar zacelila? Posebno napada nekega tesarja, ki ima pa ta greh, da dela že 19 let kot cerkveni in narodni pevec in da je dopisniku, ki ga napada, skazal že mnogo dobrot. Pravi nazadnje, da bo dobil dne 18. junija Roblek zrnje, in dr. Korošec pa pleve v BraslovČah. Jaz vem, da je zloben dovolj, pa ko je to zapisal, ga je gotovo oblila rdečica. Res, vsi narodnjaki, ki so se zavzeli prvi za nemško šolo na Polzeli in ki pošiljajo svojo nadebudno mladino va-njo, so vaši. Vsi oni, ki več let že niso videli cerkve od znotraj, so Roblekovi. Popolnoma vsi razgrajači, ki jih ukroti Še-le zapor, so z vami. Kolikor premorejo Braslovče Še slabih gospodarjev,, so velika vaša opora in zadnja pomoč. Kar je najgr-Ših pijancev, ki se jih sramujemo, da so še kot obča^ ni pri nas, vse je vaše zrnje. In nazadnje, g. dopisnik, pridaj Še ti zraven kroniko svojega življenja, to je potem zbirka zrnja, to je seme za polje g. Robleka.. In ubogi dr. Korošec! Vas bodo volili le braslovški krščanski in slovenski voliici, ki so že mnogi osiveli v delu za naš narod, Vas bodo volili le oni, ki si žele res dobrega, zmožnega in delavnega poslanca, in med njimi so najuglednejši gospodarji, najolikanejši ljudje, sploh ljudje omike in napredka. To bodo Vaše pleve, g. dr. Korošec, in teh je toliko, da bodo pokrile» dne 13. junija vse Roblekovo zrnje. RobSek kandidat hmeljskih meSetarjev, Kakor pred štirimi leti, enako se tudi sedaj pehajo posebno žalski liberalci za Robleka, Četudi vsi do zadnjega dobro poznajo nezmožnost Roblekovo za tako važno nalogo, kakor je naloga državnega posl.T Četudi si marsikateri misli, 8a je ravno tako, Če ne bolj ¿zmožen za državnega poslanca, kakor Franjo Roblek,, vendar vidimo, da se premagujejo in gredo v boj za Robleka. Od kod neki to? Pri nekaterih vleče že pijača in-denar, a o vseh tega ne mislimo. Glavni vzrok je tukaj kupčija s hmeljem in mastni dobiček pri njej. Vsi žalski mešetarji, kateTe edino držijo hmeljarski judje nad vodo, drugače bi pri svojem postopanju in lenuharjenju že davno morali iz Žalca, vsi dobro vedo, da je Roblek najbolj znana oseba pri hmeljarskih judih, in sicer radi rodbinskih zvez, ki jih ima po Savinjski dolini. Vsi mešetarji pa tudi Čutijo, da če bi Roblek le s prstom zganil, bi se jih judje ogibali in bili bi ob lepe tisočake, ki jim vsaik» leto na škodo hmeljarjev padejo v nenasitne žepe. To Čutijo vsi, zato se nikdo ne upa upreti Robleku, oziroma njegovi sestri gospej dr, Bergmanovi, o kateri ve cela Savinjska dolina, da ni jezna, Če se ji reče Oberbürgermeister žalski» Kar reče ona, to reče Roblek; kar reče Roblek, to reče Sirca, in če se včasih vrsta tudi malo pomeša, stvar ostane vedno enaka,. Da pa na gospo dr. Bergmanovo vplivajo misli in nazori celjskih, denarja potrebnih mladih liberalcev, tega tudi liberalci ne bodo upali tajiti. — Kako rad bi n, pr. Edi Kukec nastopil kot kandidat, in v prijateljskih «Togih se je o tem že pred razpustom državnega zbora precej neprikrito govorilo, a kaj, ko ga pa ena Roblekova beseda zmane v prah, Edija si tukaj ne mislimo kot meŠetarja, ampak kot volilca, ki je z Roblekovo kandidaturo v srcu nezadovoljen. Pa tudi on je primoran, držati jezik za zobmi in agitirati za Robleka. Županski stolec! ? Ah! — Ali če prideš v stiske in hočeš potrkati na vrata žalske posojilnice! Zopet je Roblek, kateremu je treba samo odkimati ali prikimati, pa je usoda prošnjika zapečatena. In trgovci in obrtniki! Ti vendar tudi zaslužijo, Če se meše-tarjem dobro godi. Kadar imajo mešetarji svoje obiranje — obirajo kmete — hmeljarje, ne hmelja — takrat se živi! In. to dobro vedo trgovci in obrtniki! Zato pa je nemškutarjem tudi agitacija za Robleka pri nekaterih trgovcih in obrtnikih tako lahka. Drugi so pa izprevideli, da je glavni vir za trgovce in obrtnike pri kmetu, zato so se spametovali. Največji revež pri tem mešetarjenju je seveda kmet-hmeljar. Celo spomladi in poleti so mnogi prisiljeni, kupovati svoje potrebščine na upanje. Tolažijo se s hmeljem. Ce se pa ne zgodi, da se hmelj ne obnese, potem je pa joj! MeŠetar da sioer denar, a na kaj! Kmet daj nekaj hmeljišča v najem in meni prodaš tudi prihodnje leto nmelj! In tako se zgodi, da mešetar ne zasluži 6%, ampak visoko nad ICO procentov tudi. Razume se, da mora dati dolžnik bolj po ceni, kakor nezadol-žen človek, V tem je torej iskati vzrok, zakaj da divjajo Zal-čani tako besno po vseh shodih za Robleka. Tukaj se gre za tisočake! G. Mikuš je vendar na shodu v Letušu izblebetal, sicer bolj po ovinkih, a vendar, da se gre v državnem zboru za denar! Slovenski rečeno, se pravi to: \ Žalcu se gre za denar! Gre se za mešeiarsko življenje in mešetarji, ki so največji škodljivci in izkoriščevalci savinjskega kmetarhmeljarja, trepetajo od strahu, da ne bi zmagal dr. Korošec, zakaj dobro jim je znano, da bi ta našel pota in sredstva, da bi potem kmetje-bmeljarji djali t žep plačilo za svoje delo in svoj trud, ne pa dela nevajeni mešetarji v Žalcu in drugod. Torej kmetje-bmeljarji! Otresite se najprej Robleka, potem se boste znabiti tudi meŠetarskih pijavk, ki vam delajo tako ogromno škodo! Vsi za dr. Korošca, katerega se mešetarji tako hudo bojijo! Dobrna. Nekaj povsem novega: lilieralno-na-predni Fric Firm pošilja orožnike po občini da povprašujejo ljudi, zakaj nočejo kupovati pri Firmu. Moj Bog, kaj pa hoče Fric! ? Al' naj orožniki vodijo ljudi vklenjene v Firmovo štacuno? Al' naj obešajo ljudje svoje denarje orožnikom .na bajonete, da jih nosijo v Firmovo trgovino? Fric, Fric! Zelo se motiš. Ce hočeš ljudi s silo goniti v Štacuno, boš šel Še prej iz Dobrne, kakor ti je odločeno. Le agitiraj za nem-škutarstvo in Štajercijanstvo, magari tudi za Robleka; a čim bolj boš agitiral, tem manj bo ljudi v Fir-movi Štacuni. Zapomni si to! DobrnČani nimajo V tem oziru nobenega strahu pred bajoneti, ker jih sam Bog ne more siliti, da bi kupovali pri Firmih. Fric sam je hotel tako, da se je postavil v nasprotje z ljudstvom. Ce pa od Nemcev lahko udobno živiš, pa pusti orožnike pri miru in z orožniki ljudstvo! Da bi pa ko-mandirali Firmovi fantje Dobrno, za to so vstali mnogo prepozno. Dobrna je bila brez Firmov Dobrna in bo tudi tako za naprej. Ce pa hoče Firm z orožniki Še bolj odbijati ljudi od svoje štacune, prosto mu, mi mu pri tem ne bomo nič branili. Dobrnčani zapomnite si to: Nikogar na svetu ne briga nič, zakaj ne kupujete pri Firmu, to je prosta volja vsakega človeka, da nese svoje denarje, kamor jih hoče. Dobrna, spomni se na te liberalne manire na dan 13. junija in pokaži z glasovnico, da ne maraš za liberalce. Sedaj pa Še bolj korajžno na delo za dr. Korošca! * Pouk iz veronauka pri Robleku mora biti v resnici krasen, če ga ima, kakor beremo v časnikih, domača učiteljica. Kdor jo je videl na Sokolovem plesu pri Virantu, si to lahko predstavlja. 14 dni dolgo smo se Še smejali njenemu prizadevanju, vzbuditi zar nimanje s svojo — obleko! Ce kaj takega mirno gledajo pri Robleku, mora biti dostojnost doma daleč od Žalca! Potem se pa tudi ni čuditi, Če ljudje nočejo prav verjeti v pobožnost Roblekovo. In Še poslanec bi bil rad Roblek! Roblek, stopi rajši v pokoj! Goto vi je. Dne 5. junija so nezreli mladiči vpili in zmerjali pred gotoveljskim farovžem. Žalska omika napreduje. Za svoje surovosti bodo dobili mlečnozob-neži primerno nagrado. Velika Pirešica. Havzenbihlerjev nadviničar, doma nekje iz slaboznanega Žalca, kaj pridno napa-ja v vinogradu ljudi in misli tako volilce za „naprej-bedake" loviti. Antonius, vzemi v roke knjižico fin preglej paragrafe! Gomilsko. V eni zadnjih Številk „Nar, Lista" piše neki dopisun, da ni bilo na Koroščevem shodu nobonoga volilca, ampak sevoda samo ženske in fantki, zunaj zborovanja pa veliko Število samih pristnih volilcev, razen enega vsi domačini, ki pa jih niso pustili na zborovanje. Lahko se konštatira, da so bili na našem zborovanju večinoma sa}mi volilci-domači-ni, zunaj pač nobenega volilca-domačina, razen več takih, ki radi lovijo ribce, radi streljajo zajčke, pa u-bogim starišem cesarske podobe izposojujejo, veliko pa tudi takšnih, ki se jih Še pleničke držijo. To so seveda sami pristni volilci, ki bodo dne 13. junija pripomogli Robleku do zmage. Zalčani napredujejo v surovostih, čeravno se delajo nedolžne na vse načine. Najbolj se vpije v Žalcu in okolioi o — nemirih, katere so f)0 mnenju liberalcev zakrivili seveda „klerikalci". Da so se žalskemu sivolasemu g. župniku pobijala okna in je letelo kamenje v stanovanje, tega je kriv po mnenju liberalcev seveda g. zlatomašnik sam. Ko je trgal volk ovco in so mu je kri najbolj cedila iz žrela, kričal je: Ovca je kriva! Saj je tako, liberalci, kaj ne? Da napadajo liberalni rokovnjači mirne ljudi, priča cela Savinjska dolina. Razumelo bi se to, Če bi divjali liberalci samo proti volilcem. Mislili bi si, hočejo jih pač ugnati, da bi ne šli volit Korošca. V Žalcu so pa s terom namazali Žužejevo hišo, v kateri ni nobenega volilca.. Da se maščujejo liberalci v Žalcu radi svojih neuspehov nad ženskami, kaže tako nizkoto mišljenja in značaja, da nižje ne morejo. Da je liberalno-naprodna olika zmožna marsičesa, je dovolj znano, a da je žalska naprednost že pri teru, to se mora kot zgodovinsko važno dejstvo pribiti. Pričakujemo seveda, da bodo žalski velikaši „preiskovali" v potu svojega obraza celo zadevo. Da jim pa prihraaiimo nekoliko truda, naj vprašajo, v kateri gostilni je zapil „o-likanec" tisto krorice, ki jir« je dobil za tako napredno liberalno junaštvo? Preiskovanje se sedaj laMo začno! Sv. Martin v Rožni dolini. Pred Štirimi leti smo volili liberalca Robleka, kar sedaj močno obžalujemo. Bil je ud okrajnega odbora. Dobro je vedel, zakaj se okrajna cesta Celje-Smartin ne podaljša do Vojnika* Vedel je tudi, da se ovire samo v državnem zboru morejo odpraviti. Treba bi mu bilo le, da sta-vi na ministre vprašanje ali interpelacijo, zakaj v Gradcu postavo o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866 krivo tolmačijo in se za par, 81. Čisto nič ne zmenijo. Ta paragraf daje namreč državni oblasti sicer pravico, razpustiti okrajni zastop, pa ji nalaga tudi dolžnost, 6 tednov po razpustitvi razpisati nove volitve. Toda sedaj poteče kmalu Šest let, odkar je o-krajni zastop celjski razpuščen, ves okraj pod kurate-lo. mi plačevalci okrajnih doklad pa brez potrebne cestne zveze z državno cesto pri Vojniku. Za vse to se Roblek ni nikoli pobrigal. Štiri leta ga nismo videli, 4 leta ničesar o njem iz državnega zbora ničesar ne slišali ne brali. Proč ž njim! Mutastega Človeka ne maramo. Izvolimo torej njegovega protikandidata, priznano zgovornega in delavnega g. dr. Antona Korošca. Ta bo zelo gotovo storil vse, kar je potrebno, da pride Št, Martin in celi celjski okraj do svoje pravice, Dramlje. Prvi volilni shod je imel pri nas dr. Anton Korošec, ki je naravnost krasno uspel. Drugi volilni shod je imel pri nas Roblek, ki je končal s popolnim porazom liberalcev in njihovega kandidata Robleka. Pretečeno nedeljo smo imeli zopet volilni shod, ki je uspel nad vse pričakovanje naravnost i-menitno. Lepemu zborovanju je predsedoval naš obče spoštovani in pri vseh poštenih Drameljčanih nadvjse priljubljeni Blaž Jesenek. Kot dober poznavatelj Nar, stranke nam je odkril Jesenek v lepem, premišljenem govoru Narodno stranko in njene namene v vsej nje-nej nagoti. Naravnost strmeli smo in se čudili, kako je sploh mogoča takšna stranka med poštenim slovenskim narodom, G. kaplan nam je jasno in neovrglji-vo dokazal, da je bil Roblek v državni zbornici edino le zmožen glasovati za odprtje mej tuje živine in ,za davek na vino, Miha VenguŠt je poudarjal visoko politično naobrazbo in zmožnost dr. Antona Korošca, ki edini sodi za našega poslanca* Martin VoduŠek je v imenu vseh DrameljČanov izrekel ogorčenje nad ničvrednim nastopom pritepene pijane druhali na zadnjem Roblekovem shodu, in je izrekel v imenu vseh DrameljČanov zaupanje in, zvestobo našemu Blažu Jeseneku. Kdor žali Jeseneka, ta žali nas vse Dra-meljčane. Končpo je še gosp, župnik dokazal brezver-nost Narodne stranke in temeljito ovrgel vse laži, ki se trosijo o dr. Korošcu. Tudi Jarnovič je prosil za besedo, toda zborovalci mu je niso dovolili. G. predsednik je zaključil shod z navduševalnimi besedami s pozivom, da se vsi do zadnjega moža udeležimo volitev. Navdušenje za dr, Korošca je bilo naravnost velikansko. Ob sklepu so zapeli naši pevci „Hej Slovenci!" In razšli smo se s trdnim sklepom, da gremo dne 13. junija vsi do zadnjega na volišče za dr. Antona Korošca, deželnega poslanca v Mariboru. Od Savinje. Žalski agent je Narodne stranke, poznejši hmeljski mešetarji, so za svojega trpina Robleka noč in dan na nogah. Vsa dolina kar mrgoli teh žalskih hmeljarskih prekupcev in agentov, A vse zaman. Ponosni SavinjČani že predobro poznamo to žalsko liberalno kliko, ki hoče s pestjo, noži in revolverji vsiljevati svoje svobodomiselne nazore. Zato pa naše vrste rastejo od dne do dne in se trdno oklepajo miroljubne, za naš blagor krepko delavne Slovenske kmečke zveze. Liberalna Narodna stranka je pa prav slična stari pesmi, ki se glasi: O Janezek ljubi, Prav rada te imam, Vse ti obljubim, Ničesar ne dam! Dne 13. junija t. 1. pa bodo ponosni SavinjČani tudi ponosni svoje sijajne zmage nad poraženimi združenimi sovražniki, in ponosno bode zaplapolala zastava Kmečke zveze, in pod njo se bode bliščalo ime dr. Anton Korošec, naš državni poslanec. Liberalne Žal-čane pa pošljemo takrat v Dubrovlje kuzlo molzt. Vransko. Zadnjo nedeljo je bil za nas dan veselja. kajti slišali smo našega kandidata dr, Korošca. Ljudstvo je vedno izpraševalo, kdaj da pride. In ko se je izvedelo za dan, so prišli volilci iz cele fare. Njegov govor so vsi z velikim navdušenjem sprejeli. Shoda so se udeležili tudi pristaši liberalne stranke, a mu niso mogli ničesar ugovarjati. Edini Cizej iz Prekope je hotel delati neke neslane medklice, a ti so bili tako neumestni, da se je videlo, da govoru dr. Korošca niti slediti ni mogel, — Po zadnjem shodu so volilci v vranski okolici za dr. Korošca zelo navdušeni, a tudi po trgu govorijo tisti, ki znajo kaj misliti : Spoznali smo, da je dr. Korošec res dober govornik in politik, zato bodomo dne 13. junija zapisali na glasovnico: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec, Maribor. Vransko. Naši liberalni kolovodje so previdni. Sami se delajo grozno prijazne, kakor bi ne znali Šteti do pet, a natihoma pa hujskajo, in sicer mlečno-zobe fante, ki imajo Še mokro za ušesi, da potem divjajo okoli in razsajajo, da je joj. Najprvo jih v znani gostilni pošteno napojijo, (kdo plača, mogoče Roblek?) in potem pa hajd razsajat. Toda zadnjo soboto so i-meli smolo. Par so jih je spoznalo in naznanilo oblasti, kjer bodo lahko svojo oliko zagovarjali. Ker so vedeli, da ne bodo mogli našega shoda razbiti, so na predvečer polili kaplanijo, kjer smo zborovali, z nekim črnilom. Liberalci sto pač uboge reve, če nimate drugih sredstev na razpolago. Iz Grajske vasi. V zadnjem „Narodnem Listu" blati dobro znani dopisnik poleg našega preČ, gosp. župnika, katerega ljubi vse pošteno ljudstvo gomilske fare, tudi mene, še „mlečnozobega mladiča", ker nima odraslim kmetom gomilske fare pičesar očitati. Na skrajno surove napade na našega vlČ. g. župnika, dala bodo gotovo dopisunu, kateremu plavajo Še živo pred očmi temni oblaki nesrečne preteklosti, vsa dobro misleča srca gomilskih faranov primeren odgovor. Čutim se dolžnega, povedati javno temu lažnjivemu in hinavskemu dopisniku v obraz, da je grda laž, da bi delal naš g. župnik sprehode v Grajsko vas z namenom, da bi mene izpreobrnil. Neovrgljiva resnica je namreč, da me ni vlč. gosp. župnik nikdar niti z eno besedo pregovarjal ali navduševal za to ali ono stranko. Edini namen tega večnega kalivca miru v naši fari je, spraviti g. župnika z našo hišo v jezo in sovraštvo, Naj bode dopisnik z vso svojo hišo, katere se vsa gomilska fara tako pridno izogiblje, za vselej prepričan, da se ta njegova nakana nikdar ne uresniči. — Kar se tiče mojega naglega izpreobrnjenja, odkrito pripoznavam, da sem zadnja leta skrbno zasledoval delovanje obeh strank, in obžalovanja vredna, nizkotna sredstva liberalne stranke proti neustrašenemu dr. Korošcu, so utrdila v meni katoliŠko-narod-no prepričanje in me navdušila za vselej za stranko mirnega in poštenega slovenskega ljudstva, za idejo Slovenske kmečke zveze. Blato, ki ga meče ta Človek v mene, mi ne dela niti najmanjše sramote, ampak vžiga v meni le pogum za dobro stvar. Ker še nisem dosedaj prestopil nobenega praga naše vasi v svrho agitacije za našega dr. Korošca, mi bo dana mogoče prilika, to v prihodnje storiti. Vrata kažejo poštene, slovenske hiše k večjemu ljudem njegove vrste, ki se sedaj v tej in oni osebi hlinijo in jo povzdigujejo v deveta nebesa, eno uro pozneje pa jo nesramno obirajo in mečejo ob tla. Niso mi kazali vrat, ne bodo mi jih tudi v bodočnosti, ker nisem in ne bodem vsiljeval izkušenim možakom svojih misli, za to sem premlad. Z dostojnimi in poštenimi sredstvi pa bom delal vedno neustrašeno za ugledno katoliško stranko. -- Zarjaveli udje liberalno verige v Grajski vasi pa odpadajo tiho in počasi drug za drugim in naši najboljši možje bodo pokazali na dan volitve, ko pojdejo v boj za ponosnega voditelja štajerskih Slovencev, dr. Korošca, da se ne dajo komandirati od razupitih grl tukajšnjih liberalcev. Naj zašije dne 13. junija za vselej po naši lepi dolini solnce miru in vstajenja- Zato vsi v boj za dr. Korošca, in zmaga je gotovo naša! St. Pavel pri Preboldu. Ubogi naš penzijonist-nadučitelj! Kako bi se njegova priljubljenost gospod nadučitelj rad trudil za Narodno stranko, a mož nima nobenega vpliva. Pa kakor se kaže, mu Še za stranko ni toliko, ampak za znano lastno Častihlep-nost! Sicer pa še izpregovorimo Ž njim prav pošteno! Iz Škofje vasi. Gospodje župani iz Škofje vasi, Nove cerkve in Smartna! Glejte na prste občinskega tajnika, ker mož ne premisli, da je plajčan po večini od Kmečke stranke, Ferdinand, dobro te vidimo! Ce se hitro ne poboljšaš, te bomo z „rešpeklinom" pogledali, ko si bil še učitelj in si moral oditi! Iiramlje. Vsak, kdor je bil pekdaj zapeljan o>! pogubonosne Narodne stranke, naj se sedaj z vso silo odtrga proč, kakor je .storil to naš vrli Blaž Jesenek; on zasluži naše popolno zaupanje, njegov pogum je za nas vzgleden, kako se naj tudi mi borimo zoper naše Škodljivce! Vrli možje in fantje! Združimo se, da gremo na dan volitve skupno oddat glasove za nam že določenega odličnega kandidata gosp. dr, Antona Korošca! Kalobje. Tudi nas so prišli obiskat žalski gosp. Roblek v spremstvu svojih stražnikov. Shod se je vršil seveda mirno, toda „Nar. List" naj pove, koliko Kalobčanov jo bilo za Robleka?! Tista ž njim pri-vandrana druhal nas ne bo nič motila v našem resnem volilnem času, naj jih pride Še enkrat toliko kričat in ponujat zaspanega Robleka, Mi stojimo trdno kot skala ob morski obali, in to pokažemo dne 13. junija z glasovnicami, na katerih bo zapisano dr. Anton Korošec, deželni poslanec v Mariboru. Teharje. Shod. Zopet stari prizori. Nekaj Rob-lekovih kimovcev iz Žalca, LjubeČne, Trnovega, par teharskih posilinemcev: Kovač „huf", pa je skupaj Roblekov shod na Teharjih brez teharskih volilcev. Pač nadučitelj Jezovšek iz Sv. Lovrenca pod Proži-nom, znan je izza prejšnjih volitev, ko je delil otrokom „Narodni List", seveda po pravilih in se je iz u-smiljenja pardoniral, je prvi na mestu njegov oproda, potem že imenovani Čevljar Bucej, par drugih in nekaj naših somišljenikov. Politično društvo je sklenilo, da se shoda ne udeleži, ker je v posilinemški hiši, Ce je bilo 20 teharskih volilcev — od 500 — je Rob lek lahko zadovoljen, niti predsednika niso mogli dobiti na Teharjih, Cestni Jožek — pokrovitelj Roblekov — in Mahne iz Trnovelj, je bilo predsodstvc. Kie pa so bili teharski volilci! In kandidat Roblek ponižno sramežljivo omeni z ozirom na prisotnost nemšku-tarjev, da si morajo biti narodi pravični in zastopniki posameznih narodov složni. Roblek, ki hočeš biti slovenski poslanec, ali ne veš, da ravno nemškutar še ni bil nikoli Slovencem pravičen! In sedaj Še ta ponižni poklon prisotnim nemškutarjem. Potem veže Pikel iz Žalca otrobe, med temi, da je bilo 40 duhovnikov na zaupnem shodu K. Z. v Celju. Kje neki jih je videl! O resnicoljub! 1 udi Cestni Jožek so je glasil. Narodni Spindler ie poudarjal, da gre poslanec na Dunaj in ne stranka. Vsa Čast njegovemu bi-stroumu. Da, pri liberalcih je to vseeno, ena stranka in po sreči ep, poslanec, ali pa tudi nobeden. In sedaj pride tudi napredno-posilinemški govornik — dolgi Tinče — in poudarja, da na Teharjih pri občinskih volitvah le Še in samo duhovniki delajo zgago Radi volitve Vam ne sme nihče kake škode storiti. i Wolltet! Nobeden naj ne pokaže svoj SLOVENSKI GOSPODAR. 8. junija 1911. Kako je bilo neki pri srcu „narodnim" Žalčanom, ki imajo toliko opraviti s farji, ko so slišali iz ust tega posilinemca, kdo da vzdržuje ljudi v slovenskem mišljenju,. (Tedaj kje je narodnost? In za vero se ne gre. Čemu so vam vedno farji na jezikih? In celo sv. Duh jim gre po glavi, tem skruniteljem vere. Torej vera nič, narodnost nič, kakšen program neki imate? ■Teharje < Slovenci! Ti liberalni mladiči iz Zajca in nekaj dvomljivih teharskih liberalnih agitatorjev vas imenuje kimovce, vas, ki ste stali kot skala ob občinskih volitvah, ki se niste strašili tudi Škodo trpeti v gospodarskem oziru za svoj materni jeziß, pokažite jim, kdo je kimovac, ali tisti, ki voli Robleka, ki se druži z nemškutarji, • ali vi, ki bodete oddali svoj glas zavednemu slovenskemu kandidatu dr... Ko-rošcui. Teharje, Slovenci na Teharjih odklanjamo Rob-lekovo snubljenje tukajšnjih nemškutarjev, (ker smo preponosni in prenarodni, da bi se družili z nemšku-tarji, in obžalujemo, da se nekdaj ponosni Roblek druži z nemčurji in nam tukaj otežuje narodni boj» Opoka pri Storah. Žalostno, je vzkliknil advokat, paß resnica! Verni Roblek', liberalci trdijo, da se moli pri njem vsak večer sv* rožni venec, priredi shod med službo božjo ob 11.. uri, a strah ip, groza! Vse prazno, naša somišljenika, da bi shod kontrolira^ la, drugega ni! Roblek in Cestni Jožek se jecljaje izgovarjata, da ni napovedan shod, ampak le sestanek, toda glej spaka, ko pa nabiti plakati naznanjajo shod dne 5, junija ob 11. uri. Prikima par demokratov, voditelj PoteŠ, Müller, ki te hvali, da z blatom obmetava KoroŠčeve letake, a žalibog tudi zid, da bo imel opraviti pri sodniji — in shod se otvori. Bilo je demokratov in p.aših z Roblekom in Cestnim Jožkom 20. Roblok razlaga svoj program in žalostno zaključi ta klaverni shod brez predsedstva,. Žalec., Soc, demokratje prepričani da zmaga kandidat Kmečke zveze, g. dr. Korošec. Na binkoštni ponedeljek popoldne so imeli socialni demokratje shod v Žalcu. Liberalni ŽalČapi so se bratili s socialnimi demokrati. Ko je Piki najbolj udrihal po dr.. Korošcu, klicali so mu soc. demokratje: Kaj boste govorili, saj zmaga itak dr, Korošec! Piki in liberalci so obmolknili, in sedaj kolnejo rdeče svoje brate, Kmečko zvezo in Korošca. Liberalci se zastonj jezijo, zakaj podrla jih bo poštenost Kmečke zveze in zmožnost KoroŠCeva, Pogum volilei, zmaga mora biti naša!. Glasovnice morajo imeti pečat okrajnega glavarstva, če ne niso veljavne. Na nasprotnike pazite! Pri zadnjem volilnem boju so Še v zadnjem trenotku hodili okoli volilcev, ter jim izvabili glasovnice, Češ, da jih hočejo pregledati, Če so pravilno izpolnjene. Lagali so, da niso pravilno.. Potem so črtali naše kandidate in zapisali svoje.. Pazite torej! Ne kažite nasprotnikom glasovnic! Dohodi na volišča mGrajo biti prosti.. Ako niso, naznanite komisarju. Ta mora poskrbeti za red. Ce .noče, brzojavite takoj nujno na glavarstvo in zahtevajte takojšnje odpomoči. Pijačo ponujajo liberalci omahljivcem, To bodo delali tudi na dan volitve. Opozarjamo, da je to kaz-njivo» Držite omahljivce, Pojdite povsod kolikor mogoče skupno na volišče. Divjanje Roblekovih pristašev ni minolo, Tudi na binkoštne praznike so hodili liberalni razgrajači za dr. Korošcem, kakor hodijo kramarji za misijonarji. Toda povsod se jim je zabranilo besnenje v neposredni bližini zborovališča, tako, da so se vršila zborovanja nemoteno in mirno. Ljubečna. Z ozirom na Vašo objavo iz LjubeČ-ne pri Vojniku v „Slov. Gospodarju" z dne 26. maja 1911, štev,. 22, str. 8, zahtevam v smislu par. 19. tisk. zak., da priobčite v eni izmed prvih dveh prihodnjih Številk „Slov. Gospodarja" na istem mestu, z- istimi črkami sledeči popravek: 1. Ni res, da bi se bila shoda v Trnovljah udeležila moja žena; res je, da se shoda v Trnovljah sploh nobena ženska ni udeležila.. 2. Ni res, da bi se bilo sklenilo, da bode učiteljstvo na Ljubečim, izvzemši Pirkoviče, agitiralo za liberalno stranko; res je, da se o tem sploh ni nikdar govorilo ali sklepalo* 3. Ni res, da obsojajo pametni ljudje meno, mojo ženo in gdč. Zörer, da se udeležujemo grde liberalne gonje; res je, da se drugače v volilno gibanje sploh ne mešamo. — V LjubeČni, dne 29. maja 1911,--Karol Vizjak, nadučitelj. Nova Cerkev. Binkoštni ponedeljek po večerni-cah bi imeli pristaši Kmečke zveze tu zborovati kot volilei za državni zbor» Naši pa niso pravočasno izvedeli za vse priprave, in vrhu tega pozna služba božja ni bila doma, ampak pri podružnici v Lember-gu. Zato so sklenili, opustiti zborovanje. G. kaplan je bil na pogreba, gospod kanonik v Smartnu; našib prijateljev je prišlo 60 z Doberne in 40 s Frankolo-vega. Zbrali so se v sobi Bralnega društva. Kmalu pa privihra liberalna druhal od vseh strani; najhujših in največ jih je bilo iz Žalca in Celja pod vodstvom g. Kodermana in neizogibnega PrekorŠeka. Tem se pridruži nekaj tukajšnjih liberalcev: učitelj Zupanek z zvončkom, Smojakov „soldat", Lebičev „wegmaher" z zvončkom zadaj, „nemški Gregor" Delč-njak, stari in mladi Pader, „prerok" Weber in občin-ški „Šribar" Skoflek s svojimi „Študenti". — Liberalci so bili oboroženi s palicami, piščalkami, avončki, naši so pa hoteli zborovatL V ta namen so po nasve- tu g, župnika Kukoviča izvolili vrlega Doberčana za predsednika. Toda govoriti ni mogel nihče, Liberalci so začeli namreč grdo tuliti, piskati, žvižgati, v sobo vdirati, udrihati s palicami. Prišlo je do pretepa, Nekdo iz Prekorja je dobil dve topli zaušnici, enega naših je pa nekdo tako vsekal, da se mu je kri z nosa vlila curkoma. Neki liberalec iz Celja, pravijo, da mu je ime Lešnik, pa je fanta z Doberne s palico, ki je imela svinčeni bat, tako udaril v lice, da bi mu bil skoro oko.izvadil. Sploh, Roblekova druhal je grdo razsajala. Naših je bilo toliko, da bi jo bili laJi-ko potolkli, pa so se zadovoljili s tem, da so jo iz sobe vrgli in zaprli zborovališče. Nek postaran mož pa je rekel: „Bil sem za Robleka, sedaj pa nikoli več." Prav je imeb. Stranka, katera tako silovito postopa in kandidat, ki se poslužuje takšne druhali, da bi se volilcem vsilil, ne sodi za poštene in miroljubne kmečke ljudi. Kar pišejo liberalni listi o KoroŠčevem sprejemu in shodu v Novi Cerkvi, je vse od začetka do konca zlagano, Ker shod ni bil razglašen, ga ni imel na binkoštni ponedeljek, temveč ga bo imel pozneje. Cerkcvčani bomo v veliki večini volili dr, Korošca! Čebelarska ptdruin ca za Celje in okolico pri edi v nedeljo dne 11 junija ob 8. nri popoldne čtbehrski ¡hod » gospodinjski šoli na Ttharjih. Vsi čebelarji, prijatelji in prijateljice čebel se uljudno vabijo. Ptuj, Ormož. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Mihael Brenčič, kmet, Spuioja. Ornig, Linhart in drugi vodje Štajercijancev so si postavili za mesto Ptuj za kandidata in bodo volili moža, ki je odpadel od katoliške vere. Ali so to katoličani, ki volijo odpadnika, ki bo delal na Dunaju zoper nerazdruženost zakona, za odpravo veronauka iz šole itd. Iz tega lahko vidiš, slovensko ljudstvo, da je Ornigovo in sploh „Štajerčevo" krščanstvo samahi-navščina, da so v resnici najhujši nasprotniki vere, ker sicer se ne bi družili z odpadniki. Kdor bo kaj takega storil, ali bo mogel to zagovarjati enkrat pred Bogom? Ali je tak v dejanju kristjan, ki da možu iz družbe odpadnikov svoj glas? Spregledujte vendar in ne dajte se slepiti od štajercijanske družbe verskih odpadnikov in narodnih izdajic. Versko in narodno izdajstvo stori, kdor .voli Orniga! Vsi pošteni kmetje pa bodo dali svoj glas kmečkemu kandidatu Mih, Brenčiču, kmetu v Spuhlji! Ornig nam dela ceste, zato ga bomo volili, tako govorijo mnogi volilei. Za božjo voljo, ali je Ornig ceste iznašel? Ceste so bile, ko Orniga Še ni bilo, pa Še bodo (in sicer še boljše), ko ga ne bo več, Ali Ornig dela, oziroma plačuje ceste iz svojega žepa? Nikakor ne, on ima Še od okrajnega zastopa zaslužek, njemu nese to, da je načelnik okrajnega zastopa. Ce bi imeli kmeta za načelnika okrajnega zastopa, in ne mestnega župana, bi imeli boljše ceste, a manjše stroške, Saj je Ornig že močno zadolžil okraj, povišal do-klade za 10%, ceste pa napravil samo tam, kjer je to ptujskemu mestu v korist in pa tam, kjer ima ptujska gospoda svoja posestva in vinograde. Za druge kraje, n. pr, za gornje Dravsko polje, Sv, Lovrenc, Cir-kovce, Ptujsko goro, Št. Janž, se ne briga, Še proda ne da navoziti na tistih cestah. Kakor v okraju, tako bi Ornig tudi na Dunaju skrbel le za ptujsko mesto in mestno gospodo, ker je mestni župan, trgovec in pek, Ce bi njega volili, bi si postavili kozla za vrtnarja. Saj je pokazal, da mu je kmečka korist deveta briga, ko je zahteval, naj se iz drugih dežel uvaža živina, naj se spravi amerikansko meso v mesta, da bodo kmetje prisiljeni, prodajati živino pod ceno. Okrog 200 milijonov je imel avstrijski kmet Škode na živini zaradi kuge, ki je prišla v naše kraje po tuji, iz drugih dežel vpeljani živini. Tudi Ornig, Straschil itd, so bili med tistimi, ki so tega krivi. Grozna mora biti zaslepljenost kmeta, ki da Ornigu svoj glas. Mestni župan ni za kmečkega poslanca. Kmečki kandidat je edino-le Mihael Brenčič, kmet v Spuhlji, Ptuj. Ali je postala vodstvo kmetijske podružnice za ptujsko okolico agilacijski odbor za Ploja? Mnogo kmetov, k'i so pri družbi, dobiva zadnji Čas redno „Slogo". Prej so dobili tudi zaupna pisma na Plojev shod.. Ali je Kmetijska družba politična organizacija? Vi, g. Zupančič, bivši učitelj in Plojev agitator, mi kmetje si to enkrat za vselej prepovedujemo. Ni lepo, da delate zoper podpredsednika kmetijske podružnice, zoper g. Brenčiča. Mi kmetje smo ž njim in ga bomo volili. Vi pa krotite svojo vročo kri, ker povemo vam enkrat za vselej, da v naprednjaštvo in slogaštvo nas po kmetijski podružnici ne boste vpdili. Ploj in — krščanski zakon, Ploj živi ločen od svoje žene. Radi znanega dogodka s hčerko svoje žene je prišel v preiskavo in bi bil obsojen, ako minister ne bi ustavil tožbe. Ploj pa mora zato plesati, kakor mu vlada žvižga, drugače ga minister takoj o-pomni na ustavljeno tožbo. Tak mož pač ne sodi za zastopnika krščanskih mož in žen. In za takega „moža" se toliko trudijo naši učitelji! Noben dostojen mož zato ne more voliti Ploja! Kako Ploj drži obljubo! L. 1907 je Ploj na shodu v Cirkovcah rekel, da bo v tistem klubu na Dunaju, kjer bosta poslanca kmeta PiŠek in Roškar. Tako je govoril pred volitvami, A kaj je storil po volitvah? Ljubša mu jo bila družba liberalcev, kot katoliških kmetov. Ali zasluži tak Človek Še kakšno zaupanje? Noben poštenjak ne bo dal glasu dr. Ploju, ker ga ne zasluži. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Dozdaj smo molčali o počenjanju našega učiteljstva, a ne dajo miru, Teden za tednom pošiljajo po otrocih domov hinavsko „Slogo", protiverski „Narodni List" in hujska-joče Plojeve plakate. Mi ne pošiljamo otrok zato v šolo, da bi Širili gg, učitelji po njih slabe liste, ki jih dostojen človek ne vzame v roke, še manj pa daje v; roke otrokom. Ne vemo, kakšen „vzgojitelj" je učitelj, la daje otrokom v roke n. pr. „Nar, List", kakoršen je bil pr, z dne 30, maja t. 1. Vi ste prisegli, ver-sko-nravno vzgojevati otroke, ne pa jih zastrupljati z brezverskimi listi. Čudno je, da najdemo gg, učitelje tolikokrat v, krščanskemu ljudstvu nasprotni družbi. Od krščanskega kmečkega ljudstva ste plačani, ne kvarite nam otrok z liberalnimi listi, ne delajte zoper nas. To ni lepo! Dragonja vas. Zopet nam nekdo očita v Ploje-vem glasilu tistih 75 krajcarjev. Da ga ni sram! Ali noče vedeti dopisun, kako je v Cirkovcah ponujal vo-lilec Ploju pod nos tiste krajcarje ? DragonjČan se ne da prodati za 75 krajcarjev, ni še tak berač, je trden kmet, ki se bo pridružil odločnemu kmetu Brenčiču» V paši vasi ne mara nikdo niti slišati o Ploju! In naši sosedje v Mihovcah so z nami. In kdo bo volil Orniga? Pri nas, hvala Bogu, nimamo takega kmetar Judeža. Liberalni učitelji niso takoj ugovarjali, ko so njihovi nemški tovariši pisali, da so slovenski mladeniči posvinjili kmetijsko Šolo, Noben mladenič, ki drži kaj na svojo čast, ne bo šel volit in agitirat za kandidata svojih sramotilcev, liberalnih učiteljev» Pokažite liberalcem, da se ne daste sramotiti! Lagali ln obrekovall bodo zadnje dni pred vo-. litvami nasprotniki po svojih agitatorjih, 'liberalnih Študentih in učiteljih ter po „Slogi" in „Nar. Listu" ter „Štajercu" še bolj kot dozdaj, Če Še bolj sploh morejo, ker ne bo več mogoče zaradi kratkega Časa njihovih laži ovreči. Ne verjemite jim, ne dajte se premotiti» Sposobni so za vsako, tudi najhujšo laž in obrekovanje, Torej pozor ! Ploj je kot poslanec slabo izpolnjeval svoje dolžnosti. Svojim osebnim prijateljem je tupa,tam izposloval kako podporico, kar bi itak vsak drugi ravno tako storil, Drugače je pa na Dunaju delal zgago med jugoslovanskimi poslanci, ker je vlada tako hotela. Sv. Marjeta niže Ptuja. Izmed vseh gg. kaplanov, kar jih pomnimo v naši fari, sta bila med fara^ ni posebno priljubljena g. Schreiner in g, Zorko, de-ca pa Še danes ne more pozabiti g. Zorka.. 0 tem se lahko še sedaj vsakdo prepriča, kdor slepo pe verjame lažnjivi „Slogi". Vprašajte bivše Zorkove šolarje!i Vesenjakov Hanza v Moškanjcih hoče metati Isvojelštu-dentovske pljunke na naše priljubljene duhovnike, pa opljuval se je le sebe, ne pa g, Zorka. Kako je prej vedno hodil za g. Zorkom, kolikokrat je namakal svoj jezik in svoje zobe v kaplanovo vino, sedaj pa blati dobrega gospoda, ko ga prej ni mogel prehvaliti. In ta študent hoče soditi o katoliških naukih, pa ravnal po liberalni zapovedi: „Spredaj liži, zadaj pa praskaj!" Da ta star Študent priporoča Ploja, da maže našo faro po Plojevi „Slogi", to je slabo spričevalo zai Ploja. Tak Človek naj ima le tistega Ploja sam, naš kandidat in poslanec pa je Mihael Brenčič, kmet v Spuhlji, Sv. Marjeta niže Ptuja. „Sloga" prav rada poudarja, še rajši pa njen urednik, da stoji odločno na krščanskem stališču, da ni proti veri in da gleda le na sposobsost kandidatov. Kako hinavsko je to, kaže najbolj dejstvo, da priporoča v celjskem okraju Robleka, v brežiškem pa Kukovca proti kandidatom Km* zveze. V celjskem okraju kandidira paš dr.. Korošec, odločno katoliški in najsposobnejši mož, Njemu nasproti pa podpira hinavska „Sloga" Robleka, ki nima niti irohice dr, KoroŠČeve sposobnosti in, ki ga je postavila liberalna, protiverska Narodna stranka, koje glasiio je pisalo, da je ..krščanstvo strup iz Judeje".: Lažnjiva in hinavska „Sloga", kako se strinja to s tvojimi načeli?! Isto velja tudi o brežiškem okraju, Fej!, in tako se zapeljuje naše dobro Šmarjetsko ljudstvo. Zatorej kmetje, proč od te hinavke in volite le kandidata Mihaela Brenčiča, kmeta v Spuhlji, ki vam ga priporoča Kmečka zveza. Bukovci pri Ptuju, „Železni obroč pravice — prof. Pifko — je bil 5. t. m. v veliki nevarnosti, da poči. Prišel je ^slučajno" k Sv, Marku in agitiral za shod v Bukovcih. Njegova desna roka), Študent Ko-stanjevec, ki ima ob volitvah ¡„slučajno" vedno daljše počitnice, mu je pomagal. Shod je bil dobro obiskan. Zastopane so bile različne stranke: eden sociji, par štajerčijancev, par slogašev, 'drugi pa pristaši K, Z., ki bodo volili 13. junija Brenčiča. Prof. Pifko je zabavljal Čez dr, Korošca, kakor je to že stara njegova navada, pa verjel mii ni nihče. Ko je bil shod zaključen, so zborovalci klicali: „Živio Brenčič!" Marenberg, Slovenj gradeč. Šoštanj, Gornjigrad. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Kari Verstovšek, deželni poslanec, Maribor. Dr. VerstovšekovI shodi. S t, A n d r a ž. Na binkoštni ponedeljek po sv. opravilu je bil jako dobro obiskan shod pri g. županu. Posestnik BlagotinŠek] je vodil shod kot predsednik» Kandidat dr» Karol Ver- 1' M •f n •i i ( K r ( i 4 •ti \loWte samo kandidate S. K. Z. d f j glasovnice kakemu nasprotniku! 8. juflija' 191L_ stovŠek je razvijal svoj program in govoril o raznih gospodarskih vprašanjih. Št. Andraž bode volil kar kor lansko leto, do zadnjega moža domačina dr.. K. VerstovŠeka, — Mozirje, V torek na sejmov dan se je vršil v gostilni g. Vasleta veličasten shod S. K. Z, "VVerdnig bi moral priti zraven na sejem, toda pobegnil je. Shodu je predsedoval g. Cesar, Dr. Karol VerstovŠek je bičal laži-Narodno stranko in podal pregled volilnega gibanja. Navdušenje je bilo veliko, Nato govori g. Turnšek iz Rečice. Njegova izvrstna izvajanja so vzbujala veliko smeha. G. tajnik Breznik govori o konkurenčni postavi. Posestnik g. Dobravo pripoveduje o Werdnigovem shodu pri Ku-marju; g. Žagar da kandidaturo dr, K. VerstovŠeka na glasovanje. Gromoviti „Živio" je zadonel po prostorih. G. Cesar govori o delovanju S, K. Z. in poziva volilce, da gredo na volišče in zaključi lepo zborovanje. — S t. 11 j. Pri nas je vse lepo mirno. Nasprotniki si nič ne upajo na svetlo, odkar je moral lansko leto tako odkuriti dolgi dr, Sernec. Mi gremo vsi na volišče za kandidata S, K. Z. Sv. Vid nad Valdekom. Poročil se je dne 29. maja trgovec in gostilničar Karol Repolusk, brat tuk. vlč. g, župnika z vrlo mladenko Marijo Pustinek. Na gostiji se je nabralo za „Slov. Stražo" 9 K 50 vinarjev. Mlademu paru daj Bog obilo sreče in blagoslova! Sv. Frančišek. Verstovšekovi volilci smo, zato pa Werdniggu in Lesničarju nismo dali prostora, ali sta „štant" na gmajno postavila in komu pridigovala — ne vemo. Mozirje. Tjukajšnji „sotlar", še celo če kak SolČavan pri njem kaj kupi — za Verdnika agitira zoper dr. VerstovŠeka. Najbrž mu že uzdo dela, da ga boWo obrzdavali, da jim ne uide na — Dunaj. Bočna. Tukaj ije vse za dr, VerstovŠeka, Ce bo kaj organist s svojim tastom Kodermanom zgago delal — pa bomo še kaj rekli. Šmartno za Dretjo. Burjan naj preveč burje ne uganja, ker mu drugače povemo, kam z Bakom in Žviplom spadajo gospod nadučitelj. Ljubno. Hahaha je bil to smeh! Vertnik-Lesni-ka — Werdniggf-LesniČar — nista pri nas dobila prostora, da M prodalala svojo liberalno modrost,. Zato sta pa kakor jud z preležanim blagom, kar „brez Štanta" ljudem prodajala Svoje liberalne klobasarije, in jo na to odkurila proti Lu6a|n. In glejte,, izvemo, da s)ta si postavila „štant" svoj pri trgovcu R. Br., nov „Hotel Ojstrica." Čudimo se! Gomjigrad. V smislu § 19 tiskovnega zakona zahtevam, da se, glede ca notico „Gorrjigrad" št. 18 „Slovenski Gospodar" dne 4. maja 1911 sprejme v prihodnji Številki, na istem mestu in z enakimi črkami sledeči popravek: Odstavek; „Sedaj pa že nekaj radi občinskega p'sarja Podbrežnika občine Bočna. Sliši se, da se prizadtva, da bi spravil državnozborske volitve iz Križa nazaj v liberalno ljubo Bočno. Ne rečemo pa sedaj še drugega kakor: Jožek miruj, drugači bomo primorani odločneje govoriti in ubrati druge strune. Pesem o Jožku in njegovih razsodbah že imamo je neresničen. . . . Res je pa, da sem jaz gospodu župann Ivanu Pečnik nasvetoval naj določi kot volilni lokal občinsko pisarno na Križu in se je to uradno nasva-tovilo po občini okrajnemu glavarstvu v Celju z poročilom dne 13. aprda 1911 št. 443. Jas nisem Jožek, ampak od krsta sem Franc, in nisem nikoli razsodb delal, ker nisem sodnik, a prejel še tudi nikoli nobene, ker se še nisem to-ževal. Z odličnim spoštovanjem Fran Podbrežnik, tajnik. Liberalna svojat na Paki je dne 6. t, m. zvečer ob %8. uri dejansko napadla gospoda dr, Karol VerstovŠeka, kateri je brez vsakega spremstva šel od po staje proti župniŠČu. Napaja je bil na cesti, torej naravnost tolovajski.: Nek zagrizen liberalec je pokazal napadalcema, štajerčijancu Fridolinu Skaza, ki ne spadal v našo občino, in socialdemokratu Matevžu Krajncu iz Dretje dr. VerstovŠeka, katerega) sta začela surovo zmerjati, suvati in s pestmi obdelavati. .Ta lepa družba se je naznapila 'državnemu pravd-ništvu, Sv. Martin ob Paki. Z nesramnim napadom na gospoda dr. Ka|rol VerstovŠeka so liberalci omadeževali paŠko občino. Zavedni in značajni voltfci! Izbrišite ta madež, ki ga ima sedaj lepa paška občina, s tem, da boste dne 13. t, m., vsi volili gospoda dr. Karol Verstovfšeka, deželnega poslanca vi Mariboru. Šmarje, Rogatec, Kozje. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Franc Jankovič, zdravnik v Kozjem. Zusem. Na binkošlni ponedeljek po jutranjem opravilu je imel pri nas krasen volilni shod g. dr, F. 'Jankovič, Shod je bil prav obilno obiskan. S svojim ognjevitim govorom je očaral vse poslušalce, ki so ob koncu zagromeli v, gromoviti „Živ,io!" bodočemu državnemu poslancu ter brez ugovora naravnost z veseljem obljubili iti dne 13. junija vsi na volišče. Iz Kozjega., Na novo narejenem sejmišču bode dne 13. junija in 25. julija velik živipski, na trgu pa kramarski sejem. Prodajalci in kupci se opozarjajo na novo mostno tehtnico» katera je brezplačno na razpolago. Ob' 10. uri bode sejmska sv. maša. Zetale. V Marini vasi pri Zetalah se je vršik» v nedeljo, dne 21. maja gospodarsko političen shod. _SLOVENSKI GOSPODAR._ Govoril je tudi deželni poslanec Vrečko, Kandidatura dr. JankoviČa je bila z navdušenjem, sprejeta. Katol. bralno in izobraževalno društvo v Zetalah priredi v Stari goli na trojifcko nedeljo po večernicah krasno igro „Luraka pastirica". K obilni udeležbi vabi odbor. Dekliška zveza pri Sv. Petra na Med edovem selu priredi v ne deljo 11. junija po večernicah v prostorih župnižča predstavo krasne igre „J maska deklica (jiwtoji iz travnika, aadonosnika, ?0ive in lesene hiiie. Obo posestvi imate krasne leg** za vinograde Natančneje pri g. Zinaner Sv. Ja-Jrob t Slov gor. 845 Pekovskega uienoa s plačo 8 K vsprejme Josip Novak, Zreče pri Konjicah. 610 Štefan Kouimann trgovina s želssuiac v Riutaoni priporoča najboljše ocelr-e notike in lopate d»bre kose in srpe prava št»], železo po najnižji cenf in so-23 lidii pčstrežbi. llPčmCP za steklarsko obrt, Be takoj sprejme pri Ivanu Kleinšsk, steklarju v Mariboru. Koroška cesta 17. Lupa prilik«. Kdor želi kupiti jako lepo posest-o, ki meri 47 oralov zeml e, obstoji iz 7 oralov lepih ?«doDosnko-. da se naredi do 20 polovnjakov sadjevca, 8 oralov lepih travnikov, kateri s» trikrat letno kosijo, 6 oralov rodovitnih Hjiv, štiri orale lepega vinograda z lepo trto, prinste nad 40 polovnjakov dobrega 'ina, in 7 lepih poslopij, \se ziu&no in v najboljšem stanu, 1 le a enouaiistrcpna vila z 8 sobami zraven vile mlin, lepi hlevi a -JO glav, vse obokano in pi^dano, veliki svinjski hlevi, 2 gospodarski h=ši. lepa vinioaraka hiša, 3 lepe kl»ti. 2 stiskalnici, 1 ko* lec, dobra vi da zraven poslopja. Posestvo je arondirano, jako lepo in rodovitno, in ne v bregu, žhine se lahko veliko udi, ker priraste veliko krme. Pri posestvu ostane vinska po.ioda, 2 »oza, pJju-gi brane. Posest o leši četrt ure (d železniške postaje in cerkve, Proda se radi smrti po prav miki ceni za 28000 kron; p loviea lahko ostane nt posestvu vknji-iena. Več se iz-ie pri g. J sip Sa-jelšniku pri 8v. Jerneju p. Sv. Duh—Loče pri Konicah. 561 Delavnica za popravila I a i a 00 f -a s s -S Vfeiika zalo ja ur. dragoce Ključavničarske pomočnike «prejme t»k 1 p mu pačila Franc Schell, Maribor, Ko-r. ika ces a at. 31 608 Dv» »Izarska »omoinlka sprjme Janez Antoni-, mi/ar»ki mojster pri S Le.crtu v «lo-. go< 618 Prtiiarga, i urjent-gn po.agua sprejme takoj Mati j Brega nt. kovaški n.ojstt-r v Orehovi vasi, Slivnica pri Mariboru. 628 Proda se bi$a z vso zalogo z vso zalogo mešanrga blaga in vso zalogo in opravo pekovske obrti. Hiša je zidana in z opeko krita ter je v taisti vodovod, v prijaznem kraju, poleg kolodvora in farne cerkve, v bližini velike tovarne na Gorenjskem, proda je tudi po dogovoru na obroke. Pojasnila daje iz prijaznosti Luka Senica, trgovec Šmarje pri Sevnici ob Savi. 630 to.»-iSl\ iW&V I mfc S»., osebno . finih M . za t • re dvojno ^e t* usorke obleke l» lÄiASi' 5 R. ster®ee ' W1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj J. .že Viibič, krojač na Brester-nici pošta Maribor. Zeli tudi &nta od pušteoe hiše ki ima vesele do učenja. 624 Posestvo z lepo hišo približno 2 orala, občina Trčc», četrt ure od sv Petra pri Mariboru št. 26, se takoj proda. Na meseterje se ne ozira 6^1 Trgovci pozor! V lepem, zdravem kraju na Spodnjem Štajerskem, tik farne cerkve, proda se lepa velika hiša, z gospodarskim poslopjem in nekaj zemljiščem, v kateri se nahaja dobro idoča trgovina. Letni promet: nad 100.000 kron. klub temu da so živinski sejmi bili zaprti. V dokaz so na razpolago knjige, vozni listi, fakture itd. Prida se hiša z trgovinskimi prostori z vso opravo z blagom vred, ali tudi brez blaga. Vozovi, konji itd. so tudi na razpolago. Kdor bi hotel trgovino na veliko „en gross" upeljati, bi bil promet ogromen, ali pa če bi še marsikatero reč v trgovini vpeljal, kar do sedaj ni. Kdor se za ta prostor zanima, naj se pismeno obrne na upravništvo tega ILita. 627 Proda se posestvo obstoječe iz hiše z nadstropjem, tri sobe, klet prostoren vhod, lep vrt, kdor žeH še tudi kozolec zraven. Proda se tudi goid in travnik, ki meri približno 4 orale vsega skupaj. Več se izve na licu mesta pri Jeri Leskošek, Sv. Jurij ob juž. žel. št. 34. 628 V Zgor. Kostrivnlci se odda takoj pekarija s stanovanjem ped ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo. 616 Posestvo se proda, ki meri dva orala zemlje, nekaj njiv in sado-nosnega drevja, poslopje je z o-peko krito, 2 hiši, stiskalnica, klet vse v dobrem stanu; več se izve pri Ivani Šauperl v Nebovi št 30. Sv. Peter pri Mariboru. 621 Mizarski učenec se takoj sprejme pri g. Miklavžu Benkiču, Maribor, Tegetthoffova cesto 44. 626 Na prodaj je želarsko posestvo Marka Polanca v Zaverhu, fare Sv. Rupert v Slov. gor. Pri tem posestvo je dvojno stanovanje, povsod zidana klet ia pri eni hiši tudi stiskalnica. Zemljišče obstoji iz njiv, ogradov, vinogradov, paše in lesa in meri okroglo 5 stirjaš-kih oralov Kdor si tako malenkost kupiti želi, naj se oglaBi v kratkem pri Marku Polanec v Zgor. Žerjavcih, fare 8v. Lenarta. 686 Sprejme se spreten gostilničar v Narodnem domu v Slovenjdradeu Nastop 1. avgusta t. I. 657 Za polletni tečaj, ki se začne dne 1. jaiija 1911 na deželni podkovski šoli ▼ Gradca, se bora ijndsko šolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s pudkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z reverioin zamešati, da bo po dovršenem pouka najmanj tr let» izvršen»! svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oair. v okrajn, v katerem je dobil ustanovo. Prošnje, naslovljen* na deželni odbor v Gr icn ih naj pošljejo z reverzoui (zaveznim pismom), krstnim 1 8«>m, domovnioo, izočnim spričevalom, zdravstven m in š »Iskim spridevalom o gmotnih razmerah in o nravni> z ku tečaja naj pri vodja. Seboj naj prinese, o doka; <> • -vršen' starosti 18 let, da so delali dve leti kot piiuiag go let pripravka učence iz ljudskih iU za prvi gimnazijski razred ; posreiilo se mu je doseiaj, da so dotičniki vselej prav dobro prospe*ali. Letos namerava od 10. julija pa do 10. septembra zopet otvoriti sličen pripravljalni tečaj. Pripravljalni tečaj obsega raz »en nemščine tudi latinščino ter druge učne predmete. Stariši, ki žele nadaijene sinove po.'lati v latinske šole, sinovom pa manjka potrebne podlage, dobe pojasnila t upravništvu „81ov. Gospodarja" v Mariboru. 640 Enonadstropna hiši z 11 stanovanji in malo gostilno. 1200 K se plača, drugo lahko ostane vknjiže-no. Vpraša Reckenzahngasse št 10 Maribor. 658 Proda se takoj lepo posestvo na deželi, približno 4 in pol oralov zemljišča, lep travnik, brajde in sadunosnik Cena 11200 K v Sp. Pobrežju št 64 pri Mariboru. Naslov pove upravništvo tega listo. 661 Samec, 40 let star, ki ima 13.000 K v denarju, se želi seznaniti s pridno, varčno in zdravo, od 85 do 40 let staro žensko, katera bi imela dva do štiri tisoč kron premoženja. Le resne ponudbe do 18. junija pod A. B. poste restante, 8v Peter v Savinjski dolini; na pisma brez pravega naslova se ne bo oziralo. 642 Lepo posestvo n» prodaj Četrt ure od post»je Rimske toplice 30 korakov od okrajne eeste, 6 minat od f .rne cerkve. Dve zidani hiši, e a z opeko >n ena s hlamo krita, ko-olec, drvarnica, goveji in svinjski hlevi. Mlin z dvema paroma kameni in z zanesbvo vt do Hiša, ki je % op ko krita, ima štiri sobe. lepo knhinjo, v kat<-ro teče izvrsten 8n dene.-, drog» hiša, ki je s slamo krita, so zgoraj dve sobi, spoduj d«* nb' kani ki»ti in koračnica z omdiem, vse v dobrem stanu 7 or*lov zelo lipih buko>ih Bozdo . V enem g' zd^, ki je oddaljen samo 10 minut od domačije meri 4 orair. jf d iv olj cementnega kaiM.-uja Dva orsla izvrstnih njiv, travnk"V in sadnih vrtoT, naredi »i do 10 p< lovnjakov sadjevca in do 6 polovnjakov izah- le, n di s» tri glav živine in tO Bvinj. P oda se po nizki ceni Natančneje se z>e prt upravništvu „Slnv. G. spoitliria". 620 Častna izjava. Podpisani Joief Švent, p. d. Kotnikov, pos. sin v Klancu prekličem in obžtlnjem vse žaljive besede, ki sem jih rabil dne 15. maja 1911 na Dobrni o gg. Ignaca Firma, trgovcu na Dobrni in njegovemu sina Fricu Firmu, ter se njima zahvalim, da 8;a mi odpustila in odstopila od tožbe. Dobrna, dne 1. junija 1911. 642 Jožef Svent Vabilo na izvanredni občni zbor Kozjaške posojilnice pri Sv. Križu pri Mariboru, vpisana zadruga z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 18 junija 1911, ob pol 11. ari predpoldne v posojilničnih prostorih v žnpnišču. Dnevni red. 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. 644 „Kaplice za svinje" ^'klo™""0™6 ie Gnspod A. H , Sr. Križ, pi*e: Hvala V«m za priposlano zdravilo: Svinjake kapljice za rdečico: Vspeh Trlo povoljni: Gospod Janez K. pifee: Prav dobro pomagalo! 82f Serra^aJJr^ železnato kina-vn Higien. nuutava Dunaj lßt b hru.-:: lika in častsi diplom k «Ixt on t Krepilno sredstvo za slafei u -krvne in rekocvaleecei u P voljo do jedi, ntijtye živet a. kri. lzboren okue. Nad 7Q(M niških spnčfv * I» Serrawall©, a ir ^ Trteste-Barccb. Kapi M V Mtaniftb v steklenicah po pol ' » 44« 1 1 i S 4m Kline z th bres pfreft? udi za najhuje ki;., ir-bašn- of)'6ie. ■ sarije, borgi- nokf; 6. ne dr»»ji< - ' s ^-r»»-je za tele-iv=:! pc ¡--i-. Zaloga vsakovrstnih v to stroko spada oč h zdrs v r> h m drugih potrebščin. Pr»a spodnjršta- C jerska tvrdka r® röö| 634 Bundažist, Maribor, Bnrggasše 7 --«a. ss» S «rjSVj k Yabilo na občni riS n r Hranilnice in posojilnice v Št. Iljii v kateri se vrši v nedeljo, dne 18. jamja 191 i- < popoldne v pisarni posojilnice v Sov ti >y.i. leto 1910 5 Razdelitev čistega dobička V S nč ; K obiini udeležbi vabi uijudno v s Št. I .j v Slov. gor., I. jnmja 1911 S. g. 3 i.rl Vabilo na redni občni ZiM H* Hranilnice in posojilnice m Pi reg zadruge z neomej zavez > dne 18. junija ob 3. uri popoldne v po o i t s -Dnevni red: 1 Poročilo na^elstva in nadzorava. zaključka za leto 1910. 3. Vol tev nečel t . i, • 4. S.r^meiiiba pravil § 16. 5. Slučajno««. K obi ni a eleibi vabi uijudno • iS« fiot mestna lekarn» pri e. fer. MARIBOR, Glavni trg ¿tev 16 C A'- Najboljši strešnik našega časa asbestni škrilj ima vedno v zalogi i 565 Zajec & Horn, Ljubljana Dunajska cesta 73. Železo-betonsko podjetje in tvornica umetnega kamna: turbine, mostovi, stropovi, stopnice, cevi, obhajilne mize, iacade. — Iščemo solidnih krovcev-zastopnikov za „Zenit" za Sp. Stajer. „Za 10 vinarjev liter" Kmetje in obrtniki! najboljšega jaboljčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus". Iz „Jablusa" napravljena pijača zdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jabius" z navodilom Tred samo K 5.30 po poštnem povzetju. Prekupci odstotke. Zastopniki se iščejo. Glavno Bsfrfelise** Podplat, zastopstvo ffJcSDlUS tajersko. g Kaj je „Brikettid" luč? luč je najprimernejša razsvetlja-))J9rilivlllU. ya ^ gtanovarja, vile, gostilne in hotele. Tfc-^llriCk^-Si-l (i Inč je lepa, prijetna in svetla ^JDriHClUa lafi 8 „etlobno močjo 40-150 sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje. H^lk^ftill^ luč je cena in jako krasna ter ^AjriHClliU p0)j zej0 ngodnimi pogoji na o- broke plačljiva. — Ceniki in razkazovanje zastonj po genarlem zastopstvu 600 Zinay er & Co. Sv. Jakob v Sl.g. Telefon: Pesnica 181. Posebno pripravno za skioptikone in kinematografe. Zastopniki se iščejo. Eane vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsakim onesnaženjem, ker se po teh najmanjša rana izcimi v zelo hude, težko ozdravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 piišica 70 vin. Pioti predplačilu K 8'16 m pošljejo 4 ptišice, la K T— pa 10 pnšic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. PoBor na Ime izdelki, izdeiovatelja, ceno in varstveno znamka. Pristno ¡s po 70 vinarjev. Glavna zaloga B. F R A G N E R, c. in kr. dvomi dobavitelj lekarna „PBI ČRNEM DRLO" PRAGA, Mala strani, vogal Nerndoie ulico št 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. 250 Vabilo na 1. letni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se vrši dne 11. junija 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih pri g. Karolu Novak. Dnevni red: 2. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Od-«brenje računskega zaključka. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. 611 Načelstvo. Solidno in vestno kakor malo kje, 6e dela v obširni delavnici na daleč dobro znanega slov. mizarskega mojstra g. Jakob Ekselenskega ki se tem potom priporoča slav. občinstvu v napravo vsakoterih del, kakor pri stavbah; kdor ima les doma, mu gre delo izvršit tudi na dom, ter sploh vse točno in po zmernih cenah izvršuje kar spada pod njegovo stroko. Sv. Jakob v SI. gor. Priporočam se Vam v napravo in prodajo vseh vrst kmetijskih strojev, vsake vrste orodja za kovače, ključavničarje, priprave za mline, žage in transmisije za vsako industrijo posebno pa priporočam veleposestnikom in o-brtnikom kot gonilno moč motorje na surovo olje. Edini zastopnik največjih in najslovitej-šili tvrdk. 600 Alojz Artnik, strojni ključavničar — Savinjska dolina, = Sv. Vm\ pri Preboldu. = Postrežba poštena I Cen« primerne I Poiščite in obiščite narodnega iri domač, trgovca FBflHEa [EHflRT g PTUJU, ki je dobil za epomlad in leto v*$ko izbiro pajnov^jčih Ste-fov za moške % raja» vobfe » ženske obleke in bi* Priporoča pa tfuli ntfHjjgo lepih novodo^b. cejfejev a barv, kakor tudi obilo 'drugega r to atMfco spadaj blpga po ptjgfh cenah. Kdor bo'z blagom zadovoljen, itej poya svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoph, pove meni. 88 Priporoča se Franc Lenart* Ptuju. 2 enonadstrop. hiši v Celju v največji bližini kolodvora, z dobrimi stanarinski-mi dohodki, se prodate pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje upravništvo Slov. »Gospodarja«. 647 Nainanilo. Vpisovanje učencev v I. razred (nemški in slovenski oddelek) c. kr. državne grmnacije v Mariboru se vrši dne 5. julija t. 1. od 9. do 12. ure predpoldne v učni sobi I. B. razred», sprejemni izpit tistega dne ob 2. nri popoldne. Med šolskim letom ni dopustna sprememba oddelkov. Maribor, dne 6. junija 1911. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo: 646 Glowacki 1 r., o. kr. ravnatelj. Za pomlad in poletje M priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in fante. — Ob enem opozarjam, da imam v zalogi tudi razne štofe iz domaČih in angležkih tovarn, izgotovljen« obleke za gospode in fante ter veliko izbiro močnih cajgastih hlač. Vsa naročila izvršim točno in solidno po najnovejšem knoju in za zmerno eeno. — Salonske obleke za gosp. dijake od K 56 — naprej. 250 Jakob Vezjak, krojač Haribor, Grajski trg v grada (Barg). 246 Z mojo !! umetno moštovo esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi bo samo v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. Prostovoljna sodna draiba nepremičnin in premičnin. Pri c. kr okrajnem socOšču v Celju "so po prošnji kuratorjev Antona in Marije Cokan v Zalogam na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne eene in sicer: I. posestvo vložno število 234 kat. obč. Zalogam, hišna štev. 3 v Zalogam — obstoječe iz 6 poslopij, njiv, travnikov in gozda v skupni površni meri 10 ha 39 a 77 m* za 15.759 K 79 v.; II. posestvo vlož. št. 160 kat. obč. Ponikva, obstoječe iz vinograda in gozdov v skupni meri 2 ha 49 a 62 m* za 2241 K 81 v; III. posestvo vlož. štev. 365 kat. obč. Gotovlje, obstoječe iz travnika v meri 70 a 57 m2 za 705 K 70 vin. Ob enem prodala se bodo tudi vse premičnine. Dražba se bo vršila v pondeljek, dne 19. junija 1911 ob 9 nri dopoldne, začenši v Zalogam. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo; kot varščina (vadium) položiti je 1576 K oziroma 225 K in 71 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih. P^v Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. r*gS$gcifm» »»♦♦»<«»♦♦»« Prva južno-štajerska hamnosešba dražba v Celju. Veliki d,«.™, živinski, kramarski sejmi r na soboto dne 10. jonija. — Isti dan se " m eorkve V zalogi imam vaakovMtaa vttaa in poljska semena zaacsHive kaljtreeti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakap kak* tadi ostalega špecerijskega blaga ter dežcloA in Aragih pridelkov. Ia. ZftbokovSki premog ponudim po K 2 10 za 100 kg pri odjema od^ga voza, prosto v hišo postavljen v CsHo, drugam po dogovoru. Knpim tndi vsako maažiBi) dešoloih pridelkov, kakor: žila, fižola, orefeov itd., ter rabljene solnate in ^ droge vreče, petrolejske ia oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479 Franc Nemec, podobar inlpozlatar Ptuj, Gosposka ulica 23 se pripon-č* častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljeaj* altarjev, podob in vsa v to stroko «padajoča dela. Podobe nove fino izdelane sa dobijo takoj po naročili. 556 žganiarna ZZZZZ, I " ---—katar tadi konjak 8 TJPDSKA ffRANILNICA in POSOJILNICA V C^M11- registrov ana zadruga z neomejeno zavezo t lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta it. 9, I. nadstropje obrestuje brMttM vte«a pa 4 V*. hrt« edMtfca motnega davka. jasa kvarnim» k^iSk» drug«, mto4ot kat vloge, ne «a bi M prefcoflo. D«ge rlofauko« aa d«cm* po »gnan sklepa »lefe aa MeaM raiuo m Jih •bresta^« od do« rlotitr» do dx rodiga. urad« je vmU terak Hi petek ImMn. l*r»6«je m jaarita «e daf^o taak dan, tennnái praa 8. is ML tor od 8. 4« S. papalina. Za T«Un'iatl(' 8. Sf^SSa »dartre poaqfüttiM Alije. posode b «aloiník: Katoliško tl»k