c imp GLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 1. MAREC 1970 LETO IV ŠTEVILKA 3 rž S6i SPREJETE PLANSKE OBVEZNOSTI ZA LETO 1970 DELOVNA ZAVEST JE JAMSTVO ZA URESNIČENJE PRIZADEVANJ V LETOŠNJEM LETU Samoupravnim organom obratov in podjetja kot celote je bil v začetku februarja predložen v razpravo Predlog ,xana za leto 1970, ki je po vsebini obsegal Plan stroškov, delitev planiranih stroškov uprave na Proizvodne obrate in delitev planiranih stroškov programsko razvojne službe za delo po razvojnem programu na proizvodne obrate, nadalje plan delovne sile, Plan delovnih ur in nadur, plan bruto osebnih dohodkov, plan realizacije ter končno plan delitve celotnega dohodka in dohodka. Predloženo gradivo so obratni delavski sveti na osnovi obrazložitve in dokumentacije sprejeli brez bistvenih popravkov. PLANSKA DISCIPLINA to mora v tekočem postov- upoštevani stroški za dela, SE BOLJ DO VELJAVE nem letu priti planska di- Iti jih podjetje opravlja v Pri opravljanju planskih sciplina bolj do veljave kot inozemstvu. Obratni delav-natog pa ni važno samo do- prejšnja leta. ski sveti so predlog zvišali seči planirano realizacijo Predlog za plan stroškov, 22.120 din, znižala pa so oziroma celotni dohodek; to o katerem so delavski sveti ?f_sH9®k’, rLa , ra . TE~' ^ je itrefba doseči tudi v okvi- razpravljali, je znašal za 557.000 dim, kar je obrat ru planiranih stroškov in s celo podjetje 194,372.649 istočasno sprejel tilda za planirano delovno silo. Za- din. V tem znesku pa niso (Nadaljevanje na 2. str.) NA Vlil. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH GRADBINCEV V KRANJSKI GORI I Del naše ekipe na zimskih športnih igrah v Kranjski gori na uradni otvoritvi pred hotelom Prisank beli za izredno konkurenco in napete borbe v vseh disciplinah, Iti so bile na programu, prireditelj Gradis iz Ljubljane za solidno organizacijo, ugodno vreme in pravšen sneg pa sta tudi prispevala svoje, zlasti k temu, da so imeli realne možnosti za uspeh ob tako številni udeležbi tudi tekmovalci z višjimi startnimi številkami. Naše 27-člansko zastopstvo je doseglo v alpskih disciplinah 2. mesto, v skupni uvrstitvi pa 5. mesto, za ekipami SAVA z Jesenic, PROJEKT iz Kranja, ter GRADIS in SLO-VENIJA-CESTE iz Ljubljane. Ozračje je bito napeto že pred otvoritvijo letošnjih iger, saj so favoriti že lani sklenili, da to pot ne prepuste zmage komu drugemu. Prav ogorčena borba se (nadaljevanje na 2 str.) Sprejeti sklepi samoupravnih organov obvezujejo obrate, da opravijo v teku takšen fizični obseg ki ga je možno doseči jj* osnovi obstoječih kaparji Razumljivo je, da r^jetje kot celota,, kakor posamezni obrati, še ribajo s pogodbami zagotovljeno toliko dela, da bi 'popolnoma zasedene J*® razpoložljive kapacitete 24 vse leto. Zaradi tega bodo morale komercialne službe med letom pridobiti toliko montažnih del in prodati toliko naših proizvodov, da bodo planirana predvidevanja glede zasedenosti razpoložljivih kapacitet izpolnjena. Sedanje razmere na tržišču dajejo realne možnosti za dosego tega cilja, seveda pod pogojem primerne delovne angažiranosti odgovornih oseb v podjetju. V dneh od 22. do 22. fe- leč . rekordno število 678 bruarja je na VIII. zimskih tekmovalcev iz 43 sloven-športnih igrah gradbincev v sitih gradbenih in projek-Kranjslti gori nastopalo da- tivmih podjetij. Ti so poster- Delovna zavest je jamstvo 45.3 25.7 9.2 42.4 34.1 31.5 0.7 0.7 (Nadaljevanje s 1. strani) 1,260.000 din. nižjo realizacijo. Z upoštevanjem zahtevanih sprememb so planirani stroški razdeljeni po posameznih Obratih (zaokroženo na milijone din) takole: — CKV Ljubljana — CKV Maribor —■ CKV Koper — Elektromontaža — TEN — Trata — Projekt, biro — Avtopark — Program, razv. služba 0.9 Skupaj 193.8 Na osnovi planiranih stroškov in planiranih stopenj dobička so obratni delavski sveti) sprejeli plan bruto realizacije za letošnje leto v višini 211,070.000 din. poleg tega pa je v planu predvideno še 11,730.000 din realizacije, ki naj bd bila dosežena pri delih v inozemstvu. Planirane stopnje dobička zagotavljajo obratom rentabilno poslovanje, seveda pod pogojem, da bodo poslovali v okviru planiranih stroškov in pri tem dosegli predvideno realizacijo, ki je po Obratih raz-dejena (v milijonih din) takole: — CKV Ljubljana — CKV Maribor — CKV Koper — Elektromontaža — TEN — Trata — Projekt, biro — Avtopark — Program, razv. služba Skupaj — Delo v inozemstvu Vse skupaj TABELA I Obrati Delavci Vajenci Skupaj 3KV Ljubljana 417 125 542 2KV Maribor 252 30 282 CKV Koper 86 10 96 Elektromontaža 365 90 455 TEN , 330 37 367 Irata 389 43 432 Projekt.biro 65 - 65 Avtopark 13 - 13 Razvojna služba 40 - 40 Jprava 120 - 120 Skupaj 2.077 335 2.412 DVI - zahod 195 - 195 DVI - vzhod 10 - 10 Zastop.Alfa-Laval 9 - 9 Vse . -paj 2.291 335 2.626 programsko razvojne službe hodka. Ostanek planirani!1 2.709.859 din. Predvideno je, sredstev iz dohodka V zmeda bo od tega zneska 900 sku 73,774.528 din pa je raz-tisoč din pokrito z realiza- deljen po določilih pravil' cijo te službe, ostanek nika o delitvi dohodka n# 1.809.859 din pa je razde- osebne dohodke ih bruto ljen na obrate po prej opd- sklade. sanem načinu. Po sprejetem pianu j* Način delitve planiranih delitev ostanka dohodka iz-stroškov uprave na proiz- vršena tako, da je za oseb-vodne Obrate, je ostal za ne dohodke namenjeno leto 1970 nespremenjen. 57,542.279 dih ali 78 %, z® Omeniti je potrebno to, da sklade pa 16,232.249 din at> znašajo planirani stroški 22 %. Po pravilniku je si' uprave 5,729.706 din in cer določeno razmerje met predstavljajo v strukturi osebnimi dohodki in sklad planirane realizacije le 2,58 80:20, vendar bo prav go-odstotka stroškov. tovo 2 % planirana rezerv* v skladih že med letom porabljena za kritje povečanih cen materiala in storitev. vr PREDVIDEVANJA TUDI REALIZIRATI Planskih obveznosti, ki s® jih obrati sprejeli, brez truda vseh zaposlenih he W lahko izvršiti. Primerna d®- DELITEV CELOTNEGA DOHODKA Na podlagi sklepov samoupravnih organov so se planirani stroški in realizacija torej delno spremenili, zato se je spremenila tudi višina celotnega dohodka in njegova delitev. Po popravku znaša plani-________________________ rami celotni dohodek pod- lovna zavest vseh delavce1* 49.20 28.00 9.90 46.10 36.00 34.77 4.44 0.76 NOVA DELITEV STROŠKOV PROGRAMSKO RAZVOJNE SLUŽBE V sprejetem planu je v razmerju osebnih dohodkov. Planirani znesek je stalen in se za celo poslovno leto ne spre-za meni, čeprav bi -bili stvarni leto 1970 upoštevana nova stroški ob koncu leta nižji delitev stroškov program- ali višji od planiranih. V sko razvojne službe na pro- takem primeru se za even-izvodne obrate, in sicer ti- tualno pozitivno ali nega-stih stroškov, ki se nanaša- tivno razliko povečajo stro- 0.90 210.07 11.73 221.80 Tj " kritje zakonskih obveznosti jo na čisto razvojno delo. ški TEN in Trate. Montaž- 6643 8lg dta) lkritje ^ Za izvršitev planirane vrednosti proizvodnje (realizacije) je v planu predvidena zaposlitev 2291 delavcev in 335 vajencev, po obratih razporejeno tako, kot je razvidno iz taibele I. Za predvideno število delavcev -po tabeli I je planirano skupno 4,651.372 efektivnih ur, od česar odpade na proizvodne ure 72,73 %, na režijske pa 27,27 %. Razdelitev planiranih ur po obratih pa je izkazana v tabeli II. V prejšnjih letih je veljalo nim Obratom se stroški za načelo, da so montažni programsko razvojno služ-Otarati krili 40 %, obe to- bo vsako naslednje leto vami pa 60 % teh stroškov, znižajo za četrtino, tako da Med montažnimi obrati so bosta tovarni TEN in Trata bili potem stroški razdalje- po preteku štirih let premi v razmerju proizvodnih vzeli vse stroške prdgram-osebnih dohodkov, med to- sko razvojne službe, seveda var nama pa tako, da je pod pogojem, če ne bo med obrat TEN kril 70 %, Trata tem časom osnovana v tej pa 30 % stroškov, ki so od- službi -posebna skupina de-padlH na tovarni. lavcev, ki bo delala izMjuč- Letos pa je po planu no samo za potrebe mon-predvideno, da prevzamejo tažnih obratov, montažna obrati samo 25 %, Med proizvodnima obra-tovamd TEN in Trata pa toma TEN in Trata so stro-75 % stroškov za čisto raz- programsko razvojne vojno delo. Pripadajoči zne- si^be razdeljeni v razmer- jetja 210,070.000 din. V tem pa je prav gotovo zadosth6 znesku pa ni upoštevana jamstvo, da bodo uresmiče' realizacija, to bo dosežena na vsa predvidevanja. I*' v inozemstvu, ker se ta ob- vršit ev planske naloge * ravnava ločeno tudi v fi- okviru -planiranih kazaliU' nančnem knjigovodstvu. kov zagotavlja vsem delaV' r, Po planu stroškov za vse cem 100 % izplačilo osebni® iw Planira- ob13*6 znašajo sredstva za dohodkov po veljavne** dosego -planirane realizacije pravilniku, poleg tega V 128,7116.113 din ali 61,27 % tudi gibljivi del osebnih m celotnega dohodka. Po od- hodkov v poprečni višin* bitku teh stroškov od ce- 2,5 enomesečnega osebne^* lotnega dohodka ostane še dohodka. Izpolnitev piah1' 38,73 % ali 81,353.887 din ranih poslovnih -rezultati** dohodka. Od planiranega pa bo možno doseči le dohodka je predvideno za vestnim izpolnjevanjem d*- lovnih dolžnosti vseh z®' poslenih, dobro organ izad' jo deda in predvsem z z®' vestnim varčevanjem. A. B* godbenih obveznosti pa 935.540 din, kar znaša skupaj 9,32 % planiranega do- TABELA II sek, ki odpade -po taki de- jU dejanske angažiranosti litvi na montažne obrate, je kapacitet. Na osnovi take med njilmi potem razdeljen deUlfcve odpade za leto 1970 TEN 83,53 %, na Trato IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 2750 izvodih. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni. urednik Aleksander Perdan. Tisk Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani na pa 16,47 % stroškov za čisto razvojno delo. Navedeni način delitve bo ostal na osnovi sklepov samoupravnih organov v veljavi, tudi za vsa prihodnja leta ob pogoju, da se angažiranost kapacitet programsko razvojne službe ugotavlja vsako leto posebej. Za leto 1970 znašajo skupni planirani stroški Efektivne delovne ure Proizvodne Režijske Skupaj - CEV Ljubljana 703.000 136.000 839,01 - CEV Maribor 417.000 101.000 518.0< - CEV Koper 151.800 30.200 _ 182.0< - Elektromontaža 597.310 144.69.0 V 742.0* - T EK 429.670 223.330 653-° - Trata 511.650 272.350 784.0 - projekt.biro 97.000 "32.000 129-0 - Avtopark 18.570 5-030 23-6 -r Razvojna služba 19 • 309 66.549 85.8 - Uprava - 234.474 234.4 . Skupaj 2,945.309 1,245.623 4,190.9 - DVI - zahod 413.800, 6.200 420.0 - DVI - vzhod 19.600 3.500 23.1 - Zastop.Alfa-LavaJ 4.396 12.944 17-3 Vse skupaj 3,383.105 1,268.267 4,651*3 DELO ORGANOV UPRAVUANJA V FEBRUARJU ProSnji sindikalne organizacije za dotaciji v zvezi z obdaritvijo zaposlenih žena ob 8. marcu in udeležbo našega moštva na športnih igrah g- d-bincev je UO s priporočilom predložil v odobritev CDS. Osnutek pravilnika o štipendijah je UO sprejel in ga prav tako predložil CDS. Na pobudo strokovnega kolegija je UO predlagal CDS spremembo 14. člena pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov s tem, da se določi povračilo stroškov za 1 km vožnje v naslednji višini: • do 1000 ccm — o,70 din S od 1000 do 1300 ccm — 0,90 din • nad 1300 ccm —1,10 din CENTRALNI DELAVSKI SVET se je sestal 10. februarja ter razpravljal in sklepal o naslednjem: Ker čez nekaj mesecev poteče doba 4 let, za katero Je bil imenovan glavni direktor, se delovno mesto glavnega direktorja ponovno razpiše. Za izvedbo postopka Je CDS imenoval razpisno komisijo. CDS je v nadaljnjem obširno razpravljal o rezultatih inventurnega popisa in sprejel predloge UO o odpisu določenih terjatev o rezerviranju sredstev za dvomljive terjatve, o viških in primanjkljajih, o planu stroškov poslovanja in o planirani bruto realizaciji za tekoče poslovno leto ter ustrezne predloge UO sprejel in potrdil. CDS je sklenil, da podjetje kupi 20 stanovanj tipa Marles in jih dodeli tistim prosilcem, ki Jih je določila komisija za družbeni standard in stanovanj- čira 7fl(iPVP Sindikalni organizaciji Je dodelil dotacijo 16.000 din za obdarovanje pri podjetju zaposlenih žena ob 8. marcu, za nastop na zimskih športnih igrah gradbincev pa 20.000 din. O osnutku pravilnika o štipendijah bodo pred dokončnim sprejemom razpravljali Se vsi ODS. Po predlogih ODS obratov Trata in TEN se spremeni pravilnik o dodelitvi osebnih dohodkov s tem, da se v obeh obratih razna fizična dela glede na strokovno zahtevnost razporede v 12 kategorij in določijo naslednje postavke (v točkah za eno uro efektivnega dela): I. kategorija 4 n. kategorija 4,15 Ut. kategorija 4,30 IV. kategorija 4,60 V. kategorija 5 VI. kategorija 5,30 VII. kategorija 5,65 vm. kategorija 6 IX. kategorija 6,50 X. kategorija 7 XI. kategorija 7,50 xn. kategorija 8,10 Ta kategorizacija oz. ‘določitev postavk je v skladu s se-danllmit urnimi postavkami v TEN, hkrati pa Je s tem ustvarjena skladnost v obeh proizvodnih obratih. CDS je nadalje sprejel predlog UO o določitvi povračil stroškov za uporabo osebnih avtomobilov, kar velja za vožnje, opravljene po 20. februarju. J?!?:. H? 1® OBRATNI DELAVSKI SVETI so obravnavali predvsem inventurni ponis ter plan stroškov in realizacije za tekoče leto. Poročila o rezultatih popisa So sprejeli in Jih potrdili. Prav tako so potrdili predložene plane stroškov in bruto realizacije — z nekaterimi spre- februarju sejah vsi organi upravljanja v Podjetju. Razpravljali so predvsem inventurnem popisu ter Planu stroškov in realizac e za tekoč^i poslovno leto. UPRAVNI ODBOR Se Je ^sestal 9. februarja. Razpravljal je o poročilu komisije11 Za delovna razmerja Slede razpisov nekaterih vodil-hih delovnih mest. Po prispelih Prijavah Je na predlog komisije “henovarza direktorja prodaj-no-projektivne službe Stanka Kolbezna, dosedanjega vršilca lolžnosti. na tem delovnem mestu, za' direktorja nabavne služ-be pa prav tako dosedanjega vršilca te dolžnosti — Rozalijo Tomec. Za razpisano delovno °iesto pomočnika glavnega direktorja ni bilo prijav in bo Potreben nov razpis. O inventurnem popisu Je Poročal Alojz Kamin, o pregledu dvomljivih, spornih, neizterljivih in zastaranih terjatev pa Alojz Kosi. Po razpravljanju o posameznih podatkih le UO-odobril poročili in sprejel za CDS predlog, da se odpišejo nekatere neizterljive terjatve iz prejšnjih let, o katerih so že odločila sodišča (Zavod §a stanovanjsko izgradnjo, Skopje) ali so neizterljive zaradi stečaja (Novogradnje, Tržič) ož. da se rezervirajo sredstva ^t-za terjatve, ki so dvomljive, ker stečaj še traja 'Tehnograd) ali pa redna llkvi-Paoija še ni končana (PZ Avtokracija). V zvezi s tem kaže Razmisliti o ustanovitvi centralnega fonda za poslovni riziko. •formiranje in uporabo naj ure-01 Poseben pravilnik. Pri popisu materiala so bili “goto vij eni v nekaterh skla-dlsčlh določeni viški oz. primanjkljaji, ki so nastali predvsem zaradi zamenjav pri izdajanju iz skladišč, pomanjkljive dokumentacije, nepravil-knjiženj itd. V zvezi s tem j® UO pohvalil skladiščne služil® obratov Maribor in Elektro-™ontaža, enote v Slov. Konji-r*® to livarne v Ivančni gorici, I* imajo poslovanje urejeno, ”toglm pa izrekel opomin; Juadiščna služba obrata CKV Ljubljana pa mora dati do-2?too pojasnilo o nastalih vi-to primanjkljajih. Morda o kazalo ustanoviti stalno in-1, btorno komisijo, o čemer bo u *e razpravljal. n ° Planiranih stroških in pla--d realizacije za tekoče leto je rt°:.°cal Aleksander Remec, po-i.„‘ke o tem prinaša Glasnik v la °?nem ®l£mku. UO je skleni-1?: da .se tako plan stroškov za »,I«0 kakor tudi plan bruto vJJitohciJe — s popravki, spre-On?1 na seJah posameznih — sprejme in predlaga v končno potrditev. «nakupu in oddelitvi sta-k°vanj socialno šibkim članom lfM< va Je poročal Anton an. Komisija za družbeni Sg?bdard m stanovanjske za- Aas aS v, v Je sprejela 20 prošenj, od-lav« 1® pa Komisija pred-Man nal,:uP 20 stanovanj tipa Disvi , Manjkajoča sredstva po 8am£?®unu naJ zagotovijo po-račll?nl obrati po zaključnem PrM?u za Preteklo leto. UO Je 6^ožuk£5sWe spre3el ln 88 Rrml?vnl direktor Stanko ihattvlPalt J® poročal o proble-toriir v zvezi z nabavo radia-njihi1 vprašenje, ki je v zad-in h‘etlh postalo zelo pereče toeiV toeba najti čimprej pri-®^do rešitev. membami, Id so Jih predlagali ODS obratov Trata, Maribor in TEN. V nadaljnjem še nekaj važnejših sklepov posameznih ODS. CKV LJUBLJANA Od monterjev, ki tatvin orodja ne prijavljajo milici, bodo zahtevali plačilo odškodnine za ukradeno orodje. Stanku Mraku, ki se je ponesrečil pri delu in postal 12 %-n invalid, se odobri odškodnina v enkratnem znesku 12.000 din glede na to, da zavarovalnica v tem primeru zavarovalnine ne prizna. Pavlu Lovrenčiču, Ivanu Lackoviču ln Antonu Novaku, ki so že dalj časa v bolniškem staležu, se izplača enkratna denarna pomoč po 500 din. Rudiju Pettauerju, ki se je nedavno upokojil, se odobri odpravnina 1500 din. ELEKTROMONTA2A Potrdi se odpis materiala v skladišču v Slov. Konjicah v vrednosti 6064,91 din ln v skladišču v Ljubljani v vrednosti 7271,29 dinarjev. Pritožbi Janeza Logarja m Franca Speča glede osebnih dohodkov se zavrneta. Stanetu Petriču se povrnejo stroški tečaja za varjenje v znesku 900 din, Francu Torkarju pa stroški šolanja na TSS, vendar šele po opravljenem izpitu. CKV MARIBOR ODS je sprejel plan stroškov za leto 1970 s spremembo, da se za zaščitna sredstva namesto 58.200 din predvidi 70.300 din. Potrdi se pravilnik o štipendiranje s tem, da vsako vlogo obravnava ODS. Povrne se šolnina Tonetu Tomincu, Francu Horvatu, Otu Cafuti in Francu Lešniku. Odpiše se razno orodje in v zvezi s tem povrne Stefanu Dreisibnerju že plačana odškodnina 122,05 din. Odpiše se orodje, ki je zaradi posebnih pogojev na gradbišču zmanjkalo Francu Stum-bergerju, Jožetu Zupančiču in Djuru Radjellču, zavrneta pa se podobni prošnji Franca Avgu-štlnerja in Ivana Muršiča. Frideriku Doklu, ki odhaja iz podjetja, ODS odobri odplačilo kredita v treh obrokih v času 18 mesecev s plačilom obresti. ODS je imenoval posebno komisijo za ocenitev dela pripravnika Ing. Edvarda Fabijana. ODS je nadalje odobril denarno pomoč nekaterim šport-nm in drugim organizacijam. Franca Stumbergerja pa Je za uspešno vodenje dela v IMV v Novem mestu nagradil s 1600 din. CKV KOPER Zaradi povečanega obsega del se nabavi še en tovorni avto. Sprejme se pravilnik b štipendiranju. Zaradi zelo kratkih rokov za dovršitev nekaterih objektov je ODS sklenil, da morajo delavci obrata delati tud: ob prostih sobotah, po potrebi pa tudi v popoldanskem času ln ob nedeljah. TEN ODS je sprejel organizacijsko shemo obrata. Potrdil je plan realizacije za leto 1970 s tem, da se planira 25 milijonov dinarjev za Jaki tok in 11 milijonov dinarjev za šibki tok. Tehnično vodstvo se zadolži, da na naslednji seji poroča o perspektivnem razvoju TEN. Francu Zupančiču se dodeli posojilo za stanovanje v znesku 30.000 din, Rudolfu Radovanu pa drugo posojilo 6000 din, s tem da se določi za drugo posojilo taka odplačilna doba, da obroki za odplačilo obeh posojil ne bodo presegali 300 dinarjev mesečno. TRATA Plan stroškov je ponovno temeljito pregledati, ker nekateri stroški niso realno porazdeljeni, zlasti v livarni Ivančna gorica. ODS je imenoval posebno komisijo za ocenitev dela pripravnikov. Po predlogu komisije za osebne dohodke je ODS sklenil, da se število točk za posamezne kategorije poviša za 6,6 %, če bo ta sklep potrdil še CDS. SKUPNE SLUŽBE Pavli Godec, Rihardu Mahkovcu in Frideriku Petriču se odobri enkratna pomoč po 500 dinarjev, ker so bili več kot 3 mesece v bolniškem staležu. PROJEKTIVNI BIRO Za oštevilčenje knjig naj se uvede sistem dvojnih kartic, ločeno za strojno in elektro-stroko. Do naslednje seje naj komisija pripravi poročilo o izločitvi knjig ter predlog za novo oštevilčenje. Tuje strokovne revije morajo krožiti od uslužbenca do uslužbenca. Ing. Kranjc sestavi seznam tistih, ki morajo revije redno dobivati na vpogled. Lojzki Herodež in ing. Miklavžu Kržanu, ki sta bila dalj časa na bolniškem dopustu, se odobri enkratna pomoč po 500 dinarjev. Ing. Kranjc poroča o nedokončani proizvodnji iz leta 1969, katere vrednost znaSa 476.301 din* vrednost odpisanih nalog pa cca 30.000 din. ODS zadolži ing. Gažarja, da v enem mesecu poroča o ureditvi arhiva matric. G. K. »A/VW'AAA/WWyWWyVVAA/WWVVW\AA^yWWWVW'>V — Jaz vem, da bi mojo najbolj, presenetil, če bi prišel iz službe domov še kolikor toliko trezen ... Tudi iv našem podjetju posvečamo prireditvam ob 8. marcu — dnevu žena — vsako leto precej pozornosti Posebno je treba pohvaliti organe delavskega samoupravljanja, ki vedno odobrijo potrebna denarna sredsitva za to priložnost, tako letos 16.000 din, s čimer bo na vsako članico naše delovne skupnosti pripadlo 50 din za kosilo to praktično darilo. Lansko leto je ibilo praznovanje za vse naše v Ljubljani zaposlene ženske v hotelu “Slon«, kjer so imele skupno kosilo. Letos pa so predstavniki vseh sindikalnih odborov 1MP iz Ljubljane, Trate, Ivančne gorice, Kopra to Maribora na skupnem sestanku sprejeli sklep, da žene v petek, 6. marca, delajo samo do 11. ure, nato pa odidejo na kosilo po posameznih obratih. Razen tega pa bo vsaka dolbila tudi praktično darilo. Upajmo, da 'bodo žene ob novem načinu praznovanja bolj zadovoljne kakor lansko leto, ko je Ibilo na ta račun precej kritike, in da jim bo ta dan ostal še dolgo v lepem spominu. yVWWVWW\AA/WVWWWWVWVWWWWVWWWS/V Pri tem je treba še poudariti, da med našima predstavniki v ndbemi izmed disdlpilin na letošnjih športnih igrah md bilo dis-kvalifikacij, kar tudi ni od muh. KVALITETA IN (Nadaljevanje s 1. starani) smo vsega tri predstavnike celo ena inženirka le bdi za naše moštvo naj-je -pričela že v četrtek — v skupim moških do 33 let, smo že pri tekih, uspešnejši. Na sporedu je za »zeleno mizo« na sestan- ki so med 32 tekmovalci nimo, da je naša bil veleslalom in dosegli ku tekmovalnega komiteja dosegli na 6km dolgi progi: ekipa (Vauhnik, HrfL. smo prav izredne rezultate, z vodji ekip vseh nastopa- Jože Vauhnik 18. mesto, Lesjak) dosegla v Najbolj napeta je bila jočih podjetajj, ko je bilo Rihard Hribar 28. mesto in panogi tekmovanja, J® bomba v skupini moških od opravljeno tudi žrebanje Maks Memšnik 29. mesto. V bila na sporedu v Cr p do 40 let. Proga je vodl-tekmovalcev po grupah za skupini moških nad 33 let — štafetnem teku 3 v, lu izpod »S« do dna Brsni-vse discipline. Mnoga pod- in žensk v tekih sploh ni- — 8. mesto med 11 eF ne. Dolgo časa je s startno jetja so imela na tem se- smo nastopili, samo Slove- i« številko 7 vodil znam Mi- stamku kar po več predstav- nija-ceste npr. pa je v te- PREPRIČLJIV A Z5j van Lakota iz SAVE, nato nikov, ki so na nešrtevilnih kih nastopilo s 5 tekmoval- V VELESLALOM Pa ga je tik pred kancem vmesnih glasovanjih o do- kamni, med katerimi je bila Drugi dan tekmoval w —- sitartalo je 71 tekmoval-polniitvi in izpopolnitvi tek- — za celo sekundopre- movialmh pravil in o celi <■ magsOnaš ing. Janez i>arec vrsti na videz malenkostnih g Stein^ 56 ter za- sklepov skušali čez dm in , ^1* aPiiKf-R---- ^ P™ ^ 2610 streli okohvogala pribo- 1 *** ■ topešna sta bila tudi ing. Tudi največji optimisti so se v tekih uvrstili na niso pričakovati, da bo le- vidna mesta, tošnja prireditev tako mno- Doseženo 5. mesto v skup-žična in hkrati tako koali- ni uvrstitvi ni neuspeh — tetna, saj so bila mnoga nastopilo je 43 podjetij iz podjetja zastopana celo z vse Slovenije. Konkurenca dolgoletnimi državnimi in je bila izredna. O neuspehu slovenskimi reprezentanti v lahko govorimo samo pri vseh disciplinah, ki so bile naših tekačih, ki pa prak-na programu. Poročevalec tično v taki eliti več niso RTV Ljubljana je zapisal: mogli kaj doseči. Vsekakor »To je največja smučarska pa je po drugi r^ani za nas prireditev v zgodovini slo- uspeh osvojeno ekipno dru-venskega smučanja...« go mesto v alpskih discipli-Letošnji prireditelj Gra- nah, v eliti smučarjev, dis iz Ljubljane je izvedbo V Kranjski gori je bilo prepustil SK Jesenice, ki je sklenjeno, da prevzame or-težko vendar zadovoljivo ganizacijo prihodnjih zim-opravilo zaupano mu nalo- skih športnih iger naše go. Splošna ocena strokov- podjetje. Izkušenj imamo njakov in vseh, ki to zvrst dovolj in upamo, da bomo športa poznajo,. je izredna, to zaupano nam nalogo do-Tudi naši 'redstavniki so bro opravili, poskrbeli za nekaj za nas Če pa bomo ponovno ho-ugodnih in nekaj neugod- teli seči po najvišjih mestih nih presenečenj, vendar so v tekmovanju, bomo mora-v celoti vsi zadovoljili, saj li pripraviti tudi dobro eki-so se športno borili za ugled po, ki nas bo zastopala. Da našega kolektiva. bomo natančnejši: poskrbe- Gorenjci so hoteli za vsa- ti bomo morali za nove moko ceno zmagati. Izkušnje či v tekaški disciplini pri iz preteklega leta, ko je moških in za nas popolno-zmagalo IMP, so bile povod ma novo tekaško ekipo pri za skrajno angažiranje, ki ženskah, se jim je tudi obrestovalo. Upamo, da bodo vsi, ki SAVA Jesenice je po pre- so voljni tekmovati in vo-sledku enega leta zopet diti priprave ter prevzeti osvojila prvo mesto in pre- nase tudi vse organizacij-hodni pokal, vendar največ ske odgovornosti, imeli do-po zaslugi svojih izrednih volj razumevanja pri vod-tekačev, ki so navrgli naj- stvu podjetja, pri samo-več točk in s tem tudi ekip- upravnih organih in pri ho zmago. Pri tem naj po- vseh, ki na to lahko povem, da je SAVA angažira- sredno ali pa neposredno la, najboljše jeseniške teka- vplivajo. Prepričani sme, če in jih poslala že v za- da bomo 1971 vzorno začetku zime na skupne pri- stopali naš kolektiv kot prave na Pokljuko. Podob- športniki in kot organiza-ve so trenirali letos vsi, ki tor ji. M• D. prizorišče nedeljskega slaloma na Podlesu — v ospredju ing. Rudi Ceršak v drugem teku sredno — tarča raznih pred- $|j tekmovalnih prizadevanj, ki t ||l jim površni in neizvedeni Ul opazovalec pogosto ne bi 1 razumel daljnjega cilja in g namena... Kaže, da potrebujejo mnogi naši boljši smučarji za odhod od doma uradni potni nalog kot dokazilo pri svojih boljših polovicah, Tako so bili mnogi člani ekipe v tekmovalnih dneh nenadoma obiskani od svojih soprog, kajti predsednik sindikata ni imel formularjev za službena potovanja in je tako večina odšla od doma brez običajnih »dokazil«. TEKAČI —SLABA TOČKA lili* NASE EKIPE 1 Borbe so se pričele že 1 pred uradno otvoritvijo iger 3 — v -petek popoldne, ko so bila na sporedu tekaška tekmovanja. Prav ta disciplina pa je bila tudi slaba točka naše ekipe in prav tu smo zapravili eno izmed medalj. 'Za ilustracijo naj povemo, da smo v tekih osvojili vsega 75 točk, naši neposredni konkurenti pa: SAVA 375, PRPJBKT 371, GRADIS in SLOVBNIJA-CESTE pa po 350. Imeli START Naš Boris Kobal, znani smučarski učitelj (nekateri pravijo, da Je že profesor) Je v Kranjski gori uspešno negiral sklep, ki bi izviral iz neke izjave K. Schranza, Le-ta je namreč (podatek je iz novolzišle knjige Heinza Prilllerja: Karl Schranz sto-ry) po nekem smuku v KitzbOhlu, ko se je precej slabo plasiral, izjavil: »... Nič čudnega, saj sem tudi vozil kot kak smučarski učitelj ....« Boris pa je v Kranjski gori vestno in dobro opravil nalogo fotoreporterja za naš Glasnik, bil Je trener in tehnični vodja naše ekipe, zasedel pa je tudi lepo 5. mesto v veleslalomu. Ing. Janez Šarec po sobotni zmagi v ti ekipi stregel pri večerji sel sam Sef strežbe osebno. Ob površnem poslušanju rezultatov pri razglasitvi je namreč zamenjal Šarca s Schanzem. Športna strokovnost šefa strežbe v smučarskem letovišču! Neuradno Naši inženirji Šarec, Ger, Sak in Naglič so veljali za favorite v veleslalomu in so svoj sloves na tekmovanju tudi opravičili. V soboto dopoldne so svoje smuči vestno namazali ln se s sedežnico odpeljali na »S«. Zato da bi maža ostala nedotaknjena dostar-terjevega »smuk«, so se peš napotili s smučkami na ramah do starta, ki Je bil nekoliko pod »S«. -Dobro poučeni« gledalci pa so to komentirali takole: ... Kako pa bodo tile tekmovali, Ko se še z es-a ne upajo zapeljati.... Nismo imeli priložnosti slišati Komentarja teh gledalcev po zaključku temo-vanja... • • * V ekipi IMP so bili Mariborčani ob večerih vedno zelo družabni in bolj veseli kot Ljubljančani, ko so se med seboj pravzaprav šele spoznavali... V tem so nekateri videli dokaz boljšega delovanja sindikata v mariborskem obratu. Iz uvoda k letošnjem tekmovalnem programu: Gradbinci Slovenije se letos že osmič srečujemo na tradicionalnih rimskih športnih igrah. Letne in zimske športne igre postajajo vedno bolj pomembne v gradbeništvu Slovenije. Vsakoletna srečanja so: • dokaz vztrajnosti, poguma in borbenosti gradbincev; • potrdilo, da imamo v naših samouprav- nih organih in vodstvih sindikalnih podružnic ljudi, M se zavedajo, da je razen fizičnega ali umskega dela potrebno našim delavcem tudi razvedrilo in rekreacija; in končno, športna srečanja gradbincev so tudi most med gradbenimi podjetji, ki jev današnjih časih še kako potreben. .J fcategorija od 33 do 40 let: Labota (2.), Ing. Šarec ln Stupar KAKO PREVERITI OSEBNI DOHODEK, IZRAČUNAN BITKA S ŠTEVILKAMI IN ko Izmaličen priimek enkrat za vselej, torej za eno leto, zapomnjen v spominu kartice. 80 SEKUND ZA OBRAČUNSKI LIST Operaterka nato vtipka podatke v postavke 09 — Osebna bruto uma postavka —vin-10 — Osebna neto uma postavka, postavka M — Neto vrednost točke — se izpiše avtomatično, postavka 12 — Datum izstopa z dela — se mora po potrebi ponovno vtipkati Itd., vse: do postavke 58 — Izplačano. Kljub temu, da operaterka in delno računalnik sproti" kontrolirata pravilen vnos podatkov, skuša operaterka še enkrat sproti s hitro vizualno kontrolo ugotoviti, če je morda kje napravila napako. Računalnik nato potisne kartico Iz jaška in izpiše na izplačilno listo zaporedno številko, evidenčno številko delavca, šifro občine bivanja, podatke iz postavk 38 — Bruto OD — SKUPAJ, 46 — Neto OD n in 58 — Izplačano. Ves ta postopek od trenutka, ko je operaterka vtipkSla šifro stroškovnega mesta in evidenčno številko delavca, traja poprečno 80 sekund za operaterko, ki ima pri knjiženju po tem programu od 5 do 10 ur vaje ali dejanskega knjiženja. Tu bi še posebno rad opozoril vse, ki še niso videli operaterk pri delu, da to hitrost primerjamo s številom morebiti sproti neugotovljenih napak! SEDAJ PA PAZLJIV SPREHOD MED ŠTEVILKAMI Zdaj pa še enkrat na kratko preletimo vsebino obračunskega lista. -Uvodoma naj omenimo, da je treba obračunski list pregledovati vodoravno po vseh 3 kolonah in da so vsi odtegljaji in drugi stalni odbitki od OD zaradi boljše preglednosti vedno izpisani v rdeči barvi. Podatki o neopravljenih delovnih urah (dopusti, boleznine) se nahajajo v postavkah od 14 do 20, seštevek teh ur pa je prikazan v rubriki 21. V postavkah od 22 do 27 se nahajajo podatki o izvršenih delovnih urah in nadurah, njih seštevek pa se nahaja pod postavko 28. Različne vrste bruto OD so razvidne v postavkah od 29 do 37, pri čemer se tako imenovani dobiček nahaja v postavki 34 — Bruto OD — splošna delitev po Februarja so vsi delavci, zaposleni v obratih: CKV Ljubljana, CKV Koper, Elektromontaža, TEN, Trata z livarno v Ivančni gorici in Skupne strokovne službe (razen vajencev) dobili v izplačilnih vrečicah poleg denarja in starih obrazcev tudi nov obrazec »obračunski list osebnih dohodkov«, na katerem so jim v oddelku za knjiženje PRVIČ NA RAČUNALNIKU SIEMAG-DATA OBRAČUNALI OSEBNE DOHODKE za obdobje od 1.1. do 20.1.1970. Obračunavanje osebnih do-njihovo izračunavanje na raču- Siemag — Data brez obleke hodkov na računalniku bo za naprej stalno, zato je prav, da ga pobliže spoznamo. Ker je bilo o samih pripravah za obračun OD na Dati in delu, vloženem v te priprave in praktično testiranje programa, že nekaj napisanega v eni zadnjih številk Glasnika, bi se tokrat omejil na dokumente, ki jih uporabljamo pri obračunu podatkov In knjiženju OD ter na samo vsebino obdelave izvirnih podatkov. TUDI ROČNO IZRAČUNAVANJE BO DELOMA SE POTREBNO Zaposleni v oddelkih za obračun osebnih dohodkov bodo pri svojem delu v bodoče časovno razbremenjeni, zato pa se bo od njih zahtevala precejšnja natančnost pri vpisovanju podatkov v obrazec »zbirnik podatkov za obračun osebnih dohodkov«, kamor se poleg evidenčne številke delavca in stroškovnega mesta vnašajo še podatki o raznih vrstah ur In nadur, dodatku na stalnost, presežku norme, terenskem dodatku itd. — skratka podatki, ki iso skoraj nujno različni od meseca do meseca, ter bi bilo VPRAŠANJA— ODGOVORI SODNA IZVRŠBA IN OSEBNI DOHODKI Vprašanje Občinsko sodišče je dostavilo podjetju Izvršilno dovolilo zoper določenega deavca z nalogom, da znesek, ki je predmet zahtevka, odbije od delavčevih osebnih dohodkov In ga nakaže zahtevajoči stranki. Podjetje Je tako tudi storilo. Prizadeti delavec pa se huduje, češ da mu podjetje brez njegove privolitve ne bi smelo odtegniti dela osebnih dohodkov, ker da je izvršba neutemeljena in zahteva, da mu podjetje odtegnjeni znesek vrne. Ali je njegova pritožba utemeljena? Odgovor Izvršilno dovolilo sodišča pomeni prisilno Izterjavo dolga na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga, sodnega sklepa ali sodbe. Običajno se glasi na rubež gotovine (osebnih dohodkov) ali tudi drugih premičnih stvari. Ker gre za prisilno izterjavo, se izvrši brez privolitve in tudi proti volji zavezanca. Podjetje, ki je prejelo tak izvršilni sklep sodišča, mu Je dolžno ugoditi brez ugovora in odtegniti delavcu osebni dohodek do 1/3 (v primru, da gre za preživnino, celo do '/«) pri prvem naslednjem izplačilu osebnih dohodkov in odtegnjeni znesek nakazati zahtevajoči stranki. Ce tega ne stori, Je v nevarnosti, da bo moralo plačati zarubljeni znesek Iz svojih sredstev. Pri tem podjetje ni dolžno in tudi ni upravičeno raziskovati, ali Je zahtevek utemeljen ali rie, še manj pa čakati na privolitev prizadetega. >> Zoper izvršilno dovolilo bi delavec lahko uspešno ugovarjal samo v primeru, če bi dokazal, da je dolžni znesek plačal, še preden Je bilo Izdano izvršilno dovolilo. Za take ugovore pa Je pristojno izključno sodišče, ki je Izdalo Izvršilno dovolilo. Zato Je vsako zatrjevanje pri podjetju, da Je lzvršča neutemeljena, odveč ln neprimerno. Obrniti se Je treba na sodišče ln doseči vrnitev plačanega zneska od tistega, ki ga Je sprejel. ODGOVORNOST IZ GARANCIJE IN ZARADI SKRITIH NAPAK Vprašanje Podjetje je dobavilo in montiralo drugemu podjetju cisterno za mazut. Ta cisterna pa je po nekajmesečnem obratovanju začela puščati in se Je mazut razlil skozi kanalizacijo v reko. Onesnaženo je rečno obrežje, zato je pričakovati odškodninski zahtevek oziroma zahtevek, da se obrežje očisti. Kdo bo nosil stroške oziroma plačal odškodnino? Odgovor Naše podjetje največkrat hkrati z montažo prevzema tudi obveznost dobave razne opreme (kotli, cisterne itd.). S tem v zvezi podjetje v pogodbah, ki Jih sklepa z Investitorji — naročniki, prevzema garancijsko obveznost za vse naprave, ki jih instalira, običajno za dobo 2 let. Za opremo, ki Jo dobavlja kot izdelek drugih proizvajalcev in v katero spada na primer tudi cisterna, pa Jamči le za dobo, za katero Jamči tudi proizvajalec sam. V vsakem primeru se garancijski rok določi s pogodbo. Običajno znaša garancijski rok za opremo le 6 mesecev, če ni drugačnega dogovora. Garancijska obveznost se začne, ko je investitor objekt prevzel. V tej dobi podjetje Jamči za vse pomanjkljivosti in Jih mora odpraviti na svoje stroške ter odgovarja tudi za morebitno škodo, ki bi iz tega nastala. -Skoda je v posameznih primerih lahko zelo visoka. Seveda pa bi Imelo podjetje, če bi škoda nastala še v garancijskem roku, regresivni zahtevek zoper proizvajalca, vendar le, če bi se ugotovila tovarniška napaka. S tem v zvezi je odgovornost za skrite napake. Skrite napake so tiste, ki se ob nabavi nekega predmeta' kljub strokovnemu pregledu ne dajo ugotoviti, pojavijo pa se pozneje ob uporabi. Po 151. splošni uzanci mora kupec, če si hoče zagotoviti določene pravice za- radi skritih napak, brez odlašanja ugovarjati pri prodajalcu, brž ko Je napako odkril. Vendar kupec ne more več ugovarjati skritih napak, ko poteče S mesecev od prejema blaga. Ce torej podjetje nabavi neko opremo, je dolžno takoj ob prevzemu opraviti strokovni pregled oziroma zahtevati atest pristojnega organa. Ce se pozneje v roku 8 mesecev pojavi kaka napaka, jo mora nemudoma sporočiti prodajalcu, ki v tem primeru za napako odgovarja. Brez učinka pa bi bilo tako sporočilo, če bi se napaka pojavila ali bi jo kupec opazil šele po 6 mesecih od prejema. Odgovoriti na gornje vprašanje Je torej mogoče za sedaj le v tem okviru, saj Je pravilna odločitev odvisna od cele vrste okoliščin, ki Jih Je treba še natančneje ugotoviti. G. K. nalniku z ozirom na sistem magnetnih kartic dražje in tudi dolgotrajnejše od ročnega izračunavanja, saj bi morali skoraj pri vsaki postavki iz zbirnika menjavati programske kartice, na katerih so zabeleženi ukazi računalniku. Zdaj pa si na kratko oglejmo sam potek obdelave podatkov o osebnih dohodkih, prejemkih in odtegljajih za posameznega delavca. V računalniku tečeta med obdelavo podatkov o OD dva obrazca, in sicer na levi izplačilna lista, na desni pa obračunski list osebnih dohodkov, ki predstavlja osnovo nadaljnjim izpisom podatkov. V spomin računalniku so ob začetku obdelave podatkov v OD za delavce posameznega obrata (stroškovnega mesta) vnešeni podatki o mesecu in letu, za katerega poteka obračun, enomestna šifra obrata, odstotek prispevkov od bruto osebnih dohodkov in neto vrednost točke, medtem ko je faktor 1,25 za nadure vnešen že s programskimi karticami. Operaterka — preden vnese magnetno kartico, vtipka tro-mestno šifro stroškovnega mesta in evidenčno številko delavca. Nato vrže kartico v jašek — čltalec kartic — tako, da le-ta najprej prebere n. stran kartice, na kateri so zapomnjeni poleg šifre obrata in evidenčne številke delavca tudi vnaprej določeni kumulativni podatki o urah in dohodkih delavca. Citalec kartic primerja šifro obrata s prvo številko vtipkane tromestne šifre stroškovnega mesta in zapomnjeno evidenčno številko z vtipkano evidenčno številko delavca. Ce so številke v popolnosti enake, jašek sprejme kartico in prenese že zabeležene kumulativne podatke o urah in dohodkih delavca v spomin računalnika. Nato operaterka obme kartico in ponovi se primerjava številk. Ce je tudi tu vse v redu, izpiše računalnik na obračunski list avtomatično podatke k postavkam, ki nosijo številke od 01—08 (glej obračunski list). Vsi ti podatki se namreč že nahajajo ali v spominu računalnika ali kartice. Tu naj omenim neljubo možnost, da se bo komu na obračunskem listu lahko celih dvanajst mesecev izpisoval »malce spremenjeni« priimek, to pa zato, ker je ta- PO NOVEM SISTEMU Časom Uspehu. Postavka pri 38 je seštevek podatkov iz postavk 29— «. podobno Je podatek v postavki 48 seštevek podatkov iz »ostavk 41—45. Monterji lahko »rekontrtollrajo zneska, ki izvijata iz pravice do terenskega dodatka in razlik za nočnine, ** postavk 47 in 48. V odtegljajih po spisku I {Postavka 54) se skrivajo odtegljaji za odplačila posojil, plačilo računov, malice, orodja, najemnine itd., v odtegljajih po •Pisku n (postavka 55) pa odtegljaji za občinski samoprispevek, blagajno vzajemne pomoti. članarino ZKS itd. Postavko ■J tvori odtegljaj na račun sindikalne članarine. Vsota vseh * vrst odtegljajev (53—56) je Sbrana pod postavko 57 — Sku-P»1 odtegljaji. Delavec bo običajno najhitreje kontroliral izplačani znesek, če bo primeriti število ur pod postavko 13 " Možno število delovnih ur — * številom 182 ur, na katerem “»tirajo točke iz Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ce je število v tej rubriki manjše od ‘82 ur, potem bo zaslužek za ** mesec ustrezno manjši in °bratno. ZAMUD NISO KRIVI »TISTI PRI STROJU« Po končanem obračunu OD Ja vse delavce določenega obrate da operaterka z udarcema na ustrezni tipki računalniku ukaz, da sešteje izplačilno listo, vnese nove programske kartice za izpis podatkov, ki se nanašajo na vse delavce obrata, nakar sledi izpis seštevka podatkov za vse postavke od 13 do 58 na 5 kartic ustreznega obrata, pri čemer se zadnji vnešeni podatki avtomatično prištevajo k prej zabeleženim. Nato sledi še avtomatičen izpis vseh istih podatkov na obračunski list osebnih dohodkov, ki pa tokrat vsebuje seštevek za posamezen obrat ali stroškovno mesto. Pri tem se morajo seštevki na izplačilni listi seveda ujemati s seštevki na obračunskem listu osebnih dohodkov za obrat (stroškovno mesto), sicer je treba takoj ugotoviti vzrok neskladja. Upam, da mi je več ali manj uspelo opisati to tri dni trajajočo bitko naših operaterk s številkami in časom, da o stalno pretečih okvarah računalnika, čitalca kartic in magnetnih kartic ter o nevarnosti sunkov v napetosti električnega toka niti ne govorimo. To sem poudaril zato, da bi tudi vi — bralci, delavci IMP — skušali razumeti, da za morebitne in seveda zelo nezaželene zamude pri izplačilu OD skoraj zanesljivo ne bodo krivi »tisti pri stroju«. M. M. 1 2 3 4 5 6-7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 OBRAČUNSKI LIST OSEBNIH DOHODKOV 01 Mweb,l*m' NOV 02 440 Bviduečaa številki deiroee 03 2 8 2 3 Priimek ti Ime Surin vink Q 05 1 7 8 41 06 1 4 9 64 07 4 Ilire ooohno strokovno*! 08 4 Osah* kr«« eree poanta 09 8 49 Otebnt sete pr* p obroke 10 5 76- O o i I 1 Dme bstcpe s doti 12 00 0 .00 Možno število delovnik y 13 208 14 8 15 Uro - dopusti 1 8 Ure - opravičeni Izostanki 16 Ure. boleznine do JO dni 4 0 19 „ 17 Ure - kol stilne rod 30 dal 20 Ur« . opravljanje drl doOeosd Ijre - (14-30) skupaj 21 48 22 5 2 tedne Izdelav* ere pe ečlnk« 23 108 24 “ Nadure • bdelzvee pe črne 25 4 Nadere - hdeUvue pe eClnk* 26 2 27 Skupai ure (21-27) 28 i 66 trate OD - Izdelam po (ase 29 441 45 trato OD . Molim po učinke" 30 916 90 31 trete OD . presežek norme 32 30 70 trati OD . dodltok m stilno* 33 ‘ "■ J 15 00 trete OD - »plati* deL pe uspeh« 34 423 95 trati OD . stimul, del. po uspete 35 trato OD • rodom, n dopust 36 0 00 Initi OD . rodom, o praznika 37 67 90 tret^^^SR^^™ 38 1 895 90 Prispevki od bruto oseb. dohodkov 39 61 8 25 40 1 277 65 Neto 00 • Izdelane nadure p^E^^™ 41 2 8 75 Neco OD - bdel. udore po učinke 42 1 4 3 5 Neto OD . nadure v režiji 43 Neto OO . razlika za nadure 44 Neto OD - osuli 45 46 4 3 1 0 47 4 8 0 0 tssilka ■ eočetie 48 Nadomestile a 49 1 84 60 1 i s Znesek otrošklk doklad 51 52 1 553 35 Odtn*lja|l n akontacije 53 Odtapljajl pe spisku 1 54 OdtrauTTOT- 55 7 2 90 Odtafljnjl po spiska IU 56 7 60 TTuS^^dtnJB^^ 57 8 0 5 0 58 1 472 85* OBRAT CKV LJUBLJANA PRIDOBIL NOVE PROIZVODNE PROSTORE V prvih dneh februarja s‘Dp vendarle dočakali preselitev delavnice in delavcev za ldima-maprave s Traite v Zagrebško ulico. Novi proizvodni prostori so izredno lepa, zračni, ogreti in sodobno opremljeni. Selitev strojev, orodja, materiala in ljudi je bila opravljena v rekordnem času. Po štirih dneh je že pričela normalna proizvodnja. V neposredni bližini novih proizvodnih prostorov je naša Tovarna elekitro-naprav. V sodelovanju z vodstvom TEN je bil vpe- ljan enotni delovni režim tudi za delavce obrata CKV — Ljubljana. V prvih tednih poskusnega dela se je pokazalo, da se morajo naši delavci za proizvodnjo klima-naprav hitro prilagajati novim pogojem — lahko rečemo pogojem industrijskega načina dela. Razumljivo, da na to niso bili niti. najbolj pripravljeni niti. navajeni, saj so v stari in pretesni delavnici na Trati delali v nenormalnih pogojih. Tukaj — v sodobno urejenih prostorih — pa so dani vsi pogoji za kvalitetno in hitro izpolnjevanje proizvodnega programa klima-de javnosti. Zbrani pa so tudi ustrezni strokovnjaki, ki bodo izpopolnili vrzeli' pri vpeljavi novega načina dela in proizvajanja, Z dograditvijo novih proizvodnih prostorov ter nabavo in uvedbo novega strojnega parka, ki bo še sledila, je dejavnost klimatskih naprav napravila pomemben korak naprej. Korak, ki pomeni, da ne bomo zaostajali za drugimi niti v proizvodnji niti na tržišču. Res je, da so ibdla vložena precejšnja sredstva, toda od tega delovni kolektiv IMP tudi mnogo pričakuje. Tega se zavedajo vsi, posebno pa tilsti, ki so neposredno in posredno vezani na novo proizvodnjo. Pod isto streho, vendar v ločenem prostoru, bomo pridobili tudi možnost za preselitev skladišča s Trate. Ta preselitev bo sledila v naslednjih mesecih. Tudi ta preselitev je nujna predvsem zaradi neprimernih prostorov sedanjega skladišča, ki so ovirali normalno in onemogočali sodobno poslovanje. Zahvala za to pridobitev, ki je bila tako za podjetje kaŽcor tudi za enoto CKV naravnost nujnost, gre vodstvenim delavcem podjetja in ekonomskih enot ter delavskemu samoupravljanju, ki so pripomogli, da so bili novozgrajeni .prostori tako hitro nared in da že dan« s omogočajo boljše in sc dni -nejše poslovanje — prvi ;« . goj modeme ongamaad >•» dela. S. ? SKLENJENA JE ZAVAROVALNA POGODBA ZA NEZGODE Že v januarski številki pa je predvidena ustanovi-Glasnika simo pisali o sikle- tev zavarovalnega sklada pu C DS glede .posebnega ne- pri podjetju, zgodnega zavarovanja Sla- Z namenom, da tod bali nov kolektiva, ki so pogo- člani delovne skupnosti, šesto na službenih potovanjih, daj točno obveščeni o tem in o ustanovitvi ustreznega zavarovanju, naj v tem zavarovalnega sklada v članku navedemo pogoje in podjetju za vse droge člane bistvene sestavine zavaro-delovne skupnosti. Ta sklep valne pogodbe, ki po sklepu je sedaj realiziran. Sfclenje- delavskega sveta veljajo na je bila zavarovalna po- tudi za izplačevanje zava-godba, po zaključnem ra- rovalnine iiz zavarovalnega Sunu .podjetja za leto 1969 sklada podjetja. volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt oziroma popolno ali delno invalidnost«. Taki primeri so zlasti: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob predmet, udar električnega toka ali strele, .padec, spodrsljaj, ranitev z orožjem, z raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s [ 1 Več avtomobilov pred poslovno stavbo — več možnosti za nesreče Rezultati križanke Tokrat je prispelo kar 65 rešitev križanke, ki je bila objavljena v prejšnji številki Glasnika. Izmed pravilnih je komisija v običajnem sestavu izžrebala naslednje nagrajence: L Pirc Ciril. V. P. 8488, Velika Gorica 40 din 2. Hočevar Rado. vajenec klima-naprav 30 din 3. Feguš Milena, obrat Maribor 20 din * Taaanikar Andreja, TEN 10 din V zavarovanje pri zavarovalnici »SAVA« je vključeno 129 članov kolektiva po imenskem seznamu, ki so ga sestavili posamezni obrati. Zavarovanje velja od 1. januarja 1970 dalje. Zavarovalnica jamči zb nezgode, ki bi se zavarovancu primerile kjerkoli, v službi in izven službe, ter se obvezuje izplačati za smrt zavarovanca 50.660 din, za trajno 100 % invalidnost pa 100.000 din. Ce je invalidnost, ki jo ugotovi invalidska komisija pri zavodu za socialno zavarovanje, samo delna, se sorazmerno zmanjša zavarovalnina, na primer: za 40 % invalidnost bi zavarovalnica izplačala le 40.000 din. Za nezgodo se šteje po pogojih zavarovanja »vsak nenaden od zavarovančeve kakšnim predmetom ali ugriz živali, nadalje zastrupitev, okužba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode, opekline z ognjem ali elektriko, tekočinami, paro in kislinami, mrčesni pik, izpah, izvin, zlom kosti in podobno. Za nezgode pa se ne štejejo nalezljive in poklicne bolezni, infekcije in razna droga obolenja. V zavarovanje tudi niso vključene nezgode, ki nastanejo zaradi potresa, vojnih in drugih podobnih dogodkov, zaradi poskusa ali izvršitve samomora, namerne povzročitve nezgode, pretepa in podobno. Posebej naj opozorimo, da so načeloma izključene vse obveznosti zavarovalnice, če je bil zavarovanec Ob nezgodi mod vplivom al- kohola. Nadalje so izključene obveznosti zavarovalnice, če je motamo vozilo upravljal voznik pod vplivom alkohola, pa je zavarovanec kot potnik za -to vedel oziroma bi moral vedeti pred pričetkom vožnje. To pa seveda ne velja za nezgode v vozilih javnega prometa. Enaki pogoji veljajo za izplačilo zavarovalnine iz zavarovalnega sklada podjetja. Razlika je samo glede višine zavarovalnine: družina dobi v primeru smrti zavarovanca polno zavarovalnino, če ima 2 ali več otrok; 80 %, če ima snega otroka; 60 % pa, če je zavarovanec poročen, toda brez otrok ali pa samski. , G. K. Utrinki Prebrali smo, da radia' tor spominja na naš« gospodarstvo: namreč tudi to kaže rebra in pod paro je... X XX Samo gospodarska podjetja propadejo, negospodarsko še ni nobeno. XXX Človek brez značaja j< vseeno boljši od človeka s slabim značajem. XXX Tistemu, ki pleza n» hrbet svojega bližnjega se odpira širši razgled v lepšo prihodnost. A * ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»O*** Dobra igra šahistov IMP i ♦ * ♦ Po zelo uspešnem začetku v I. kolu, ko je naša ekipa visoko .premagala ekipo »Isfcra-apa-rati« s 5:1, so se naši šahisti v naslednjih dveh kolih pomeriE z dvema najresnejšima konkurentoma za vstop v II. ligo, in sicer z ekipo »Pionir« iz Novega mesta, ki je na zadnjih treh republiških igrah .gradbincev vedno zasedla višje mesto od naše, -ter z ekipo »Avtomomtaža«, ki je lani osvojila 1. mesto v IV. ligi. 'Prvo od obeh srečanj, z ekipo »Pionir«, so naši šahisti, ki so to pot nastopili v prvi postavi, odločili v svojo korist s 4:2, proti ekipi »Avtto-montaže« pa so z dvema rezervnima igralcema dosegli minimalen poraz 2,5:3:5. V IV. kodu se je naša ekipa pomerila z ekipo »Železničar II« in jo po dobri igri visoko premagala s 4,5:1:5. Vrstni red po IV. kolu je v III. ligi torej Sledeč: GP »Pionir« 16,5; IMP 16; Avtomomtaža 15,5; Kantomažna tovarna 12; Železničar II 11; Iskra aparati 9; Litostroj II 8,5; Tovarna kovinske galanterije 7,5. V V. kolu se je srečanje IMP : Kantomažna tovarna končalo z rezultatom 3:3, tako da našo ekipo čaka težak boj za plasma na eno od prvih dveh mest. V zadnjih dveh kolih se mora naša ekipa pomeriti še s šahisti Tovarne kovinske galanterije in Litostroja II, medtem ko se naša najnevarnejša tekmeca srečata v VI. kolu med seboj, v zadnjem kolu pa igra 'Pionir proti ekipi Železničar II, Avtomomtaža pa proti ekipi Tovarne kovinske galanterije, torej oba z razmeroma manj močnima ekipama. M. M.