Za poduk in kratek čas. Sv. Bolfank 7 ljntomerskih goricah. (Spisal Matjaž Flegerič.) IV. Za kurata Pirkerja je meseca septembra 1. 1832 umrla Ana Bračko, bi7Ša gospodinja nekdanjega kurata Andraža Eralja in on dobivai omenjena posest^a 7 srojo last, je leži izhajal nego prejšnji kuratje. Nekaj let potem je dobil tudi 7 87ojo last mlin z gozdom in 2 nji^ama. Ta mlin dal je 1. 1813 narediti neki Vrabelj, ki je 87ojo oporoko tako dal napra^iti, da po srnrti jego^e goapodinje 78e te re8i dobi kurat pri 87. Bolfanku. Sedaj bilo je laglje gO8podariti, ker mlin, ki ae je takrat imel tri te8aje, je mnogo prinašal; sedaj je to na robe; ker mlin ima aamo d?a tečaja in ae za niju nikoli do^olj 7ode. Vodranako dolino nekako 7idno 7oda zapuš8a; za kakih 50 let ae tu ne bo 7e8 mlelo! Tudi Pirker ni zaostal za 87ojimi predniki, tem7e8 si je naiedil stalen spominek; na njego^o prizade^anje dalo je 1. 1840 oskrbnist^o studenec, ki je na tako 7isokem bribu zelo potieben, narediti; pri delu so pridni faiani bezpla8no poinagali; 7eliko so tudi za to 87rbo storile Braneaka, Ormoška, Muretinska, Velikonedeljska gospodska, katere so iraele 7 tem kraji 87oje podložnike itd. Studenec je kakih 30 metro7 globok, ima 7edno do^olj zdra^e 7ode. Nekoliko let pozneje dala se je 1. 1830. narejena šola podreti in na iatem mestu no7a eezidati, ki še sedaj stoji. L. 1850. dobila je cerke7 no7 lep križe7 pot, katerega je 27. oktobra istega leta 8. 0. Brunon Jesib blagoslo^il. Ear si je Ignacij Pirker kot strastni čestitelj glasbe najbolje prizadeval 7 cerke7 spra^iti, to so bile orglje. Stare orglje, o katerih se ne 7e, kedaj so bile narejeiie, ker niso imele letnega napisa, bile ao 7že skoro 7se razklopotane in celo male s šestimi regištri, ali pia8alke bile so lepoglasne in dobro ubrane. L. 1853 dobili smo tedaj no7e z osmirui regištri, ali žali Bog pia6alke so 7saj iz početka jako aumelo in 786 se ni dobro skladalo. Te orglje naredil je orgljar Jožef Salb iz Maribora. Da orglje niso bile 7 pra^em redu je gospoda kurata silno peklo. Ni 8i dal miru, dokler ni našel drugega mojstra, in ta je bil Ignacij Peter iz Varaždina, ki je orglje popra^il in jim dodal še 5 regiatro7. Vsakoletno popra^ljanje in ubiranje teh orgelj je Pirkerja mnogo stalo. Casib je ljudem tožil, da mu orgljar mnogo 7ina izpije, a ta je poznal dobro alabosti onega in jakost sladkega Ciganja8aka. Orglje so se res 7e8 let prenarejale in popra^ljale, ali sedaj pa tudi smemo ponosno re8i, da 7 tako mali cerk^i, kakorsna je naša, ni daleč okrog enakih orgelj, a ko nebi bilo Pirkerja, morali bi še poalušati stare orglje, katere se 80, kakor aedaj g. Mikel, u8itelj 7 pokoji, ki take st^ari goto^o pozna, trdi, dobre, ali 7endar ni sedanjim ednake bile. L. 1854 bil je en Z7on prelit. Tudi za prižnico in altarje se je blagoduani paatir trudil, da bi se eno in drugo pono^ilo, 7endar okoliš8ine tega niso dopuBtile. Iz na^edenega vidi se da je Ignacij Pirker za olepšanje božje hiše mnogo požrt7O7alnega storil; polnim pravom dale so se tedaj na križ, kateri kaže, kder jego^a zemeljska lupina po8iva, zapisati besede: nZa božjo 8la7o 7net pastir — Za 87oje 07ce ste skrbeli — Zato pa Bog nebeski mir — Vam za zemeljski trud podeli! Za njim je tukaj služil kot provizor preko pol leta 8. o. I^an Aleksander Simoni8. Dne 30. majnika 1. 1871 prišel je pa k nam za kurata sedanji župnik 8. g. I^an Trampuš; rodil se je 22. junija 1. 1823. pri 87. Rupertu 7 Slo^enskih goricab, 7 meanika bil je pos7e8en 25. julija 1847. Tudi jega je, kakor nekdaj Andraža Eralja, zanesla osoda 7 službo^anje na skrajno mejo sedanje La^antinske škofije, 7 kraj, kder ni slišati 7 zelenib goricah domače pesni, 7 kraj, kder žali Bog cistemu slovenskcniu duhu nasprotna sapa brije! Ali tudi jemu, kakor tudi jego^emu blagemu predsedniku, posrečilo se je, da je zamogel dati slovo kraju, kder neprijazna sila pritiska, in priti na mesto, kder jemu enaka srca bijejo. Značaja tega dobrodušnega gospoda ne bom opiso^al; to naj stori po njego^i smrti spretneje takega dela dostojno pero ! Ali zaslng, katere si je 7 kratkem 8asi jego7ega tukajsnjega službo^auja za olepaanje naae cerkve pridobil, ne morem zamol8ati! Maraikateri dela^ec prišedai prvikrat 7 ta kraj na delo 7 sila 7i*o8em znoji kopaje gorico ogledal 8e je na cerk^eni stolp hote8 na njem zagledati znamenje, ki bi mu kazalo srečui trenotek, 7 katerem bi priti imelo kaj mokrega 7 njego^o 7Že celo posnaeno grlo, ali tega 7eselega znainenja na ceik^enem stolpu ni zagledal, ker 7 njem ae ui bilo 7 7sakeni z^oniku zelo potrebne reči — ure. Sedanjega g. župnika prva skrb bilajetedaj, pobrinoti 6e za dobro uro. Ear je ži^o želel, izpolnil je kmalu; od 1. 1873. oznanjuje ura iz Z70uika pridnim delaveeiu 7 okolici, kedaj je 6as delo pu8titi in se pripraviti k molit^i, in simkaj prialega potnika molče epominja, kako naglo primiknje se ni8e7ost jego^ega časuega ži^ljenja k dolgi 7ečnosti! Dne 6. februarja 1874 pripetila se je tukaj nesreča; 7nelo se je naimeč ne dalec od faro7ža stoje8e malo gospodarsko poelopje in je 7 trenutku do tal pogorelo, in ko bi, kakor je 7 zimskib 8asib na^adno, se^er oetro pibal, bil bi tudi faio^ž, akoprem je z opeko pokrit, 7 ne7arnosti! Eako ae je bil ogenj zatroail, ni znano. Brž8as, bil je kakšen hudobnež, kakib nikder ne nianjka, kateremu je aam peklonščak roko na tako grozno delo na^el! V kratkem eo pobožni gosp. župniku na 7eselje, a sebi na 8ast, dali no7o gospodarsko poslopje narediti. Z do7oljenjem pr8. knezoškofa la^antinskega in c. k. namestnije bil je g. J. Trampua dne 6. januarja 1. 1875. tukaj kot župnik 77eden. Jemu se tedaj imamo zabvaliti, da imamo faro. Od teh dob je on 7edno 780 S7ojo pozornost na to obra6al, kako bi mogel dati cerke7 polepaati; in res je bil 7že za to skrajni 8as. Vsi štirje 1. 1750 narejeni altarji bili so že čisto oglodani; istega leta narejeua prižnica bila je tako slaba, da ae je skoro malokateri izmed gg. duhovniko^ upal na njo stopiti. G. župnik prizade^al si je na7so mo8 tej nedostatnoeti 7 okom priti; in res, še iatega leta bil je na levi strani 7 presbiteriji stoječi, 87. Antonu po87e8eni altar pono^ljen, stara prižnica odstranjena in z novo nadomešSena. Za to 87rbo žrt707al je naJ7e8 Matjaž Lukman, posestnik 7 Vodrancih. Leto dni potem bil je pono^ljen veiiki 87. Bolfanku poa7e8eni altar in 1. 1877 altarja poS7e8ena 87. Janezu krstitelja in 87. Lo7rencu mu8eniku. Pozlatil je te altarje g. Jurij Čuček, rojen Slo^enec, bi^ajoS 7 Mariboru. Dne 5. a7gusta 1. 1877 bila je cerke7 od Njih prez^isenosti Jakoba Maksimiljana, akofa lavautinskega poavečena. Da se je ccrkev olepšala, temu so pomagali osobito pobožni farani, nekaj se je 7zelo iz cerk^ene kase, a največ se zavoljo tega imamo zabvaliti g. Ljude^itu Eofleru, poseatniku na Eogu in poaebno h^aležnost 8mo dolžni blagi g08pej Juliji 7do7i Materno^i, katera je imela 7e8 let tukaj posest^o, a sedaj biva 7 beli Ljubljani in nam svoje podporne roke nikoli ni odtegnola, ako smo kaj potiebo^ali pri cerk^i ali pri šoli. Tako je delal, dela in Bog daj, da bi delal se mnogo let 7 prid s^ojih podložnih 078ic naš blagodušni pa8tir, kateremu še bodo pozni zanamci za^oljo njego^e 7elike požrt7O7alnosti goto^o h^aležni! Smešničar 35. Mati pošljejo 87ojo b8er 7 prodajalnico, da bi kupila V* kilo ka7e. Pride 7 prodajalnico. Jo 7praša prodajalec: kaj da bode kupila? 0dg070ii: nkofcta". Prodajalec 7prasa dalje: kakanega bi rada, imamo pra7 fine rija ka7e. Dekle pa hitro odvine: naša mati kupujejo le piskerc ka7e! Sim. Lorgar.