Narodna in univerzitetna knjižnica _ v Ljubljani N Račnnica za slovenske sole na deželi v avstrijanskem cesarstvu. Velja zvezana v platnenem herbtu 25 kraje. Na Dunaju. V c. k. zalogi eolskih bnkev. 1868 . 108902 V očitnih šolah se smejo, ako c. k. ministerstvo *a uk in bogočastje posebej ne dovoli, samo pred¬ pisane, v kaki c k. šolsko-knjižni založbi na svetlo dane bukve rabiti, Tudi ne smejo dražje biti, kot je na pervem listu postavljeno. Pervi razdelek, ŠkviSjenje. L Desetiška sestava. §. 1. Več reči ene sorte imenuje se množina, vsaka taka reč posebej pa eno ali enota. Na primer : štiri krajcarji štore množino; en krajcar pa je enota. Enota kakor tudi ktera si bodi množina imenuje se število ali čislo. §. 2. Za znamenovanje števil imamo deset, šte¬ vilk (cifer); 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0. Nula ali ničla ne šteje sama, pa drugim številkam pomaga. §. 3. Številke od desne roke na levo rastejo in se po sledečih postavali zapisujejo. Na pervo mesto na desno se zapišejo enote, ki štejejo, kar pokažejo, na v pr. 1 eden, 2 dva, 9 devet. Na drugo mesto se zapišejo desetice, ki desetkrat po toliko veljajo ko¬ likor pokažejo, na pr. 10 deset, 20 dvakrat deset 1 * 4 ali dvajset. Na tretje mesto se zapišejo stotice, ki po stokrat toliko veljajo, kolikor pokažejo, na pr. 100 sto, 200 dvesto, 300 tristo. Na četerto mesto se zopet zapišejo enote, na peto desetice, na šesto stotice, toda pomenijo zdaj po tavžentkrat toliko; na pr. 1000 tavžent, 10000 deset tavžent, 100000 sto tavžent. Na sedmo mesto se zopet stavijo enote, na osmo desetice, na deveto pa stotice, toda milijonske. Tako na pr. se bere in piše 15 petnajst, 96 šest in devetdeset, 89 devet in osemdeset, 837 osem sto sedem in trideset, 712 sedem sto in dvanajst, 354 tri sto štiri in petdeset, 831 osem sto ena in tri¬ deset, 613 šest sto in trinajst, 7538 sedem tav¬ žent, pet sto osem in trideset, 27382 sedem in dvajset tavžent, tri sto dva in osemdeset, 352748 tristo dva in petdest tavžent, . sedem sto osem in štirdeset, 1354625 milijon, tristo štiri in petdeset tavžent, šest sto pet in dvajset. §. 4. Ce se v izreku kako mesto ne imenuje, se z ničlami napolni; na pr. 60205, 760, 3054, 6005, 4600, 3060. Številke se pišejo in berejo od leve na desno. Da se pa mnogociferno število lože izreče, ga raz¬ delimo od desne v redove po tri cifre; poslednji red sme tudi manj cifer imeti, kakor tri. Za pervim redom se naredi pičica, za drugim čertiea, za tretjim spet pičica, za četertim dve čertiei i t. d. Potem se bere vsak red posebej, kakor da bi bil sam, in se pristavi pri pičici beseda tavžent, pri čertiei beseda milijon, pri dveh čerticak beseda bilijon i t. d. na pr. 24,,301.560,078.215. 5 §. 5. j) Naj se berejo in pišejo te le števila: 17, 11, 60, 73, 55, 400, 507, 236, 901, 740, 3000, 6803, 8059, 1339, 10000, 36709, 45306, 64017, 603090, 157296, 735800, 5137869. 2) Noe je živel 950 let, Abraham 175, Jakob 147, Egiptovski Jožef 110, Mojzes 120 let. 3) Kar svet stoji, bo že skoro 6000 let; 1867 let je že, kar je bil Kristus rojen. 4) Štajerska vojvodina ima 20 mest, 96 tergov, 3602 vasi, in šteje do 1006971 prebivavcov, namreč 644229 Nemcov in 362742 Slovencov. 5) Kranjska pokrajina ima 14 mest, 17 tergov, 3174 vasi, in šteje do 463956 ljudi. —Koroško ima 319224 stanovavcov. 6) Avstrijansko cesarstvo obsega 10817 Q milj zemlje, na kteri prebiva 34432890 duš v 847 me¬ stih, 2099 tergih in 63756 vaseh. K prebivavcom štejemo tudi 550000 vojščakov. Rodovitne zemlje ima: 33582948 oralov njiv in riževega polja, 1045177 oralov vinogradov, 53516 oralov oljkinih in kostanjevih logov, 13247797 oralov senožet iu vertov. 7) Luna (mesec) je 50 krat manjša, solnce pa 1500000 krat večje od naše zemlje. 8) Na celem svetu živi blizo 1283000000 ljudi; v Evropi 272000000; v Azii 750600000, v Afriki 200000000, v Ameriki 59000000, v Avstraliji 20000000 . 6 2. Rimske številke. §. 6. Števila se velikokrat tudi zapisujejo z rimskimi številkami, kterih so Rimci sedem imeli, namreč: čerke I = 1, V = 5,-X = 10, L = 50, C = 100, D = 500, M — 1000. — Ako se manje pred večje postavijo, za toliko več veljajo; n. pr. VI = 6, VII = 7, XI = 11; — ako se zadaj postavijo, za toliko manj večje veljajo; na pr. IV =4, IX = 9, XL = 40, XC — 90, t. i. d. Tako se piše VIII = 8, XII = 12, XIV = 14, XV = 15, XIX = 19, XLIII = 43, XCVII = 97, CCLXXI = 271, DCCCIX = 809, CMXXIII = 923, MCCXC = 1290, MDCCCLXVIII = 1868. 7 Drugi razdelek. v C"vdere rajtbe ali računi brezimnih in cnoimnlh celih števil. §. 1. Iz znanih števil (po odmenjenih primerah) neznanega števila iskati, se pravi rajtaii ali računi tl *); ravnanje pa, po kterem se to godi, se imenuje rajtba ali račun. §. 2. Navadno razločujemo čvetero, opravil ali računov, in se učimo 1. soštevati ali doštcvati (adi- rati), 2. odštevati ali odjemati (subtrahirati), 3. na¬ števati ali množiti (multiplieirati), 4 . razštevati ali deliti (dividirati.) 1. Šoštevanje. §. 1. Soštevati se pravi števila iskati, ktero jc dvema ali mnogim danim številam enako. §. 2- Števila, ki jih soštevamo, se imenujejo stavki ali sošte vanci (addendi), število, ki pri sošte- vanju izide, se pa imenuje znesek (suma). ’)- tudi računati. 8 Na pr. 3 in 2 je 5; tukaj sta 3 in 2 stavka, 5 je njih znesek. §. 3. Znamenje soštevanja je pokončen križ -f (več); znamenje enakosti ste dve položene čertici — (enako). §. 4. Manjše števila na pamet, večje pa pismeno s številkami soštevamo. a. Soštevanje na pamet. §. 5. 1) Matiček! štej mi od 4 do 100. 2) Julika! ti pa za eno prestopaj; 1,3,5, 7, itd. 3) Miha! ti mi začni z 2, in vedno po 2 pri¬ števaj: 2, 4, 6 itd. 4) Tonej! začni ti z 1 in po 2 dodajaj; 1, 3, 5, 7, itd. 5) Zdaj pa ti Mica ! vedno k 1 po tri pristavljaj ; potem po 3 k 2; zatem po 3 k 3. 6) Jaka! začni ti z 1, potem z 2, 3, 4 in zmeraj po 4 prilagaj. 7) Simon! ravno tako tudi ti k 1, 2, 3, 4, 5, po pet pristavljaj; nato k 1, 2, 3,4, 5,6 po šest; zatem k 1, 2, 3, 4, 5, 6,7 posedem; potem ki, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 po osem; zadnjič pa k 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7> 8, 9 po devet. 8) Peter ima 5 kr.; koliko bo imel, če mu mati še 4 kr. dajo? 9) Franček ima v desnem žepu 8, v levem pa sedem hrušek; koliko jih ima skupaj? 9 10) Jaka ima 6 orehov, Jera 8, Tomaž pa 9 orehov; koliko vsi trije? 11) Koliko znese 10 in 3? — 10 pa 7? — 10 in 10? — 50 pa 40? — 30 in 70? —30 in 8? — 70 in 5? — 20 in 16? — 50 in 18, 12 in 23, 15 in 19, 36 in 25, 46 iii 62, 73 in 94, 53 in 86? „Ce imate obe števili desetice in enote, se tako „naj ložeje ravna, da se k pervemu številu naj pred ^desetice drugega števila, potem šele enote prištejejo". Na pr. Koliko znese 45 in 34? 45 pa 30 je 75, in 4 je 79. 12) Ribic proda 30 ‘S karpov in 20 Ž? šuk; koliko funtov rib je prodal? 13) V neki šoli je 47 dečkov in 51 deklic; koliko je vseh šolskih otrok? 14) Urša proda jabelk za 41 kr., brušek pa za 18 kr.; koliko to znese? 15) Dninar (delavec) zasluži v poudeljek 56 kr., v torek pa 52 kr.; koliko je zaslužni ? 16) Jera kupi dva robca; eden velja 45 kr., eden pa 52 kr.; koliko veljata oba? 17) Kmetovavec ima 85 ovec, k tem jih še 28 kupi; koliko jih ima potlej? 18) Oee pošljejo Miheta po 1 bokal vina, in po 1 hleb kruha. Vino velja 36 kr., kruh pa 22 kr.; koliko bo naštel? 19) Milica dobi na teržišu 48 kr. na špargo, 29 kr. za salato, 16 kr. za špinačo, in 32 kr. za hren ; koliko je skupila ? „Oe jih je več kakor dve števili soštevati, se „najpred dve soštejete, in k temu, kar se dobi, se „pri šteje tretje število itd“. 10 20) Mlinar ima Gorniku IG mernikov, Brezniku 25 mernikov, Zidarju 17 mernikov, Kovaču pa 13 mernikov erži zmleti; koliko vsem štirim? 21) Gospodinja ima 3 bale platna: perva meri 18, druga 24, tretja pa 22placov; koliko placov je vsega platna? 22) Oec pošljejo Mikata v štaeun po 3 pakelce tobaku za 9 kr., po cvekov za 12 kr., in po 1 funt sveč za 28 kr., koliko bo za vse to dal? 23) Julika proda v mestu štruco putra za 56 kr, piskereek masla za 52 kr. in lončiček smetane za 24 kr.; koliko ji vse to verze? 24) Kerčmar iztoči v pervem mescu 22 veder, v drugem 17 veder, v tretjem pa 28 veder vina; koliko veder vina je iztočil? 25) Gospodar plača o novem letu kovaču 33 gl., kolarju 38 gl. čevljarju pa 26 gl.; koliko plača vsem trem? 26) Matiček nabere jerbasček gob (p. gliv, zajčkov, mavrahov ali lesičic), košarico borovnic in canjico jagod, ter gre ž njimi v mesto na prodaj. Ce gobe za 25 kr., boronice za 18 kr., jagode pa za 28 kr. proda, koliko skupi? 27) Mesar kupi kozla za 7 gl., jalovko za 23gl., in kravo za 47 gl.; koliko znese to skupaj ? 28) Mati gredo v nedeljo po pervi sv. maši k lončarju nekaj posode kupuvat. Vzeli so 1 skledo, 1 lonec in 1 kozico. Skleda velja 27 kr., lonec 19 kr., kozica pa 22 kr.; koliko so plačali? 29) Ožbe gre v mesto svojega brata Soldata obiskat; pelje ga v kerčmo, in mu plača dober 11 obed. Dobila sta juho, govedino, nekaj kruha, bokal vina, na zadnje pa pečenko in solato. Po obedu vpraša Ožbe kerčmarja za račun. Kerčmar reče: Juha z govedino velja 38 kr., kruli 8 kr., vino 32 kr., pečenka s solato pa 42 kr .; zdaj pa sama zračunajta, koliko znese. Povej ti kerčmarjev Tonej; koliko je Ožbe za obed plačal? 30) Jelenov Jožek, prav priden učenec, gre v eeterti razred nemških šol v mesto; oče ga od pet do glave novo oblečejo; za klobuk in kapo plačajo 4 gl., za suknjo, telovnik in hlače 17 gl., za plajš 12 gl., za obutalo 9 gl. ; koliko je veljala vsa obleka? 31) Lovre ima gotovine 362 gl.; posojila pa 745 gl.; koliko ima vsega premoženja? „Ako se soštevajo na pamet števila, ktere imajo „stotice, se tako ravna, da se k pervemu številu „najpred stotice, potem desetice, na zadnje pa enote „prištejejo“. 32) Mlinarič kupi od Metlarja 418 vaganov, od Hlačarja pa 395 vaganov pšenice ; koliko vaganov pšenice je nakupil ? Reče se: 400 in 300 je 700, 10 in 90 je 100, je že 800, dalje 8 in 5 je 13, in unih 800 —znese toraj 813 vaganov. b. Pismeno soštevanjc (s številkami). §. 6. Za pismeno sostevanje izvirajo nasledne pravila : 12 1) Stavki se pišejo pod stavke tako, da pridejo enote pod enote, desetice pod desetice itd., in se podčertajo ? 2) Soštevajo se najpred enote, potem desetice, stotice itd.; vsakokratni znesek, če ni večji kakor 9, se zapiše pod soštete številke. N. pr. Minka dobi za očetom 1213 goldinarjev „ materjo 1101- „ „ brato m 032 „ Koliko bo imela? Odg. 2949 goldinarjev. Reče se: 2 enoti in 4 enote je 6 enot, in 3 en. in 9 enot; 3 desetice in 1 des. so 4 deset.; 6 stotič in 1 stot. je 7 stot., in 2 stot., je 9 stotič; 1 tav- žentica in l tavžentica ste 2 tavžentiei; skupaj 2 tavžentici, 9 stotič. 4 desetice in 9 enot, ali 2949. 3 / Ce je pa znesek kake verste večji kakor 9, toraj iz dveh cifer, podpišejo se le enote pod sošteto versto, desetice pa se prištejejo k nasledni višji versti. N. pr. Luka nabere v torek 371 polžev „ sredo 865 „ . „ Četertek 496 ,. „ petek 813 „ Koliko jih ima? 2575 polžev ima Luka. Sošteva se rekoč: 3 pa 6 je 9, in 5 je 14, in 1 je 15 enot — 1 desetica in 5 enot, 5 en. se pod¬ piše, ostane 1 des.; 1 pa 4 je 5, in 9 je 14, in 6 je 20, in 7 je 27 desetic = 2 stotici in 7 desetic, 7 des. se podpiše, ostanete 2 stotici; 2 pa 8 je 10, in 4 je 14, in 8 je 22, in 3 je 25 stotič = 2 tav¬ žentici in 5 stotič; skupaj 2575. 13 4) Da se skusi, če je znesek prav seštet, sošteva se drugič od zgor na vzdol; če ravno toliko znese, je prav. §. 7. Naloge. 11) Gornik ima 5 sodov vina. Pervi derži 95 veder, drugi 80 veder, tretji 74 veder, četerti 97 veder, peti pa 65 veder; koliko veder ima vina ? 12) Mlakarca, prav skerbna gospodinja, vselej nekaj svojih pridelkov proda, da domače male po. trebšine preskerbuje. Kar med letom proda, vse na tanko zapisuje. Na koncu lanskega leta se je po¬ kazalo, da ja za zelenjad (©ritnjeug) 45 gl. prejela, za sočivje 18 gl., za predivo 13 gl., za mleko, sme¬ tano in maslo 58 gl., za kuretino 21 gl., za Špeh pa 32 gl. ; koliko je skupila ? 14 13) Kraljič kupi na očitni dražbi 1 vert za 109 gl., 1 njivo za 230 gl., in 1 senožet za 635 gl.; koliko goldinarjev bo naštel ? 14) Simon ima tri dolžnike: pervi mu je dolžan 576 gl., drugi 362 gl., tretji pa 485 gl.; koliko je dolga skupaj ? 15) Lešnik da svoje bramovsko poslopje popra¬ viti. Za opeko ali cigel plača 53 gl., za les 37 gl., za apno 18 gl., za rakodelsko delo pa 146 gl. ; koliko je potrošil za vso popravo ? 16) Peklin odrajta svojim trem sestram in bratu dedino (erbšino), kar je še vsakemu dati imel, namreč: Jeri 718 gl., Urši 694 gl., Katri 825 gl., Janezu pa 572 gl.; koliko je vsem sku¬ paj dal? 17) Žitar kupi poredoma 316, 299, 97, 307, 438 vaganov pšenice; koliko je nakupil pšenice? 18) Gorjanec ima tri kmetije; na pervi izredi 585, na drugi 318, na tretji pa 470 ovac; koliko jih ima skupaj ? 19) Vinogradnik ima tri vinograde okoliti. Za pervega potrebuje 657 kolov, za drugega 538, za tretjega 912 kolov; koliko kolov mora preskerbeti za vse tri vinograde ? 20) Pekar nakupi v neki vasi 215 mernikov pšenice, v drugi 308 mernikov, v tretji 197 mer¬ nikov, v četerti pa 463 mernikov; koliko mernikov pšenice je nakupil ? 21) Štacunar je skupil za blago na senjmu v A 355 gl., v B 402 gl., v C pa 590 gl.; koliko je skupil na vseh treh senjmih ? 15 22J Premožni Mlakar ima tri kmetije: perva mr, nese na leto 219 gl.; druga 471 gl., tretja pa 319 gl.; koliko mu nesejo vse tri kmetije? 23j Nekdo plača te le zneske: človeku A 2303 gl., B 1505 gl., Č7 8132 gl., D pa 526 gl.; koliko je plačal skupaj ? 24) Gorenec pride na Bizeljsko vina kupovat. V eni soseski ga nakupi 195 veder, v drugi 430 veder, v tretji 355 veder, v četerti pa 570 veder; koliko veder vina je nakupil ? 25) Kmetovavec pridela na eni njivi 34 merni¬ kov, na drugi 48 mernikov, na tretji 29 mernikov pšenice; koliko mernikov pšenice je pridelal? 26) Sadjorejec proda iz sadnega verta 645 hru¬ škovih, 416 jabelčnih, 255 češpeljnih, 173 bresko¬ vih in 95 orehovih drevesec; koliko drevesec proda skupaj ? 27) Tergovec kupi za 1358 gl. sladkorja (cukra), za 965 gl. kave, za 279 gl. olja, za 712 gl. mušbato- vih oreškov, za 180 gl. dišečih žbic, za 95 gl. pa popra; koliko velja vse to ? 28) Lesjak ima gotovine 5890 gl., kapitala 7354 gl., v vinu 2605 gl., v žitu 1850 gl., in v zem- ljiši 8016 gl.; kolika je celo njegovo premeženje ? 29) Mesar preda usnjarju volovskih kož za 356 gl., ovčjih za 186 gl., telečjih za 434 gl. kozjih pa za 180 gl.; koliko dobi mesar za sve kože? 30) Tergovec kupi za 3485 gl. blaga; koliko mora potegniti zanj, da bo imel 458 gl. dobička ? 31) Kos je dolžan Raku 1435 gl.; Tomcu 728 gl., Tomšiču 3574 gl.; koliko je dolžan vsem skupaj ? 32) Kerčmar proda za 3680 gl. vina, in zgubi pritem 143 gl.; za koliko ga je nakupil? 33) Premožni Ocvirek, ki ni imel ne otrok, ne žlahte (dedičev, erbov), svoje premoženje v oporoki (testamentu) tako le ustanovi: cerkvi odloči 4250 gl., za osnovo nove šole 6825 gl., 8000 gl. položi na činž, od kterega se bo učitelj plačeval, ubogim pa 1465 gl.; koliko je bilo vse njegovo premoženje ? 34) Tergovec je skupil za robo pervi mesec 4715 gl., drugi mesec 5093 gl., tretji mesec 7830 gl.; koliko je skupil vse tri mesce? 35) Slavna cesarica Marija Terezija je bila ro¬ jena leta 1717, in je živela 63 let; kterega leta je umerla ? 36) Novak ima 7 jablan v 'sadonosniku: na pervem je bilo lanjsko leto 627 jabelk, na drugem 834, na tretjem 926, na četertem 728, na petem 807, na šestem 581, na sedmem pa 529 jabelk; koliko je bilo število sveh skupaj ? 37) Za novo hišo so prevdarili nasledne stro¬ ške; za zidarsko delo 1916 gl., za tesarsko 849 gl., za mizarsko 365 gl., za klujčavničarsko 173 gl., za lončarsko 108 gl., za razne druge reči 246 gl.; — koliko za vse skupaj ? 38) Izmed šest števil je pervo 8592, in vsako naprej je za 951 večje kakor prejšnje; koliko je to skupaj ? 17 39) V nekih glažutah požgejo na leto 2575 borov, 3789 smerek, in 8787 bukev; koliko debel požgejo skupaj ? 40) Legat da svoje poslopja s skodlami pokriti. Za hišo potrebuje 17826 skodel, za skedenj 11829, za konjušnice 7837, za volovski hlev 4729, za mlin 8424, za prešo pa 1829 skodel; koliko skodel bo moral priskerbeti za kritje ? 41) Grajšinski imajo v borštu 4728 dobov ali hrastov, 16720 brez, 800 javorov, 835 jesenov (je- senovcov), 2780 bukev, 934 borov; koliko je vseh dreves skupaj ? 42) Stajarska vojvodina ima 727386 oralov njiv, 54644 oralov vinogradov , 455505 oralov senožet (travnikov) in vertov, 597794 oralov pašnikov in 1761667 oralov gojzdov; koliko oralov rodovnitne zemlje ima vsa dežela? II. Odštevanje. §. 1. Odštevati ali odjemati (subtrahirati) se pravi število od števila jemati. Pri odštevanji ste vselej dve števili dane; večje, od kterega se odjema, imenuje se zmanjšane«, (minuend), manjše, ktero se odšteva, imenuje se o d,številne c (subtrahend); število, ktero pri odšte¬ vanju izhaja, imenuje se ostanek ali razloček (rest). Na pr imam 8 kr. ; če jih 5 potrošim, mi še 3 RačunicA za slovenske sole na deželi. 2 18 ostanejo. Tukaj je 8 zmanjšanec, 5 odštevanec, 3 pa ostanek. Znamenje od jemanja je ležeča čertica — (manj). Zmanjšanec se postavi pred čertico, odštevanec pa za čertico. Na pr. 8 — 3 = 5 pomeni: 8, manj 3 je enako 5, ali 3 od 8 jih ostane 5. a. Odštevanje n/i pamet. §. 2. 1) Boštjan! štej mi od 100 do 1 navzdol: 100, 99, 98 itd. 2) Primož! ti pa od 100 po dve odjemaj : 100, 98, 90 itd. Ravno tako se odjemlje po 3, 4, 5, 0, 7, 8, 9 od 100 ali od kakega drugega števila. 3) Tonček ima 18 kr., in potroši 8 kr. ; koliko mu jih še ostane ! 4} Če od 15 kr. 9 kr. potrošim, koliko mi jih še ostane? 5) Koliko se mora 17im došteti, da jih bo 26? G) Za koliko je 29 več kakor 21? 7 ) Koliko ostane, če vzamemo 3 od 8 ? — 4 od 10?-6 od 17? — 8 od 25?—7 od 32? — 9 od 43? —5 od 17? — 4 od 53? —8 od 85? — 5 od 72? —7 od 94? — 9 od 67? 8) Jožek dobi od očeta 50 kr., in si kupi za 30 kr. molitveno knjižico,- koliko mu jih še ostane? 9) Koliko ostane, če odštejem 10 od 40? — 20 od 50? — 30 od 70? — 10 od 60? — 20 od 70? — 40 od 90? 10) Od 58 It prediva prodajo mati 30 Tl ; ko¬ liko funtov jim ga še ostane? 19 11) Koliko ostane, če se vzame 30 od 46? — 40 od 65? — 20 od 73? — 50 od 87? — 60 od94? 12) Rešetar prinese na semenj 45 rešet; proda jih 19; koliko jih še ima? če imate obe števili desetice in enote v sebi, se ostanek najde, če se k manjšemu številu pri¬ šteje, kolikor manjka, ali če se od večjega števila najpred desetice, potem pa enote manjšega števila odštejejo. 13) Kmetič ima 84 ovec, in jih na jesen proda 53 ; koliko jih obderži čez zimo ? 14) V šoli je 54 učencov, učenk je 18 manj; koliko jih je toraj ? 15) Lovre zasluži po 75 kr. na dan, potroši pa le 54 kr.; koliko si vsaki dan prihrani ? 16) Gospodinja ima 56 palcov platna; 36 ga za pertiče ali rjuhe porabi; koliko ji ga še ostane ? 17) Oče imajo 57 mernikov turšice; 28 merni¬ kov je prodajo; koliko jim je še ostane? 18) Mati nesejo 85 jajc na prodaj. Po poti se jim jih pa 23 pobije; koliko še celili na prodaj prineso! 19) Dekla služi na leto 24 gl. Med letam vzame enkrat 5 gl., enkrat pa 9 gl., koliko je že prejela, in koliko ji še gre na koncu leta? 20) Mati dajo Anciki 1 gl., in jo pošljejo v štacun po svile ali Žide za 12 kr., po černega konca za 10 kr.; po šivank za 4 kr. in po 1 funt sveč za 38 kr.; koliko krajcarjev bo iz goldinarja nazaj prinesla? 2 * 20 21) Jernej je dolžan 465 gl., in plača na ta dolg 250 gl.; koliko ostane še dolžan ? 22) Vertnar ima 86 mladih drevesec v sado- nosniku; 36 jih proda, lijih da svojemu svaku, 13 so mu jih pa koze objedle; koliko jih je še ostalo ? 23) Kmet kupi par volov za 94 gl., jih podredi, in jih potem za 165 gl. proda; koliko pridobi? 24) Tovornik kupi na Dolenskem štertinek vina za 74 gl., in ga proda na Gorenskem za 449 gl.; koliko ima dobička pri štertinku ? 25) Goričan je 53 mernikov reži posejal, 487 mernikov pa pridelal: koliko mernikov je več pri¬ delal, kakor posejal ? 26) Jereb nakupi v jesen za 360 gl. češpelj, in jih čez pol leta v severne nemške kraje za 478 gl. proda; koliko ima dobička? b. Pismeno odštevanje. §. 3. Za odštevanje s številkami izhajajo na- sledne pravila: 1) Odštevanec se tako pod zmanjšanca podpiše, da enote pod enotami , desetice pod deseticami itd. stoje, in se podtegne prečna čerta ? Na pr. Gornik je dobil vina 747 veder, prodal 536 ,, ostane mu ga še 211 veder. 21 2) Odštejejo se najpred enote, potem desetice, stotice itd., spodnje od zgornjih rekoč: G enot od 7 en. ostane 1 en., 3 des. od 4 des. ostane 1 des., 5 stot. od 7 stot. ostanete 2 stot. Ostanek se pod¬ piše pod mesto, na kterem se je odjemalo. Ce pri poslednji nič ne ostane, se s potezicami (—) za- znamnja. 3) Ce je spodnja številka večja od zgornje, se pri bližnjem višjem mestu na posodo vzame 1, ktera na nižjem mestu velja 10, in k tem se prišteje še pričujoča številka. Številka, pri kteri se je na po¬ sodo vzelo, se s piko zaznamnja, in za 1 manj velja. Na pr. Oče imajo pšenice 215 mernikov pa je proda jo 16 5 „ Koliko je še ostane? — = 50 mernikov. 4) Ako je soseda ničla, se pri drugi sosedi 1 posodi, ničla potem 10 velja, in od te se zopet 1 naprej posodi. Ce je več ničel, se pri vsaki tako stori. Ničle potem v sredi 9 veljajo. Na pr. Opekar ožge cegla 12008 in ga za neko cerkev proda 11569 koliko mu ga še ostane? — • 439 ceglov. o) Poskus, ali je ostanek pravi, se stori, če se ostanek z odštevancem sošteje; če se zmanjšanec dobi, je ostanek prav. Zmanjšanec 12008 Odštevanec 11569 Ostanek = = 439 12008 22 §. 4. Naloge. proda 282 vaganov; koliko mu ga še ostane?. 14) V sodcu je 145 mer olja; če se ga 98 mer potoči, koliko ga še ostane? 15) Oče imajo sena 425 centov, pa ga prodajo 136 centov; koliko ga za domačo živino ostane? 16) Železničar dobi iz kovačnice 4110 kos; če jih nato 2756 proda; koliko mu jih še ostane? 17) Nekdo ima letnega prihodka 856 gl., pa le 589 gl. postoši; koliko si prihrani? 18) Kmet kupi par volov za 96 gl., jih podredi, in proda potem za 135 gl.; koliko ima dobička pri njih? 19) Stacunar nakupi blaga za 3802 gl., in po¬ tegne zanj 4513 gl.; koliko ima dobička ? 20) Oštir ima 740 veder vina v kleti; koliko mu že ostane, če ga je 349 veder prodal? 21) Zitar ima 5316 mernikov pšenice, in proda 2728 mernikov; koliko mu je bo še ostalo? 23 22) Nekdo potegne za ujcem 4560 gl. dedine; koliko mu ostane, če je 806 gl. svojih dolgov po¬ plačal ? 23) Koliko ostane, če se 5691 od 90 72 vzame? 24) Tomaž nakupi 635 centov suhih hrušek; če jih 260 centov v fabriko proda, kolika centov mu jih še ostane? 25) Oče so sosedu 518 gl. za kupljeni vinograd dolžni, in plačajo na ta dolg 325 gl.; koliko so še dolžni ? 26) Naj se vzame 7213 od 8347, 3612 od 8409 937 od 5008, 6022 od 9740. 27) Tergovec nakupi jezic (knopra, šišek) za 2829 gl.; pa jih mora, ker se je cena ponižala, za 2654 gl. prodati; koliko je na zgubi? 28) Dva kupca kupita za 4865 gl. cukra in kave; eden plača 2729 gl., koliko ima drugi plačati? 29) Koliko ostane, če se vzame 3649 od 7206? — 2058 od 8520? — 7354 od 9000? — 9856 od 50013? 30) Ceglar ožge cela 16008, in ga za neko poslopje proda 12579; koliko mu ga še ostane? 31) Triglav je visok 9436 čevljev, Ljubelj pa 4361 čevljev nad morjem; za koliko je Triglav višji kakor Ljubelj? 32) Oče imajo od dveh dolžnikov 7025 gl. ter¬ jati; od enega 2430 gl., koliko od druzega? 33) Neki gospodar proda dva vinograd za 2300 gl.; če je za en vinograd 1165 gl. dobil, ko¬ liko za druzega? 24 34) Tergorec proda za 4526 gl. svile ali Žide; 54 gl. ima dobička; za koliko je je nakupil? 35) Neki gospod je vzel celo kmetijo v najem za 2845 gl.; ta kmetija mu je pa le 2712 gl. do- nesla; koliko je imel zgube ? 36) Nekdo je bil rojeu leta 1824; koliko je zdaj star? 37) Franc Drake je leta 1586 pervi krompir ali korun iz severne Amerike v Evrope prinesel, koliko let že uživamo ta božji dar v Evropi? 38) Janez Nikot je leta 1560 tobak v Evropo zatrosil; koliko let je že v Evropi znan? 39) Tergovec kupi 1730 angležkega železa, 3685 pa štajerskega; koliko funtov je to skupaj in koliko funtov je štajerskega več, kakor an¬ gležkega ? 40) Tergovec je imel v začetku leta 208 Ž? olja; k temu je dobil med letom 6 sodov , ki so deržali 824, 785, 806, 820, 805, 798 15 lt. 3 kvtl. , v četertem 1 S’ 3 lt. 2 kvtl.; koliko žafrana je v teh 4 tednih prodal ? 15) Kerčmar ima plačati štacunarju za sladkor 12 gl. 32 kr., za kavo 9 gl. 84 kr., za sveče 4 gl. 15 kr., za olje 5 gl. 48 kr., za rajž 2 gl. 95 kr., za milo 3 gl. 60 kr., za drugo drobnino pa 1 gl. 52 kr.; koliko je kupcu za vse to dolžan ? 68 16) Bogatin posodi denarjev: A 535 gl. 75 kr., B 410 gl. 30 kr.; C 873 gl., D 764 gl. 80 kr.; koliko je posodil skupaj ? 17) Kerčmar kupi vina od A 63 veder, 15 bokalov, od B 54 veder 25 bokalov, od C 58 veder 30 bokalov, od D 75 veder 18 bokalov ; koliko je kupil vsega vina skupaj ? 18) Kmet proda na jesen pšenice za 258 gl. 24 kr., reži za 428 gl. 82 kr., ovsa za 95 gl. 96 kr., sočivja za 44 gl. 18 kr., krompirja za 63 gl. 64 kr. in derv za 88 gl. 60 kr. ; koliko je za vse to prejel? 19) Tobakar (opaldar) proda v pervem mescu 45 ct. 75 12 lt., v drugem 56 ct. 38 23 lt., v tretjem 63 ct. 86 26 lt., v četertem 97 ct. 72 S 1 31 lt. tobaka; koliko ga je prodal celo tre¬ tjino leta ? 20) Kerčmar potoči v pervem mescu 4 vedra 18 bokalov 3 maselce, v drugem 12 veder, 13 bo¬ kalov, v tretjem 8 veder 35 bokalov 2 maselca, v četertem 7 veder 25 bokalov 2 maselca vina; ko¬ liko vina je v teh 4 mescih potočil ? 21) Nekdo ima plačati činža: 345 gl. 72 kr., 436 gl. 25 kr., 507 gl. 82 kr., 825 gl. 90 kr., koliko to znaša ? 22) Pekar porabi zapored 18 ct. 55 S 1 , 13 et. 47 < 8 , 21 ct. 37 8 , 43 ct. 75 8 , 9 ct. 44 8 , 17 ct. 85 8 moke; koliko skupaj ? 23) Žitar proda nekemu mlinarju 7 merjač *) 28 vaganov, drugemu 4 merjače 35 vaganov, *) n.erjača (SBfutti). 69 tretjemu 9 merjač 8 vaganov; četertemu 4 merjače 24 vaganov, petemu pa 8 merjač 12 vaganov pše¬ nice; koliko vaganov je je prodal? 24) Kovač je kmetu Slancu te le reči naredil: nov voz okoval za 9 gl. 20 kr., 2 novi sekiri na¬ redil za 1 gl. 84 kr., brano popravil za 88 kr.j 2 verigi ali lanca naredil za 4 gl. 50 kr., 2 lemeža podstavil za 1 gl. 66 kr., 3 gnojne vile popravil za 78 kr.; koliko dobi kovač plačila ? 25) Za plajš velja sukno 21 gl. 32 kr., pod¬ loga 2 gl. 64 kr., druga priprava 1 gl. 94 kr., plačilo za delo 4 gl. 80 kr.; koliko velja cel plajš? 26) Od štirih stranic verta je perva 9° 2', druga 8° 3', tretja 7" 4', četerta pa 6° 5' dolga ; koliko obsega ves Yert? (t. j. kako dolge so mu vse 4 strani vkup)? 27) Nekdo je izplačal pervi mesec 183 gl. 34 kr., drugi mesec 351 gl. 79 kr., tretji mesec 293 gl. 68 kr. ; koliko je izplačal celo četert leta ? 28) Stacunar je prodal na semnji 4 tucate no¬ žev za 17 gl. 96 kr., 4 tucate vilic za 5 gl. 76 kr., 9 tucatov žlic za 30 gl. 66 kr. in 3 tucate okrožni- kov za 7 gl. 12 kr.; koliko je skupil? 29) V nekem uradu se je od 5 srenj cesarskega davka nabralo: 127 gl. 54 kr., 218 gl. 67 kr., 89 gl. 82 kr., 97 gl. 62 kr., 159 gl. 45 kr.; koliko je bil ves prejetek ? 30) Kmet ima 9 oralov 588 Q° njiv, 1244 Q° verta, 3 orale 58 Q° travnikov, 8 oralov 1097 Q° loga, in 2 orala 836 Q° pašnikov? koliko ima zem¬ ljišča skupaj ? 70 31) Za novo hišo so preudarili te le stroške r za zidarsko delo 816 gl. 57 kr., za tesarsko delo 214 gl. 62 kr., za ključavničarsko delo 33 gl. 85 kr., za mizarsko delo 79 gl. 24 kr., za lončar¬ sko 28 gl. 47 kr., za plekarsko delo 38 gl. 84 kr. za steklarsko (glažarsko) delo 12 gl. 8 kr., za farbomazarsko 5 gl. 76 kr.; kolik je ves znesek? IV. Odštevanje innogoinmih števil. §. l.Pri odštevanju mnogoimnih števil se 1) od- števanec pod zmanjšanca tako postavi, da pridejo enakoimne števila eno pod drugo, ter se podreže. 2) Začenja se odštevati pri naj nižjem imenu in se- odšteva ime za imenom dotlej, dokler se do naj višjega ne pride,- ostanek se pa vsakokrat za¬ piše pod odštete števila. M. pr. Opaldar je imel 58 ct. 75 ‘U 25 lotov tobaka. Prodal ga je 36 ct. 42 'U 13 lotov; koliko ga še ima? — 22 ct. 33 U 11 lt. 58 ct. 75 @ 24 lt. 36 „ 42 „ 13 * 22 ct. 33 ‘U 11 lt. Začenja se odjemanje pri lotih namreč: 13 lt. od 24 lt. ostane 11 lot.; 42 M od 75 ostane 33 <8 ; 36 ct. od 58 ct. ostane 22 ct.; skupaj 22 ct. 33 ® 11 lt. 3) Ce je pri kakem imenu spodnje število večje od zgornjega, se pri bližnjem višjem imenu 1 enota na posodo vzame, se razmenja v nižje ime, in se prišteje poprejšnim enotam, potem se odšteva šte¬ vilo višjega imena. Število višjega imena, pri kterem 71 ■se je 1 enota na posodo vzela, se s pičico zaznamnja. Na pr. Kupec je imel 26 ct. 75 S* 16 lotov kave; če je 13 ct. 86 27 in 24 lotov prodal, koliko je še ima v zalogi? — 12 ct. 88 27 24 lt. ’.°? 32 26 ct. 75 @ 16 lt. toliko kot 25 ct. 174 27 48 lt. 13 * 86 * 24 „ 13 „ 86 „ 24 „ 12 ct. 88 zame nekaj manj ali reč, da se more priročno računati. Na pr. 1) Vatel tkanine velja 55 kr.; koliko bomo plačali za 26 vatlov? — Najpred se prerajta po 50 kr. vatel, potem pa po 5 kr. in se sošteje oboje: 26 vatlov po 50 kr. da 26 polgoldinarjev ali 13gl., 26 vatlov po 5 kr. da 26 petek ali 1 gl. 30 kr.; po 55 kr. bomo tedaj za 26 vatlov 14 gl. 30 kr. plačali. 2) Nekdo kupi 24 bokalov vina po 36 kr.; k‘ko bo dal zanj? Tukaj naj se najpred prerajta ^°n»sni k°kal, potem po desetici, zadnji pa še po X slovenske Sole na deželi. 6 82 1 kr., in naj se sošteje vse troje: 24 bokalov po petici je 24 petič t. j. 6 gl.; 24 bokalov po desetici da 24 desetic, t. j. 2 gl. 40 kr., skupaj 8gl. 40 kr.; po 1 kr. bokal, je še 24 kr.; po 36 kr. tedaj 8 gl. 64 kr. 3) 1 U mesa velja 20 kr., koliko BO ®'? — 50 ffi po desetici verze 50 desetic, po 20 kr. funt? je tedaj 100 desetic t. j. 10 gl. 4) Za laket platna dobi kaleč 15 kr. tkavšine, koliko pa za 43 laktov? — Tukaj se prerajta naj- pred po 10 kr. ali po desetici laket, potem po 5 kr. ali po petki, in se oboje sošteje: 43 laktov po desetici je 43 desetic, t. j. 4 gl. 30 kr., 43 lak¬ tov po 5 kr. je 43 petek t. j. 2 gl. 15 kr. skupaj 5 gl. 45 kr. 5) Koliko velja 48 vatlov platna po 40 kr. ? — 40 kr. je ena desetica manj kakor pol goldinarja. 48 vatlov po polgoldinarji je 48 polgoldinarjev ali 24 gold.; potem pa naj se še perajta vatel po de¬ setici , in naj se odšteje od prejšnjega zneska. 48 vatlov po desetici, je 48 desetic t. j. 4 gl. 80 kr.; od 24 gl. 4 gl., ostane 20 gl., — 80 kr. manj ; tedaj ostane 19 gl. 20 kr. 6) Bokal vina velja 36 kr.; koliko velja vedro? — 36 kr. je 7 petek in 1 kr.; 40 bokalov po 7 pe¬ tek je 14 gl.; po 1 kr. pa je 40 kr., skupaj: 14 gl. 40 kr. 7) Neki bukvar proda za neko šolo 65 moli tvenib bukvie ; koliko bo debil za nje, če je bukvice po 5l kr.? — 65 bukvie po 50 kr. ° 83 65 polgoldinarjev t. j. 32 gl. 50 kr.; po 2 kr. pa 65 kr.; skupaj tedaj 33 gl. 15 kr. 8) Neka družina potrebuje vsaki dan za 30 kr. kruha; koliko se plača za kruh v 366 dneh? — Najpred naj se rajta na dan po 10 kr. ; to verze 36 gl. 60 kr.; po 30 kr. na dan pa je 3 krat to¬ liko, tedaj 109 gl. 80 kr. 9) Koliko znese 48 parov golobov po 34 kr. ? — Najpred se prerajta cena za 50 parov; 50 parov po 34 kr. znese 34 polgoldinarjev ali 17 gl.; 2 para smo pa preveč rajtali, ta veljata 2 krat 34 kr. t. j. 68 kr., ktere odštejemo od unih 17 gl.; 68 kr. od 17 gl. odštetih ostane 16 gl. 32 kr. 10) Prodajavec kupi 10 tucatov nožev, nož po 60 kr.; koliko bo dal za vse nože ? 11) 1 vatel tkanine velja 76 kr.; koliko bo veljalo 54 vatlov? — (76 kr. = 50 kr. + 25 kr. -f- 1 kr.) 1 vatel sukna velja 4 gl. 55 kr., koliko ho veljalo 18 vatlov? — 18 vatlov po 4 gl. znese 72 gl. ; 18 vatlov po 50 kr. znese 18 polgoldinar¬ jev t. j. 9 gl., s prejšnjimi je 81 gl., in zopet 18 vatlov po 1 petki, je 18 petek t. j. 90 kr., tedaj vsega skupaj 81 gl. 90 kr. 12) Koliko velja 56 S' kave, funt po 62 kr. ? 13) Koliko velja 32 bokalov vina, bokal po 48 kr.? 14) Koliko bo veljalo 84 vatlov platna po 15 petek? 15) Klobučar proda 25 klobukov po 4 gl. 50 kr.; 'oliko dobi za nje? 16) 1 u masla velja 9 petek; koliko 23 U‘! 6 * 17) Bukve papirja veljajo 35 kr., koliko velja 36 bukev? 18) Koliko velja 24 S' sveč, funt po 30 kr.? 19) 1 soli velja 9 kr.; koliko 45 S 1 ? 20) Par rokovic velja 75 kr.; koliko veljajo 3 tueati? 21) Sklenica kisle vode velja 24 kr.; koliko bo veljalo 18 sklenic? 22) 1 $ žime velja 44 kr.; koliko velja 37 ® ? 23) Dninar dela 25 dni, in zasluži vsaki dan 90 kr.; koliko zasluži ? 24) Koliko velja 38 riže, funt po 21 kr.? 25) Cekin velja 5 gl. 6 kr.; koliko verze 321 cekinov? 26) Nekdo kupi 18 vatlov pavolnate robe, vatel po 62 kr.; koliko da za njo? 27) Funt mila velja 30 kr.; koliko bo ve¬ ljalo 52 «•? 28) Par nogovic velja 76 kr.; koliko velja 28 parov ? 29) Seženj derv velja 10 gl. 49 kr.; koliko velja 18 sežnjev? 30) Gospodinja prejme vsaki dan po 35 kr. za mleko in smetano; koliko na pol leta? 31) Vcrtnar služi na dan 55 kr.; koliko za¬ služi v 20 dneh? 32) 1 vatel trakov velja 13 kr.; koliko velja 46 vatlov? 33) Funt sira velja 45 kr.; koliko velja 28 ( ff 85 S. 2. Po poprejšnih vadbah se dajo tudi na¬ slednje naloge izdelati. Te vadbe bodo vender naj¬ bolje izhajale, če se jih učenci vadijo ne le po prejš¬ njih vadbah, ampak po mnogoterih načinih. Na pr. 1) Fuftt kave velja 80 kr.; kolikp velja 24®’?' a) 80 kr. — 4 krat 20 kr.; 24 V po 20 kr. velja 24 petin goldinarskih t. j. 4 gl. 80 kr.; po 80 kr. tedaj 4 krat 4 gl. 80 kr. t. j. 19 gl. 20 kr. b) 80 kr. = 1 gl. manj 20 kr.; 24 V po 1 gl. je 24 gl.; 24 V po 20 kr. velja 24 petin gol- dinaskih t. j. 4 gl. 80 kr.; po 80 kr. velja tedaj 24 gl. — manj 4 gl. 80 kr. ; od 24 gl. 4 gl., ostane 20 gl., in še 80 kr. preč, ostane še 19 gl. 20 kr.? c) 24 @ =20 @ in 4 @'; 20 @' po 80 kr. znese 80 petin goldinarskih t. j. 16 gl.; 4 @’ veljajo le 5ti del od tega, tedaj 3 gl. 20 kr.; 24 @ pa velja 16 gl. in 3 gl. 20 kr. t. j. 19 gl. 20 kr. d) 24@ = 25 @, manj 1 @ ; 25 @' po 80 kr. da 80 petič ali 20 gl.; od tega pa se mora vzeti še cena od 1 @, t. j. 80 kr., ter se dobi 19 gl. 20 kr. ? 2) Koliko velja 35 bokalov vina, bokal po 30 kr. ‘? 3) Koliko velja 30 V mila po 75 kr. ? 4) če funt soli 11 kr. velja, po čem je cent? 5) Za 1 vatel sukna se mora 3 gl. 52 kr. pla¬ čati, koliko za 4 vatle? 6) Tvoj oče prodajo 19 mernikov ajde po 1 gl. 6 kr., koliko dobijo za njo? 86 7) Koliko velja kopa skope, če 1 škop 26 kr. velja? 8) Za seženj derv se plača 5 gl. 45 kr.; koliko bo veljalo 15 sežnjev? 9) Če 1 Ti olja 52 kr. velja, na koliko pride 17, 19, 23, 28, 35 S’? 10) Funt govedine je po 20 kr.; koliko znese 15, 18, 20, 27, 30, 44, 50 m 11) Tesar zasluži na dan 85 kr., koliko pa na teden ? 12) Po čem pride tucat robcov, če robec 51 kr. velja ? 13) Tomaž naredi 45 grabelj in jih proda na semnji po 56 kr.; koliko potegne za nje? 14) Cent premoga velja 75 kr.; koliko bomo plačali za 20 centov? 15) čevljar proda na semnji 30 parov čevljev po 5 gl. 45 kr.; koliko je dobil za nje ? 16) Kerznar nakupi 30 zajčjih kožic po 20 kr.; koliko vse veljajo ? 17) Kaj velja kos platna po 30 pračev, če se za prač (vatel) 90 kr. plača? 18) Služabnik zasluži na dan po 70 kr.; koliko pa v enem mescu ? 19) Gospodinja zredi 32 rac, in jih poproda po 45 kr. ; koliko dobi za nje ? 20) Mesar proda milarju TČ loja po 26 kr.; koliko mu verze? 87 21) Kerčmar toči bokal vina po 35 kr.; koliko skupi za vedro ? 22) Koliko velja 82 sklenic slatine (kisle vode), ako se za sklenico 24 kr. plača? 23) Ge mera ali bokal morske soli 25 kr. velja,' na koliko pride 47 mer? 24) Koliko velja 1 'tl', žafrana, kadar ga 1 lot 45 kr. velja? 25) Koliko bodo veljali 4 tucati okrožnikov, če se okrožnik po 26 kr. prodaje? 26) Nekdo zasluži vsakdan 1 gl. 15 kr. ; koliko znese to v 1 letu? 27) Bokal vina velja 40 kr. ; na koliko pride 50 bokalov ? 28) Jerica! ali mi veš povedati, če tvoja mati 120 funtov težek boh po 31 kr. prodajo, koliko zanj dobijo ? 29) Koliko velja 23 robcov, robec po 45 kr. ? 30) Povej mi ti Železnikarjev Tone, če tvoj oče 300 kos po 70 kr. prodajo, koliko za nje potegnejo ? 31) Ako tobakar vsak dan po 3 srpodke pokadi, kakor je zdaj pri možkih slaba navada, vsaka smodka pa 3 kr. velja, koliko tobakar v enem letu za prazen dim izmeče ? *) Taki računi glave belijo; kdor pa rajtati ne zna, sam sebe goljfa. *) Bori v Dobrotinc^h leta 1851 stran 210, kaj se cd tobaka piše. b. Pismeno naštevanje. §. 1. Kadar se mnogoimno število našteva ali množi, se naštevavec (množivec) podpiše pod naj¬ nižje ime naštevanca (množenca), in se podčerta. 2) Žarenja se pri naj nižjem imenu naštevati, in se našteva ime za iiiruiom, dokler se do naj višjega ne pride; izdelek (množina) se pa vsakokrat pod naštevano (množeno) število postavi. 3) Ako je pri kterem imenu izdelek tolik, da obsega enote višjega imena, se premenja na višje ;me; ostale enote nižjega imena se podpišejo na pristojno mesto, dobljeno višje ime pa se prišteje k svoji množini. Na pr. Naj se našteva 208 ur 35 minut s 4. Pia pameti 4 krat 208 ur je (4krat200 — 800, 4 krat 8 = 32, skupaj) 832 ur; 4 krat 35 min. je (4 krat 30 — 120, 4 krat 5 = 20, skunaj) 140 min. t. j. 2 uri 10 min., in unih 832 ur je 834 ur 20 min. 4) Pri goldinarjih in novih krajcarjih se ravno tako našteva ali množi, kakor pri brezimnih mno- goeifernih številih. Imeli bi n. pr. 258 gl. kr. množiti s 7 tedaj bi naštevali: 834 ur. 20 min. S ciframi: 208 ur 35 min. 4 4 krat 35 min. je 140 min. = 2 ur 20 min. 4 krat 208 je 832 ur, in 2 uri je 834 ur. 89 258 gl. 63 kr. ali 25863 kr. _ 7__ 7 _ 1810 gl. 4l kr. 181U41 kr. = 1810 gl. 41 kr. Koliko je 47 krat 103 gl. 16 kr. ? 103 gl. 16 kr. 47 722 13 4126 4 4845 gl. 52 kr. 5) Nektere našteve ali monožitve so z drugimi računi spletene, in se dajo nekaj na pamet, nekaj s številkami rešiti. Na pr. Mesar kupi vola za 64 gl., ga zredi in zakolje; 450 „ 98 „ — „ Ostane dobička 12 gl. 10 kr. -90 §. 2. Naloge. 1) Koliko velja 45 sežnjev derv po 6 gl. 68 kr.? 2) če vatel sukna 3 gl. 42 kr, volja, koliko se bo dalo za 18 vatlov? 3) Vagan pšenice velja 4 gl. 65 kr. ; koliko bomo plačali za 53 vaganov? 4) Avstrijansko vedro vina velja 7 gl. 13 kr.; koliko velja 48 veder? 5) Mesar kupi 95 ovac, in jih plača po 4 gl. 72 kr.; kobko bo moral dati za vse ? 6) Po čem pride 5, 6, 9, 14, 26, 58, 74 mer¬ nikov prosa , ako se mernik po 1 gl. 8 kr. plača ? 7) Koliko v novem dnarji znese 5, 12, 35, 89, 100, 165, 252 starih goldinarjev po 1 gl. 5 kr.? 8) Koliko velja 37 centov prediva, če 1 cent 14 gl. 28 kr. velja? 9) Usnjar naredi 29 centov lima, in ga proda cent po 21 gl. 34 kr.; koliko mu verze ? 10) Cent železa je po 14 gl. 35 kr. ; po čem pride 19 centov? 11) Vagan turšice (koruze) se proda po 3 gl. 18 kr.; koliko se bo moralo plačati za 7,13, 22, 53, 70 vaganov ? 12) Klobučar proda 67 klobukov po 4 gl. 15 kr.; koliko skupi za nje ? 13) Oče prodajo 55 centov sena po 1 gl. 45 kr.; koliko potegnejo zanj ? * 91 14) Koliko velja 382 centov jezic po 7 gl. 74 kr. ? 15) Priden sadjorejec je lani 65 vaganov če- špelj pridelal, po 3 gl. 85 kr. pa prodal; koliko je skupil za nje ? 16) Koliko olja je v 13 sodili, če derži vsak sod 7 centov 25 lotov ? 17) Koliko veljajo 4 centi in 75 77 skladkorja, c e velja 1 funt 40 kr. ? 18) Koliko se plača v 3 letih in 3 mesecih, če se na mesec po 28 gl. 43 kr. plačuje ? 19) C e plačamo 1 77' soli po 9 kr.; koliko mo¬ ramo plačati, ako vzamemo 17 centov in 78 $ ? 20) Koliko znese 314 dvajsetič po 34 kr. ? 21) Stare desetice so po 17 kr.; koliko verze 100 starih desetic ? 22) Koliko velja 28 77 masla, če 3 77 veljajo 1 gl. 64 ki-.? • 23) Gospodinja proda 4 bale in 4 vatle platna, vatel po 46 kr.; koliko ji verze ? 24) Njiva je 95° 5' dolga in 15° 4'široka; ko¬ liko ima stirjaške mere ? 25) Nekdo si kupi seliše (prostor za novo hišo), 13" 4' dolgo, 12° 2' pa široko, in sicer Q čevelj po 2 gl. 8 kr.; koliko ho veljalo? 26) Nekdo si kupi 5 vatlov sukna po 3 gl. 52 kr. in 8 vatlov po 3 gl. 84 kr.; koliko to znese ? 27) Kmet je prodal 8 vaganov ovsa po 2 gl, 14 kr., 9 vaganov erži po 3 gl. 32 kr., in 6 vaganov pšenice po 4 gl. 65 kr.; koliko je za vse skupil, in koliko mu je ostalo , če je 18 gl. 19 kr. davka plačal ? 28) Kuretinar poproda 8 parov kopunov po 1 gl. 36 kr. , 15 parov pišet po 34 kr., 19 parov rac po 62 kr. , 14 parov golobov po 36 kr., in 17 parov kokoš po 54 kr.; koliko je vse perutnine poprodal, koliko za vsaki razpol skupil, in koliko za vso perutnimo? 29) Koliko velja 7 centov 46 voska, če se za 1 Tf: 92 kr. plača. 30) Nekdo ima 50 gl. plačati; koliko še ostane dolžan ako plača 80 dvajsetič (po 34 kr.) in 100 še¬ stič (po 10 kr.) ? 31) Koliko vaga 8 čokov sladkorja po 12 S" 12 lotov, in koliko so vredni, če 1 42 kr. velja? 32) Kmet je teržanu dolžan 725 gl. ; na to da 270 gl. 37 kr. v dnarjib, potem 29 veder vina po 7 gl. 24 la-, in 39 mernikov prosa ,po 1 gl. 52 kr.; koliko je že plačal, in koliko ostane še dolžan? 33) Kmet ima 168 ovec, od kterih dobiva od vsake počez na leto 3 ffl' 8 lotov volne; koliko je te volne , pa koliko bi mu vergla, če bi 1 'S po 64 kr. prodal ? 34) Pri nekem pospodarstvu se potroši počez vsak mesec 88 gl. 45 kr.; koliko se bo potrošilo v 11 mescih ? 35) Nekdo zasluži na leto 800 gl.; potroši pa za hrano 84 kr. na dan, za stanovanje pa strežbo 12 gl. 10 kr. na mesec, in za druge potrebe 250 gl. 36 kr. na leto ; koliko si prihrani celo leto ? 93 36) Pri kosilu je bilo 15 oseb ; koliko je znesel račun, če mora vsaka oseba 1 gl. 18 kr. plačati? 37) Pod v Staniči, ktera ima podobo ravno- vogelnika, je 3° 4'6“ dolg in 2° 5' 8“ širok; kolika je cela njegova plan ? 38) Zidar prevzame stavbo zida, kteri znese 4325 kočnih čevljev, in sicer kočni čevelj po 48 kr.; koliko znese stava vsega zida ? 39) Med 18 dedičev (erbov) se dedina razdeli, in vsakega dediča zadene 865 gl. 24 kr.; kolika je cela dedina ? 40) Koliko kočnih čevljev ima kamen na štiri vogle rezan, kteri je 3' 2" dolg, 2' 5" širok, in 2' 2" visok ? — Dolgost, širokost in visokost se skup ij zmnožijo. 41) Tergovec kupi 65 vatlov sukna za 214 gl. 28 kr., in proda vatal po 4 gl. kr. ; koliko ima dobička ? 42) Sod masla je tehtal 85 ž?, sod sam za se * pa 13 'U ; koliko velja maslo, funt po 44 kr. ? 43) Bruno (bervno) na štiri vogle obtesano je 4° 2" 3"'dolgo, 1'6" široko, inl'3" debelo, koliko ima kočne mere ? 44) Neki goljufen štacunar je imel tehto ali vago, ki je namesto 1 ‘S , le 30 lotov 2 kvintelca potegnila; če je postavimo kde 29 kave vzel, za koliko ga je goljufal ? 45) Tergovec je prejel štiri kosove sukna, vsega skupaj 197 vatlov; pervi kos je imel 54 vatlov po S gl. 12 kr.; drugi 50 vatlov po 4 gl. 45 kr., tretji 94 48 vatlov po 4 gl. 8 kr. od štertega kosa je vatel veljal 3 gl. 64 kr. ; koliko so znesli vsi štiri kosovi ? 46) Železnikar dobi dvoje sorte železa iz fužin, in sicer od ene sorte 57 ct. po 8 gl. 39 kr., od druge pa 34 ct. po 11 gl. 9 kr. ; koliko centov je dobil železa skupaj, in koliko mora zanj plačati ? 47) Koliko kožnih čevljev peska gre na voz, na kterem je zboj znotraj 4' 6" dolg, 2'širok, inl'8‘‘ visok ? 48) Sosed je svoj 34° dolg in 16° širok vert po 42 kr. 1 □seženj prodal; koliko je dobil zanj ? 49) Gospodar nakupi za zimo 8 sežnjev borovih derv po 3 gl. 26 kr., 12 sežnjev bukovih po 6 gl. 6 kr. in 44 centov premoga (Sfeinfoljten) po 48 kr.; koliko plača za borove derva, koliko za bukove, koliko za premog, in koliko za vso kurjavo ? VI. Razštevanje mnogoimnih števil, a. Prihitljeji ali pokrajški račnnov na pamet. S. 1. Kakor potrebno je znati iz cene enosortne enote ceno množine prerajtati, tako važno je tudi iz cene množine ceno enosortnske enote urno na pa¬ met izračunati. §. 2. Kadar množina ni večja ko 10, se znesek enote zgoli po razštevanju reši. Na pr. 1) Za 9 sežnjev derv se plača 45 gl. 45 kr.; po čem je 1 seženj ? — 1 seženj velja 9ti del 95 od 45 gl. 54 kr.; 9ti del od 45 gl. je 5 gl., od 54 kr. pa 6 kr.; 1 seženj velja toraj 5 gl., 6 kr. 2) Zidar zasluži v 5 dneh 4 gl. 90 kr.; koliko pride na dan ? — 5ti del od 4 gl. 90 kr.; 5ti del od 1 gl. je 20 kr., od 4 gl. toraj 80 kr. 5 5ti del od 90 kr., je 18 kr. ; v enem dnevu si toraj 98 kr. zasluži ? 3) 4 deklam plača gospodinja o novem letu 83 gl. 36 kr. letnega zaslužka; koliko pride na vsako ? 4) 5 vatlov sukna velja 23 gl. 35 kr.; po čem je vatel ? 5) Gospodar proda 8 vaganov pšenice za 32 gl. 24 kr.; po čem je vagan prodal? C) 5 Ž? masla velja 2 gl. 60 kr.; koliko 12?? §. 3. Ako je množina večja kakor 10 , in je priročni del od 100 , se naloga po razdeljenju gol¬ dinarja urno reši, če pa množina ni priročni del goldinarja, se more znesek množine v priročne dele razložiti, da se ložje računa. Na pr. 1) 50 2? velja 12 gl.; po čem je funt ? — Ka dar bi 50 2? veljalo 1 gl., bi prišlo na 1 ^ 2 kr.; če pa 50 2? velja 12 gl., bo tedaj 1 2? veljal 12 krat 2 kr. t. j. 24 kr. 2) Kadar 20 vatlov velja 8 gl.; koliko velja 1 vatel? Ce bi dali za 20 vatlov 1 gl., bi veljal vatel 1 petko ali 40 kr.; kadar pa 20 vatlov velja 8 gl-, velja 1 vatel 8 petek ali 40 kr. 3) Koliko velja 1 lot žafrana, kadar 15 lotov velja 12 gl.? 96 4) Dninar prejme za 12 dni 6 gl. plače ; koliko za 1 dan? — 12. del od 9 gl.; tretji del od 6 gl. je 3 gl. ; od tega se mora zopet vzeti četerti del; četerti del od 1 gl je 25 kr., od 3 gl. tedaj 3 krat 25 t. j. 75 kr. 5) 15 g" govedine velja 3 gl. 30 kr.; koliko velja Ig? 6) Po čem je funt masla, kakar 60 g velja 36 kr. ? 7) Tucat nožev velja 8 gl. 64 kr.; koliko velja 1 nož ? 8) Cent riža velja 19 gl.; po čem je funt? — Kadar cent velja 1 gl., velja funt stoterni del od 1 gl. t. j. 4 kr., kadar cent velja 2 gl. ; velja funt 2 kr. ; če pa za cent damo 19 gl., pride funt na 49 kr. Prihitljej. kolikor goldinarjev cent, toliko kraj¬ carjev funt. 9) Koliko velja 1 g voska, če cent velja 110 gl. ? 10) Po čem je funt, kadar cent velja 6,12,25, 41, 72 gl. ? 11) Težak zasluži v 14 dneh 7 gl. ; koliko pa na dan ? — če bi v 14 dneh 14 gl. zaslužil, bi na dan 1 gl. prejel; ker si pa v 14 dneh le polovico od 14 gl. zasluži, prejme na dan' tedaj le polovico od 1 gl., toraj 50 kr. ? 12) Kerčmarica plača štacunarju za 2 čoka sladkorja, ki sta 14 g tehtala, 5 gl. 75 kr.; po čem je funt plačala? 97 13) Nekdo da za 20 bokalov vina 12 gl.; po čem je bokal? 14) Gornik plača 3 kopačem 3 gl. 78 kr. dnine; koliko dobi vsakteri? 15) Gospodinja proda 19 M težek lonec masla za 7 gl. 50 kr.; če je prazen lonec 4 ‘U tehtal; po čem je prodala? 16) Čevljar proda na semnji 16 parov otročjih čižmic za 8 gl.; po čem je par prodal ? 17) 1 ris papirja velja 6 gl.; koliko veljajo 1 bukve? Prihitljej. Kolikor goldinarjev ris papirja, toliko petek veljajo bukve. 18) Koliko veljajo 1 bukve papirja, če je ris po 3 gl., 4 gl., 5 gl., 8 gl., 12 gl.? 19) 30 oknenih šiber velja 18 gl.; po čem pride ena ? 20) Švelja kupi 30 lotov svile za 12 gl.; koliko velja 1 lot? 21) Kos platna t. j. 30 vatlov velja 25 gl.; po čem je vatel? 22) Neki urednik dobiva na mesec72 gl. plače; koliko ima na dan? 23) 60 vaganov ovsa velja 84 gl.; koliko velja 1 vagan? 24) Koliko velja 1 vatel sukna, če 30 vatlov velja 96 gl.? 25) Ris papirja velja 5, 7, 4, 8, 11 gl.; koliko veljajo bukve? Računi ca za slovenske Sole na deželi. 7 98 26) 24 Ot sveč velja 8 gl.; po čem je fant? 27) Gospodar proda 20 centov sena za 23 gl., po čem je cent? 28) Pri Novaku so imeli čevljarja 26 dni; če so mu po dokončanem delu 14 gl. 15 kr. našteli, koliko je imel zaslužka vsak dan? 29) 50 vatlov platna velja 18 gl.; po čem je vatel ? 30) Gospodinja kupi 20 štrenj sukanca (konca ali koncev) za 30 gl. 40 kr.; po čem je štrenja? 31) 12 0" slanine velja 5 gl. 16 kr.; koliko velja funt? 32) 50 Ot teletine velja 12 gl., po čem je funt? 33) Če 1 Ot žafrana 24 gl. velja, na koliko pride 1 lot? — če bi 32 lotov 16 gl. veljalo, bi veljal 1 lot 50 kr.; 32 lotov pa velja 8 gl. t. j. polovico od 16 gl. več, toraj bo veljal tudi 1 lot polovico od 50 kr., t. j. 25 kr. več kakor 50 kr., tedaj 75 kr. 34) Gospodinja kupi 36 vatlov platna za 12 gl.; po čem je vatel ? 35) 24 Ot suhega mesa velja 8 gl.; koliko velja 1 0t? 36) Koliko velja vedro vina, če 21 veder velja 105 gl. ? 37) Nekdo da 40 revežem 4 gl. ; koliko dobi vsaki? 38) 16 povesem peres velja 4 gl. 16 kr.; koliko velja povesmo? 99 39) Koliko velja 1 S' surovega masla, če 24 ‘S velja 14 gl. 40 kr.? — 14 gl. 30 kr. je 12 gl. pa 2 gl. 40 kr. ali 24 polgoldinarjev in 24 dese¬ tic : pride tedaj na 1 ( U polgoldinarja pa 1 dese¬ tica t. j. 60 kr.? 40) Nekdo je porabil za male opravila v 13 dneh 3 gl. 51 kr.; koliko pride na dan ? 41) 11 bukev papirja velja 5 gl. 6 kr.; koliko veljajo 1 bukve? — 5 gl. 6 kr. je 10 polgoldinarjev pa 6 kr.; ako se tedaj bukve rajtajo po polgoldi- narji, se je pri 11 bukvah preveč štelo 44 kr., tedaj pri 1 bukvah 4 kr.; 1 bukve veljajo potem 4 kr. manj, kakor polgoldinarja, t. j. 46 kr. 42) 16 vatlov velja 36 gl. ; po čem je vatel ? -— Oe bi bil vatel po 2 gl., znese 16 vatlov še le 32 gl., pa še ostanejo 4 gl., od kterih na vsaki vatel še pride 4ti del goldinarja ali 25 kr. 43) 17 <3 teletine velja 4 gl. 42 kr.; koliko velja 1 U ? — 4 gl. 42 kr. — 16 petič pa 42 kr. ali 17 petič pa 17 kr.; tedaj velja 1^1 petico pa 1 kr. t. j. 26 kr. 44) 14 sira velja 5 gl. 32 kr.; po čem je funt ? 45) Koliko velja funt vošenih sveč, če se za 21 r U plača 9 gl. 45 kr. ? 46) 2 tuceta kozarcov veljata 2 gl. 16 kr.; po čem je 1 kozarec ? 47) 18 $ pavole velja 17 gl. 10 kr. ; po čem je funt? 48) 28 revežem se razdeli 36 gl. 96 kr.; koliko dobi vsaki ? 7 * 100 49) Koliko velja bokal vina, če se vedro pro¬ daje po 24 gl. ?— Če se vedro rajta po 20 gl., velja bokal 50 kr. ; potem pa se morajo še 4 goldinarji t. j. 5ti del od 20 gl. dorajtati, tedaj pride na vsaki bokal 5ti del od 50 t. j. 10 ; bokal velja tedaj 60 kr. Ali: če l vedro velja 1 gl., bo 1 bokal veljal 40ti del od 1 gl.; 20ti del od 1 gl. je 1 petka, tedaj 40ti del pol petke; če namreč vedro velja 1 gl., velja 1 bokal pol petke; če vedro velja 2 gl., , velja 1 bokal 2 polpetki; če pa vedro velja 24 gl., velja 1 bokal 24 polpetek t. j. 12 petek ali 60 kr. Pribitljej. Kolikor goldinarje? vedro, toliko pol¬ petek velja bokal. 50) Po čem je bokal, če je vedro po 6, 10, 15, 18, 29 gl. ? 51) Za 16 gl. si kupil dve vedri vina; po čem je bokal? 52) Kerčmar kupi vedro vino za 11 gl., stroški zneso 2 gl. 20 kr., dobička, pa iše 9 gl.; po čem mora bokal točiti ? 53) Za 6 gl. 89 kr. kupi se 13 S" kave, po čem je funt? 54) Po čem je vatel, če 25 vatlov velja 30 gl. ? 55) 24 vatlov platna velja 15 gl.; koliko velja 8 vatlov? 56) 1 vedro velja 16 gl.; koliko velja 10 bo¬ kalov ? 57) Za cept fig se plača 15 gl.; koliko velja 12 ©‘fig? 101 58) Cent sveč velja 25 gl.; po čem pride 5 funtov ? 59) Neki kapital nese v dveh mescih 60 gl. obresti (činža); koliko na dan? 60) Vedro vina velja 14 gl.; koliko 5 bokalov ? 61) 17 $ žime velja 7 gl. 82 kr.; koliko velja 6 f ? Za 1 ® se bo plačalo 46 kr. ; za 6 ž? pa 2 gl. 76 kr. 62) Po čem pride nož, ako jih tucet po 6 gl. 24 kr. plačamo ? 63) Za kos platna, 30 vatlov dolgega, seje plačalo 7 gl. 50 kr.; po čem je bil vatel ? 64) Gospodinja parabi na četert leta za 4 gl. 50 kr. soli; koliko pa na dan ? 65) Če za 13 $ kave 6 gl. 63 kr. plačam, na koliko mi pride 1 /7' ? 66) V neki hiši potrebujejo na mesec za 6 gl. mleka; koliko pride na dan ? 67) Kerčmar kupi 2 tuceta kupic za 1 gl. 40 kr.; po čem je kupico plačal? 68) Služabnik ima na leto 25 gl. 10 kr.; koliko mu pride na 2 mesca? 69) Kos platna meri 30 vatlov, pa se proda za 4 gl. 80 kr.; koliko velja vatel ? 70) Tergovec je kupil cent muškatovih oreškov za 250 gl., ter prodaje funt po 2 gl. 55 kr.; koliko ima dobička pri vsakem funtu, in koliko pri centu ? 102 71) Dekla ima 24 gl. letnega plačila. Gospo¬ dinja spazi, da ni zvesta, pa jo odpravi ; 5 tednov je služila; koliko je v dnarjih prejela? b. Pismeno razšteranje. §. 1. Kadar se mnogoimno število pismeno razšteva, začenja se pri naj višjem imenu , in se deli ime za imenom, da se do naj nižjega pride. Ce pri delitvi kakega imena kaj ostane, se zdrobi z naštevanjem ali množenjem v nižje ime, in se prište- jejo dane enote k temu imenu ; potem se dalje deli. Na pr. Koliko je 12ti del od 285 ur 36 minut? 12 | 285 ur 36 min. | 23 ur 48 min. 24 45 37 9 60 576 min. 48 96 96 2) Kolikokrat je 2 & 16 lotov zapopadeno v 17 po ti ceni proda, se cena v obče poniža, pa je prisiljen ostanek po 48 kr. funt prodavati. Praša se, ali je na zgubi ali na dobičku , če ima nraven tega se 4 gl. 30 kr. posebnih stroškov ? 12) Koliko olja je v 14 sodih, če derži vsak sod 8 centov 26 7 lotov? 13) Suknar dobi 5 bal sukna, vsako po 36 vat¬ lov, in vsak vatel velja 3 gl. 72 kr.; koliko bo mo¬ ral za vso sukno plačati, in počem vatel prodavati, da bo pri vsem suknu 65 gl. dobička imel ? 14) V mlinu je 6 kamnov; na vsakem kamnu se zmelje 7 vaganov 5 osmin žita na dan; koliko se ga zmelje v 226 dneh? 15) Oče kupijo 3 njive za 1650 gl., perva velja 635 gl. 20 kr., druga 447 gl. 52 kr.; koliko so tedaj za tretjo dali? 109 16) Mesar kupi 90 ž? težko tele za 15 gl. 50 kr.; dobička iše 2 gl. 50 kr., po čem bo 1 ‘ff prodaval ? 17) Gojzdnar proda hrastovih derv za 852 gl. 45 kr., gabrovih za 509 gl. 12 kr., bukovih za 1478 gl. 54 kr., borovih za 125 gl. 84 kr.; koliko dobi za vse derva? 18) Zitar je 957 vaganov pšenice po 4 gl. 42 kr. nakupil, po 5 gl. 8. kr. pa prodal; koliko je imel dobička pri ti kupčii? 19) Koliko bo veljalo 25" dolgo in 13° široko seliše, če se 1 Qseženj po 6 gl. 18 kr. plača? 20) Ribič nakupi 60 < fi rib po 5 kr., pa gre ž njimi na terg; po potu mu jih pa 36 S' pogine; koliko je imel zgube, če je funt živih po 12 kr.,, funt mertvih pa po 6 kr. prodaval, in če je še 2 gl. 48 kr. posebnih stroškov imel ? 21) Koliko se plača za 75 centov živega srebra, če 1 cent 134 gl. 62 kr. velja! 22) Srenjska denarnica je ob začetku leta imela 943 gl. 40 kr. premoženja; prihodki so med letom znesli 605 gl. 53 kr., stroški pa 685 gl. 85 kr.; koliko premoženja je bilo še na konec leta? 23) Kmet dobi za 9 vaganov krompirja 14 gl. 58 kr.; koliko bo po enaki ceni za 15 vaganov dobil? 24) 4 loti živega srebra veljajo 28 kr.; koliko ga bo veljalo 8 ® ? 25) Nekdo je bil rojen 8. malega travna (aprila) 1785, umeri je pa 13. svečana (februarja) 1851; koliko je bil star? 110 26) Tovornik nakupi na Dolenskem cvete rega vina in sicer: 35 veder po 12 gl. 14 kr., 22 veder po 13 gl. 80 kr., 28 veder po 13 gl. 20 kr. in 15 veder po 12 gl. 86 kr.; kakšna je srednja cena vedra ? 27) Kmet je prodal lanjsko leto pšenice 25 va- ganov po 4 gl. 12 kr., 34 centov sena po 96 kr., 1 par volov za 128 gl., 18 sežnjev derv po 4 gl. . 14 kr., pa 30 veder vina po 6 gl. 45 kr. Od tega da za usnje 36 gl. 20 kr., plača dnino 3 čevljarjem za 18 dni po 65 kr., odrajta cesarski davek: 41 gl. 24 kr.; potem da dvema hlapcoma po 34 gl., trem deklam po 16 gl.; koliko je prejel, koliko izplačal, in koliko prigospodaril ? 28) Kupovavec nakupi 114 centov sterdi, cent po 10 gl. 50 kr.; stroškov je imel 170 gl. 90 kr., pridobil bi pa rad 192 gl.; po čem bo moral cent prodavati ? 29) Gospodinja kupi 12 funtov prediva po 1 gl. 15 kr.; predicam plača od funta po 75 kr.; za perilo 1 gl. 9 kr.; predicam pa pericam se ga je 1 M razkadilo; ostalo je tedaj le 11 S” čiste preje, ktere vsak funt 3 vatle platna da; tkalcu plača od funta 40 kr.; za beljenje, pri kterem se ga je 1 vatel vskočilo, 1 gl. 24 kr. Praša se; koliko vatlov beljenega platna je dobila, kaj velja cela bala platna, in po čem mora vatel prodavati, da bo pri vsakem vatlu 10 kr. pridobila? 30) Kupovavec pelje dežo masla v mesto. Verh klanca sirotej zverne, deža se po pečovji v dol potoči, razbije in maslo raznese. Masla je bilo 111 3 cente, 45 ti ; koliko škode je imel, če ga je sam, funt po 16 kr., nakupil, in če bi ga bil v mestu po 24 kr. lahko prodal? 31) Kerčmar je namenjen od grajšinskih 400 veder vina raznih let kupiti. Srednja cena vina je vedro po 9 gl. 30 kr. Kerčmar preudarja: ali bi bolje v svoj prid obernil, če bi vino vsakega leta po samem, ali pa počez vedro po 9 gl. 30 kr. vzel. Vina je: a) od 34ga leta 30 veder po 30 gl. — kr.; kteri kup bi bii zanj koristnejši? 32) Za nov most so 4 soseske po enakem 742 gl. 12 kr. skupaj dale; soseska A je plačala na račun (a konto) 120 gl., soseska B 134 gl. 25 kr., C 92 gl. 50 kr., D 148 gl. 8 kr.; koliko pride na vsako sosesko, in koliko ima še vsaka doplačati ? 33) Svilar dobi od svojih mešičkov 8 ti surove svile; koliko je za njo potegnil, če je funt po 12 gl. 42 kr. prodal? 34) Tergovec kupi cent sladkorja za 36 gl. 15 kr., pa prodaje 1 ti po 44 kr.; koliko ima dobička pri centu? 35) 3 čoki sladkorja so po samem tehtali 13®“ 26 lt., 14 ti 15 It.; koliko skupaj ? 36) Kmet kupi pri dražbi njivo, senožet pa J/1 62 gl. 34 kr. Njiva velja 452 gl. b) „ 42ga „ 50 c) „ 48ga „ 100 d) „ 67ga „ 220 V 9 „ 45 n 534 gl. 24 kr.; koliko spada na 112 37) Kerčmar ima v velikem sodu 95 veder 20 bokalov vina; odtoči ga pa 25 veder 30 bokalov 3 maslice; koliko viua mu še v sodu ostane? 38) Suknar proda 9 vatlov sukna za 35 gl. 28 kr.; koliko bi po enaki ceni za 96 vatlov dobil? 39) Za 150 glav zelja dobim 6 gl.; koliko bom dobil, čc ga 500 glav po ravno tisti ceni prodam? 40) Kmet proda drevarju brast 27' dolg, 2' širok, pa 1' debel za 93 gl. 60 gl. kr.; po čem je prodal kočni čevelj? 26'X2'X 1=52' 93 gl. 60 kr. : 52 = 1 gl. 88 kr. 52 41 f> 41 6 41) Na 4 vogle otesano deblo, ktero je 5° 2' dolgo, 1' 6" široko pa 1' 2 “ debelo se proda za 62 gl. 48 kr.; po čem je bil kočni čevelj ? 42) Tla v stanici obsegajo 8 Q° 33 Q' 1200"; dolge so 3° 1' 5"; kako so pa široke? 43) Seženj derv ima 97 kočnik čevljev; dolgost polen znese 2' 8"; širokost skladavnice 6'; kolika je visokost skladavnice? 44) Zboj je 3' 6" širok, 6' 8" dolg, 1' 4“ pa visok; koliko malih predalčkov po 8“ dolgih, po 6" širokih in po 4" visokih se more vanj spraviti? 45) Dno štirivoglate posode je raven vogelnik, 5' 4" dolg pa 3' 2 " širok; kako globoka mora biti posoda, da bo 14 veder deržala, ker 1 vedro derži 1 kočni' in 1360 kočnih"? Četerti razdelek. Cveterf računi na deline (razdeline). §. 1. Delina je število, ktero ima en ali več delov enote v sebi. Ce na pr. vatel razdelimo na štiri enake dele, je vsak tak del četertina vatla, in imenuje se delina. Ako celino v 2, 3, 4, 5 . . . enakih delov razde¬ limo, imenuje se tak del drugi, tretji, četerti, peti. .. del, ali pa polovina, tretjina, četertina, petina cele enote ali celine (celote.) Da delino izrečemo, potrebujemo dveh števil : eno, ktera pove, na koliko enacih delov je celina razdeljena, ter pravimo da je imenovavec 5 drugo pa, ki kaže, koliko tacih delov se je vzelo, in pravimo, da je števec. §. 2. Pri izrekovanji delin se najpred števec, potem pa imenovavec izreče; na pr. tri četertine, peP šestin. Ravno tako se pri zapisovanji najpred števec zapiše, potegne se pod njim čertica , pod njo pa pride imenovavec: na pr. f, f. Računica za slovenske sole na deželi. 8 114 §. 3. Ako je števec manjši od imenovavca, imenuje se taka delina prara delina; na pr. f, f, f. če je števec enak imenovavcu ali večji kakor imenovavec, imenuje se taka delina neprava delina; na pr. f, *, f. Število, ktero je iz celega števila in iz pristav¬ ljene deline sostavljeno, imenuje se mešano število ; na pr. 2{, 6|, 5’. §. 4. Vsaka neprava delina se da v celo ali v mešano število spreoberniti, če se števec z ime- novavcom deli, količnik da število celin; če pa kaj ostane, se ostanek k celemu številu pridene; na pr. 8 O . S A 2 2 ° ’ 3 X 3- Cela števila se dajo v delino spreoberniti, če se celo število z danim imenovavcom našteje ali zmnoži ; ta izdelek postavi se za števca, dani imenovavec pride pa za imenovavca neprave deline; na pr. 3 (trojka) bi imela spreobernjena biti v delino, ktere imenova¬ vec je 5, tedaj v petine; 1 celina ima 5 petin, toraj 3 celine 3 krat 5 petin, to je 15 petin; zato je 3 = Mešano število se vravna, če se celo število z imenevavcom deline našteje in števec izdelku pri¬ šteje; na pr. 4| = i f = ? 4 -. §. 5. Po navadi se delina v drobiž zmeni, kakor v krajcarje, funte, čevlje i t. d., kar se pri malem labko na pamet zrajta; na pr. gl. je 25 kr. \ centa je 50 Ti i t. d. Pisaje se našteje ali množi števec z dro- bivcom (kolikor delov celina ima), z imenovavcom ge pa izdelek deli, da se krajcarji, funti i t. d. dobe; na pr. koliko je f gl. ? = 75 kr. f x 100 = 300 : 4 — 75 kr. 115 §. 6 . če je delina prevelika, se lahko skrajša, ako se s kako številko hrez ostanka v zgornjem in spodnjem razšteti da. Na pr. ~ gl. se razšteje z 2, in da ^; s 3 pa da ^; še bolj s 6 , pa da ^; naj bolj z 12 , pa pusti § gl. §. 7. Ako se števec pa imenovavee kake deline z ravno tistim številom našteje ali deli, se veljava deline ne spremeni, če na pr. delino f gl. z 2 našte¬ jemo, dobimo gl.; zdaj pa ^ gl. z 2 delimo, dobimo zopet pervo število f gl.; § gl. je toraj toliko, koli¬ kor — gl., to je 40 kr. Med delinami, ktere imajo ravno tistega imeno- vavca, je tista večja, ktera ima večjega števca; na P r - h gl- je 10 kr.; gl. = 20 kr., ^ gl. = 30 kr. i t. d. Deline se soštevajo, odštevajo, naštevajo ali množijo, in razštevajo kakor cele števila. I. Soštevanje delin. §. 1. Deline enacib imenovavcov se soštevajo, če se njih števci soštejejo, in eden zmed imenovavcov podpiše. Na pr. koliko znese f + f + ‘gl- ? Na pamet: 1 petina pa 3 petine so 4 petine, pa 4 petine je 8 petin t. j. lf gl. Pismeno: 5 + ! + f — 5 =■ 1* gl- §. 2. Deline neenacih imenovavcov se soštevajo, če se vsi imenovavci skupaj naštevajo, števci sošte¬ jejo, in občji imenovavee podpiše. Ker se pa z manj¬ šimi števili lože rajta, zato deline na naj manjšega 116 občnega imenovavca devamo. Naj manjši občni ime- novavec se tako le najde: a) Vsi imenovavci se v versto eden za drugim zapišejo, in manjši, ki so v večjih brez ostanka zapopadeni, se prečertajo. h) Potem se pogleda, nista li od ostalih imenovavcov razdeljiva dva ali njih več s kakim občnim številom, če je to, se potegne pod njimi čerta, se postavi na desno število, s kterim so tisti imenovavci razdeljivi, in se dele ž njim razdeljivi imenovavci; tisti ime¬ novavci, kteri niso razdeljivi, se nespremenjeni spodaj pristavijo, od druzih pridejo pa le deleži ali količniki spodaj. c) Dobljene nove števila se, če se da, vnovič ravno tako skrajšujejo, in to dotlej, da ni pod čerto nobenega para imenovavcov več, kteri bi se dal s kakim številom brez ostanka deliti. d ) Se naštevajo števila pod čerto, in števila, s kterimi se je delilo, eno z drugim. Izdelek je naj manjši občni imenovavec. e) Najdem občni imenovavec se potem z vsakim danim imenovavcom deli, in s količnikom njegov pristojen števec našteva; izdelek je novi števec. — Navadno se zraven delin pokončna čerta potegne, pa se verh občni imenovavec zapiše; na levo pride dobljeni količnik, na desno pa se postavijo izdelki, kteri nove števce dajo. f) Zadnjič se novi števci soštejejo in znesek, akoje večji kot občni imenovavec, se s tem v celine spreoberne. Na pr. Koliko znese f gl., f gl., \ gl. in ^ gl. sku¬ haj ? - 2» gl. 4, 5, 2, 10 20 2 5 | 2 15 5 | 4 8 2 X 5 X 2=20 1 1010 A 2'14_ '37:20= IH gl. §. 3. Ako so v šoštevanju cele ali mešane šte¬ vila, se cele števila soštevanjo za-se, deline pa za-se, in če so v delinah cele števila zapodadene, se k celim prištejejo. Na pr. v Stacunar je v enem dnevu skupil za razno Za zvon vzame zvonar 53f ct. kotlovine (bakra), 26’ ct. medenine (mesinga), 171 ct- kositarja, in 1 ct. srebra; kako režak bo zvon? = 97££ cent. 40 118 §. 4. Naloge. 1) Koliko je I + | + | + l gl.? 2) Koliko znese ^ ^ ^ gl.? 3) Koliko stori ^+^ + ^ + ^+ ^4- i! 4- — + — ffl ? 25 * 25 » 25 O 1, * 4) Koliko znese H veder, H vdr., j| vdr. in l\ vdr. skupaj? 5) Koliko je ^ ct, ^ ct., ^ et., ^ ct. in. y ct. skupaj ? 6) Koliko znese 38| vgn., 15) vgn., 13f vgn., 7f vgn., 21 vgn. ? 7) Nekdo posodi denarjev: A 1671 gi., B 354® gl., C 219^ gl., D 162| gl. ; koliko je posodil vkup ? 8) Kmetič ima 91 oralov njiv, 3f orala vino¬ grada, in 2f oralov travnika; koliko ima zemljiša ? 9) Gospodinja je plačala na konec mesca za sladkor (cuker) 3j gl., za kavo 6’ gl., za meso 101 gl-> za kruh 8^f gl., za riž l±r gl., za olje 21 gl., in za sol 1 , 7 , gl.; koliko zneso vsi stroški ? 10) Jera skupi za sadje 18| gl., za jajca 8') gl., za puter 191 za zclenjad 6,1, gl.; koliko ji verze vse skupaj? 11) Mati so 4 kosove platna kupili; pervi meri 32f vatlov, drugi 26 j vatlov, tretji 24) vatlov, četerti 501 vatlov; koliko vatlov merijo vsi 4 kosovi? 12) Kmetica napravi 5 hlehov sira; eden tehta 20J Ž7, drugi 26f tretji 32) ( U i četerti 40| četerta 4 ct. 78 ©; od tega sčasoma porabi 46) ©; 85) ©, 23) ©, 98) © ; koliko še ima prediva ? III. Naštevanje ali množenje delin. §. 1. Kadar se delina s celim številom našteva, se števec s celim številom našteje, imenovavec pa nepremenjen pusti. Na pr. 126 če plačamo za 1 Ž? sveč * gl, koliko pa za 8 <81 — 3| gl. Na pamet: 8 krat 2 petini je 16 petin t. j. 3| gl. Pismeno: f X 8 = ™ = 3| gl. §. 2. Če se pa mešano število s celim številom našteva, se najpred mešano število vravna, potem pa naštevanje opravi, kakor je bilo zgoraj rečeno. Na pr. Koliko velja 7 sežnjev derv, če je seženj po gl. ? - 311 gl- Na pamet: 7 krat 4 celine je 28 celin; 7 krat 1 polovina je 7 polovin, ktere dajo 3 celine in 1 polovino; skupaj 31| gl. Pismeno , 41 X 7 == f X 7 = f — 311 gl. §. 3. Ako se delina z delino našteva, se števec s števcom, imenovavee pa z imenovavcom našteje. Na pr. Za 1 vatel trakov dam § gl.; koliko bom pla¬ čal za f vatla? §. 4. Kadar se mešano število v delino ali z mešanim številom našteva, se najpred mešane števila vravnajo, potem se števec s števcom, imenovavee pa z imenovavcom našteje. N. pr. Koliko velja 8f masla po f gl.? — 3,- r> gl. 2 v/ 02 v/ 2 26 52 2 5 /X Og A 5 3 i5 0 15 . Po čem pride 4J vatla sukna, če 1 vatel 31 gl. velja ? — 161 gl. 3f X 41 = V- X ? = t =16| gl. ali 161 gl. §. 5. Naloge. 1) Koliko velja 14 Ti farbe, če funt H gl. velja ? 127 2) Ce kdo * gl. na dan izplača, koliko izplača v 8 dneh? 3) Koliko velja 28 bokalov vina po f gl. 4) Za 1 $6 sira se plača gl.; koliko bodo veljali 4 S"? 5) Strelec proda 9 zajcov po f gl.: koliko dobi za nje? 6) Tkalcu se plača tkalnine od vatla platna | gl., koliko se mu mora plačati od 28£ vatlov? I) Koliko znese 38 starih petek po 8f kr. ? 8) Koliko bo veljalo 12\ 1% štirke, če 1 ‘U £ gl. velja? 9) Po čem pride 3.j vatla platna, vatel po f gl.? 10) Brat kupi 2\ vatla sukna po 5|gl. ; koliko bo plačal ? II) Neki kapital nese na leto 26,), gl. obresti; koliko pride na f leta? 12) Voznik dobi od centa 2£ gl. voznine; koliko bo dobil od 26| ct. ? 13) 1 : 3 = A gl-i ali 3 : -~= £ = h gl. Drugo ravnanje se da pri rajtanju s cifram 1 vselej rabiti; pervo pa le takrat, kadar je števec s celim številom deljiv. §. 2. Ako se mešano število s celim številom deli, se ž njim delijo najpred celine, potem pa delina mešanega števila, če pa po razštevanji celin kaj ostane, se ostanek v take dele razdrobi, kakoršne ima pristavljena delina; potem se oboje sošteje in znesek dalje deli; ali pa se mešano število vravna ter se delina s celim številom deli. Na pr. Po čem je 1 vatel sukna, če 5 vatlov 22) gl. velja? — 4) gl. Na pamet; Če 5 vatlov le 22 gl. velja, pride 1 vatel na 4 cele gl., pa ostaneta še 2 cela gl. (za¬ kaj?); to da | gl., in pred je | gl. ostalo, znese 131 f gl.; če tedaj 5 vatlov še § gl. velja, pride 1 vatel na \ gl.; skupaj 4| gl. — ali 22 celili gl. in § gl. je “gl.; če tedaj 5 vatlov ¥ gl., velja, pride 1 vatel na f gl., to je 4‘ gl. Pismeno: 22f : 5 = 44; ali 22^ : 5 = V h 5 = | = 4‘ gl. Tukaj je pri pervem razštevanji 22 : 5 da 4 celine pa ostanete še 2 celini; to je £ pa \ je f; 5 . C 1 2 . «1 2 . §. 3. Deline z enakimi imenovavci se razšte- vajo, ako se števec razštevanca razšteje s števcom razštevavca ; količnik teh števcov je ob enem količnik delin. Na pr. 7 petnajstin je v 14 petnajstinah 2 krat, ali H : A = 14 : 7 = 2. §. 4. Kadar imamo celo število razšteti z delino, ga pri rajtanji na pamet zazštejemo s števcom deline^ količnik pa naštejemo z imenovavcom; pri rajtanji s ciframi pa bolje storimo, ako najpred razštevanca z imenovavcom naštejemo, potem pa izdelek s štev¬ com razštejemo. Na pr. Koliko funtov sira se dobi za 14 gl., če S" | gl. velja? Na pamet: f ste 5 krat manjši kakor 2 celini, ste tedaj v 14 5krat tolikokrat kakor 2. Da se tedaj zve, kolikokrat ste f v 14, se poiše najpred, ko¬ likokrat ste 2 v 14, t. j. 14 se razšteje z 2, in dobljeni količnik se vzame po tem 5 krat; 14 raz- štetih z 2 da 7, 7 krat 5 je 35; za 14 gl. se tedaj dobi 35 ‘U. 9 132 Pismeno: 14 : f = f : f = 70 : 2 = 35 2 Ol _ 20 # 5 _ 40 v* - a • 2 - 6 ^ 2 I 40 f 3 j 15 V 5 = 40:15 = 2f gl. §. 6. Naloge. 1) Zidar zasluži v (J dneh 10| gl.; koliko pa na dan? 2) Koliko srajc se da narediti iz 60 vatlov platna, če se za srajco 3j vatla porabi? 133 3) Hlapec služi od leta 50| gl. ; koliko mu pride na mesec ? 4) Za 28 vatlov platna damo 10-) gl.; po čem je vatel ? 5) 25 vaganov erži velja 61’ gl.; koliko pa 1 vagan ? 6) Za f vatlov sukna se je 6 gl. plačalo ; po čem pride 1 vatel ? 7) Gospodinja da tkalcu platna delati Če ga tkalec po | vatla široko naredi, bo ga iz dane preje 54 vatlov; koliko vatlov ga bo dobila, ako mora platno 1 vatel široko biti ? Na pamet: Pri širokosti od 3 četertin vatla se dobi 54 vatlov, pri širokosti od 1 četertine vatla pa bi se dobilo 3 krat toliko, to je 162 vatlov; pri širjavi od 1 vatla se bo dobilo le 4ti del tolik® vatlov kakor pri širjavi od 1 četertine vatla, tedaj 4ti del od 162 vatlov, namreč 40) vatlov ? S ciframi: | vati. širok 54 vatlov { „ „ 54 X 3 = 162 vati. 1 „ „ 162 : 4 = 40) vatlov. 8) Neki kapital nese v 2} letih 62| gl. obresti; koliko na leto ? 9) Tkalec dobi za natkano platno 3| gl. tkal- šine; če se mu je po f gl. od vatla plačalo, koliko vatlov je natkal ? 10) Po pogrebu gospoda fajmoštra v A so med več ubogih razdelili 26* gl.; in vsakteremu se 134 dali | gl.; koliko ubogih so s tem denarjem obda¬ rovali ? lij 6f veder vina velja 68f gl., koliko velja 1 vedro ? > 12) Krovec prejme za 14 dni 8f gl. plače; kolika za 1 dan? 13) Na koliko pride seženj derv, če se za 18 sežnjev 118| gl. plača ? 14) Koliko rjuh (plahet) se da narediti iz 211’ Vatlov platna, če je za eno ljuho 5| vatlov treba? 15) Pri 15 centih, ki jih je tergovec prodal, je imel 15- gl. dobička; koliko pri vsakem centu? 16) 7| vatlov sukna velja 35| gl.; koliko velja vatel? 17) Hlapec služi na lete 721 gl.; koliko na mesec ? 18) Na koliko pride vagan ječmena, kadar 53 vaganov 167^ gl. velja? 19) Kadar 1| cent nekega blaga 37£ gl. velja, na koliko pridejo | centa ? | cent. ¥ gl- \ „ ¥ : 5 = ¥ gl- 1 „ ¥ X 4 - 30 gl. 1 „ 30 : 5 = 6 gl. | „ 6 X 4 = 24 gl. 20) Za f ct. masla se mora plačati 26 gl.; ko¬ liko se bo plačalo za 15 centov? 21) Koliko funtov kave dobimo za 12 gl., če i & f gl. velja ? 135 22) Dninar prejme za 4£ dneve 3 gl. plače ? koliko pride na dan ? 23) Za f centa riža se mora 12 gl. plačati; kako drag je 1 ž? ? 24) Kaj velja vatel sivega sukna, če 2| vatla 5 gl. 50 kr. veljata? 25) Koliko funtov kave se dobi za lf gl.; če 1 naj lepše f gl. velja? 26) 3£ vagani krompira veljajo 5f gl.; po cent je vagan? 27) Lovšin proda 22£ centov sena za 16’ gl.? po čem je prodal cent? 28) Na koliko pride cent prediva, če se za 24 centov 45lf gl. plača? 29) Oče zapusti 5 otrokom 4720f gl. premo¬ ženja, koliko dobi vsakteri? 30) Nekdo potrebuje za vse svoje potrebe na dan ^ gl.; koliko dni bo z 15 gl. izhajal? 31) Za 12| tavžent opek ali cegla se plača 187£ gl.; po čem pride tisoč (1 tavžent) ? 32) Žitar nakupi erži za 300 gl., vagan po 1 \ gl.; koliko vaganov je nakupil? 33) če 5’ vatlov sukna 24 gl. velja; koliko bo veljalo 12 vatlov? 34) Gospodar potroši v 4 dneh 81 gl. ; koliko pa v 25 dneh? 35) 7 zidarjev sozida poslopje v 23f tednih; y koliko tednih ga bo 16 zidarjev zgotovilo? 436 36) Mlinski kamen zmelje v 3 urah 13 vaganov žita ; koliko pa v 10| urah ? 37) Kerčmar gre vina kupovat in vzame s saboj 450 gl.; koliko veder ga bo za te denarje nakupil, če mora vedro po 7f plačati? 38) V neki fabriki mora oskerbnik delavcom na teden 130 gl. izplačati; koliko delavcov je, če vsakteri 6) gl. dobi? 39) Luka nalovi v posti 5| sto žab, in jih je v mestu za 3^ gl. prodal; po čem pride stotina? 40) Tkalec natke vsak dan 2| vatla platna; v koliko dneh ga bo 42 vatlov natkal? 41) Mlinar skupi za moko 25 j gl.; koliko vaga¬ nov je prodal, če je za vagan 4f gl. dobil ? 42) Tomaž si kupi sukna za plajš, vatel po 4| gl., in je 39j% gl. zanj dal; koliko vatlov je kupil? 43) Nekdo je bil 48 dni na potu, pa je potrošil 136| gl.; koliko pride počez (navprek) na dan ? 44) Pivar ali olar kupi za 167f gl. ječmena, vagan po lf gl.; koliko vaganov je dobil ? 45) Gospodinja proda 7| 2? prediva za 3 gl. 37§ kr.; po čem je funt prodala ? 46) Mesar najme travnik za 250 gl., pa dobi sena 208*- ct.; po čem mu pride cent? 47) 2 } vatla sukna veljata 8) gl.; koliko velja 4 vatel? 48) Gospodinja proda kos platna, ki meri 48f vatlov, za 22 gl. 75 kr.; po čem je vatel prodala ? 137 49) 4 Kerčmarji so kupili tergatvo od graj- šinskega vinograda, 22* štertinkov so natergali ali nabrali; koliko štertinkov gre vsakemu ? 50) Vert ;,v podobi ravnega ogelnika je 27} ° dolg, 19|° pa širok; kako obširen je (na plan)? 51) Kupec je plačal za 3 ct. 87} ‘S popra 193 gl. 75 kr.; po čem je kupil cent? 52) Oče so tovornikn 19} veder vina za 301 gl. 78 kr. prodali, po čem jim pride vedro ? 53) Na semnji se je prodalo 45 vaganov pšenice po 4^ gl , 36 vaganov po 4} gl. 19 vaganov pa po 5 gl.; koliko vaganov je bilo vse pšenice prodano, koliko velja vsa, in kakošna je srednja cena vagana? 54) Kerčmar zmeša 5f gl. veder vina po 20} gl. pa 2} gl. vedra po 27^ gl.; koliko veder je mešanice, koliko je cela vrednost, in koliko velja 1 vedro mešanice ? Naloge čveterih računstev z dolinami. 1) Oče kupijo Tončeku junčeka za 8| gl. p Tonček ga lepo izredi, pa ga sčasoma za 42f gl. proda; koliko ima dobička pri njem ? 2) Po čem pride 18} mernikov turšice ali ko¬ ruze, če je mernik po 2f gl. ? 3) Vagan ječmena velja 2,- 3 gl.; koliko vaganov bomo dobili za 56} gl. ? 4) Gospodar plača med letom kolarju 24} gl., kovaču 37’ gl., zidarju 15? gl., tesarju 9nj gl., krovcu 138 7|f gl., čevljarju 18| gl., krojaču pa 9j gl. ; koliko je vsem skupaj plačal? 5) Dora proda 9j 27 surovega masla, funt po | gl. ; koliko dobi zanj ? 6) Andraž je lanenega semena za 85,^ gl. naku¬ pil, za 99£ gl. pa prodal; koliko je pridobil? 7) Koliko 3|' dolgih polen da 48f' dolgo deblo ? 8) Za 8 j ct. starega železa plača kovač 30 J gl.; po čem mu pride 1 cent.? 9) Kupec ima 26 centov kave v zalogi; če je 18 ct. 76| 27 proda, koliko mu še ostane ? 10) Koliko vaga 47§ vagonov pšenice, če 1 va- gan 87f 27 vaga ? 11) Za 13 konjev je potreba na teden 35| va- ganov ovsa; koliko je za vsakega treba ? 12) Koliko otroških srajc se da narediti iz 186f vatlov platna, če za vsako srajčico 2j vatla treba? 13) Za 45^ vatlov platna damo 14 gl. 56 kr.; koliko pa za 1 vatel ? 14) Sreberna žlica vaga 2 lota pa 2 kvintelna; koliko velja, če se lot po 1|| gl. rajta? 15) Koliko vaganov žita derži 8|' dolga, 5f' široka pa 3| globoka skrinja, če 1 vagan 1 j| ku- biških sežnjev zajema ? 16) Steber je 27j' dolg; koliko se ga bo moralo odrezati, da bo le 24' 3f" dolg ? 139 * 17) Koliko funtov preje potrebuje tkalec zu 45 vatlov platna, če ga iz 2 'U preje 1\ vatlov naredi ? 18) Pri nekem gospodarstvu se izda v •£ leta 824 gl.; koliko se izda v 1 letu ? 19) Boštjan je podedoval 149f gl. Za te denarje si je 1 par voličev kupil za 87| gl., nekaj obleke za 9| gl., pa nekaj hišnega orodja za 12-- gl.; kar mu je pa še ostalo, posodi svojemu bratu bogoslovcu: koliko mu je posodil? 20) Mlakarca kupi 36| vatlov pertnine, pa da iz te pertnine svojim hčerkam oblačila napraviti. Milica potrebuje 5f vatlov, Marjetica 4f vatle, Minka 6f vatlov, Franca 9f vatlov. Koliko vatlov pertnine še materi ostane ? 21) Bogomil je imel 16| gl. shranjenjili; kupil si je za te denarje oplečnik (telovnik) za gl., vratno ruto za lf gl., hlače za 3jfj gl., in suknjiče za 8| gl. ; koliko denarjev mu je še ostalo ? 22) Cegel je 1' dolg, f' širok, (' visok pa lf debel; koliko tacih ceglovboza 17f' dolg, 5f' visok pa lf' debel zid treba? 23) Mlinarič proda voz sena za 18f gl.; če voz s senom vred 24f centov vaga, prazni voz pa 5f ct., se praša, po čem je cent sena prodal? 24) Tergovec proda cent volne za 63^ gl., in pridobi 7f gl.; kako drago je cent kupil ? 25) Milar proda 12 U sveč za 2f gl.; koliko dobi za 4f ffi 1 ? 140 26) Gospodinja kupi kos platna, ki bi imel 47’ vatlov meriti. Ko pride domu, ga razmeri, pa ga je bilo le 45J vatlov; koliko ga je premalo? 27) Kmet je 13} vaganov erži, 8) vag. ovsa, in 1} vag. turšice posejal; 76j vag. erži, 10} vag. tur¬ šice pa 15’ vag. ovsa pridelal; koliko je več pri- delalj kot posejal? 28) Vinšek (vinšček) kupi 25 veder vina po 8} gl., 30 veder po 12} gl.; 44 veder po 14} gl., pa 18 veder, vedro po 15} gl.; prodal ga je perve sorte po 10} gl.; druge po 15} gl., tretje po 18} gl., četerte po 19^ gl.; koliko je dal za vino, koliko je prejel, in koliko ima dobička ? 29) Suknar proda od bale sukna, ki je 35 vatlov merila, 24} vatlov po 6} gl.; kar je pa še ostalo, po 5} gl.; koliko je skupil ? 30) Mlinarič da Mlakarju 12} vaganov ovsa po gl., Mlakar pa njemu 3} vag. pšenice po 4} gl.; koliko še dobi Mlinarič v denarjih ? 31) Vert je 16} sežnjev dolg, 6} sežnjev pa širok; koliko □ sežnjev meri? 32) Voznik naloži 7} vag. turšice, 18} vag. ovsa, pa 12} vag. erži; koliko teže ima to žito, če 1 vag. turšice }} ct., 1 vag. ovsa }} ct., 1 vag. reži pa U ct. vaga? 33) V gojzdu je bilo 5 hrastov posekanih ; pervi da 5}, drugi 3|, tretji 4}, četerti 3}, peti 4} sežnjev derv; koliko sežnjev se je nasekalo od vseh skupaj, in koliko sežnjev da V3ak dob počez (poprek)? 141 34) Njiva je 19° 4' dolga 7° 3' pa široka; če se na štirjaške sežjne, seženj po \\ gl. proda, ko¬ liko bo veljala? 35) Kupec kupi dvoje sorte kave; boljše sorte 3£ ent. po 48| gl., slabeje, pa cent. po 42 gl. zmeša obe sorti pa prodaje 1 po f gl. ; koliko; ima dobička? 3) Za 1 seženj po 3 čevlje dolgih, in za 1| seženj po 2| čevlja dolgih polen (derv) se plača 33 gl. 75 kr. in sicer te so za 3 gl. 75 kr dražje od onih; počem pride seženj vsake sorte? 37) Po čem pride 12- tucatov kupic, če 1 tucat ! gl- velja? 38) Kupec je kmetu Janezu Novaku to le robo prodal: 9 vatlov modrega sukna gospodarju za plajš pa hčerini za jopiče po 4| gl., 12 vatlov sivega sukna hlapcom po 2) gl., 6 vatlov volnate robe sinom za hlače po gl., pa 15 vatlov pisane tkanine hčerkam po gl., koliko velja vsa ta roba? 39) Plešivec izrajta o novem letu, da je pri- kmetoval pretečeno leto 2350 gl. 24| kr., potrošil pa je 1797 gl. 38 kr ; koliko je imel čistega dobička na konec leta ? 40) Odrašen človek diha vsaki dan 656 kočnih čevljev 1 kočnih palcov zraka v se, pa ga v ravno tem času spet izdiha 644 kočnih čevljev; koliko zraka manj diha iz sebe kakor v se? 41) Dninar je 50^ gl. dolžin; po tem plača 33 gl., pa ostanek hoče z delom poravnati; koliko dni bo moral za to delati, če je vsakdanja plača po | gl. ? 142 42) Za novo suknjo mi je potreba 7 vatlov, ako je sukno f vatla široko; koliko mi ga bo pol vatel širokega potreba ? 43) V neki biši imajo derv za 5) mescov za¬ dosti, ako jih 1“ seženj na mesec porabijo; kako dolgo pa bi s tistimi dervi izhajali, ko bi jih na mesec 2) sežnja porabili? 44) Koliko veder in bokalov derži štirivoglat vodnjak, kteri je 3)' dolg, 2)' širok, 1' 9" pa glo¬ bok, če kočni čevelj derži vedra? 45) Kmet obseje 6f oralov njiv z eržjo; če od vsaeega orala poprek dobi 14) vaganov reži pa 2) krat toliko centov slame, koliko dobi erži, in koliko slame skupaj ? 46) Boštjan dobi precej lepo dedino, pa prejme najpred polovico, potem četert, pa spet 6ti del, vsega skupaj 2676’ gl.; koliko je po tem znesla vsa dedina ? 47) Neko staviše velja 7665 gl.; če se za 0 5) gl. plača, koliko štirjaških sežnjev ga je? 48) Tergovec kupi 2) ct. pavolnate preje, cent po 68| gl-, pa jo je prodal za 165 gl.; koliko je pridobil, in po čem je cent prodal ? 49) Tergovcu je bilo 8f vatlov sukna ukrade¬ nega ; koliko mu je zgube, ker bi bil iz 10 vatlov tega sukna lahko 34*- gl. skupil? 50) Če za 5) vaganov ječmena 15 gl. 40 kr., dam; koliko bom dal za 16) vaganov? 51) Tovornik nakupi za 2275 gl. vina; ker pa je moral vedro po 6) gl. prodati, je imel 105 gl. zgube; koliko veder je nakupil, in po čem ? 143 52) Nekdo ima za 28 konj na 5| mescov kerme; ako pa čez 3| mesce 12 konj proda, kako dolgo bo kerma za druge izhajala? 53) Kerčmar kupi vedro vina po 6j gl., po 7f gl. pa proda; če pri ti vinski kupčiji 133 gl. 75 kr. pridobi, koliko veder je kupil? 54) V grajšinskem gojzdu so 205) sežnjev ga- brovili, 751 sežnjev pa borovih derv nasekali; gabro- vih so 160 sežnjev po 6) gl., borovih pa 24) sežnjev po 3|gl. prodali; koliko sežnjev še ostane gabrovih, koliko borovih polen za prodaj, in koliko veržejo prodane derva? 55) Kmet poseje 6| vag. erži, in 5) vag. pšenice; nažel je pa 1 \ krat toliko reži pa 6) krat toliko pše¬ nice; za koliko je vsakega plemena žita več nažel kakor posejal, pa koliko vsega skupaj ? Peli razdelek. Fercentnl in obrtslni računi I. Percentni računi. Pri različnih računih v djanskem življenji se navadno percenti ali odstotina, t. j. znesek od 100 } jemlje za podlago. Zrajtati bi hotli n. pr. koliko znese 845 gl. po 5| (5 percentov), to je, vediti hočemo, koliko pride od 845 gl., če se na vsakih 100 gl. šteje 5 gl. 100 gl. da ali znese 5 gl. 1 — A r> d ioo n 845 X 5 845 „ ~ ioo gl- = T«o gl- = 42^ gl. = 42 gl. 25 kr. Kadar tedaj hočem« zrajtati obresti od kakega zneska, moramo ta znesek množiti s percenti ali z odstotino, pofem ga pa s 100 deliti, in sicer tako, da na desnem odrežemo dve številki. Naloge. 1) Neki kupec kupi za 735 gl. blaga, in kadar ga proda, pridobi 9®; koliko ima dobička ? 735 X 9 titul5 —- 66,“ 0 gl. ali 66 gl. 15 kr. 2) Nekdo preskerbi in nakupi svojemu tovaršu za 812 gl. blaga; koliko znese povračilo za njegov trud po 2 ? 3) Pri kupu za 428 gl. se zavoljo gotovega plačila odjenja 4|J; koliko manj je treba plačati? 4) Neki kraj ima 2560 prebivavcov ; koliko teli je 8 5) Neka srenja zida šolo, pa da bi poplačala vse stroške, naloži na 3575 gl. davka po 5 “ prildade; kolika je ta priklada ? 6) Neko blago je veljalo 372 gl.; ko je bilo prodano, se je pridobilo 8|£; koliko je vsega dobička ? 7) Kupec dobi kave, ktera v sodila tehta 1520®’; ako tedaj scdovi tehtajo i O j; koliko tehta sama kava? 8) V nekem mesticu je bilo leta 1850 4750 prebivavcov; koliko je bilo prebivavcov leta 1857, če jih je naraslo za 4 § ? Računi ca za slovenske sole na deželi. 10 146 9) Neka hiša je cenjena 5780 gl, pa je zava¬ rovana pri neki družbi zoper ogenj za £— ali za 10jj; koliko znese zavarovavno darilo? 10) Pri mlenju erži se šteje 84 j moke in 14 “ otrobi; koliko moke in koliko otrobi bi se dobilo od 126 # reži ? H. Obrestni računi. Obrestne račune posebno rabimo, če zrajtujemo obresti ali činže. 714 gl. kapitala je posojenega po 5JJ; koliko da to obresti na leto? 100 gl, kap. da na leto 5 gl. obresti ali činža. 1 — 1 n r r, mo n » _.. 714 X 5 , , 714 ——o*l tv J 1 n J? |QQ O 1 * 100 O 1 * — 35^ gl. — 35 gl. 70 kr. obresti. Obresti od enega letu se tedaj zrajtajo, če se kapital s percenti ali z odstotino množi la znesek pa s 100 deli. Iz letnih obresti se potem tudi lahko zrajtajo obresti na več let, na mesce in dni. Naloge za račune na pamet in s ciframi. 1) Koliko obresti na leto da 2086 gl. kapitala po 4i-§? 2086 X 4,] 8344 . • 4 1043 . • | 93*87 = 93 gl. 87 kr. obresti. 147 Koliko obresti je na leto 2) od 978 gl. po 6 J- ? 3) od 1505 gl. po 4S? 4) od 840 gl. po 5|§? 5) od 76 gl. po 5 §? 6) od 138 gl. po 4|g? Frihitljeji za rajtbe na pamet. Ako 100 gl. ka¬ pitala da obresti na leto 5 gl. — 100 petek, tedaj da vsaki goldinar kapitala ravno eno petko obresti; pa ako 100 gl. kapitala da obresti na leto 1 gl. = 100 kr., tedaj pride na 1 gl. kapitala ravno 1 kr- obresti. Iz tega se sklepa: a) Kolikor goldinarjev znese kapital, toliko petek znesejo obresti na leto po 5 J. b) Kolikor goldinarjev znese kapital, toliko petek in krajcarjev znesejo obresti na leto po 6 §. c) Kolikor goldinarjev kapitala, toliko petek, manj toliko krajcarjev, znesejo obresti na leto po 6 ®. 7) Koliko obresti je na leto od 325 gl. po 5£? 300 gl. daje 3 krat 5=15 gl., 25 gl. da 25 petek t. j. 1 gl. 25 kr.; skupaj 16 gl. 15 kr. obresti. 8) Koliko obresti na leto daje po 5 ": a) 138 gl., b) 65 gl., c) 730 gl.? 10 * 148 9) Koliko obresti na leto da 85 gl. po 6 § ? 85 petek t. j. 4 gl. 25 kr., pa še 85 kr. ; skupaj 5 gl. 10 kr. 10) Naj se prerajtajo obresti na leto po 6 § a) od 54 gl., b) od 210 gl., c) od 872 gl. 11) Koliko obresti na leto da 78 gl. po 4£? 78 petek = 3 gl. 90 kr., 78 kr. manj.; tedaj 3 gl. 12 kr. 12) Koliko je obresti na leto po 4 j) a) od 39 gl., b) od 162 gl., c) od 608 gl.? 13) Koliko obresti da 2850 gl. kapitala po 6 „ v 3 letih ? 2850 X 6 171 '00 gl. na leto 513 gl. v 3 letib. 14) Koliko obresti je od 582 gl. po 5 ” v 2 letih ? 15) Koliko obresti od 164 gl. kapitala po 5|JJ v 6 mescih ? 164 X 5| 820 ... 5 82... | 9'02 — 9 gl. 2 kr. na leto, 4 gl. 51 kr. v 6 mescih = § leta. 16) Koliko obresti da 790 gl. kapitala po 5 § v 2 letih pa 3 mescih? 17) Koliko je obresti od 510 gl. po 6 v 2 letih, 7 mescih pa v 20 dneh? 149 510 X 6 30-60 = 30 gl. 60 kr. 1™ leto, 30 „ 60 15 „ 30 „ 2 » 55 „ - „ 85 ,, — „ 85 „ 80 gl. 75 kr. 2s° n v 6 mescih, — ’ leta, „ 1 mescu, ~ ‘ od 6 mescov, „ 10 dneh, = | od 1 mesca, i; 10 „ - „ „ j> 18) Koliko obresti da 1234 gl. kapitala po 5 " v 1 letu, 2 mescih in v 18 dneh? Pristavek Vsakdanji račiisi. Naj dražje naše blago na tem svetu je zlati čas; čas ima naj večo ceno za večnost, pa vendar časa naj več zgubimo, ker ne prerajtamo, koliko časa potratimo, pa kaj zgubljeni čas velja. Zrajtajmo toraj: 1) Kdor vsak dan 1 minuto zamudi, koliko zamudi v 1 tednu? — koliko v 1 letu? 2) Ako vsak dan le pol ure zamudiš, koliko v 1 letu zgubiš? 3) Ce vsak dan 1 uro časa zgubiš, koliko bo zguba v 50 letih ? Pač je potreba mladenčem pa deklicam s po¬ božnim Davidom prositi: „0 Bog, uči nas šteti naše dni, da bomo modrega serca!“ Pervi razdelek. Steviljenje. .Stran I. Desetiška sostava.3 II. Rimske številke.6 Drugi razdelek. CJvetere rajtbe ali računi brezimnih in enoirnniU celili števil. I. Soštevauje. 7 a. Soštevanje na pamet.8 b. Pismeno soštevanje (s številkami).li II. Odštevanje.17 a. Odštevanje na pamet.18 b. Pismen odštevanje.20 III. Naštevanje (množenje) ..25 a. Naštevanje na pamet.26 b. Pismeno naštevanje. 28 IV. Ražštevanje (deljenje).36 a. RazStevanje na pamet.— h. Pismeno razštevanje.38 V. Naloge iz Sveterili rafiunstev z enoinmimi celimi števili 46 Tretji razdelek. Hajtanje z mnogoimninii števili. I. Pregled avstrijanskih mer, telit in denarjev .... 55 1. Mera časa .— 2. Mera na dolgost.56 3. Mera na planoto.— 4. Mera na debelost.— 5 Števina. 57 (i. Telite.— 7. Denarji. 58 152 Stran II. Razmenjavanje in spremenjavanje.60 III. SoŠtevanje mnogolmi ih Števil.65 IV. Odštevanje muogoimnih števil.70 V. Naštevanje mnogoimnih števil.— a. Piihitljeji ali pokrajški za račune na pamet . . — b. Pismeno naštevanje.88 IV. Razštevanje mnogoimnih števil.94 a. Prihitljeji ali pokrajški računov na pamet . . . — b. Pismeno razštevanje.102 VII. Rfzne naloge za raitanje z mnogimnimi celimi števili 107 Četerti razdelek. Cveteri računi na deline ((razdeline), I. Soštevanje delin.1(5 II. Odštevanje delin.121 III. Naštevanje ali množenje delin.125 IV. Razštevanje ali deljenje delin.130 V. Naloge iz čveterih računstev z delinami . . . . . 137 Peti razdelek. Pereentni in obrestni računi. 1. Pereentni računi. 144 2. Obrestni računi ..146 Pristavek. Vsakdanji račun.150 Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. I ) v v %