▼ KotOTlnl. Dl© Post^ebfihr bar bezahlt. Slovenski dom PREIS - CENA L 1.50 Lelo IX. — Stev. 45 1 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, II. novembra 1944 j Vsak dan nova taktika Taktika ali »linija Partije* ali c drugo besedo — način zavajanja — je komunistom bila in je tudi danes prvo načelo, v Sovjetiji, v Španiji, Mehiki, Franciji, Madžarskem in tudi pri nas je komunizem v razdobju svoje vlade dokazal, je za 6voje uveljavljenje pripravljen Poteptati vsa moralna in človeška načela izkoristiti za zavajanje ljudstva sleherno taktiko. Drugod in tudi pri nas je grabil zmedo in čas ter se skril za lažnimi krinkami. Drugod za raznimi ljudskimi frontami, pri nas za »Osvobodilno fronto«. Zaradi taktike je komunistično vod-*tvo zločinsko izkoristilo naše težke razdre po letu 1941. Komunisti so se zavedali, da bo slovenski narod zaradi teh razmer najlaže nasedel njihovi agitaciji. Taktika je ukazovala komunističnemu »odstvu, da ni prišlo z barvo na dan, temveč je ob ustanovitvi razglasilo OF kot »osvobodilno« narodno gibanje* pri katerem sodelujejo vse slovenske stranke, taktika — »linija Partije« — je ukazovala rdečim prvakom, da so že ob ustanovitvi OF povabili k sodelovanju le pripadnike levičarskih opozicionalnih sku-Pin iz obeh naših bivših političnih taborov. Prvi naj bi zaradi taktike predstavljali v OF katoličane, drugi naprednjake, b to taktiko so komunisti hoteli slovenski narod speljati v svoje mreže in pod Rvojo oblast. Ta taktika komunistom ni dolgo sluzila. Narod jo je spoznal in OF odklonil. Komunisti so začeli zato z novo taktiko. Ta nova taktika je zahtevala pobijanje blovencev. Ta taktika j.e ukazovala komunističnemu vodstvu, da si je že leta ”41. izmislilo »belo gardo«, o kateri že Teto dni potem ni bilo ne sluha ne duha. , Z novo taktiko, z očitki o narodnem jzdajstvu 90 komunisti hoteli pred naro-~°m in med svetom opravičiti svoje zlo-eme. Taktika je eahtevala neizprosno iztrebljenje vseh protikomunističnih vodilnih ljudi v Ljubljani, vseh vodilnih kmeč-mo* na Padali so, padali, do- Ter tudi ta taktika ni bila razkrinkana. , Komunistična agitacija — taktika — le takrat vpila, da je OF »osvobodilno« gibanje, katerega prvi cilj je boj proti *°kupatorju«. S to taktiko so res zvabili v Žozd precej ljudi, tudi idealistov, niso Pa mogli pridobiti naroda, ki je videl, da Pomeni boj proti močnemu »okupatorju« e narodov pogin. Komunisti so zato začeli *Pet z novo taktiko — • taktiko ustvarjanja slovenskega proletariata — brezdomstva. Izzivali so, med stotimi slovenskimi žrtvami ubili morda tudi kakega cesarskega grenadirja ali karabinerja, z vsem lem pa sprožili hotč represalije, požige cclih naselij in vasi, pokolje stotin poštenih Slovencev in internacije desettisočev •nož, starčkov, otrok in žena. Komunisti s° »e rešili v gozd, protikomunistično Usmerjeno ljudstvo pa je romalo v smrt. £ Ljubljani ni bilo skoraj nič drugače: komunisti eo trosili po ulicah rdeče listke, Savojci pa so zato pošiljali v taborišča na stotine poštenih Ljubljančanov. Po narodovi nesreči, ki jo je prijilicala rfle6a taktika, so komunisti zavpili: zdaj P* v boj proti zločinskemu okupatorjul Ljudstvo je po tolikem trpljenju in Preganjanju samo našlo rešitev: zgrabilo !• *? orožje in se branilo. Komunisti so edaj morali pričeti z novo taktiko. »Krščanski socialisti« in levičarski Racionalisti« so ea komunistično taktiko kmalu odslužili. Na lanskem aprilskem Partijskem zborovanju eo razpustili v OF yse stranke razen KP. Le tako so lahko mvajali krvavo revolucijo in se potem *»uii zvezali s savojskimi morilci. To tak-‘ko je razkrinkal lanski 8. september, ko !?. *® komunistične tolpe odkrito zdru-'T, z izdajalskimi badoljevskimi horda-1 ui skupno nastopile proti slovenskemu narodu. Takrat smo šele verjeli, da (° ‘muli Dolenjci prav, ko so nas prepn-•T«. da imajo komunisti že vse skozi a,boljšc zveze s Savojci. Sele takrat smo ogli verjeti, da je general Cerutti post I- mc8ece dolgo rdečim drhalim f',,m orožje. 9. septembra smo «re-’ Ceruttija in rdeče prvake za isto 180 pri črni kavi v Novem mestu. Ko tolovaji videli, da sami ne bodo zal Prisiliti ljudstva v OF, so se zve-Pri' f tistim, ki bi jim • svojo silo lahko ja:, pomagal, daai je prej komuni-j , taktika zahtevala agitacijo, ki je e leti vpila, da je prvi cilj OF boj Pr°‘i »okupatorju«. »sem tem niso komunisti Sloven- v v naši pokrajini mogli zaslepiti več nobeno novo taktiko. j Jcije je bilo Primoroem, Gorenjcem Štajercem, ki Osvobodilne fronte še iso spoznali in suito tudi ne komunistič-e taktike. Primorci so verjeli resnici o junožifnih komunističnih pokaljih na Dobskem šele takrat, ko eo morali tudi sanu kot Dolenjci svoje lahkoverno nasedanje komunistični taktiki plačati z tastnimi življenji. Ob zločinih v Logjah Pn Breginju, v Kredu, Brdih, Tolminu rimorci spregledujejo komunistično taktiko. Taktika je ukazovala Komunistični Partiji, da je nastopala na Primorskem v ?ačetku povsem drugače kakor na Do-*niškem. Tu komunisti niso tako hitro *ačeli a pokolji, pač pa so brenkali na ■utvena srca, na svobodo, na kralja Pe-ra- n* Jugoslavijo, na vse tisto, na kar Jo drugod že javno pljuvali. Tudi proti •talijanom so vpili, na Dolenjskem pa so vi: Deu Helden, die im vorigen und in diesem Kriege fOr d as ▼•terland ihr Leben gaben, vrurde in Rovte am Sonntng, den 5. November ein Denkmal geweiht. — Junakom, ki so v prejšnji in sedanji vojni žrtvovali življenje za do-domovino, so y Rovath v nedeljo, 5. novembra, odkrili spomenik« Skrivnost italijanskega bojišča Celo vrsto ofenziv je v poslednjih mesecih moral sprožiti angleški general Aiexander na italijanskem bojišču. — Ni šlo le za omejene vojne nastope, temveč za velenapade v pravem pomenu, ki se od podobnih napadov na drugih bojiščih razlikujejo le po ozkosti frontnega prostora. Ako bi pa prenesli na druga bojišča, ki imajo širše ozemeljske možnosti, ogromne količine sil in orožja, katere je nasprotnik uporabljal, bi dobili tolikšne množine, da bi z njimi vzdržala primero le ogromne sila, kazine so metali v boj Sovjeti. Angloeaai ne uporabljajo na italijanskem bojišču zmerom istih divizij. Izmenjave na prvih črtah so bile stalne in redne. Amerik on ci eo si sedaj zagotovili za pomoč in nadomestek brazilske oddelke, ki so pa zelo dvomljive vojaške vrednosti, kajti eden od njih je svojo vojaško neuporabnost pokazal prav te dni. Angleži uporabljajo za napade izmenično svoje novozelandske ali indijske čete in pa poljski korpus, Id s svojimi tremi divizijami že dolge mesece krvavi na italijanskem bojišču. Ta predstavlja danes dejansko le še nekaj bojnih edinlc, ker to poljski topniški, ogledniškš, protiletalski in preskrbovalni oddelki morali oddati svoje moštvo, ali to jih sploh razpustili, kajti poljska pehota je zaradi posega v odločilne boje pogosto izgubila polovico ojega števila. Le vprašanje časa je, kdaj se bo poslednji poljski oddelek, ki ne bo več sposoben za fronto, končno in za vselej umaknil z bojišča. Britanski vrhovni poveljnik general AIexander je imel potem, ko je osvojil Florenco, opravka z nelahko nalogo. Pred seboj je imel Etruška Apenine, visoke povprečno 2000 metrov, na gorah pa divizije maršala Kesselringa, ki so se brez izjeme borile silno zagrizeno in to bile na gorah doma. Na severni strani pogorja je ozemlje takšno, da dovoljuje popolno izpraznitev tistih predelov, koder ni pričakovati nobenih napadov, hkratu pa se da nakopičiti tn okrepiti obrambne postojanke tam, koder je nasprotnikov naskok sploh možen. Ko je general Alezander severno od Florence izvedel najhujši pritisk naravnost proti severu, je postal trikot Borgo-Imola-Bologna poglavitno prizorišče got- skih bitk, ki so ee ▼ zad- ih tednih vrstila druga za drugo. Ni znano, na kolike dni je AJeZander preračunal uspah svojih sunkov. Toda trdovratnost, a katero je zmerom po kratkem presledku metel ameriške in angleške divizije na glavno bojišče, nam priča o časovni stiski, lu ga je gnala, de bi pravočasno dospel do vrhov Apepinov in ae z njih spustil v dolino. Toda boji na severnem pobočju pogorja so prav tako težki kakor takrat, ko so nasprotniki začeli naskakovati hribovje lz d oh ne. Nobene razlike ni; sleherni meter gorskih prelazov, Id vodijo iz Piatoje če« Porretto tar Vergato v Bologno ali če« Firenzuolo in Loiano proti Bologni oziroma če« Castel del Rio proti Imob, je prepojen z britansko in ameri-kansko krvjo. Čeprav je general Alezander imel velike množine topov, tankov in letalstva in ni štedil s strelivom ali bombami se vendar ni mogel ogniti potokom krvi. Sedaj se btjsjo boji na črti, ki se začenja severno od Viareggia ob Ligurskem morju in gre čez Lucco na pobožja Etru-ških Apeninov do Vergata, od tam zavije čez severne obronke mimo Loiana in doseže tik pred Forlijem cesto »Via Emilia«. S tem smo dospeli že do bojišča ob Jadranu, ki je izrazit primer bojišča, na katerem eo spodleteli napačni nasprotnikovi računi, da bo tedaj, ko bo prekoračil pogorje, sprožil pravo premikalno vojno. Da so se ta njegova pričakovanja iz- jalovila, dokazujejo boji, ki se vlečejo že tedne na obrežnem prostoru v trikotu Rimini-Forli-Ravenna. Tod je britanska osma armada sicer sestopila s pogorja in prispela v dolino, ni pa mogla razviti bliskovite premikalne vojne, kakršno si je želel general Alexander. Zdaj se na tem bojiču najhuje tepo ob reki Ronco, ki se blizu Ravenne izliva v Jadransko morje. Tod se je jasno pokazalo, da so majhne obrežne rečice prav tako močne ovire kakor pogorje sama Na drugi strani pa niso mogli Amsri-kanci nikjer doseči ceste Rimini-Bologma in izsiliti prodora, ki bi jim omogočil sunek v Padsko nižino. Nemška armadna skupina pod poveljstvom maršala Kesselringa se. od tedaj, ko je Italija postala bojišče, bori z nasprotnikom, ki je v vsakem pogledu močnejši. V podobnem položaju so tudi nemške sile na vseh drugih bojiščih. Vzlic temu ime obrambni boj nemških sil v Italiji to posebnost, da ga mirno lahko označimo kot izrazit vzgled uspešne obrambe proti ogromni premoči nasprotnika. — Spretno izkoriščanje ozemlja je tod doseglo vrhunec. Naj je bil nasprotnikov pritisk na posameznih odsekih še tako silovit, vendar je nemško vodstvo vsakokrat znalo z naglimi ukrepi preprečiti proboj. Vsak vdor je bil pravočasno za- Satmjen. Težavni odmiki na pogorju, v ollkor so bili potrebni zaradi strnjenosti bojišča, so bili izpeljani spretno in ne da bi bil nasprotnik mogel mešati načrte. Kee9elringove divizije predstavljajo sklop sil, katere lahko ^prištejemo med najbolj izkušene in utrjene vojske, kar jih je zgodovina kdaj poznala. Poveljstvo te vojake je pokazalo nenavadno prilagodljivost vsem okoliščinam, pokazalo pa tudi spretnost in bistrost, da bo vojna zgodovina ta dejanja nesporno popisala v posebnem poglavju. (»Adria Zeitung«.) IZ VSEBINE: Stran 1: Vsak doa nova taktika. se v istem času z njimi združili in enotno nastopali proti slovenskemu narodu. Vse zaradi taktike. Ko so pa Primorci začeli spoznavati to taktiko, se je ljudska nejevolja proti Osvobodilni fronti spremenila v pravo sovraštvo. Primorci so danes še huje razočarani nad »osvobodilnim« gibanjem ko Dolenjci, zakaj oni še manj razumejo, da se je slovenskim »osvobodilnim skupinam« pridružila vsa izdajalska savojska golazen, poleg nje pa še roparski capini z vseh vetrov Evrope. Težko je danes Primorcem te dopovedati, da ti ljudje rešujejo slovenski narod in ga osvobajajo. Ko se je zaradi krutih spoznanj položaj tam spremenil, se je spremenila tudi prvotna »mila« m »narodna« taktika. — Komunisti so postali še okrutnejii, tako okrutni, da je celo angleško odposlanstvo zapustilo primorske komunistične tolpe. Ko j« OF videla, da na Slovence tu ne more več računati, se je tudi tu odkrito zvezala z italijanskimi komunisti. Poklicala je v deželo spet tiste, ki so jo lani po 8. septembru v begu zapuščali, le da zdaj prihajajo pod drugo zastavo. Novo rdečo taktiko najbolj osvetljuje dejstvo, da je OF začela na Primorskem z novo agitacijsko gojno pod geslom: »Tržaški Italijani nočejo k Jugoslaviji!« 0 tem piše »Ljudska pravica«, glasilo KPS, dne 20. oktobra 1944, naslednje: »Tanjug poroča: Italijanska reakcija skuša še vedno prepričati svet o svojih pravicah do našega Primorja. Italijanski reakcionarji in fašisti bi radi nataknili svoj jarem pav tako italijanskemu kakor slovenskemu ljudstvu v Trstu. Ta težnja pa je sprostila množično podpieno akcijo po tržaških obratih. Domači tržaški ali naseljeni Italijani želijo živeti skupno s Slovenci v novi demokratični in federativni Jugoslaviji. Za priključitev Trsta k Jugoslaviji se ne izjavljajo samo italijanski delavci, temveč tudi ugledni izobraženci, pisatelji, gospodarstveniki, zdravniki, advokati, podjetniki in drugi. Za priključitev Trsta k Jugoslaviji so se izrekle vse protifašistične organizacije mladine in žena. Vsi odbori Delavske enotnosti in 120 italijanskih terenskih odborov je poslalo resolucije z zahtevo po priključitvi Trsta Jugoslaviji in s pozdravi maršalu Titu, NKJOu in AVNOJu. Po Trstu se širijo prevod) govorov in člankov predstavnikov nove Jugoslavije. Ni hiše, kjer ne bi bilo napisa s pozdravom maršalu Titu, maršalu Stalinu, naši NOV, partizanom in OF.« Kaj je zdaj to? Nič drugega ko taktika. Ker se komunizem na Primorskem ne more več obdržati s pomočjo Slovencev, se hoče obdržati s pomočjo drugih. Da bi pa ta svoj namen zakril, mora za-radi taktike razglašati, da hočejo tržaški Italijani k Jugoslaviji, seveda Titovi, to je Stalinovi. Gorenjci so komunistično taktiko brž spoznali. Kakor Dolenjci so jo tudi oni krvavo okušali, zato danes nanjo odgovarjajo le s puško. Z vsemi mogočimi novimi načini, z novo taktiko, skušajo komunisti odvrniti Gorenjce od domobranstva, hočejo opravičiti svoj« zločine in umazati domobrance pred Gorenjci. Gorenjci že predobro poznajo rdečo taktiko in ti ne nasedajo več, Štajerci tudi okušajo krvavi blagoslov rdeče taktike. Komunisti danes nastopajo na Štajerskem z istimi vabljivimi gesli, kakor so nastopali na Primorskem. Ta taktika je kriva smrti sto in sto štajerskih prisilnih mobilizirancev, ki so nasedli rdečim zvodnikom. Številni štajerski gošorji, ki so po zadnjih bojih pre-bežali, šele danes razumejo to komunistično taktiko. Šele danes vedo, zakaj OF kljub skupnemu sodelovanju e avstrijskimi komunisti še vedno besediči o boju »za svobodo slovenskega naroda in proti okupatorju.« Iz vsega tega vidimo, da je taktika komunizmu prvo orožje. »Vse po partijski liniji, po partijski taktiki,« — to je reden komunistov odgovor, kadar hoče opravičiti še tako podlo delo Partije. Sedaj tudi razumemo, zakaj so komunisti na letošnjem partijskem zborovanju razširili Izvršni odbor Osvobodilne fronte in vanj po letu dni, ko so odstranili zastopnike raznih političnih skupin v OF spet pritegnili razen komunistov ljudi iz istih skupin. Taktika je zahtevala, da pade vsa odgovornost za zločinsko delo v škodo slovenskega naroda na druge ljudi — ne na Partijo. Po drugi strani pa je ist« taktika ukazovala komunističnemu vodstvu, da so med nepomembnimi novimi odborniki SOOF imenovali nekaj vidnih komunističnih prvakov, vojaško vodstvo p« je vzela v roke izključno partija. Zaradi tega je bila potrebna sprememba v glavnem štabu NOV in POJ, kjer je mesto dosedanjega politkomisarja Borisa Kraigherja zasedel sam sekretar I00F in Dalje m dragi strani. Stran J: Glasovi ti geoda ta od drugod. (Kak, šen fs v resnici položaj med tolovaji po njihovih izjavah v dnevnikih In zaupnih pismih.) Stran š: ] « ljudje nlmaje Stran to Kaj prte jo braad. ali srea, ali srca.,« ha bere slovenski donre* Stran to fe Pesem sirot Na okno m potrkali nekoč ljudje neznani. Ko vprašal sem, kdo se bili, so rekli: partizani Planili hitre kvišku smo in v temno noč zbežali, brezbožniki pa hišico so nam tedaj požgali. Potem pa očka našli so in nam ga umorili ter dobro, zlato mamico V gozdovih nam ubili. Sirote zdaj nesrečne »mo — brez očka in brez mame; ko nanju se domislimo, nas žalost vse prevzame. f užn|l m bomo Ko smo včejraj v našem listu razpravljali o čutu dolžnosti, smo tudi omenili, da se bomo po dovršitvi svoje narodna dolžnosti zopet povrnili na ovoje domove. Ali ni večini od nas, domobranci, zaigralo srce ob besedi — dom? Ah nam niso misli poletele tja na našo kmetijo, na kateri smo preživeli svojo mladost? V duhu smo gledali pred seboj ponosna' gospodarska poslopja, svojo lepo živino, njive, travnike in vinograde. Predvsem pa je stopila prejd *»** podoba naših staršev, žena, bratov, sestra in otrok, saj smn z njimi preživeli lepe čase pred vojno. Toda marsikomu se je glava povesila) ob teh mislih, zakaj to ponosno njegovo domačijo so požgali tolovaji, njegovo ž«* no ali mater umorili, otroci hodijo raztrgani in lačni prosijo kruha, katerega prej nikdar ni manjkalo. Polja so sedaj opu-stošena, neobdelana, ker manjka tvoje delavne roke, ki jih je pre.kopavala s toliko ljubeznijo. In vse to so tf napravi® zločinci, komunisti, ker nočejo ponosnih slovenskih' kmetov, mogočnih domačij, njim ae prijajo srečni in zadovoljni obrazi kmečkih žejpa in otrok. Da bodo mogli uresničiti svoje cilje* je treba te domačije spremeniti v ruševine, z otroških obrazov mora zginiti veselje, vanje se mora naseliti žalost in obup. Trdni slovenski kmetje morajo postati sužnji ... Domobranec, ki se mu je glava povesila, se je ob zadnji misli ponosno in odločno vzravnal. Ne* komunisti ne* smejo uničiti našega naroda, za to smo poroki mi, slovenski domobranci Mi nočemo komunističnega suženjstva, zato smo pripravljeni braniti domovino z orožjem in naše domove znova pozidati. Naše geslo je: Od zmagU do zmage do srečnega miru! (»Za blagor očetnjave«.) Slabo Jih fe pohvaM Dozdaj nismo vedeli da bi Ul »mam šal« Tito pismen. Pri robijašu njegov« preteklosti je* to težko doumeti Zdaj nem je to razodela Osvobodilna fronta, ki je izdala (baje) Titov spis »Borba narodov zasužnjene Jugoslavije«. Ker po isti Osvobodilni fronti že dve leti vemo, da so slovenske tolovajske tolpe največja vojaška sila na svetu — saj je ljubljanska izdaja »Slovenskega poročevalca« sredi septembra letos zapisala, da so slovenski banditi biU tisti ki so Italijo prisilili h kapitulaciji — smo bili radovedni, kako jih je v te|m prvem svojem spisu pohvalil njihov vrhovni poglavar. Njegova brošura obsega 28 strani Na teh 28 straneh ee o »junaških« Titovih slovenskih podanikih bere tole: »Isto ae je dogajalo tudi v Sloveniji. i (str. 5). Za Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Črno goro pa so bili ustvarjeni glavni štabi... (str. 7). Po drugih krajih, na Hr-vatskem in Slovejniji, so ee na jesen začele borbe manjšega značaja ... (str. 13). Tako je bil osvobojen večji del srednj« Bosne ... Kordun in precejšen d v Sloveniji, Dalmaciji, Srbiji.. (23).« Vsega — pet vrstic. »Veličastnemu poletu slovenskih narodnih množic m »herojskim naporom slovenske, ljudske vojske«, o katerih so vedeli »Poročevalec«, »Ljudska pravica« ter londonski Furlan povedati na kilometre hvalnic, j« Tito posvetil v svojem prvem in edinem poročilu o »borbi jugoslovanskih narodov« toliko prostora, kolikor ga zavzema njegov dolgi uradni naslov. Skratka toliko, kolikor ga ta velik« sleparija v resnici zaslužil TEDEN V SVETO Grozote, ki jih po »osvoboditvi« doživlja Srbija, se najlepše Kažejo iz dogodkov v Beogradu, kjer skoraj nobena hiša ni več cela. Hudo razdejanje so v mestu povzročila anglo-amerikanska bombardiranja, ki so se začela letošnjo pomlad in dosegla visoko številko 18. Zaradi bojev in pouličnih spopadov, ki ie do njih prišlo po vdoru boljševikov, so bili hudo prizadeti še tisti mestni deli, katerih amerikanske bombe niso razrušile. Titove tolpe so dobile v mestu neomejeno oblast in so opravile svoje razbojniško delo na temeljit način, čisto po vzoru rdeče revolucije v Rusiji in v Španiji. Pobili in poklali so na tisoče ljudi, pozaprli vse uradnike in državne nameščence, izropali do golega vsa stanovanja in trgovine, ogromne množice moških pa odpeljali proti vzhodu. To grozno morijo vodi Jud MoSa Pijade, že pred vojno komunistični ideolog v Beogradu, ki je za temeljito »osvoboditev« Beograda in Beograjčanov dobil od svojih poglavarjev vsa najširša pooblastila. V mestu vlada strašna beda, na tisoče preživelih pa oblega angleš. ameriško komisijo, da bi si izprosili vsaj nekaj zaščite varstva pred divjanjem komunističnih tolp. Strašno zlo, ki se zgrne nad vsako deželo, kamor stopi boljševiški divjak, je obenem obtožba vseh tistih, ki so omogočili takšno »osvoboditev« in še danes pojejo slavo Titu in njegovim razbojnikom. Grčija se čedalje globlje pogreza v gospodarski polom, katerega ne morejo ustaviti niti Angleži, ki so skoraj vso državo že zasedli. Spodleteli so tudi vsi poskusi vlade, ki se je vrnila iz tujine in se potem v Atenah preosnovala s pritegnitvijo predstavnikov posameznih uporniških gibanj. Ta vlada je skušala na angleško pobudo doseči spravo in združitev vseh uporniških skupin, vendar se je zaradi odpora komunistov — kar je bilo treba že vnaprej pričakovati — ta zamisel izjalovila. Sledila je prepoved vseh takšnih organizacij in ukaz, da se rednim oblastem izroči vse orožje. Še bolj kakor le politične zmede pa državo tare inflacija, kajti najmanjša denarna plačilna enota je postala milijarda. Cene živil so strahotne. Rednega uvoza živil ni, razen pošiljk, ki jih dostavlja mednarodni Rdeči križ, in mleka, ki ga Rdeči križ pošilja grškim otrokom. Vrednost grškega denarja je tako padla, da se za angleški funt dobi že 16 milijard draem. Neki britanski časnikar je izračunal, da bi s sto tisoč funti pokupil sploh ves grški denar, kar ga je v obtoku. Velikanske izgube je imelo nlzozenv oko ljudstvo, ki prebiva na otoku Waleheren, ki ga že teden dni napadajo Angleži. Z letalskimi napadi so razbili zaščitni nasip, ki je otok varoval pred morskimi poplavami. Slana morska voda_ je preplavila skoraj ves otok, ljudje so v vsej naglici bežali na gričke in v višje ležeče kraje. Toda vzlic temu je nad 5.000 ljudi potonilo, rešeni begunci pa ne morejo drugega, ko čakati smrt, zakaj angleško topništvo venomer obstrelju je te nepre-plavljene kose zemlje in uničuje ljudem zatočišča. Na otoku je uničeno vse, kar so nizozemski kmetje skozi desetletja ustvarili, ko so otok z umetnimi sredstvi iztrgali morju in ga spremenili v silno rodovitne^ zemljo. & Boljševizacija Romunije napreduje točno po starih preizkušenih metodah. V prvi kapitulacijski vladi so imeli komunisti svojega zastopnika Patrascana, ki je prevzel vodstvo pravosodnega ministrstva. Da bi to vlado omajali, so boljševiki uprizorili množične demonstracije po Bukarešti, obenem pa s pretiranimi zahtevami pritisnili na vlado sami, da je nazadnje tudi odstooila. Na krmilo je prišla druga vlada generala Senatesca, v kateri pa že najdemo na mestu podpredsednika komunista Groza, ki je bil šef tajne komunistične stranke, in je leta 1941 pobegnil iz Romunije v Sovjetijo. Ni treba biti prerok, pn že lahko računamo za bližnjo bodočnost z novim komunističnim udarcem in takrat bodo izključno oblast dobili komunisti, ki bodo potem izvedli »svobodne« volitve, na katerih se bo ljudstvo seveda stoodstotno izreklo za priključitev k boljševiški Rusiji. Prvi znak silnih težav nove vlade je v tem, da je boljševiški poslanik že začel protestirati, če* da romunska vlada ne izpolnjuje mirovnih pogojev, posebno pa ne obveznosti, id jih ima do boljševikov. Filipinski otok Leyte je pri/oriSee silovitih kopenskih spopadov med Japonci in Ameriknnci, kajti Japoncem se je posrečilo, da ao na zahodni strani otoka izkrcali večje sile. Venomer se japonski samomorilski letalski oddelki zaletavajo v amerikanske vojne ladje, ki nastopajo pred otokom in ščitijo amerikanske dovoze ter podpirajo nadaljnja izkrcanja svojih čet. Ameriknn-ska poročila povedo, da so se njihove divizije zapletle ▼ kritične boje z |aj>onci. Ne mine skoraj dan, da ne bi japonski glavni atan javljal vedno nove izgube ameriške vo|ne mornarice, ki jo napadajo letalski oddelki »kamikaze«, ki se z letalom in tovorom bomb v nasprotnikovo vojno ladjo kar zalete. Britanskega ministra za bližnji Vzhod lorda Moyna sta ubila v Kairu dva atentatorja. Morilca »o takoj in ugotovili, da »ta Juda. Kaze, da gre za demonstracijski atentat Judov, ki hočejo s tem opozoriti na Palestino in prisiliti svoje zavezm- Teden dni vojske v Evropi Nemška obramba je vzdržala na vseli frontah Na vseh evropskih bojiščih, na zahod nem, vzhodnem in jugovzhodnem, so se pretekli teden odigravali vojni dogodki, ki položaja niso bistveno nikjer spremenili, pač pa so potrdili domnevo, da bi Anglosasi, zlasti pa Sovjeti, že pred zimo radi izsilili važnejše odločitve in pre prečili, da bi se branilec okoristil z zimskim zastojen in za spomlad nabral novih sil. Vzlic stalnemu pritisku angleških in kanadskih armad v zahodnem delu Holandije in kljub silovitemu naskoku so-vjeov na Vzhodno Prusijo in proti Budimpešti se nemški obrambni sestav ni nikjer omajal. Hkratu so se močno ojačili strahovalni letalski napadi na nemška mestna središča in kraje v bližini bojiščnega zaledja. Med tem ko so zavezniki na zahodu stalno ojačevali svoj pritisk od i^bva reke Maas pa prav do Stolberga, so*sovjeti pokazali sicer silen zalet proti Vzhodni Prusiji in proti Budimpešti, toda začetnega ^agona niso vzdržali tn so se morali v Vzhodni Prusiji zaradi nemškega protiudarca celo umakniti iz Goldapa in Gutnbinnena ter preiti iz napada v obram-Podobno je splahnela moč njihovega sunka na Budimpešto. Sovjeti so uporabili vse razpoložljive moči, da bi se polastili vsega prostora med Tiso in Donavo ter vojno zanesli v madžarsko prestolnico samo Razvila se je premikalna bitka, v kateri sovjetom ni šlo ves po sreči. Tudi v tem drugem poskusu za zavzetje Budimpešte so nastopila presenečenja. Nemci so vrgli sovjetom v bok močne oklepniške sile, ki so onemogočile nasprotnikove nakane. Holandija nekdaj cvetoči vrt naše celine, katerega so znali umni prebivalci po kosih iztr-gavati oblasti morja in ga z umetnimi nasipi in prekopi izsuševati, je danes prizorišče strahovitih bojev, pod katerih valom se uničujejo viri za blagostanje tamkajšnjega ljudstva. Po zavzetju izliva reke Schelde, 6 čimer je bil razširjen dostop do pristanišča Antwcrpcna, so Angleži naskočili olok AValfheren, ki zapira dostop v zaliv Schelde z zahoda. Da b omajali odpor obrambe, so z brezobzirnim bombardiranjem porušili zaščitne nasipe, nakar se je morje razlilo po otoku n ga skoraj docela preplavilo. Obramba se je strnila na mesti Middlburg in Fliissingen, civilno prebivalstvo pa se je, v kolikor ni postalo plen besnih valov, rešilo na nekaj manjših nepreplavljenih vzpetin. Napadalec je potisnil branilce na severni konec otoka. Boji so še vedno trdi. Hkrati so Se začeli močni sunki proti izlivu reke Maas. Posebno pri Meeraijku so Angleži napeli vse sile, da bi to mostišče dobili v roke. Tod gre za velike načrte. Ako bi uspeli njihovi zasnutki, bi s prodorom čez Maaso odrezali skrajno zahodno nemško krilo in izločili iz boja številne holandske otoke, ki predstavljajo skoraj neprehodno oviro pred vstopom v vsa velika pristanišča. Tretje žarišče bojev na Holandskem je področje okrog Nijniwcgena in vzhodno od Helmonda. To bojišče se oživlja, kolikor više se stopnjema premika skrajno levo krilo zaveznikov. Toda doslej še ni bilo nikjer objavljeno, da bi se boji razvili do silovitosti. Južneje od tod 6e Amerikanci še zmerom vrtijo na prostoru vzhodno od Aacliena in pri Slol-bergu. Na tem odseku traja žo dva meseca prava pozicijska vojna, ki se ne more preobraziti v premikalno vojno prav zaradi počasnega napredovanja an-gleškokanadskih armad ob obali. Zadnje ke, da bi se odkrito postavili na J njihovo stran in ukinili vso omejit- [ ve za popolno prevlado judovstva v Palestini. Bolgarska vlada je nedavno Izsledila skrivališča, kamor se je bila zatekla princezinia Evdoksija, sestra pokojnega bolgarskega kralja Borisa. Zdaj je v zaporu, kakor tudi njen brat princ Ciril, ki so ga kot članu regentskega sveta zaprli takoj po prevratu. Diplomatske stike z boljševiki sknsa najti Švica. Nedavno se je po angleškem zunanjem ministrstvu obrnila na Kremel, toda Moskva je ponudbo odbila, češ da švica doslej še ni spremenila svoje protisovjetske politike, zaradi katere je vse doslej odlašala z uvedbo rednih stikov s Sovjetijo. Razmerje med generalom de Gaulle-oin in francoskimi uporniki sc je zadnje čn«e hudo poostrilo. l)e Gaulle je izdal ukaz, da se ra^.orože vse organizacijo in vključitjo potem v redno francosko vojsko. Komunisti so proti temu odločno nastopili, oba komunistična ministra pa sta zapretila z odstopom. Obenem so organizirali po južnih francoskih mestih, kier je nujrveč rdečkarske zalege, demonstracijo in z njimi skušali podkrepiti zahtevo, da se komunistom dovoli prosto oboroževanje in združevanje. Kaže, da bo moral De Gaulle nastopiti proti njim s silo. če ne bo meutem Moskva posegla vines in zaščitila komunistov. Moskva se namreč južne Francije poslužuje kot odskočne deske za tolovajska nastope proti Francovi Španiji. Francosko mesto Toulouse, ki leži pod severnimi obronki Pirenejev, je sedež in zbiraliSče tisočev španskih revolucionarjev, ki so pred kratkim izvedli tudi več napadov na obmejne španske okraje, španska oblast je poslala »vojo vojsko, da jih je dni smo brali, da so Nemci na tem odseku obkolili neko amerikansko bojno skupino in jo uničili. Vrh tega so po hudih bojih vzeli nazaj tudi kraj Kommer-scheidt. Pred Vogezl so 6e bili srditi boji in se je Marokancem posrečilo, da so dosegli nekaj plitvejših vdorov pri Bacca-ratu in prišli na zahodni breg reke Mcurthe. Toda ti krajevni uspehi so se v nemških protinapadih razgubili. Italijansko bojišče ni prineslo dogodkov, zaradi katerih bi ta odsek pritegnil nase večjo pozornost, ižvalmi so bili le boji ob jadranskem odseku, vendar vojni nastopi niso prešli preko okvira večjh krajevnih akcij. La-gunsko zemljišče ob Jadranu, prepreže-no z več rečicami, se je izkazalo za prav tako težko prehodno kakor gorati svet. Večje dogodke je napovedovala ponovna sovjetska ofenziva proti Budimpešti v katero so vrgli boljševiki veliko sil, pritegnjenih z drugih odsekov. Boji so se razvili na prostoru od Szolnoka do C*e" gleda proti Budimpešti. Spodnji krak sovjetske vojske je pri-drl do Dunaftildvara ob Donavi, da bi od tam zavil naravnost ob reki navzgor in 6i od bliže ogledal madžarsko prestolnico. Szolnok je po hudih bojih padel, toda nemška sila se je vrgla napadalcu v bok in njegove kline blizu Budimpešte omrtvičila. Namesto tik pri Budimpešti so se ogorčeni boji razvili pri Cze-gledu. Takoj so sovjeti zasukali svojo igro in od Užlioroda prodrli s severovzhoda proti Budimpešti. Tudi to namero so branilci takoj spoznali in se jim odločno postavili po robu. Ker se je med tem vreme spremenilo, se je to ozemlje spremenilo v blatno poljano,'po kateri so nastopi v večjem obsegu nemogoči. Nobenh večjih sprememb ni bilo opaziti na Balkanu. Po dolini Vardarja in južne Morave se tolčejo nemške divizije, ki so prispele iz Grčije, in bolgarski oddelki, ki se trudijo, da bi presekali umikalne poti. Bolgari so vselej pogoreli in so imeli hude izgube. V vojnih poročilih so bili večkrat navedeni kraji Strumiea, Kunia-novo in Priština kot prizorišča spopadov. V dolini zahodne Morave so nemški oddelki ustvarili močno zaporo, čez katero Sovjeti niso mogli priti. Značaj tega bojišča in bolgarskih nakan sta si v popolnem skladju: onemogočit nemškim silam nemoteno premikanje proti severu ali severozahodu, zlasti pa preprečiti združitev teh divizij na zahodnem srbskem prostoru. Medtem so Sovjeti poslali nekaj svojih skupin na pomoč tolovajem v Sremu. Tako naj bi se ustvaril drugi krak klešč, naj bi se sklenlie potem v obroč okrog Mačve in Podvinja. Toda nemška uradna poročila so povedala, da se je hrvatskim in nemškim vojaškim edinicam posrečilo očistiti vse ozemlje med Savo na eni strani ter spodnjo Dravo in Donavo na drugi strani. Izdatnejših sil boljševiki na to bojišče niso mogli vreči, ker so imeli preveč opravka na madžarski pusti in so za ojačen naskok proti Budimpešti odvlekli mnogo sil tudi z donavsko-sav-skega odseka. Kaj pomeni odločna volja, braniti domovino pred barbari, pa nas je poučila Vzhodna Prusija na katero so boljševiki pritiskali z ogromno močjo. Štirinajst dni so naskakovali obrambne postojanke nemške vojske in nemške ljudske vojske, znane pod imenom »Volssturm«, vendar so morali zaradi strašnih izgub popustiti in doživeti, da so Nemci prevzeli pobudo in se vrgli nanje z novimi divizijami. Sama Moskva je priznala, da jeNemcem uspelo preurediti lastne sile, pripeljati novo orožje in nagnati boljševike iz večine osvojenega ozemlja. Propadli so vsi boljševiški upi, da bi prerezali Vzhodno Prusijo in s tem dali zagona tudi bojišču pred Varšavo, kjer 60 obtičali tam, koder so bili že pred tremi meseci. Tudi v Kurlandiji je neutrudna obramba ugnala sovjetsko vojsko. V ne-ških rokah je ostalo pristanišče Libau, prav tako Autz, čeprav so morali branilci vzdržati naval močnejše sovjetske vojske in njene številnejše oborožitve. Občutne izgube, k so jhi boljševiki morali utrpeti, niso ostale brez posledic. Splahnela je silovitost tudi na tem bojišču. Slutimo pa lahko, da bodo boljševiki svoj poskus ponovili in vnovič naskočili. KORENJE IN PESO za krmo, vsake vrste po 2000 kg kupimo. Hlgijenski lavod ▼ Ljubljani, Zaloška 2. '*v Prra knjiga četrtega letnika »SLOVENČEVE KNJIŽNICE* Ksaver Meško: „NA POLJANI" je t prodaji. Meško Je priljubljen pisatelj i mehko dušo in liričnim doživetjem. Knjiga »NA POLJANI« je žalostna toda lepa pesem slovenski zemlji, je simbol naše domovine, ki trpi, a vendar zmaguje. Knjiga vam bo gotovo všeč in jo boste radi brali, če do sedaj še niste naročnik »SLOVENČEVE KNJIŽNICE«, postanite še danes. KNJIGO »NA POLJANI« DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN TRAFIKAH! Naročite se na »SLOVENCEV KOIiEDAR«! »Slovenčev koledar« bo knjiga za vsakogar. V njej bodo prijetno razporejene praktične in leposlovne strani, tako da bo knjiga prav vsakemu všeč. V prednaročilu do 1. decembra je za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«,: »Bogoljuba«, »Slovončeve knjižnice« in »Sveta« cena za koledar lir 30.—, za nenaročnike naših listov lir 40.—. : Po 1. decembru pa bo cena za vse lir 60.—. : »SLOVENČEV KOLEDAR« mora priti tudi v vašo hišol pobila in razgnala, toda komunistična agitacija je še zmeraj motna in Španski rdeči prvaki napenjajo vse sile, da bi v Španiji zanetili upore in zmedo in z združenimi močmi potem vrgli Francov režim. Iz vseh delov sveta prihajajo v južno Francijo voditelji iz državljanske vojne, ki so si po svojem porazil leta 1959 poiskali zavetija predvsem v Ameriki in v Mehiki. 16.000 letal je v zadnjih 4 mesecih uničila nemška protiletalska obramba. Nesporno je bilo ugotovljeno uničenje 11.505 letal, od teh največ štiri-motornih bombnikov, katerih sestrelitev se je dala ugotoviti na podlagi razbitin- Za ostala letala pa so podani razlogi, da so bila tudi uničena, vendar se sestrelitev ni dala neizpodbitno ugotoviti. S temi letali vred je nasprotnikovo letalstvo izgubilo tudi 130.000 letalskega osebja. Klaverno Je pogorel poskus komunističnega upora nn Slovuškem, ki so ga zasnovali dr. BeneS in njepova okolica, močno pa podpirali Sovjeti. Uporniški organizatorji so dobili v svoje mreže tudi nekaj slovnSkih višjih častnikov z generalom in nekdanjim slovnškim vojnim ministrom čatlošetn na čelu. Ze spomladi so Sovjeti z letali odvrgli veliko organizatorjev, ki so začeli pripravljati množičen upor. Glavno središče iioornikov je bila Banska Bistrica, kjer so se v drugi polovici oktobra zbrali |»oleg Sovjetov, njih nolitko-misarjev tudi ceneral Čatloš, Bene-Sev minister Nemec, in Renešev general Viest. Poslednja dva sta z letalom iz londona priletela v Moskvo, od tam na na Slovaško. Ko se je uporniško drhali zbralo že veliko tisočev, je nemška vojska nenadoma od v«eh strani udarila nanje in upor je bil takoj zadušen. Ujetih je bilo več kot deset tisoč upornikov, med njimi tudi general Viest in njegov podpolkovnik Galian. V štabu so zajeli tudi Beneševo pozdrnv-no brzojuvko, v kateri je čestital uporniškim voditeljem za lep uspeli, ki bi moral pasti točno na 28. oktobra, ko se slavi obletnica ustanovitve Češkoslovaške republike. Toda trk pred tem slovesnim dnevom ?o se krvavo izjalovili vsi računi in upi boljševikov in Beneša. Zanimiva pa je tudi usoda slovaškega generala Čatloša, ki je kot vojni minister s svojimi prijatelji od spomladi naprej načrtno sabotiral vse ukrepe, ki jih je slovaška vlada izdala za zatrtje uporniške organizacije. Ko jo bil mož s svojega mesta odstavljen, je takoj pobegnil v uporniško središče, toda tuin so ga vtaknili v luknjo. Enako usodo so delili tudi njegovi pomagači iz slovaške vojske, ki so se odpravili v nov j. službo. S temeljitim čiščenjem v krajih, kjer so tolovaji imeli oblast, so odkrili tudi grozote tiso* čerili zločinov, takšnih, kakor jih je pri nas počenjala komunistična OF. V nekaj mesecih Ho zadovoljnih z zaslužkom, ki ga imajo °d peke enotnega kruha na nakaznice. iVem za takšne peke, ki poleg pekovskega kruha spečejo še 100 do 300 štruc, ki jih gospodinje prineso k pekom peč, in morajo plačali od vsake po 3 do 5 lir za peko. Samo od tega torej zasluži tak pek precej stotakov dnevno. Poleg tega spečejo peki vsak dan še nič koliko po tri dekagrame težkih žemljic iz presejane moke in jih prodajajo po 3 do 4 lire. In kaj še vsega drugega ne napečejo! Hlebček kruha, težak 30 dkg, stane 15 lir, nekoliko večji pa 40 lir. Peki te hlebce prodajajo seveda brez nakaznic in ne po maksimalnih cenah. Zdaj bi jim šele šlo vse to v klasje, če bi se res zgodilo, da dobe od Prevoda tudi še vso tisto moko, ki so jo doslej dobivala zasebna gospodinjstva! Tako bodo na eni strani nekateri posame§niki ie bolj bogateli, kakor so doslej, na drugi strani pa bo stiska za hrano še večja. Peki se poleg tega tudi dobro zavedajo, da se v zamcao za kruh vse dobi: meso, mast, sadje in razne druge reči. Zato pekom tudi vsega drugega, ne samo kruha, ne Manjka. Spričo vsega tega ret ne bi bilo prav, bi zasebnim gospodinjstvom vzeli vso moko in jo dali pekom. Naj nam privoščijo vsaj toliko domačega kruha, ka-*or ga je bilo doslej. Na pristojnih mestih naj imajo pred očmi v prvi vrsti blaginjo vsega, zlasti revnejšega prebivalstva, potem Šele naj uslišujejo takšne prošnje in želje, s katerimi prihaja peščica pekovskih obrtnikov prav gotovo v prvi vrsti zaradi svojih lastnih koristi, ne pa — vsaj v večini primerov n» — da bi pomagali revnim strankam. Lahko to trdim, zakaj ie bi bila pekom res tako Pri srcu pomoč bližnjemu, ki je v stiski, »c bi presejali enotne moke, ki jo dobijo, ter delali iz te presejane, bele moke, dišečih žemljic, ki si jih more privoščili le Gospoda. Gospodinja. Glasovi iz sozda in od drugod Spoštovani g. urednik! Zdi se mi zelo potrebno, da odgovorim ^milostljivi*, ki nam je zadnjič napisala tako rljubeznivo« in »pravično* pismo. Jaz služim že celih 12 let. Bila sem sest let v službi pri neki gospe, ki je imela pni otrok. Ksefc pet sem ji pomagala spraviti na noge in se trudila, da bi bili * menoj zadovoljni. Nisem gledala nase, čeprav bi imela tudi pravico, ampak sem videla samo druge. Pa kakšno plačilo sem dobila od otrok, ko so odrasli in začeli Oovorili?! Vsak, od najmanjšega do naj-večjega, mi je smel reči: »Osel, trapa, Prismoda* »n podobno in nihie mu ni za to nič rekel. Bog obvaruj, da bi ga jaz kaj Posvarila, ker sem veljala za manjvredno služkinjo. ... In to manjvrednost mi poudarjate tu-“* Vi, gospa! A ne mislite morda, da se manjvredno počutim tudi jaz! Niti naj-Kanj ne! Dobro vem, kaj sem i» kakšna tooram biti, da no bom nikomur v spotiko. To tni je vcepila moja kmečka mati, k* nas je prav vzgajala. Ne morem ei predstavljati, kako si Vi Vmišljale, da bi se služkinje rade odmakne težavam lega življenja. Kdaj pa se Kaka služkinja sploh odmakne težavam ega življenjaP Na to vprašanje prav go-0 ?' ta Vas zadovoljivega odgovora. Očilate nam, da rade »sfrlimo«. Ne zavedate se pa, da kmečka dekleta poznajo e trdo in pošteno življenje in kaj malo eilo o »frlenju*. Vam se še ne sanja ne, aleo prav kmečka dekleta sovražijo »po-Oospodenje* in raje ostanejo vse življenje očeh meščana hribovke, kakor pa da ?e katera tako spozabila, da bi prežel a njihove navade. Seveda so tukaj u-e*me. a izjeme so povsod, tudi med mestnimi damami. Ce pa ima katera izmed služkinj »trajno* ali klobuček, kar Vas tako v oči bo-de, si ga je gotovo tudi pošteno prislu-pja. V j se najbrž bojite, da se ne bi čistokrvna gospoda pomešala s kmečkimi Neotesanci, ki so dobri samo za delo in nič drugega. Ne vem pa, kaj sploh mislile pod svojo »židovsko modo*. To mora °>ti pa ie kaj tako gosposkega, da tega ja: kot preprosto dekle sj)loh ne razumem. Pravite, da naš narod potrebuje do-brih mater. Tega se me dobro zavedamo. Odkrito Vam povem, da se ne bojim nastopili kake službe. Ce se nisem bala tistih petih otrok, pri katerih nisem bila Človek, ampak samo žival, pa se ne bi [>ala scojift lastnih otrok, katere bi prav to bolje vzgajala in ne tako kakor ne-katere ljubljanske milostljive. Gospa, pa mi ne zamerite, če Vas ie nekaj vprašam. Res bi rada še nekaj namreL le sle tud* Vi imeli s>o- Ce hočemo podati kar ee da tožno sliko o notranjem položaju pri onih v gozdu in pri njihovih zaveznikih na »neosvobojenem« ozemlju in o njihovem razpoloženju, o njihovih utvarah in razočaranjih, se nam danes ni treba dosti truditi. Ni se treba vživljati v duševnost človeka, ki je šel prostovoljno ali zapeljan v gozd, ter si zamišljati, kako mu je danes pri srcu. Vsega tega ni treba, vse to nam danes poskrbe sami e svojimi dnevniki, pismi, sporočili in celo dokumenti, v katerih razodevajo do zadnje podrobnosti, kako jim je. Pa ne samo to. Kako je danes tem izgubljenim in na pogin obsojenim ljudem, bi nas niti ne zanimalo, če ne bi razpoloženje in obup posameznikov kazala, da je notranji razkroj tolovajstva prav tako globok in nezadržen, kakor je porazen in nezadržen njihov vojaški razkroj. Slika, ki jo dobimo iz teh sporočil in dnevnikov, je povsem različna od tiste, katero skušajo hliniti v svojih agitacijskih papirjih. Tam poznajo samo »veličastne« zmage, samo bližnji konec in obračune z vsem, kar ni šlo pod njihovo peto, tu pa, kjer je vsakdo odkritosrčen — no, pa kaj bi razpravljali. Naj govore sami! • Večkrat smo že poročali, da je morala na »osvobojenem« ozemlju padla zelo nizko. Malodušje in potrtost se kažeta v najrazličnejših oblikah kot posledica najrazličnejših vzrokov in razočaranj. Zenske, ki so šle v gozd največ zaradi svobodie ljubezni, so namesto n.j3 dobile bolezni, za katere poznajo tolovaji samo eno zdravilo: strel. Tiste, ki so šle »rodit novo pokolenje«, so okusile, kaj 6e pravi nositi v gozdu breme bodočega otroka. Kmalu jih je minila volja do tega, da bi rodile. In gozd je poleg tistih, ki so jih pobile rdeče puške, požrl vase še nešteto nerojenih sadov greha in revolucije. Jasno je, da je tolovajsko ženstvo v takem življenju propadalo tako, da je začelo skrajno škodljivo vplivati na moške, ki so sami začeli tolovajke pobijati. No, in ker so tolovaji vsemu svetu trdili, da se gredo »novo človeštvo« so poleg spolnih bolezni, katere so pobijali s kroglo, morali začeti tudi pobijati belo kugo. Kako se je bela kuga razpasla in kako je morala vplivati na splošno razpoloženje tolovajev, je dokaz dejstvo, da so bili prisiljeni nastopiti »uradno« proti temu, o čemer priča naslednji dokument: OOOF Notranjsko, odsek za zdravstvo št. 1468/24 Dne 21. septembra 1944. Vsem zdravnikom in babicam! V zvezi z okrožnico Štev. 206 odsek za zdravstvo pri PSNOS vam sporočamo, da je vsako odpravljanje telesnega plodu strogo za bran j eno in se smatra kot narodni zločin. Zato prosimo gori navedene naslove, da se ne predrznejo posegati v odpravljanje telesnega plodu, dopustno je le v tevestnih bolezenskih primerih. Socialne indikacije sa splavlj&njo ni. V takih primerih je potreben pregled in pismena ugotovitev dveh zdravnikov, nakar je treba bolnico napotiti v bolnišnico. Vsak primer, ki bi se izsledil, je poleg prizadete matere izročena tudi oseba, ki bi pripomogla k temu zločinu, vojaškemu sodišču v kazenski postopek. Smrt fašizmu — svoboda narodu! OOOF Notranjsko Referent za zdravstvo v. d. sekretar Debevec Jože. Tekavec Pepe. Pečat: Osvobodilna fronta slovenskega naroda okrožni odbor za Notranjsko. Nihče ni tako naiven, da bi verjel, da so ta odlok izdali zaradi »zločina nad narodom«, oni, ki so zagrešili nad narodom toliko zločinov! Morali eo biti globlji vzroki... Tistim, ki vsak dan pričakujejo »oevo-bodilcev« iz gozda, bo naslednje pismo iz go»da pojasnilo, kako si »osrvoboflilci« ta prihod in njegove posledice zamišljajo. Bandit iz »X. brigade« piše svoji materi dne 22. IX. 1944. s položaja takole: »... za šol no mi pišeš, ti jih kar daj napraviti, zame se ni treba bati kaj bom nosil ko pridem domov zame imajo v Ljubljani dosti oblek in čevljev.« Ali slišite, ljublj. trgovci, kaj vas čaka, tiste, ki ste nekdaj velikodušno podpirali »narodne osvoboditelje«. Na široko odprite zaloge, zakaj ne mislite, da bo komu prizanešeno. Pri nasprotnikih bi se namreč vse premalo dobilo, da bd bila nasičena in zadovoljna zapeljana tolpa, ki misli, da se bo takoj drugi dan po »prevzemu oblasti« odprl raj. Kakšno je življenje in mišljenje ljubljanskih sinčkov v gozdu, nam govori odstavek iz istega pisma, ki pravi: »Z mano je pa kar po navadi hodim po svetu zmeraj in včasih so imam prav dobro včasih pa bol slabo ampak za meno »e ni treba nič bati ker sem ratal preiiflik lump oblečen in oborožen sem zelo dobro, zdrav tudi vse jo dobro samo za kadit ni nič sedaj «o pa še to k .. bele zastrupile fcigarete da sedaj nemoreS kadit. — Mama kar še malo potrpi gaj ti ne bo treba več dolgo Ančki pa povej da naj kaj veliko žganja skuhajo zato kor pijem pa rad in ljubim,« V kakšnih utvarah in prividih se zibljejo tisti tolovaji, ki ne pridejo v boje in po,razo, temveč »zabuaavajo« po zaledju, nam govori naslednje pismo: »Janez pride k Vam in upa da bo veliko tekmovanje v čast zmage nad beič- leg prošnje za molitev spričevalo, da »le prebili določeno dobo v tujem večjem gospodinjstvu? Pa ne zamerite mi, le povem listo resnico. „ - Služkinja Nežjta, kima, jast bom pa precej daleč od Vas in le glejte, da se boste spomnili tudi mene, saj v mislih bi ga kakšen šluk napravili na moje zdravje. Bliža se dan svobode in upam da ga bomo takrat zalili pri našem Sv..., tako bo J. spet pel Rigoleto, seveda v druščini ostalih članov. Mislim, da A. kolne ker nima dosti hrane? Jest se troštam, da bomo 1. novembra že na... in takrat bo pa veliko tekmovanje za eno noč. — Miha kako pa kaj Ti? ali jih boš kaj zašil ko bo svoboda? Upam da to sploh ni treba spraševati, vem da veš koga bo tvoja dolžnost. I. pa kot župan bo pa tudi gledal da bo vse v redu, ker se morate sedaj pripraviti kako bo v takšnem momentu. Skoda da ne bom takoj zraven, ker bom sigurno prišel pozneje na Vaš konec.« • Isti družbi piše drugi politični »funkcionar« s položaja 24. IX. 1044: »Tov. I. Piši tudi kako se kaj imate tam na vasi, mislim, da dobro tekmujete, ne smeš pa pozabiti na nas, da nam pripraviš kaj posebnega za ta dan, ko pridemo tudi mi na ..., Pripeljali se bomo najbrž kmalu ne vem pa še kako ali z avto(?I) ali drugače. Važno je, da nam ti preskrbiš dobro stanovanje, da se bo naša zaščita lahko postavila. Kako si pa kaj hajkal po poti, ko si šel v mislim, da si moral malo bežati, piši kje si prišel do njih in kako jo popihal, da bomo vsaj vedeli koliko cvima si vlekel po hribih in če si ga opletal okoli drevja in skal. — Ko boste tekmovali, se spomnite s kakim požirkom tudi na tukajšnje načelstvo in tovarišijo, boš videl, da vam ne bo škodilo in da vam bo zaleglo tudi to. Miha mi je obljubil neko boljo, ko pridemo na da ne bo treba iskati, da bo že kar pripravljeno, seveda pri tem pa ne sme pozabiti tudi na druge. Najde naj jih mnogo, da bomo imeli na široko raztegnjeno našo mrežo. Povej mu, da sem tudi cigarete dobil in da so bile najbrž zastrupljene, ker jih je tako hitro zmanjkalo.« Kaj pravi k tem »moralnim« upom svojih ovac verski referent? Ali spada tudi to v program narodne, verske in človeške osvoboditve? Matere, ki čakate »osvobodilcev«, pripravite hčere, da 6e bodo lahko veselili Miha, Metod in njuna druščina kar na nakazila! Da pa reje na »eosvobojenem« ozemlju drugačen veter in drugačno spoznanje, priča pismo, ki ga je neka terenska funkcionarka poslala svojim ožjim rojakom v gozd. Tako pravi: »Mnogo preveč nov je Se padlo, kdo bo užival svobodo, če boste šli eden za drugim? Ali bodo oa^li res samo ti, ki so tukaj, ki niso zaslužili svobode, ki so se borili za vse druge, samo sa svoj narod ne, vas pa bo toliko žrtvovanih? In Se vam rečem: pazite se! Prodno se bo sovražnik tukaj skozi valil nazaj proti svoji domovini, bodo is planili po vas, da jih vi ne bi mogli ovirati pri umiku. Čaka vas Se nekaj za konec. Tukaj Sivimo lz dneva ▼ dan, kot 2e navadno, vendar stanje s® slabša, ljudje vedno bolj nestrpno čakajo, kdaj in kakšen bo konec. Vprašanje prehrane postaja pereče, ker tukaj je toliko dežja, da kaže na zelo slabo letino. — Nekateri Rupnikovi priliznjene! so kot hudiči Svetujem vam: ne pripravljajte maSče-vanja. Pravi krivci se bodo poskrili in pobegnili nad dobrimi in nedolžnimi pa nimate pravice maščevati se. Ne maramo partizanov — morilcev in uničevalcev, ampak partizanov, ki pomagajo narodu do pravice in reda. Ne razočarajte ljudstva, ki Se nekaj na vas da, da vas n« bodo po pravici lačeli sovražiti kot Dolenjci. Bodite pametni in dobri, prepustite maščevanje usodi Tisti, ki želi smrt drugim, tudi sam ni vreden da živi. To velja za vse in vsem. Ti, ki si nagle jeze in dejanj: premisli! Lahko poveš tudi drugim. Roza.« Seveda! Ce bi to pismo dobili v roke rdeči komisarji, bi Rozika najbrže več ne dihala svobodnega zraka, pa čeprav ima brata pri tolovajih. Morda bo imela še priliko okusiti rdečo pravico, ko je tako izdajalskih misli Povsem drugače pa zveni glas razvajenega ljubljanskega zelenca, ki je nedavno odšel v hribe, a se brž pohvali, da se je iz čete hitro izmazal in prišel za »administratorja« v intendanturi korpusa. Tako se najbolj varno bori za domovino. Prva skrb kot »intendantu« pa mu je, da piše materi in očetu, stricu in ljubici, naj mu kaj pošljejo, in sicer takole: »Položaj 24. IX. 1944. Godi se mi dobro. Hrano imamo dobro 3 krat na dan in od tega 2 krat dnevno meso. — Naštevam ti kaj rabim. Živila: sladkor, med, salame, Šnops, kavo V* soli, tobak cigaretne papirčke. Perilo: 4 robce 1 zimske gate 1 pulover (ta nideč) glavnik (majhen) nalivno pero (mojo ta boljše) žlico svinčnik in mine za patent svinčnik. Klince za režirat 10 kom milo za pranje - feld-flašo (po mož. polno). Prosil te bi tudi za pag (oficirski) to jo okoli pasu in en del če zramena. — Videla se bova kmalu, še kak mesec. Jaz se redim, potem veš, da mi ni slabo.« Svoji ljubici piše: Sedaj sem na dobrem mestu na korpusu za administratorja pri ekonomskem odseku. Godi se mi res dobro. Ce* kak mesec »e upam spet vidiva v novi Ljubljani. Življenje je tu čisto drugo, kot v Lju. Včasih si zaželim malo piva in sla doleda, pa to je le hipna bolezen. Oblečeni smo vsi tu zelo dobrot?!) — nasprotno od propagande.« In Se stricu malo popiha na dušo: »Seveda se obračam tudi na Tebe, da nama s Tvojim salamam malo povečaš paket, ki bo prišel od doma... Reflek-tiram na Tvojo in očetovo dobro voljo, tako kaplan Sitar iz Ribni-9®. ki je bil tudi zaprt v kasarnah in Je bil najbrž tudi sobni starešina, ter povedal, da so sedaj vsebino paketov razdelili na štiri dele. Prijavil je še: »Mislim, da smo delili pravično, in ■upam, da nobeden ne bo prikrajšan.« Fante je beseda o delitvi spet razburila. . Potem je vzel sobfci starešina odejo ra poklical štiri fante, ki so naš delež prinesli v sobo. Da bi bila delitev pravična in po pameti, smo si izbrali »delitveno komisijo« štirih članov, ki naj t»i zastopala vse štiri skupine, kakor ®° hodile h >kazanu«. .. Sobni starešina in vsi člani »komisije« so razdelili vse, kair smo dobili, na enake dele. Mislim, da nas je bilo 115. Za vsakega so naredili kupček in kupčke razpoložili po pogrnjeni odeji. V vsakem kupčku je bilo kakih 30 dkg kruha in jabolko. Ko je bilo delo končano, 90 kupčke Se enkrat pošteli. Vse ie bilo v najlep-žem redu in vsak bi dobil enega. Začelo se je razdeljevanje. Sklenili »mo, da bo vodja vsake skupine nosil svojim ljudem. Tako so začeli nositi od moža do moža. Naši skupini je deleže raznašal kar sobni starešina vi Starega trga. Prinesel je trikrat ali štirikrat, Četrtič pa že ne več, ker medtem se je zgodilo za mojo pamet nekaj nemogočega. Kakih deset iz naše tako imenovane cerkniške skupine še ni nič dobilo. Med njimi sva bila tudi Skubic in jaz. Dru-ffe skupine so bile hitrejše, ker So imele mlajše raznašalce. In ko smo čakali na starešinove stare noge, kdaj bo prinesel tudi naše deleže, takrat so fantje, ki so kakor lačni volkovi gledali naše Porcije, planili po tistih desetih kupčkih kruha in v nekaj trenutkih pobrali iyse do zadnje drobtinice. Tako niti koščica kruha nisem bil deležen, drugi pa so tlačili naše deleže v žepe, culico ali tudi rokave starih suknjičev in jih zavezovali v prepričanju: zdaj je pa to moje, saj sem Bi s tako težavo pridobil. Samo nase so mislili fantje, na bližnjega nič. Rekel sem Skubicu: »Ubogi naš narodi še nas bo Bog tepel, ker ne poznamo ljubezni. Še bo-trpeli, dokler se tudi v takihle rečeh ne bomo spreobrnili. Ta stiska, v kateri smo, nas še ni izmodrila, da bi malo voč na bližnjega gledali, ne samo »ase.« 1jahota, slabosti in bombe . Se enkrat smo tako delili, to pot pa Je šlo vse v redu. . Našim sojetnikom h dobrepoljske doline so domači pošiljali polne vozove £'veža, a vse je izginilo. Kam je vse to slo, naj povedo komunisti somi! Mi vemo samo to, da smo stradali. , Iz cerkniškega župnišča so mi poslali veliko svežega in prepečenega kruha. Dobil nisem niti drobtinice! j*č, nekaj sem pa dobil! Papir, na katerem je r>ilo napisano moje ime. Napisali so ga v župnišču. V tem papirju Je ‘bilo nekaj obleke, ki mi jo je posula Metka Hočevar, kateri se moram *ohvaliti, ker mi je skoraj vse stvari | tešila i,z kaplanije. Tudi ona je poslala *»ekaj jestvin, a dobil nisem ničesar. , Zaradi nezadostne hrane smo sla-"eli. Bil Bem docela izčrpan. V glavi se J*1} je vrtelo in noge so me čudno bo-lele. Kandare iz Starega trga, ki je bil *? na Riabu, je rekel, da so take bolehne pričetek hiranja od lakote«.* l L_, Po tisti borni hrani sem postal le še bolj omotičen. Zato sem po kosilu in večerji v nekakšni omedlevici legel v svoj kot in zaspal. A ko so pričeli letati nad nami avijoni, sem bil še ob ta počitek. Kar oddahnili smo se, kadar ie bilo megleno vreme. Drugače smo bili pa od 10 dopoldne do 4 popoldne stalno v strahu. Sicer so tolovaji računali, da Nemci zaradi nas ne bodo metali bomb na kasarno, toda možno je pa le, da kaj prileti. In zares je priletelo. Zato smo imeli še večji strah. Bilo je pa takole: Zaslišali smo oddaljeno brnenje, ki se je hitro bližalo ribniškim kasarnam. Priletelo je letalo in krožilo tik ob kasarni. Sam sem ga videl, kako močno se je nagnilo; bilo je pa tako blizu, da bi bil skoraj razločil ljudi v njem. Posadka se je najbrž hotela prepričati, kaj je v sobah za zaplankani-mi okni. Toda komaj smo se dobro zavedli, smo že slišali rezko žvižganje. »Napad, napad!« so kričali tisti, ki so bombardiranje doživeli na Blokah. Vrgli so se po tleh, največ pa se jih je nagnetlo v moj kot. Ker sem se bal za njihove duše, sem zavpil: »Kesanje zmolimo!« Toda že v tistem trenutku smo zaslišali trojen pok in tri bombe so eksplodirale blizu nas. Ko smo kesanje odmolili, sem jim dal sveto odvezo. Imel sem pred seboj 6ame prestrašene, blede obraze. A tudi sam sem se tresel od razburjenja. Prisluhnili smo, da bi slišali, kaj se godi okrog nas. Toda bilo je vse tiho. Hvala BogulNevarnost je minila! Pozneje sem zvedel, da so bombe letele za tistim sodnikom iz Novega mesita, ki je takrat s svojo tipkarico bežal iz kasarne. Pa je imel srečo. Ni ga zadelo. Kopriva ne pozebe. V Ljubljani sem slišal, da so bombe padite za enim naših stražarjev, ki je vrgel puško proč in bežal. Bombe so ga zasule, a se je rešil. Bil je človek majhne postave, strog mož! Ni bil oblečen v vojaško obleko, ampak je imel klobuk s širokimi krajci in dolge hlače, na rami pa francosko puško. Sedaj je ta stražar izvrsten domobranec. Popisovalni sodnih Omenjeni sodnik se, kakor menim, iše Vivod. Je bolj majhne postave, čo-at, z naprej nagnjeno glavo. Ko 6em ga prvikrat videl, je bil oblečen v kratek rjavkast površnik. Na rokavu je imel nabito kratico OF- Če- Sica z rdečo zvezdo je bila iz istega laga ko površnik. Naslednje dni smo ga večkrait videK T modri obleki, kakršno nosijo smučarji. Ko smo se zadnjikrat videli, je bil V uniformi cesarskih oficirjev. Takrat nismo smeli blizu njega, keir je vpil: »Tovariši, vi imate tuši, jaa jih pa nimam!« Ši tisti večer, ko smo prišli v Ribnico, se je pozno v noč začelo popisovanj« jetnikov. To delo je opravljal omenjeni sodnik s tipkarico. Mislim, da sem jaz imel številko 334. Sodnik me je vprašal: »Kje so pa tebe dobile naše čete?« »V Begunjah nad Cerknico.« >Kako to? V kateri postojanki si pa bil?« »V nobeni!« ■ »Kako to, da v nobeni?« »Zato, ker splbh nisem nosil orožja.« »Kaj pa si po poklicu?« »Kaplan.« »Kje pa si bil kaplan?« »V Cerknici!« »Ja, vidiš, tovariš, duhovniki boste morali tudi drugače nastopati, kakor ste doslej. Saj gresta OF in vora prav lepo skupaj. Nekaj zanimivega je tale letak. Tja stopi in ga preberi. Potem pridi nazaj; mi boš pa povedal, kaj misliš.« . Nisem mogel verjeti očem. Podpisani so bili: Malovrh Franc, Bukovec Janez, Lavrih Janez, Mave Joka in trop bogoslovcev, ljubljanskih in lavantinskih. »Ne, tega ne morem verjeti; to je potvorba; to je laž!« Tako sem rekel sam pri sebi. »To je nemogoče, da bi duhovniki podpisali tako oforsko izjavo! Če so jo pa le podpisali, jo gotovo niso sami sestavili, ampak so jim jo tolovaji kar predložili in jih postavili pred izbiro: Podpišite ali pa..., saj vež, kaj te čaka!« Ko sem plakat prinesel nazaj pred sodnika, sem bil tako razburjen, da nisem znal nič pametnega povedati.^ To je bilo v nedeljo, 3. oktobra, zjutraj ob treh. Naročil mi je še: »Povej svojim tovarišem, naj se ne razburjajo, ker jim ponoči ne damo mini- Saj se bodo podnevi lahko naspali, bodo imeli dosti časa. Za nas je pa najbolj pripravno, če tako reč naredimo ponoči.« Nato sem se vrnil na sivoje mesto, se vlegel in zaspal. Vera in OF Bila je nedelja. Z brevirjem sem se zamotil, da sem pozabil na gorje in mi je hitreje minil čas. Ker je bila nedelja, sem hotel predlagati fantom, da bi skupno molili rožni venec. Toda zvedel sem, da rdečemu sodniku to ne bo všeč in se bo jezil, če bodo na glas molili. Tu v Ribnici smo pa vse to morali narediti potihera. Sklenili smo, da bomo rožni venec molili v več manjših skupinah. In ko je ena skupina molila, je druga govorila tako na glas, da se molitev ni mogla slišati skozi vrata. Sodnik mi je prvi večer rekel, da gresta vera in OF lepo skupaj. Drugače je pa pokazal v dejanju. Prav ko je eden od naših sojetnikov pobožno bral iz knjižice in bil zatopljen v molitev, je prišel v sobo sodnik, ko je videl fanta, je rekel zasmehlji-vo: »Kaj misliš, da ti bo to kaj pomagalo k rešitvi?« Faut je bil tiho, mirno je preslišal zasmehovanje in junaško molil naprej. — Sam sem si j>a mislil: »To je na res velika svoboda vere; vera in OF gresta tako zelo skupaj, da niti moliti več ne smeš!« Sodišče in »izjave« Dne 9. oktobra dopoldne je pomolil stražar glavo skozi vrata in zaklical: »Ali je tu kak duhoven?« — »Ja,« so kar drugi odgovorili namesto mene, ker jaz zaradi oddaljenosti vprašanja nisem razumel. »Naj gre brž ven, pa «spremo» naj vzame s seboj!« To sem pa dobro slišal in v veselju, da se bom vendar že premaknil z mrtve točke, pograbil »spremo« v podobi škmielja in šel. Mislil sem, da bom sam. Toda na svoje začudenje sem zagledal v veži dekana g. Bitnarja iz Črnomlja, ribniškega kaplana Sitarja, bloškega kaplana Tomazina in dva salezijanska bogoslovca. Nazadnje je prišel še bivši vojni kurat Ronko Tone. Postavili smo se v vrsto. Stražar nam je povedal, da gremo na sodišče. V spremstvu petih mož — eden od njih je imel strojnico — smo odkorakali proti ribniškemu sodišču. Zanašalo me je. Imel sem občutek, ko da ne bi znal več hoditi. Če bi šel tako po Cerknici, bi ljudje mislili, da 6em se ga nalezel. Desetminutna hoja me je pošteno utrudila. Kar prileglo se mi je, ko sem se po prihodu na sodišče vsedel na klop v sobi, ki nam jo je odkazal sodnik. Po kratkem oddihu se je sodnik vrnil in rekel': »Tovariši, vi greste zdaj v internacijo v Stično. Prav bi bilo, če bi pred odhodom tudi vi podpisali podobno izjavo, kakor so jo vaši tovariši v kočevskem gradu. Sedaj so v Stični in dobro se iim godi. Ne silim vas ne, samo prav bi bilo in za vas dobro. Naredite pa, kakor sami hočete. Tudi ni treba, da bi bila ta izjava prav takšna, kakor je onih. Samo da boste podpisali, pa bo dobro. Tu imate plakat, nekaj podob-neega tudi vi napišite.« V Stični sem pozneje vprašal Malovrha Franca ml.: »'Povej mi no, Frane«, leako pa je bilo takrat, ko ste podpisovali tisto znamenito izjavo. Alf so vas prisilili, ali pa ste jih vi imeli za norce?« »Ja, saj to je tisto. Zato smo podpisali, da bi lahko vsak pameten človek videl, da nismo retsno mislili, ampak smo se iz te izjave norČevaH. Celo Kraigherju ni Slo r glavo, da emo podpisali. In Mikuž sam je dejal: ,Da boste kaj takega podpisali, tega pa nisem mislil’.« Izbira in shlep Ko »mo bili T Ribnici na sodišču, smo imeli pred očmi tele tri stvari: 1. Tiskano »izjavo« duhovnikov in bogoslovcev, 2. Stično, ki nam je dišala ko nekdaj Izraelcem obljubljena dežela, in 3. Izjavo, ki jo moramo sami sestaviti in .podpisati, da se morda na ta način rešimo iz ribniškega pekla. Vsi smo bili edini, da od svojih načel ne bomo niti za las odstopili, čeprav potem ne pojdemo v Stično. Vedeli smo, da je naš škof 8. septembra 1943. poslal duhovnikom posebno pismo, v katerem obsoja OF in duhovni- A!1 Ž8 imate Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske igodovlne o delu komunistična Osvobodilne fronte proti slovenskemu naroda? 250 strani velike oblike, 380 slik. dokazil in listin r fot. posnetkih Cena 40 lir. Dobi se ▼ vseb knjigarnah In X urcdniStvo »Slovenskega doma«. kom pod smrtnim grehom prepoveduje sodelovanje s to organizacijo. Proti svojemu škofu ne smemo! Njegova izjava in obsodba je tudi v tem položaju merilo za nasl Preko njega ne sinemo! Sklenili smo, da ostanemo svojemu nadpastirju zvesti še naprej, pa naj nas velja, kar hoče. Sodnik nas je nekaj časa pustil same. Ko se je vrnil, je vprašal: »No, tovariši, ali ste že kaj napisali?« »Ne še,« simo odgovorili, »in sicer zato ne, ker ne moremo biti na eni strani zvesti svojemu škofu, po drugi strani pa sodelovati z OF. Po pravici povemo, da je vsaka takale izjava za nas silno težka. Še malo počakajte, bomo ?e kaj sestavili, da Ivo za vse prav.« Ker g. Sitar Še ni bil zaslišan, ga je sodnik povabil v sosednjo sobo, nam pa naročil: »Vi pa glejte, da medtem sestavite tisto reč.« Ko je bil Sitar tam, smo slišali, kako je rekel: »Nam je pod smrtnim grehom prepovedano sodelovati z OF. V OF so komunisti, s komunisti pa ne smem biti; zato sem včasih na prižnici govoril proti komunizmu, ker to je bila moja dolžnost!« Za Sitarjem je šel k zasliševanju Ronko Tone. Medtem smo si pa drugi belili glave, kako bi sestavili izjavo, da bi bili volkovi siti in ovce cele. Res se nam je posrečilo narediti nekaj. t Pred rabljem Kraigherjem Pnav tisti čas pa, ko je sodnik bral našo izjavo, je stopil v sobo šef VOS-n (Varnostne obveščevalne službe) Kraigher Vito. Sodnik mu je povedal, da smo določeni za Sti’no. »Preden pa gredo, sem jim rekel, naj sestavijo in podpišejo izjavo. Napisali so pa tole.« Po teh besedah mu je izročil listek. Vito Kraigher ga je brž prebral in rekel: »Samo da ne boste ušli k Nemcem!« Nadaljeval je: »Kar pa se tiče tega.« pri tem je pokazal na listek z našo izjavo, »pa ne bomo razpravljali. Ne utegnemo. Sicer pa vsi ostanete tu. O vas moramo dobiti še poročila, ker to, kar ste povedali pri zasliševanju, ni vse skupaj nič. Počakali boste do prihodnje srede. Takrat se bo odločilo, da greste ali v internacijo ali pa pred sodišče. Vsakdo < bo prejel plačilo za svoje grehe. Zlasti pa bomo natanko preiskali,« (pri tem je predirljivo pogledal mene), »če jo bil kdo zaradi vas poslan v internacijo in tam umrl, ali če je bil kdo zaradi vašega izdajstva ubit. Prejel1 !V> kazen vsak, pa naj je sodeloval posredno ali neposredno! V sredo prihodnjega tedna boste že zvedeli, kaj bo z vami. Sedaj pojdite nazaj v kasarno. V tej sobi ostanete Se toliko časa, da dolbite kosilo.« Prinesli so nekaj smrdljive jedi. Medtem ko smo se pritoževali čez slabo hrano, nam je »tovarišica« tipkarica prinesla nekaj peciva in jalbolk z besedami: »No. vidite, tole so pa va® tovariši darovali za vas. Pa še bolnim tovarišem kakšen ko&ček nesite!« Vzeli smo in si razdelili. Vsnkdo je dobil za nekajkrat v nsta. Na našo pripombo, zakaj nam ne dajejo malo boljše hrane, je »tovarišica« odgovorila: »Ja, tovariši, tam v Sentpeterski kasarni je bilo Še slabše. Sedaj boste morali še nekaj časa potrpeti, dokler se prehrana ne uredi. Prav zdaj_ delamo načrt za to. Ko bo pa to urejeno, bo tudi za vas boljša brana.« Pot po "Ribnici Nato srno pobasali vsak svojo »spremo« in se pripravili na vrnitev v kasarne Spet je prišla tipkarica in rekla, naj še malo počakamo, dokler ne pride straža. Povedali smo ji, da je sodnik določil samo dva stražarja. Tu je pa pokazala svojo žensko mi-seltiosit. Dejala je: »Res, kar zadosti bi bila dva stražarja, če bi bili vi pošteni, tako pa ...« V njenih očeh smo bili ljudje brez poštenja, na katere se ni moči prav niič zanesti, četudi so duhovniki. Šli smo po Ribnici. Gospoda Sitarja, svojega kaplana, so ljudje začudeno gledali. Radi bi mu bili pomagali, a niso mogli. Neka ženska je ele-dala skozi okno, na katerem je bilo polno jabolk. Ko je videla, da se vračamo v zapor, je brž pograbila jabolka, kolikor jih je mogla nesti, pritekla za nami in jih stisnila g. Sitarju v roke. Razdelii smo si jih. Ko smo prišli nazaj v kasarno, so nas sojetniki začudeno gledali in začeli spraševati, kam so nas peljali in kako je bilo. Povedali smo jim, potem pa smo vsi skupaj zelo radovedno čakali, kaj bo prinesla sreda prihodnjega tedna. Trpljenje in smrt Lojzeta Arharja Medtem je iz cerkniške skupine zbolel Arhar Lojze. Nekoč je bil cerkniški cerkovnik, zadnje čase pa kamnosek prav tam. Nekaj mesecev pred Malim Šmarnom so ga operirali; izrezali so mu ledvico. Težko je ležal v ječi na frdib tloh. V Kočevju si je od nekaj tolovajev izprosil vrečo in jo natlačil s slamo. 10. ali 11. oktobra pa ga je popadla čudna bolezen. Zvijal se je od bole- čin kakor črv, če stopiš nanj. Najbrže ie imel gliste v želodcu in črevesju. Pojedel je nekaj česna, a io ga je še bolj razdražilo. Vso noč je bruhal zeleno vodo. Ležati ni mogel. Da mu je vsaj nekoliko odleglo, je moral sloneti skrčen na komolcih in kolenih. Ponudil sem se mu za strežnika, a priznati moram, da je bilo to delo zelo težko. Kar mislite si! Brez vsakega zdravila, brez vsakega sredstva sem moral biti pri bolniku, ki je kar naprej bruhal in se zvijal ter vzdihoval in klical na pomoč. Rad bi mu bil pomagal, pa mu nisein mogel. Da ne bi s stokanjem motil drugih, sem ga peljal v manjšo sobo, kjer je bilo pet Belokranjcev, ki so preganjali uši, a kaj sem hotel. Še hvala Bogu, da naju je stražar pustil brez posebnega dovoljenja v drugo soIjo! Toda kakšna je bratovska ljubezen pri tolovajih! Bolnik potrebuje zdravnika. Sam sem dva dni prosil rdeče strsžarje, naj se ubogega Arharja usmilijo in ga denejo v bolnišnico ali pokličejo vsaj zdravnika, a zastonj. Tudi bolnikovo ječanje in njegove prošnje, naj bodo vendar tako človeški in mu pomagajo, niso nič zalegle. Drugega mu ni kazalo, ko da je vzdihoval: Ti ljudje nimajo nič srca, nič srca.« Šele ko mu je nekoliko odleglo, je prišla »zaščitna sestra«, mu zmerila vročino in ga vprašala, kako se piše. Nato je rekla, da zdravnika ni, ker se je bohiišnicB, ki je bila prej v Ribnici, preselila drugam. Toda tole se mi vseeno čudno zdi. Za Arharja ni bilo zdravnika. Ko pa je dober teden pozneje mlad rdeči nadutež strahoval skupino mojih sojetnikov, med njimi tudi Cerkljanov, ki so jih peljali na sodišče, in po nesreči ali nalašč spustil na te ljudi dva strela iz strojnice ter pri tem ranil dva jetnika v noge, tedaj je takoj pritekel zdravnik in cer dobro uro po tem dogodku še eden. Torej kar dva zdravnika. Zakaj? Ker je bil vzrok nesreče tolovaj,_ so spravili na noge vso okolico. Hoteli so rešiti »čast« rdeče vojske. Oba bolnika so obiskali zastopniki »vojaških in civilnih oblasti«. Drugi dan se je njih »goreča« ljubezen že ohladila, kajti nihče se ni več zmenil zanju. Tudi hrane nista dobivala boljše. Za dodatek samo malo črne kave. Zadnji teden so bolnikom z grižo in tudi drugovrstnim bolnikom stregli s požirkom črne kave. Ker je nisem okusil, ne vem, ali je bila grenka ali sladka. Naša junaka sta dobila samo posteljo s slamo in povrhu še »trošt«, da bosta čez štiri dni že zdrava. Tedaj »ta bila pri rokah kar dva zdravnika. Ko pa je bito treba pomagati na pol mrtvemu Arharju, ni bilo mogoče poklicati nobenega. Naj pogine, belogardist! A da bi mu bili dali vsaj kaj boljšo hrano! V silni lakoti je moral goltati korenje in krompir, da bi si vsaj malo podaljšal življenje. In živel bi Pil še tako radi »Nepristransho« sodišče v Kočevju Če se ne motim, »o 12. oktobra pobili obsojence iz kočevskega »procesa«. Kočevski proces! O njem je pripovedoval naš sodnik tako-le: »Tovariši, kaj takega še ni videla zgodovina. Vsi so se čudili nad nepri-stranostjo tega sodišča! Nastopili so sodniki, obtoženci, njihovi zagovorniki in priče. Vsi tovariši, ki so bili zraven, so rekli, da kaj takega še ’ niso videli. — Malovrh in Šinkar sta obsojena na smrt. Vse sta priznala, Šinkar 1‘e pismeno priznal, da je zaklal ne-:o žensko. On je sploh ljudi mučil, je morilec. To ni noben duhovniki S takimi ljudmi ni usmiljenja. — Pa še en duhovnik je bil tam. Mislim, da se piše Mave. Doma je z Iga. Ta je obsojen samo na prisilno delo, ne bo ustreljen, ker je mnogo ljudi rešil iz internacije, kakor so priče njemu v. prid povedale.« Vse te reči smo pozneje brali v »Slovenskem poročevalcu«. Šinkarju so očitali, da je nad žrtvijo rekel: »V imenu Kristusovem, zakoljemo ga...« Toda Šinkar Anton je pred zbranimi sodniki in pred »ljudstvom« pokazal svoje roke in zaklical1: »Nedolžne so te roke. Če pa je potrebno, da za slovenski narod dam življenje, tukaj sem!« Zvedeli smo, da je bilo poleg teh’ petnajstih tisto noč ustreljenih Se okoli 100 drugih. (Dalje.? V A 9 A H 19 A NE SME BITI BREZ »SLOVENČEVEGA KOLEDARJA«! TUDI LETOS BO IZ8BL IN BO PBAV. TAKO PESTER KAKOR PREJŠNJA; LETA. ZA NAROČNIKE »SLOVENCA«, »SLOVENSKEGA DOMA«, »DOMOLJUBA«, BOGOLJUBA«, SLOV. KNJIŽNICE« IN »SVETA« JE CENA V PREDNAROČILU DO 1. DECEMBRA LIR BO.-, ZA NENAROCNIKE LIR 40.-. PO 1. DECEMBRU BO CENA ZA VSE LIR 60.-. POSKRBITE PRAVOČASNO, DA NB BOSTE ZAMUDILI PRILOŽNOSTI! Stran g. »SLOVENSKI DOM«, 'dne ff. novembra t$H. ■ž ......... Kaj pišejo in bemsi©wenski domobranci Kratek sprehod po raznih domobranskih listih Danes vsi vemo, s kakšnim ognjem, požrtvovalnostjo, junaštvom, prepričanjem, zagrizenostjo in neodjenljivost-jo se slovenski domobranci noč in dan bore proti največjemu sovražniku našega obstanka in naše bodočnosti, proti komunizmu in njegovim oboroženim tolpam. Dan za dnem beremo v listih poročila o njihovih uspehih, bojih in žrtvah. Marsikdo pa ne ve, da se ti naši junaki, ki morajo biti noč in dan s puško na straži, bore prav tako požrtvovalno in neodjenljivo z drugim orožjem, z »uma svitlim mečem«, z Bodimo preprostejši po svojem mišljenju; tako bomo laže našli resnico. Ne ugibajmo na vse načine, kakšen odmev povzročajo v svetu naša dejanja, naš boj. Ne, za narodovo življenje gre in dolžni smo storiti vse, da ga ohranimo! In nikdar se ne bo mogel oglasiti nihče, ki bi nam oporekal pravičnost našega boja. Del nnših izobražencev in imovitej-ših slojev še vedno premišlja, kako bi bilo boljše. Še vedno samo računa in kuje sebične naklepe. Kmet je preprostejši in iskreni Videl je, da je GLUJtO NOVOMECKF DGMOBRANMf (kUPINF ot.200.Novomeslo,vsiedo 19 -Yn 19^* drugo besedo, kako se s peresom in govorom bore za širjenje prave resnice in pravih spoznanj med našim ljudstvom. Poleg vojskovanja opravljajo domobranske edinice še veliko in nič manj važno propagandno, to je v današnjih časih edino pravo, potreb-in resnično prosvetno delo. Odpirajo našemu ljudstvu oči in s tem v veliki meri popravljajo tisto, kar so naša nešteta društva v času miru in brezskrbnosti zamudila. Malo poročil o tem neutrudljivem, pa tako važnem domobranskem delu pride v našo, zlasti ljubljansko javnost. Najboljše zrcalo tega drugega domobranskega boja za blagor očetnjave so številni listi, ki jih posamezne domobranske edinice redno izdajajo za svoje moštvo in za civilno prebivalstvo. Že pri površnem pregledovanju teh krajevnih domobranskih glasil dobimo zadosten vtis o tem, kakšen je njihov komunistično tolovajstvo nezdravo, da celo ograža narodovo življenje, zato se je uprl. In nič ni vprašal, kaj bo kdo rekel. Izobraženec pa še danes gleda v svet z vseh vidikov, samo z vidika narodove koristi ne. Odtujuje se svojemu narodu, slovenski vasi in slovenstvu. Vse opazuje, kaj se godi po svetu, samo narodne usode mu ni mar. Naš boj je na višku. Najodločil-nejše trenutke preživljamo. Vsem smo že povedali, kdo smo in kaj hočemo. Kdor nas še danes noče razumeti, ali se nam celo upira, mora biti strt! Nimamo pravice, da se igramo z življenjem naroda! Tu ni nobene vmesne poti več. Da bi pa še kdo zviška gledal na nas in si umival roke, češ da je to »bratomorno« ubijanje globoko pod njim, tega ni in ne sme biti več. Da ni domobranstva, takih gospodov ne bi bilo! Ali bi bili po gozdovih ali pa mm PlIMJ CLFiSILO MOTRPiNJSKiH ODMOBRHNiCCV St.*. ?9. Ul. 19**. namen in pomen. Vanje je položenega ogromno dela in ljubezni, pa tudi ogromno dragocene snovi, za katero bi bilo škoda, da bi njen vpliv ostal omejen samo na določen kraj in določeno ljudsko skupnost. V teh listih, pisanih in razmnoževanih med boji in pohodi, človek v vsaki številki zasledi vsaj eno stvar, ob kateri se tudi razgledan poznavalec zamisli in skuša iz nje dobiti potrebne sklepe. Da našo javnost seznanimo tudi s to pomembno plntjo domobranskega dela, smo se odločili v tej številki prinesti vrsto sestavkov, posnetih iz različnih domobranskih glasil. Ti sestavki po svoji raznolikosti, zanimivosti, tehtnosti, informativni ali idejni pomembnosti zgovorno pričajo, kakšna razgibanost vlada tudi pri propagandnem delu našega domobranstva. Prvenstvo med vsemi temi listi nedvomno nosi glasilo novomeške domobranske skupine z naslovom »Za blagor očetnjave*. List je nastal kmalu po usodni jeseni 1943, takoj, ko se je dolenjsko domobransko jedro utaborilo v Novem mestu. Iz prvotnega glasila, izhajajočega »po potrebi«, se je kmalu razvil v dnevnik in bo te dni dosegel že svojo tristoto Svetilko. — Zaradi spretnega urejevanja, zaradi pisane porazdelitve vsebine, zaradi kratkih pa tehtnih idejnih člankov, zaradi naglega pobijanja komunističnih laži in zaradi mojstrskih ilustracij ima list navzlic majhnemu obsegu značaj pravega, zanimivega in dobrega dnevnika, da pomeni vsaka njegova številka tudi nam, poklicnim časnikarjem, vedno zanimivost in presenečenje. Čutimo dolžnost, da mu k njegovi 300. številki čestitamo zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za razmah resnice med Dolenjci — pa tudi zaradi tega, ker mu moramo biti hvaležni, da — upamo, da s tem ne bomo izdali nobene skrivnosti — velik del ljubljanskega dnevnega tiska zalaga s svežimi, dobrimi in zanesljivimi novicami, čeprav javnost tega ne ve. Temu izboru sestavkov iz raznih domobranskih glasil smo priložili še slike listovnih glav, da bodo naši bralci malo poznali tudi njihovo zunanjo podobo. Zdaj pa k stvari: Bodimo iskreni! »Bodimo iskreni, odkriti... Bodimo si na jasnem o našem poslanstvu — o naši nalogi. Kladivarji narodove sfeče smo. Oblikovalci novega življenja. Glasniki narodove srečneješe dobe. Na nov svet gre, nikdar za vrnitev v minulo dobo. Cen« l W mrtvi. Narod pa bi ječal pod najhujšimi represalijami. Pustimo te ljudi vnemar. Ne dopovedujmo jim o narodu, saj ga ne poznajo. Oni so zaposleni z razmišljanjem, kakšna visoka mesta jim bo prinesel čas. Oni so zaverovani v svojo »veličino« in »neomadeževanost«. Pustimo jih, če pa se upirajo, jih brezobzirno strimo. Naslonimo se na kmeta! V zgodovini nam je že večkrat rešil vero, drugič pa narodnost. Meščanstvo nam ni branilo ne prvega ne drugega. Danes rešuje kmet vero in narod! Nič ni vprašal, kako; nič, kaj bo kdo rekel; narod je bil ogrožen in kmet je prijel za puško, da ga brani. Bodimo si enkrat v svesti vsega tega! Bodimo si svesti svojega bojat Vodimo ta boj z vso silo, a bodimo iskreni! Ne istovetimo osebnih nasprotnikov z nasprotniki gibanja! Bodimo pošteni! Svojemu narodu ne smemo prinesti samo vojaške zmage, vrniti mn moramo vse, kar so mu vzeli: čast, pravo slovenstvo, vero v Boga. Tonih Janez. (»Za blagor očetnjave«) So se že navzeli borbenega duha — sem si mislil. Ti fantje bodo pravi »gadje« in strah komunistov. (»Za blagor očetnjave«) Povelje je: »Razkroj domobranstva« Že smo pisali o tem, da 60 komunisti dali povelje: povzročiti razkroj v domobranstvu. Navedli smo članek Borisa Kidriča iz »Ljudske pravice«. Prav je, da se na komunistično povelje večkrat spomnimo. Potem se ne bomo čudili, ko dobivamo vso poplavo letakov, s katerimi nas komunisti vabijo, naj prestopimo k njim. Možje, opozorite svoje žene; fantje, svoje matere, sestre in dekleta na to komunistično povelje, da se ne bodo preveč čudile komunističnemu pritisku nanje. Pa povejte jim, da vsa ploha njihovih letakov ni mogla niti enega domobranca zvabiti iz naših vrst, da bi se njim pridružil. Če kje pišejo in govorijo, da je kdo prestopil k njim, je gola laž. Kako skušajo pritiskati tudi na naše žene, dokazuje tudi okrožnica okrožnega odbora SP2S Novo mesto svojim članicam, v kateri komunistke naročajo tudi sledeče: »Druga naša naloga, ki je po svoji aktualnosti prav tako važna kakor prva, pa je razkroj morale švnbobranskih žena. Naša dolžnost je, da govorimo ženam vselej o najtežjih problemih, ki so za nje vsakokrat najbolj pereči... Naša naloga domobranska ,«,• i' V-5\NZr 't-MH JANA SaJUNUA 101.* fcnn IOd Gotovo je v teh bojih padlo mnogo gorečih komunistov in »večjih komunističnih glav«, saj za prisilne mobilizirance jim ni toliko, da bi pozvali na zagovor četne komandante. (»Za blagor očetnjave«) Goriškemu mandarinu za uho V Gorici še sedaj živi mandarin Čiči Van, o katerem se pač mora reči, da »zna«. Že nad tri leta divja revolucija, število njenih žrtev gre že v visoke tisoče, vse je že opredeljeno in jasno na vse strani, o njem se pa še danes ne ve, kaj prav za prav je. Nenaprošen pošilja raz- «5? je, da razkrojevalno vplivamo na te ženske. Razložiti jim moramo, da so švabo-branci izgubili tla pod nogami in da je njihova edina rešitev, da dezertirajo od Nemcev. Vplivati moramo tako prepričevalno na ženske, da bodo pozvale svoje može, brate in sinove, da naj Nemce zapustijo in dezertirajo iz postojank. Me moramo stvar pospešiti. Odločno jim moramo povedati, da so soodgovorne za vse zločine, ki jih vrše njihovi svojci. V zvezi s tem, govorite i ženami malo več o delu naše komisije pri predsedstvu SNOS-a za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Žene, ki so že vključene v borbo, naj zares aktivno pomagajo tej komisiji v smislu letaka, ki ga je komisija pred kratkim izdala. V najkrajšem času bo izšel letak, ki bo pozival žene švabobrancev, da naj opravijo svojo dolžnosti in dobe može, sinove in brate iz postojank, dokler je še čas.« Teh letakov je sedaj polno. Komunisti so si celo izmislili in že kar natisnili pismo, ki naj bi ga bila pisala domobranska žena Bvojemu možu v domobransko postojanko in ga zdaj širijo po deželi. Pa vse njihovo prizadevanje Je brez uspeha. To pismo in vsi drugi taki le-tako niti malo ne omajajo kakega domobranca, niti naših žena, mater, sester in dsklst Skoda papirja, komunisti! Vam ga itak primanjkuje I (»Za blagor očetnjave«) Komunisti tarnajo zaradi izgub že večkrat smo objavili komunistične letake, namenjene za javnost, v katerih kažejo svojo veliko »samozavest« in »zmage« nad domobranci, danes pa navajamo Naši rekruti si žele boja Predvčerajšnjim sem obiskal naše rekrute na položajih, ko so bili že pripravljeni za odhod. Pridem do prve gruče in vprašam: »Kaj delate, fantje?« »Pospravljamo, povelje jo prišlo, naj se pripravimo za odhod. Kaj pravite, kara bomo šli, naprej ali nazaj?« »Naprej gremo,« sem se zlagal. »Res!« se razveselijo fantje. »Kaj bomo tu čepeli, ko komunistov ni več na obisk. Za njimi moramo in jih goniti, da jih ugonobimo!« Grem naprej in pridem do prve skupine. »Kaj menite, kam nas bodo poslali, ko so nam zapovedali, pripraviti se za odhod?« »Domov gremo,« jim povem po pravici. i »O jej, domov? Pa zakaj?« nMffdetA UdUttifot miki IMA vVrjtu ' zaupen akt iz štaba VIII. SNOUB — 0. C. z dne 24. junija 1944, v katerem pa priznavajo resnico — svoje velike izgube iz zadnjih bojev: »Štabu I. bataljona VIII. SNOUB, Položaj. Ker so bile v zadnjih borbah izgube na moštvu in orožju nesorazmerne in ker smatramo, da bi so te izgube z malo veji pažnje s strani funkcionarjev dale zmanjšati na nujni minimum n a r e j a m o, da štab bataljona takoj zasliši četne komandante ter poda poročilo štabu brigade v sledečih točkah: 1.) Zakaj je število padlih in ranjenih tako veliko, 2.) Zakaj jo število pogrešnnih, odnosno tovarišev, za katere ne vedo točnej-ših podatkov, takšno, 8.) Zakaj je izguba orožja nastala, 4.) Zakaj četne komande niso vodile računa, da bi se obseg zgoraj omenjenih izgub znižal na neizogibni minimum. Vse te jKKlatke in zaslišenje dostavite takoj na 0. C. brigade. S. F. — 8. N. Načelnik štaba • kapetan: Sotlar Franc, 1. r. Referent za kadre: Načelnik 0. C. Košak, 1. r. P. S. 5.) Kaj so štabi bataljonov ukrenili proti temu?« na »pisma«, pa se tudi iz njih ne da razbrati, kdo piše, kaj in zakaj. Morda je za kralja Petra — znano Je samo to, da zanj še ni nič naredil, in pa, da proti njemu tudi nel Morda je za Mihajloviča — znano je samo to, da zanj še ni nič naredil. Morda je za »maršala Tita« — znano je samo to, da zanj še ni nič naredil, in pa, da zoper njega tudi še ni nič naredili Naše vere ni, ker uči, da ima tudi komunizem svoje dobre strani — in imenuje to »plusi«. — Mi pa verujemo, da v komunizmu ni prav nič plusov in da ga je treba povsem iztrebiti. Poklic tega mandarina je, izogibati se politike in je Ampak, gospod mandarin Čiči Van, pazite se, ko tako učite! Vaše geslo j® namreč: »Med zločinci in poštenimi srednja pot najboljša poti« Bog ve, ali hodi po tej poti sam, pa po njej hodijo še kateri drugi »mandarini«. Saj je imela Osvobodilna fronta tako lahko delo, da je danes na svetu pri raznih katoliških družbah imela tak uspeh, da se je polastila večine članic Marijinih družb in večine katoliškega ljudstva... . Še enkrat, gospod Čiči Van, pazite se! Če kaj porečejo oni, porečemo tudi mi. kar tudi mi ne pustimo, da bi se daues pečali s politiko. Danes je čas za tiste, ki vedo, kaj je politika, kaj je komunistična revolucija, kaj je dnevna politična stranka, kaj pa komunizem, ki je med raznimi — izmi bolj spreten kakor p® ste Vi. . Mandarini, ne bodite nepremišljeni! (»Tolminski glas«) Brez kompromisa Terenstvo je bilo svoje čase v Osvo' bodilni fronti eden najlažuh poslov rod njega plašč so se skrili vsi oni Oiarski pripadniki, ki niso bili sposobni za puško in so upali na lahek način, brez nevarnosti za svoje glave, priti do stolčkov. Bili so to strahopetci iz vseh slojev, ki jim v hosto ni dišalo, računali pa so * obilno nagrado že zato, ker so se kazali navdušene pristaše OF — skratka koristolovci, ki bi bili pripravljeni za masten honorar razkričati slavo temu ali onemu-O kakem idealizmu, prepričanosti p« *“ govora. , Da je navedeno gola resnica, nam pričajo razmere na »osvobojenem ozemlju** kjer se hostarji prav malo emenijo za kdo je »njihov« in kdo ni. Dokle*’ se .i* še dalo komunističnim nasprotnikom »rekvirirati«, dotlej so imeli terenci Ko pa je tudi tem zmanjkalo, ni vse te* renstvo pomagalo ničesar. »Vsi smo en®' St.l. . ... P S. "S . , ^ gumo cgir itoga* ■T'.: sAfr .' raft — v tej čednosti — kljub motnjam revolucije — že toliko napredoval, da ima Zvezo sovjetskih socialističnih republik za Rusijo in tako ti dve državi iz preteklosti in sedanjosti tudi v svojih pismih zamenjuje. Ampak s politiko se ne peča, odkar Je tisti »nedotakljivi« maršal to prepovedal. Prosim, upoštevajte, gre za »principe« gospoda mandarina Čiči V a n a 1 Je izrazite voditeljske narave, trden značaj kakor kremen, kakor ustvarjen za narodnega voditelja. Njegova največja skrb je, kaj porečejo, če poreče... Tako tudi v pismih uči: »Če porečemo, da nismo za to, porečejo, da smo za ono; če porečejo, da smo za ono, porečejo, da nismo za to... Zato nič ne porecimo, ljudje bodo pa že kako, saj so v božjih rokah, kar mi...« Tako se mož pripravlja, da bo ljudstvu v temi luč pod mernikom. Da je sam privrženec tenfo, pa ne vidi in ne mahne po njej, ker ljudstvu je tudi luč pod mernikom boljša ko pa nikjer. Pastirje po planinah uči: »če se volk bliža tvojim ovcam, ne preiskuj mu kožuha, ne vtikaj se v njegove posle, ne pečaj se s politiko, volk je na to hud, zalo molči o njem, da te ne raztrga — potem pa imaš .nepremišljeno mučonl-štvo‘.< O 34 slovenskih duhovnikih in 5 bogoslovcih, ki so jih komunisti zverinsko pobili, pomorili, poklali, pravi, da so bili nepremišljeni, zakaj so se pa vtikali v volčje posle, v politiko, saj je maršal Tito prepovedal... Ker ni naše vere tudi Kristusu očita, da je umrl samo zaradi svoje nepremišljenosti, ker se je obregnil ob farizeje. Pri miru naj bi jih pustil, pa bi Se danes lahko živel in morda — naj ne bo bogokletno rečeno — imel Se lopo pokojnino! S.fabrusrja 1944. ki! Ce ml nimamo ničesar, zakaj bi imeli vil V hosto pojdite, kot mi, saj pravite, da se borite za iste cilje. Mi smo žrtve* vali imetje, čast in ime, vi pa čepite doma na toplem!« Tako to govorili tolovajski intendanti in prarnili kašče svojih terencev, 'nazadnje pa še nje same »mobilizirali«. Takega »osvobajanja« si terenci seveda niso zamišljali, pa ga tudi propagirali niso. Vedno so govorili: »Kdor je naš, se mu ni kaj bati!« Sedaj se pa terenci v hosti čohajo pc ušivih buticah in sanjajo o lepih časih, ko jim ni bilo treba držati puške v rokah, temveč le dajati poročila o »belogardistih« in »okupatorskih« hlapcih. V mestih in večjih krajih pa, kamof po dombranski zaslugi še ni stopila tolovajska noga, se pa seveda še vedno gre* do terence. Sicer ne navdušujejo ve* javnosti direktno za OF, pač pa skušajo z drugačnimi triki doseči zaželjeni cilj* Naenkrat jih je prevzela silna ljubezen do domobrancev in bai vsled tega jih groe* no skrbi, kaj bo z domobranci, ko p® zavezniki priznavajo le Titovo »maršalsko vojsko za pravo«, vse ostalo pa *® »okupatorsko in izdajalsko« Saj oni nimajo nič proti domobrancem, le ti preklicani zavezniki! Oh, kaj bo, ubogi domobranci, kar solze jim prihajajo v o CM S tem menijo, da se bomo domobranci pred tem dejstvom res kaj ustavili, d® bomo mogoče začeli računati 6 kako motno temno bodočnostjo in da bomo zaveznikom na ljubo prenehali preganjati tatove in požigalce naših domov ter morilce tridesetih tisočev sinov in hčer® našega že itak tako prizadetega narod®* Do bomo morda njim na ljubo neomade* ževano slovensko zastavo zamenjali * rdečo zvezdo, srpom in kladivom ter šli mednnrodno igro »boj proti okup®* torju?« Nikdar! . Dalje na 7. stroal CVRČEK ZA PEČJO DOSEDANJA VSEBINA: V tihem domu čaka mre. Poe-rybinglova moža. Mod sanjavim premišljevanjem ji delata družbo kotel in evrček ob ognjiču. Kmalu se vrne njen dobri John, po polrlicu voznik, domov. Mlada in lepa mrs. Peerybinglova postreže možu. Tedaj se spe-t oglaei evrček, ki ga ima Peerybinglova za znanilca sreče. Nato vstopi čudaški starec, ki se je pripeljal z Johnom, a vse dotlej spal na vozu. Naglušen je in čaka nekoga, ki bi prišel ponj. Za njim pride šegavi Galeb, izd-eloval&c igrač pri Tackletonu, in povprašuje, Če je kaj pošte zanj. Ko se že odpravlja, vstopi igračar Ta-ckl^Hou, Calebov gospodar, ki je na tem, da se bo poročil z mlado nevesto. Zato vabi Johna in ženo na obisk, ki pa^odklanjata. Po. teh besedah je bila mala mqti skoraj ob sapo, ko je zatrobila te kratke stavke staremu možu na uho, dokler ni po vsem lepem obrazu zardela; zdaj je dvignila otroka in mu ga kazala v samozavesti in zmagoslavju. Medtem pa je Tilly kakor teliček skakala okrog nedolžnega malčka ter goltala nekaj nerazumljivih besedi. .»Ali slišite? Prav gotovo je nekdo Prišel ponj,« je dejal John. »Nekdo je Pri vratih. Tilly, pojdi odpirat!« 1 »da preden se je mogla vratom Pnbližati, jih je nekdo že odprl od zunaj. Vrata so namreč bila preprosta z navadnim zapahom, ki ga je vsakdo lahko dvignil, če mu je bilo do tega — in mnogim ljudem je bilo do tega, zakaj vsi sosedje so prav radi izmenjali nekaj šaljivih besedi z voznikom, čeprav je bil mož redkih besedi. Vstopil je majhen, droben, zamišljen možicelj temnega obraza, ki si je menda sešil plašč iz jute, s katero so pokrivali kako staro škatlo, zakaj ko 6e je obrnil, da bi zaprl vrata in tako zabranil slabemu vremenu vstop, se mu je na hrbtu prikazal na-pis v dveh velikih začetnicah G & T. tod tem pa je lahko bral v vsiljivih Črkah natiskano besedo STEKLO. »Dober večer, John!« je pozdravil mož. »Dober večer, gospa. Dober Večer, Tilly. Dober' večer, neznanec! K-ako pa kaj otroček, gospa! In kuža Je tudi priden, kajne?« »Vsi lepo uspevajo, Caleb,« je odvrnila Pikica. »Od vseh si samo oglejte otrok®, pa boste videli, da je res.« »In če že vas pogledam, bom goto-g, videl, da je res,« je dejal A pogledal je ni, zakaj zamišljeni Pogled mu je venomer uhajal v neznan drug kraj in čae, ne glede na to, faj je pri'tem izgovarjal; prav tako je bilo z njegovim glasom. »Ali pa če pogledam Johna,« je povzel Caleb. »Ali pa Tilly, če smo že Eri tem. Prav gotovo pa bom videl, ka-° vsi lepo uspevate, če pogledam ■kužo.c »Imaš mnogo opravkov zdaj, Caleb?« je vprašal voznik. »To pa to, John,« je odgovoril kakor raztresenec, ki brska za kamnom ttioilrih. »Dela imam res precej. Zdaj |e dosti povpraševanja po Noetovih t>arčicah. flad bi bil še bolj izdelal in Jzpopolnil vso družino ljudi in živali, ® P« taki ceni tega ne bi mogel. Vrh tega bi bil prav zadovoljen, če bi mo-fel napraviti vse v pravšnem razmerju ter ločiti samce oldf samic. In muhe moreš spraviti vanje, če si se od-Jpčil izdelati tudi slonel Naj bo kakor koli! No, ali imaš kakšen ovoj zame, John?« Voznik je segel v žep površnika, ki S* j® bil poprej slekel, ter potegnil v?n majhen, v mah in papir 6krbno m-■vit cvetlični lonec. »Evo ga!« je dejal in ga skrbno zravnal. »Niti listič ni pokvarjen. Poln brstičev!« , Calebove mračne oči so se zjasnile, f!° ffa jo vzel v roke in se mu zahvaljeval. , »Dragi Caleb,« je rekel voznik. »V jU letnem času so take st dri &ge.< stvari precej . ,*Nič ne de. Zame je poceni, pa naj 3®Ua, kolikor hoče,« je odvrnil mali »Še kaj, John?« »Majhna škatla,« je odgovoril vo-*nik. »Tukajlo je!« ».Za Caleba Plumraerja’« je črko-7*1 mali mož. »Da, da, ta bo zame. V so oči za punčke in lutke, ki jih j^trebuje moja hči pri izdelovanju. ®ko ra(j k; videl, da bi bile v njej tudi zanjo, John!« »Tudi jaz bi to želel, če bi bilo mogoče!« je glasno pritrdil John. bivala,« je odvrnil mali mo*. »Tvo-besede m; prav dobro de. Če samo ^jniplim, da teh punčk ne bo nikdar ^dela, medtem ko one po ves dan ta-Pogumno vanjo strmijo — veš, to "jveka boli! No, za koliko sem te °»kodoval, John?« I, ‘J«?, te bom »»škodoval,« je dejal ^.hn, »fe boš še kaj spraševal. Pikica, ?!} nisem dobro povedal, skoraj bi l*a imenitna šala, kaj?« ,»Zmeraj mi tako odgovarja«.« jo r^pomnil mali mož. »Ti si vedno ta-j° ljubezniv in dober. Zdaj pa mislim, * bo vse.« »Mislim, da ne, je dejal voznik. *-ar spt-ašuj!« j »Mar imaš kaj za mojega gospo-Jafia, ha?« je po -kratkem premisleku H*W1 Galeb. »A seveda. Saj sem ven-glava mi je pol-igračl Menda ni lin* u'n*° Pr'šel. Toda glava mi iej pol-Lj, hnrčic in drugih žo tukaj, kai?« POVEST • CH DICKENS »Ni bil,« je odvrnil voznik. »Zdaj je preveč zaljubljen.« »Pa bo prišel sem,« je dejal Caleb. »Zakaj dejal mi je, naj «e nazaj grede držim najbližje ceste, ker me bo prav gotovo vzel na voz. Bolje lx>, da grem. Še tole: ali bi bili tako dobri, gospa, pa mi dovolili, da bi vašega psa za hip vščipnil v rep,« »O Caleb, kakšno vprašanje!« »Ne zamerite, gospa,« je odvrnil mali mož. »Morda mu ne bo všeč. Toda ravno zdaj sem dobil majhno naročilo psičkov, ki lajajo. Pa bi jih rad napravil verno po naravi, kolikor se pač da za šest pencov. To je vse. Ne zamerite, gospa.« Naneslo je tako, da je kuža začel vneto lajati, ne da bi ga bilo treba posebej spodbujati, kakor se je Ca-Peb namenil. Ker je s tem naznanjal prihod novega obiskovalca, je Caleb opus-til svoje preučevanje narave ter ga preložil na boli primeren čas, si oprtal okroglo škatlo ter se naglo poslavljal. Lahko bi si bil prihranil ve* trud, zakaj srečal je obiskovalca prav na pragu. »O, ti si tukaj? Malo počakaj. Vzel te bom « seboj domov. Sluga »era, John Peerybingle. še bolj vdan sluga vaši lepi ženi. Saj je vsak dan lepša! In celo boljša! In mlajša,« je tiho nadaljeval, »saj to je ravno tista nerodna reč?« Čudim se vašim poklonom, gospod Tackleton,« je nekoliko nejevoljna dejala Pikica, »zdaj ko sami stojite pred odločilnim korakom.« »Torej že veste vse, kaj?« »•Naposled sem le začela verjeti,« je rekla Pikica. »Pa ste gotovo imeli velike težave, preden ste mogli verjeti, kaj?« »Velike.« Tackleton je bil igračar, ki so ga splošno poznali po imenu Gruff in Tackleton — kajti tako je bilo ime družbi, čeprav je Tackleton Gruffa že davno izplačal. Kazalo je, da so bili njegovi starši in varuhi prav nerodni, ko so mu izbirali poklHc. Če bi ga bili dali učit za izposojevalca denarja ali jezičnega' zagovornika, za policijskega uradnika ali borznega trgovca, bi se že bil izdivjal v mladosti, in potem ko bi se do kraja izživel v nerodnih me-šetarijah, bi naposled zrastel v čilega in prijaznega moža. Tako pa se je zaradi drobnega in sitnega izdelovanja igrač razvil v domačega velikana požeruha, ki je vse svoje življenje živel od otrok ter bil njihov nespravljivi sovražnik. Preziral je vse igrače. Za nič na svetu ga ne bi mogli pripraviti do tega, da bi katero kupil. Bi! je že toliko zagrenjen in hudoben, da je s prikritim veseljem dajal svojim rjavim papirnatim kmetičem, ki so peljali prašičke na sejem, prav mračne in spačene obraze; prav tako je delal z gibljivimi starimi gospemi, ki so krpale nogavice ali rezale kolače, ter z drugimi primerki svojih igrač. Njegovo srce se je opajalo, kadar je izdeloval grozljive krinke, strahotne, kosmate pajace z rdečimi očmi, strašilne zmaje in hudobcu podobne možiceljne, ki so vedno vstajali, če si jih postavljal tako ali tako, ter z grdimi pogledi venomer zijali v otroke. To mu je bilo v uteho in s tem je dajal duška jezljivim čustvom. V takih iznajdbah je bil kar se da spreten. Čim bolj je bila igrača podobna grozljivi in strahotni prikazni, tem večje veselje je imel z njo. Imel ie celo izgubo z izdelovanjem pisanih steklenih ploščic s škratlji za magične svetilke, kjer so bile peklenske sile teme naslikane v podobi nekih čudnih rib s človeškimi obrazi. A denarja se mu ni zdelo škoda, tako jih je bil vesel. Precejšnje vsote je dal tudi za to, da bi bili njegovi velikani posebno strašljivi. Čeprav sam ni bil slikar, je vendar svojim podobarjem s kredo znal pokazati, kako bi lahko z bežno potezo v v obrazih svojih spačkov spremenili vso vnanjost, ki bi gotovo vznemirjala srce vsakemu gospodiču od šestih do enajstih let za vse božične ali poletne počitnice. Kakršen je bil z igračami, takšen je bil (in večina mož je takih) tudi z drugimi stvarmi. Lahko si torej mislite, da je bil v dolgi zeleni halji, ki mu je segala izpod brade pa prav do meč, zavit nenavadno »prijeten« dedec. Lahko si tudi mislite, da je bil najbolj »duhovit« in »vesel« tovariš, kar jih je kdaj imelo na nogah tak neroden* par čevljev s čudovito pisanimi kapicami. Toda igračar Tackleton je bil na tem, da se bo oženil. Navzlic vsemu temu je bil na tem, da se bo oženil. In zn ženo naj bi vzel mlado, mlado in lepo deklico. Sicer ni bil nič preveč podoben ženinu, ko je tako sti.1 v voznikovi kuhinji s čudno zategnjenim suhim licem, kakor da bi mu kdo sveder zavrtal v telo. Klobuk je imel potegnjen prav na nos, roke pa globoko potlačene na dno žepov in vsa njegova posmehljiva ter zadiTČna narava mu je škilila čisto iz kotička majhnega očesca zgoščeno bistvo cele jate krokarjev. A kljub vsemu je kanil biti ženin. »V treh dneh. Prihodnji četrtek. Zadnji dan prvega meseca v letu. To je moj poroi ton. prve* eni d« an,« je dejal Tackle- Ali sem omenil, da je vedno imel eno oko široko odprto, a drugo skoraj zaprto; in da mu je bilo ravno tisto oko, ki je bilo skoraj zaprto, najbolj izrazito?. Mislim, da nisem. *To je moj poročni dan!« je ponovil Tackleton ter pocingljal z novci v žepu. »O, to je bil tudi moj poročni dan,« je vzkliknil voznik. »Ha, ha!« se je zasmejal Tackleton. »Čudno! Tudi vidva sta tak par kakor midva. Prav tak!« Ob teh bahavih besedah je Pikica vzkipela v nepopisni jezi. Kaj neki bo še zdaj zgobezdal. Morda si bo še domišljal, da bo lahko kmalu oče prav takemu otroku, kakor je bil njen. Možak je gotov zblaznel. »Poslušajte! Rad bi nekaj govoril z vami,« je mrmral Tackleton in voznika dregnil s komolcem ter ga potegnil vstran. »Ali bosta prišla k poroki? Veste, inidva tičiva v istih škornjih.« »Kako v istih škornjih?« je vprašal voznik. »Majhna razlika v letih, veste,« je odgovoril Tackleton in voznika znova podregnil. »Pridita in ostanika kak večer pred poroko pri nas.« »Zakaj?« je vprašal John v začu-denju nad njegovo vsiljivo gostoljubnostjo. »Zakaj?« je odvrnil Tackleton. »S tako besedo pač nihče ne sprejme vabila. Zaradi zabave vendar, zaradi družbe in tako dalje.« »Zmeraj sem mislil, da vam ni nič kaj do družbe,« je John po svoje jasno in pošteno odgovoril. »Zlomka! Vidim, da moram z vami kar odkrito govoriti,« je dejal Tackleton. »Torej, resnica je, da imata z ženo neki kakor bi ljudje, ki se pogosto srečajo na čajankah, dejali: neki vljuden nastop in prijazno vnanjost. Midva sicer to bolje umeva, toda...« »Ne, prav nič bolje ne umeva,« se je vtaknil vmes John. »O čem pa prav za prav govorite?« »No, potem pač prav nič bolje ne umeva,« je rekel Tackleton. »Naj bo tako, da prav nič bolje ne umeta. Kakor vam je všeč. Kaj zato? Hotel sem samo reči, da bi vajina družba bila bodoči mrs. Tackletonovi močno všeč, ko sta tako čedna in imata tako vljuden nastop. In čeprav se mi zdi, da mi vaša gospa ni preveč naklonjena, sem vendar prenričnn, da se bo strinjala s tem, zakaj v njeni vnanjosti je nekaj tako ljubkega in zavestnega, da človek takoj ve, pri čem je. Torej boste pritrdili, da bosta prišla, kaj?« »Omenila sva se, da ostaneva za poročni dan doma,« je dejal John. »To sva sklenila že pred šestimi meseci. Misliva, da je dom...« »Buhi Kaj je dom?« je vzkliknil Tackleton. »štiri stene in strop! (Zakaj pa ne pokončate onegale cvreka? Jaz bi ga prav gotovol Zmeraj jih ugonab-1 am. Sovražnim tako cvrčanje.) V moji hiši ne najdete drugega kakor štiri stene in strop. Pridita k meni!« »Vi torej ubijate cvrčke, kaj?« je dejal John. »Stisnem jih, gospod,« je odvrnil Tackleton in s peto močno pritisnil ob tla. »Ali bosta torej prišla? Veste, meni je prav gotovo toliko do tega kakor vam, da si ženski lahko dopovesta, kako sta mirni in zadovoljni ter da se jima ne bi moglo goditi bolje. Zmeraj je tako, da ženska rada izpoveduje isto, kar ji pravi druga. Med njimi vedno vlaaa duh tekmovanja, tako da če vaša žena na primer reče moji; »Jaz sem najbolj srečna ženska na svetu in moj mož je najboljši mož od vseh na svetu in kar noro sem zaljubljena vanj*, bo moja žena prav isto ali pa še več rekla vaši ter na pol tudi verjela.« »Pa menda ne mislite reči, da ni?« je vprašal voznik. »Da ni!« je vzkliknil Tackleton in se kratko ter rezko zasmejal. »Da ni kaj ?« Vozniku je bilo že na Jeziku, da bi dodal: »da ni noro zaljubljena v vas«. Toda ko je slučajno ujel njegovo na pol zaprto oko, ki je mežikalo vanj iznad visoko zavihanega ovratnika površnika, in se mu je zd»lo, da je vse Ereveč neroden, da bi mogla katera iti noro zaljubljena vanj, je rajši dodal: »da sama ne verjame, fc.ako je nora na vas?« »Da bi vas zlodej! Vi se šalite,« je rekel Tackleton. Toda voznik, ki je bil tako počasnega uma, da je komaj razumel ves smisel svojih besedi, ga je tako resno pogledal, da je Tackleton čutil potre-do po bolj jasni razlagi. »Vbil sem si v glavo,« je dejal Tackleton (pri tem je dvignil prste na levici in potrepljal kazalec, kakor bi hotel reči: ,Zdaj bo pa tale, Tackleton, nekaj pametnega povedal*), »vbil sem si v glavo, da si bom vzel mlado ženo in lepo ženo.« (Zdaj je potrepljal mali prst, ki naj bi pomenil nevesto; toda trkal je po njem ostro in odločno.) »Imam toliko, da lahko ugodim tej svoji želji; in to bom tudi storil. To muho sem si vtepel v glavo. Toda — glejte tamle!« Pokazal ie na Pikico, ki je vsa zamišljena sedela ob ognjišču. Lepo bradico je oslonila na roko ter gledala v veseli plamen. Voznik jo je pogledal, nato njega, potem spet njo in nazadnje spet njega. »Spoštuje vas in uboga, o tem prav nič ne dvomim,« je povzel Tackleton, »in ker se kot mož ne menim za čustva, bi to bilo zame kar dovolj. Ali mislite, da je kaj več v njej?« »Zdi se mi, da bi lahko vrgel vsakega moškega skozi okno, ki bi dejal, da ni,« je odvrnil John. IDatJe prihodnji#.) Bele vrtnice - Sesira Dregfca Spisala Tilka Laraprccbtova. Knjigo dobite v upravi »V ipredi«, 81oraSkova nlica 1, in v knjigarnah. 12-V||-19« 1 gm jmmn pjM Nadaljevanje * šeste strani. Tolovajitvo j® po božjih In naravnih eakonih zločinstvo, ki ga je treba iztrebiti s koreninami vred in kdorkoli bi to hotel preprečiti, je Mm zločinec, proti kateremu bomo znali prav tako obrniti orožje lo n e doslej znano hrabrostjo boriti za ohranitev narodnih in kulturnih svetinj ter za vrnitev reda, miru in pravice naJemu izmučenemu narodu. 0 tem naj li nihče ne dela utvari S komunizmom na naših tleh bomo enkrat za vselej obračunali. Dovolj je grobov in požganih domačiji (»Notranjski borci«.) Star tolovaj priznava _ V roke pravice je nadavno padel zagrizen ropar ki je organiziral terenske odbore v Beli Krajini. Ima na vesti več smrtnih obsodbo in drugih hudih pregreh nad belokranjskim ljudstvom. Na zaslišanju je povedal mnogo zanimivega, kar bo razjasnilo marsikak dogodek. Iz celotnega zaslišanja povzemamo samo najznačilnejše točke: >... Mitinge je vodil nejti čevljar. Jaz nisem nikdar govoril ker nisem govornik. Na mitingih smo govorili po navodilih, ki smo jih dobili iz Ljubljane. Govorili smo, da bo vojne kmalu konec, da vi (domobranci) nikdar ne boste zmagali, da žrtve morajo biti... rajo zmagati na sejah katerega koli odbora OF. Da to dosežejo, uporabljajo partijci vsa mogoča sredstva ... ... Posebno pazijo na svoje ljudi (partijce), za katere je komandant osebno odgovoren. Zgodilo se je že često, da je komandant plačal prevelike Izgube s smrtvo (Pleterje, Kočevje). Če padejo ne- »Prve svobodne volitve« Ker se slovenski komunisti smatrajo >za zakonito slovensko oblast«, so izvedli na slovenskem ozemlju tudi »volitve«. Izdali so letake, s katerimi slava svoje volitve kot »prve svobodne volitve v Sloveniji«, na katerih bo »prvič volila tudi slovenska žena«. Namen teh volitev pa je bil seveda ta, da bi prišli na vodilna mesta po vaseh pristaši komunistov. Tako se je tudi zgodilo; kjer so se »volitve« izvedle, so bili izvoljeni povsod pristaši komunistov. Zakaj to? Ali stoji slovenski kmet na strani svojih lastnih morilcev? Prav gotovo no! Slovenski kmet se oklepa trdno in odločno svojih rešiteljev — domobrancev; o tem nam pričajo vrste kmečkih mož in fantov, ki se bore proti komunizmu. Pač pa so se komunisti posluževali raznih zvijač in prevar. Po vaseh, za katere bo vedeli, ir ^ppoAMO mmmmi- LT5i ©•V«-19A% partijci, ni to nič hudega, saj gre na račun naroda, toda partija mora imeti čim manj izgub... ...Moje mnenje o domobrancih je: ste urejena vojska in moralno na visoki stopnji. Imate boljšo preskrbo in enotne vrste brez prisilnih mobilizirancev. Vaša organizacija mi je všeč, kar se tiče discipline in družabnega postopka v njej. Opazil sem, da pri Vas vlada pravo tovarištvo, dočlm Je pri nag tovarištvo le beseda. Po mojem boste v boju uspeli, ker imate večjo moralno oporo, ker svojo idejo boja za narod lahko opredelite, T^VT-r-rev-rntr T •V. -K r rivjV'..-v ... Žrtve smo iskali med tako imenovanimi izdajalci, ki nikdar niso nikogar izdali... ... Na mitingih smo narod dobro »larbali« o novi gospodarski ureditvi po vojni. Ljudi smo begali na vse mogoče načine. Vse to po navodilih iz Ljubljane... ... Tovarištva pri partizanih sploh ni. Ta beseda je pri njih največja laž. Nasprotno pa sem v tem kratkem času, ker sem med vami (domobranci), opazil, da vlada pri vas pravo drugarstvo... ...»Poročevalec« sluii propagandi in Je zaradi tega mnogo neresničnega v njem. Jaz sum bil o vseh dogodkih dobro poučen od partijcev, dočim je »Poročevalec« namenjen le za rajo... ... V Partijo sprejemajo ljudi po potrebi. Sprejemajo pa le < take, kakršne potrebujejo. Ni važno, kaj si in kaj bo pozneje s tabo. Glavno je, da odsluliš svoje za namen, zaradi katerega si bil sprejet... ... Italijani (mišljeno badoljevd) so nam dali več orožja, kakor pa smo ga dobili ob jugoslovanskem razpadu. Stike c njimi smo imeli že pred prvo ofenzivo, s katero pa Italijani (mišljeno badoljevci) niso imeli resnega namena. Prvi Je imel stlko z njimi Kidrič, ki se je dvakrat sestal « Ceruttijem v Vavti vasi. Italijanski (mišljeno badoljevski) komandant je dobil navodilo za sodelovanje iz Rima, kajti takrat je bila Badoglieva tolpa le močna. Poloma nas je rešila le zveza z njimi, kajti z orožjem in strelivom smo bili že čisto pri kraju ... ...O kaki svobodi pri nas sploh ni misliti. Partijski odbori sklepajo o vseh stvareh na sejah in njihovi sklepi mo- dočim je to pri nas silno problematično... ... Po mojem Bern narodu škodoval. Toda bil Bem sam prevaran. Prepozno sem pa to spoznal; bil sem vprežen v jarem in sem moral voziti. Vendar se meni, staremu človeku, to ne more odpustiti ... ... Povedal sem vam vse, prelomil sem partijsko prisego Po svojih dejanjih sem zaslužil smrt, partijska krogla je zame pripravljena ...« Skoda Ib, da mnogi zaslepljenci tudi tem Izjavam ne bodo verjeli, ampak bodo počakali, da okusijo rdnči »raj« na svoji koži in bodo šele takrat udarili z glavo ob zid z besedami: »Kdor ne verjame drugemu, naj sam poskusile (»Domobranska misel«) da so njim nasprotne, »ploh niso volil!. Zato so še pred volitvami zbrali točne podatke o posameznih vaseh in njih prebivalcih. Da jim je predla celo v krajih, ki so kolikor toliko tudi na njihovi strani, nam priča naslednji zapisnik padlega tolovaja »Volilna kampanja. 12. 5. 1944. Toplice: Volitev ne bo v 14 vaseh. Stopiče: 63 vasi — volitve bodo v 14 vaseh. Št. Jernej: Vasi 69 — pobitih 16 zaupnikov — 21 zaupnikov — ponoči dostopnih 7 vasi, ki so večinoma bele. (Torej volitev sploh ni bilo!) Št Peter: 8 postojank, večinoma belogardistične. Šmarje: Ves okraj kontroliran, vsak* delo nemogoče. Mokronog: Dostopnih 22 vasi — veliko skrivačev — volitve se ne daje iz-veiti. Trebelno: Volitve v treh krajih — ljudje prestrašeni — 120 se jih je prodalo belim. > Mirna: Vasi 52, volilnih področij 81, volilna kampanja v 20 krajih, volitve bodo v 14. Sv. Kril: 21 vael — ljudje prestrašeni — tihotapstvo — moških ni doma — 40 starih partizanov — 40 skrivačev. Trebnje: 86 vasi — volilna kampanja v 16 vaseh z 228 vojnimi obvezniki, 333 mobilizirancev (158 dezertiralo), 600 skrivačev, 491 v partizanih, 200 belih. Mirna peč: 66 vasi — okraj kontroliran — ljudje podlegli belogradistični propagandi. Dobrniči 44 vaBl — 18 volilnih področij — volilna kampanja povsod. Žežemberk: 84 vasi — 16 volilnih področij — ljudje prestrašeni — 100 partizanov — 800 belih.« (»Za blagor očetnjave«)1 3 CIA MIO 6. ŠOKKl I* našega gledališča: Itu Cankar »Jakob Rada«, n. dejanje Med knjigami in pisatelji t Dve povesti izpod ženskega peresa ter njun časovni in umetniški pomen Pred nekaj meseci je v kratkem presledku dobrega pol leta za »Razdrtimi mostovi« izšla druga knjiga Julije Bračičeve — »Grenka roža«. Ta nenavadno hitri in literarno dokaj zreli razvoj mlade štajerske pisateljice nas sili, da se ob njenih dveh knjigah tudi mi ustavimo. Obe deli, od katerih nosi prvo oznako »povest«, drugo pa »novela«, sta pognali iz zemlje pod zelenim Bočem. V obeh se poleg opisov iste lepe pokrajine prepleta včasih kar čudno podobna usoda posameznih ljudi. Tudi njihov značaj je močno sličen, prav tako ko njihovo gledanje na svet in njegova vprašanja. Vse je zajeto v dokaj ozek zorni kot; tudi večjo globino človek ponekod pogreša, čeprav se zgodbi sami včasih stopnjujeta v močno tragiko. Vse to so pač neizogibna znamenja mladega peresa, ki pa se zato na drugi strani oddolži s prelepimi opisi narave, z resnično življenjskimi posameznostmi in, kar je največ vredno — zlasti v »Razdrtih mostovih« — z veliko etično močjo, ki je položena v nekatere osebe. Sta to svetli zgodbi kljub tragiki in prav zaradi nje, kajti ljudje se zavedajo človečnosti in z njo vred smisla odpovedi in žrtev, smisla dobrote in ljubezni. V »Razdrtih mostovih« se v Poljčanah pod Bočem razpleta ljubezen med gruntarjevim 6inom Bohakovim Florijanom in bajtarjevo hčerjo Trdinovo Veroniko. Ko Florijan dobi službo stražnika v Ljubljani, se poslovi od Veronike in ji obljubi večno zvestobo. Florijan odide, njegovo dekle pa se še nadalje ubija v majhni bajti, kjer živi z očetom — vdovcem, ki je muzikant, pijanec in zapravljivec, ter s štirimi mlajšimi bratci in sestricami. Ko se oče spet oženi in se otroci po sili raztepejo, odide tudi Veronika sluzit v Ljubljano. V mestu zaživi težko življenje služkinje, se nekajkrat dobi s Florijanom, z obupom spozna, kako je ta našel v neki Francki novo dekle, se zapre vase, omaguje in trpi. Vendar je zvesta sebi, zato odbija Naceta Hudnika, skuša z notranjo pomočjo dvigniti propadlo Viko, izgubi zaradi nje službo, se vdinja drugi gospodinji, kjer ji gre nekoliko bolje. S prihranjenim denarjem si kupi kolo in na njem nekoč zasleduje Florijana in Francko, potem ko si je vedno znova 'iušala dopovedati, da je med njo in Florijanom vse pretrgano. Na tem objestnem zasledovanju, ki ga niti sama ne razume, a ga vendar vodi ljubezen do Florijana, se pred njunimi očmi zaleti v cestni drog in oslepi na eno oko. Zadnji del zgodbe se razvija v bolni-nici, kjer Veronika po operaciji izgubi še drugo oko. Florijan, ki je ob tej nesreči spoznal svojo krivdo, se spet vrne k nji. Oslepelo jo hoče vzeti za ženo, toda dekle iz ljubezni do njega ponudbo zavrne, ker mu hoče prihraniti trpko življenje ob slepi ženi. Tako se odpove lastni sreči in 6e potem, ko spet spravi skupaj Florijana in Francko, vdana v usodo vrne domov. Tam živi pri sorodnici kot slepa »tetka«, igra citre, pripoveduje otrokom zgodbe in tako postane vsem, kljub slepoti, luč, dobrota in pesem, kar vse črpa ravno iz svoje notranje etične moči, iz zmage nad seboj. Novela »Grenka roža«, ki je po obsegu obširnejša ko prva knjiga, nas uvede v Savinjsko dolino, v kraljestvo grenke rože — hmelja, v »vet bajtarjev in trdnih kmetov ter celjske predmestne gospode in nas mimogrede popelje med slovenske krošnjarje v nekem južnem mestu. Resnikova Cirila iz Brežic pride ■ Zidarjevo Marijano in drugimi hmeljskimi obiralkami v Ojstriško vas h Kotnikovim obirat hmelj. Tu se prične med Cirilo in domačim sinom Vidom, ki je sicer vrtnar v Celju, spletati ljubezen. Ko Cirila odide v svojo bajto na Brežnici, ji mati, razočarana nad možem, pijancem in vla-čugarjem, odsvetuje vsako ljubezen. Po dolgotrajnem boju s samo seboj se Cirila odloči za Vida in se z njim poroči. Isti dan se poroči Vidov čez petdesetletni stric Gregor in petindvajsetletna Marijana. Toda medtem ko sta ta-dva v zakonu, ki jima prinese dvoje otrok, srečna in zadovoljna, se prične zakon med Vidom in Cirilo iz skoraj neznanih vzrokov krhati. Drug drugemu ae odtujujeta, se zakrkneta vase in v tem zakrknjenju so rode sumničenja, ki po smrti njunega edinca privedejo tako daleč, da se hoče Cirila, ki obdolži mož« razmerja s svakinjo, svojo seetro, od njega ločiti. Preden pa * Vidom prelomi, gre k stricu Gregoriju, ki ovrže vse Ciriline predsodke in zakonca »pet spravi na pravo pot, tako da ob rojstvu dvojčkov znova doživita srečo in blagoslov tihega družinskega življenja. To je seveda zunanje ogrodje, ▼ katero je vnesena cela vrsta stranskih dogodkov; obiranje in sušenje hmelja, sočni in svetli opisi vrtnarskega dela, pot Cirile k bratu Lojzeku, ki krošnjari v nekem južnem mestu, pretresljiv opis revščine teb krošnjarjev, zlasti pa nesrečne smrti strica Gregorja. Vsi ti in vrsta drugih vežejo in spopolnjujejo uso- do obeh glavnih oseb, Vida in Cirile, in tako dajejo zgodbi, ki je sicer imenovana »novela«, vrednost in ceno prave domačijske povesti. V primerjavi gradnje in delno tudi vsebine obeh povesti odkrijemo vrsto vzporedij med obema povestima, ki so gibalo dejanja v obeh zgodbah in so značilna za pisateljičino miselnost, čustvenost in tvornost, hkratu pa pomembna in zanimiva glede njenega razvoja. V obeh povestih sta glavni osebi dekleti v »Razdrtih mostovih« Trdinova Veronika, v »Grenki roži« Resnikova Cirila. Obe sta priprosti, obe preživljata revno mladost v bajtah, kjer povsod silijo v njene prebivalee lakota, beračija, pijanstvo, prekletstvo in bolezen. Nesrečni družini, obdarovani s kupom otrok, ki si že v zgodnji mladosti steišajo pridobiti vsaj za spoznanje boljši prostor v svetu, kakor pa so ga imeli njihovi starši. Obe, Veronika in Cirila, hodita svojo pot, čustveno in razmišljajočo, ki je spočetka pri obeh precej enaka, pa se končno pri Veroniki zaradi usodne nesreče po veliki etični moči in zmagi nad lastnim srcem razvozlja v odpoved ljubezni, dočim pri Cirili po preizkušnjah in trpljenju dobi drug zaključek: sončno zakonsko srečo. Obe srečata izvoljenca na deželi, obe privede usoda za njima v mesto, kjer imata priložnost spoznati praznoto, pokvarjenost in umazanost mesta. Vse to pa je Bračičevi močna protiutež za slikanje lepega, skoraj idiličnega kmečkega življenja. Obe se zaljubita v gruntarskega fanta, obema stopita na pot, razen izvoljencev, še dva druga (pri Veroniki Mužni-kov Tija in pri Cirili Jarnikov Viktor), ki pa na njiju nič ne vplivata in sta v obeh zgodbah le stranski osebi, ob katerih hoče Bračičeva le močneje pokazati zvestobo obeh deklet Tudi risanje značajev najožjih sorodnikov obeh deklet je dokaj enotno: dočim najde za brata in sestre vedno dovolj toplih barv, sta povsem v drugo hič postavljena oba očeta, ki sta zaradi svojih slabih lastnosti: pijanstva, lahkoživ-stva, zapravljivosti materama m otrokom vir žalosti, gorja in razočaranja. Vsa ta in še vrsta drugih vzporedij kaže, da je pisateljica zajemala iz sicer ozkega kroga človeških postav, da je risanje značajev bilo tu in tam skoraj shematično, da pa je vendar kljub vsemu ostalo vedno življenjsko in prepričujoče. To je velika vrednost obeh knjig, čeprav so posamezni zapleti in razpleti včasih nekam prisiljeni in premalo utemeljeni, n. pr. nenadni Vidov preobrat v »Grenki roži«. Dalo bi se ugovarjati še nekaterim šibkejšim prehodom in pomanjkljivim psihološkim zvezam, raznim nepotrebnim vstavkom, tu in tam skoraj prestereotip-nemu opisovanju mestnega življenja. Res je sicer, da lahko pisateljica marsikaj zagovarja zaradi resničnosti in verjetnosti, res pa je tudi, da mora biti vsako delo, pa naj je to roman ali pa samo navadna zgodba, v sebi zaključena in organsko popolna umetnina, v kateri stranski dogodki in junaki nikdar ne smejo preveč izstopati na škodo glavnim nosilcem dejanja. Toda to »o stvari, ob katerih pri nas greše skoraj vsi, ki se ukvarjajo s peresom. Vendar pa pri Bračičevi te jx>-manjkljivosti močno oblede spričo pozitivnih strani njenih del. Pisateljica sicer ne pozna veliko epike, zato pa sta obe zgodbi razgibani zlasti v opisih življenja na deželi (podobe letnih časov, praznovanj, vrtnarskega in kmečkega dela, posebno obiranja hmelja, ki sodi med najmočnejše in najlepše strani v »Grenki roži«). Tudi se ji dejanje pogosto razvije v močno dranpgtičnost, polno resnične tragike. Govorica njenih ljudi je naravna in življenjska, brez narejenosti in izumetničenosti. Nekateri psihološki momenti pa 60 zajeti in izdelani presenetljivo dobro. Tudi vrsta lokalizmov, pregovorov in pretehtanih primer, s katerimi pisateljica ponekod bogati svojo pripoved, je delu v prid. V obeh knjigah — zlasti v prvit — pa je mnogo plemenitosti, lepote in sonca. Sonca, tistega notranjega, tihega, nesebičnega sonca, Pri skozi lastno bolečino in odpoved »reti — drugim. Tega smo, zlasti v današnjih časih, tako zelo po-trebni. In prav v tem je globlji časovni ia umetniški pomen teh dveh del J. Dular. III. simfonični koncert Pomnoženi radijski orkester js pretekli poncgleljek brez posebne uvodne reklame nastopil že a tretjim simfoničnim koncertom. Da se z nekako konkurenčno vnemo loteva novih prireditev, potem ko se je komaj odpočil od naporov prejšnje, je v teh nerodnih časih, ko morajo vaje in priprave nujno trpe,ti, gotovo vredno posebnega priznanja. Spored: 1. Marijan Lipovšek: Surta za godalni orkester v 4 stavkih; 2. P. Čaj-kovskij: Koncert za violino in orkester v D-duru (e solistko. Jelko Staničevo) in 3. L. v. Beethoven: V. simfonija. Za Lipovškovo skladateljsko občutje se iz te suite zrcali precej jasno in značilno, da se ogiba širokega koncepta, ki bi človeka prevzel že po vnanji veličini, a da se s tejikim čutom in posebno ljubez- nijo poglablja r podrobno izdelavo vsakega stavka: od tod izvira vtis v potankostih bogatega filigranskega dela, ki ea-hteva od poalušaloa posebno ostro pozornost. Dočim nam je v prvem stavku z močnimi poudarki in trezno kontrapunk-tično izdelavo prikazal, zakaj ga je krstil za »reeolutnega«, je v druge,m vložil lepo mero svoje mehke melodike. (Ta stavek ima še posebng veljavo.) Ostala dva pa pričata tudi o njegovi ritmični iznajdfji-vostL Suita je kompozicijsko dobro pretehtana in zaokrožena celota, ki kaže, da ee je skladatelj enako pošteno poba vil s klasiko, impresionističnimi in novimi strujami Z drugo točko se je postavila mlada violinistka Jelka Staničeva. Čajkovskij je a tem koncertom dal solistom priliko, da RIPOMBE IŠČE SE OSEBEK Miri Danilovi je za njen nastop v Skalanovem »Septembru« neki ocenjevalec napisal naslednji globoki kom pliment: »Ob Pavli Pol iščakovi je slonel poudarek na prvinah jmnotranjene igre, ki izžareva navzven valujoče izrazne od tenke. Poteku predstave je narekovala ritem, slog in vsestransko uravnoveše nost, tako da je bila njena stvaritev v pravem sosredju odrskih likov. Nelahko breme je nosila zmagovito do konca.. .< Upamo, da bi ga nosila še laže in še zmagoviteje, če bi že ne razumela ta kompliment, pa vsaj dognala, kaj je v njem — osebek! KULTURNIKI. Dva, ki imata vedno polna usta kulture, se pogovarjata: »Oprostite, kaj pa igrajo danes v Drami?« »Kar hočete!« »Hudika! Od kdaj pa gredo tako na roko?« »Naš teater ga pa res vedno polomi.« »Res? Kako to?« »Zdaj smo v oktobru, pa bodo igrali .September’.« ŠE ENA ALI DVE V neki oceni operete »Clivia« beremo naslednje obupne poskuse kritika, ki bi rad bil kunšten: »Obrazec dogajanja, ki je že nekako operetarsko obrezan in ustaljen, nakazuje shemo: v prvem dejanju zaniha kazalec v ono smer, v drugem pa v obratno. Sklep v tretjem zbliža obe smeri v dobropočutiju čustvene vzhičenosti ... V samo- in dvospevih njen pevski delež zelo i3»iopa... V krogu onih, ki sodelujejo na vzporednem operetnem tiru, so uspešno izpolnili svojo nalogo ...« To se mor« pevcem in igralkam dobro zdeti, ko »o hvaljeni tako iz vseh kritičnih globin, da tega najbrž niti oni ne razumejo, kaj šele kdo drugi! lahko »v izvlečku« pokažejo domala vso tehniko na goslih. zanjo je gotovo potrebna preizkušena virtuozna roka, a če se je mlada Staničeva vendarle ni strašila, moramo vsaj pohvaliti njepi pogum. Res so bile v njeni igri manjše hibe v intonaciji, zlasti v naglih preskokih in pasažah v višjih legah, v flageoletih in tu pa tam v dvoprijemih, a tak« »male grehe,« imamo navado odpuščati tudi spretnejšim mojstrom, posebno kadar »neuemi-lieni« skladatelj poleg kopic sekiric z dvojnimi vratovi zapiše še »vivacieaimo«. Gotovo pa je, da je dolgi koncert marljivo naštudirala in veliko preskušnjo dobro opravila. Za konec smo slišali Beethovnove V. simfonično pesnitev, ki je njegovi izraziti uvodni temi sedanji čas pridal neke posebne, pomene. Beethovnovemu delu kaj dodajati z obrobnimi pripombami, bi bilo Sisifovo delo. Ta koncert je vodil dr. Danilo Švara, ki je skušal s posebnim trudosn (V. rimi.) vliti orkestru, kar nujno okrnjene priprave niso mogle dati L Klakočer (Tote Verttn) Stara in „nova* kultura v Sovjetiji Boljševizem nas hoče vedno prepriče« vati, da v Sovjetski Rusiji cvete nova ’•» lepa kultura. V resnici pa je stara rut * kultura ila po zlu, nova, zahodnoevropska kultura je skoraj nepoznana, današnji sovjetski človek pa misli, da je res postm omikan. A to je le prevara. Rusko ljudstvo ima tudi še dane*, k»-kor je imelo poprej, dosti darovilih sinov, toda boljševizem ne daje človeku nobena možnosti, da bi svoje darove razvil. Sovjetski pesnik naj v svojih pesmih hvali samo Stalina, komunistično stranko ** marksizem. Najboljši ruski pesniki to zelo malt poznani. Sovjetski bralec sploh ne pozna slavnih ruskih pesnikov, kakor n. pr. Mej-kova, Tjutčeva, Apuchina in drugih. P*-škinovih in Lcrmonlovljevih pesmi je dosti prepovedanih, ker so caristične ali P* protijudovske. Po revoluciji co leta 1921* ustrelili najslavnejšega tedanjega ruskega pesnika Gumineva. Mnooo drugih kov je danes v koncentracijskih'taboriščih* Med današnjimi pišočimi sovjetskimi pesniki pa vidimo največ Jude. Tako ** rusko pesništvo pojuduje. Današnji ruski bralec, ki svojih velikih umetnikov ne P zna, pozna pesmi Judov Bagrickega, Pasternaka in Lipschitza. Tudi med prozaisti najdemo največ judovskih imen, kakor so* Babel, Lebedinski, Wirta, Ehrenburg, Ra-binovič itd. še slabše se godi dramatski umetnosti. Vse sovjetsko gledališče je danes l* orodje boljševiške propagande. Na odra kažejo ali srečo v kolhozu ali pa razpat zahodne Evrope. Pogosto kažejo sabotažna dejanja sovjetskih inženirjev, da bi s tem nahujskali delavce proti njim. Zadnja leta pred vojno so sovjetske drame filmi vzbujali sovraštvo zlasti proti Nemčiji. Tako je sovjetsko gledališče postalo orodje za duhovno pripravo vojne. Tudi sovjetsko filmsko umetnost danes predstavljajo Judje, kakor Eisenstein, Ermler, Pudovkin, Goldenberg itd. Tudi film je orodje protievropske propagande, ki naj preprostega sovjetskega tRovek* hujska proti vsem zahodnim evropskim narodom. Fsi prejšnji sovjetski filmi so vedani, ker so tako ali tako slavili Trockega in druge bivše voditelje komunizma. Sialin pa je dal v zadnjih letih postrelul vse svoje tekmece in zato so zdaj start filmi prejgovedani. Najslabše usode pa so deležni sovjetski slikarji. Ti lepih slik sploh ne morejo in ne smejo več delati. Vlada, ***** naročnik, potrebuje samo spake, ki k*šf£ obraze visokih sovjetskih strankarski voditeljev. Te morajo vsi slikarji ned kazati lepše, kakor pa v resnici so. . Slovit sovjetski slikar je pred setimi leti naslikal veliko podobo: ”77" hod Lenina v Leningrad leta 1917'a N sliki je bil Lenin s svojimi zvestimi strankarskimi tovariši. To so bili Judje Apfet-baum - Zinovjev, Bosenfeld - Kamenje** Sverdlov in Uricki. Po desetih letih t* bilo treba sliko »izboljšati*. Prva dva a* medtem kot Stalinova tekmeca ustreliš** namesto njiju na) bi na sliko prišla Stalin in Vorošilov, ki ju tedaj, ko je Lent* prišel v Petrograd, sploh ni bilo tam. Nekaj pozneje je Stalinov tast Koganovti zapovedal, da morajo namesto umrlega Sverdlova na sliko postaviti njega. In spe* nekaj pozneje je moral namesto Urickeg* jsriti na sliko Kalinin. Tako so to slik9 trikrat >obnovili<, to je, ponaredili. Slabo je tudi z našo rusko narodno glasbo, čudoviti cerkveni zbori so prepovedani. Najboljši stari skladatelji so pozabljeni, izvajajo le zoprna dela današnjih sovjetskih judovskih skladateljev, kakor Dunajevskega, Blanterja in Po-krasa. Judje sestavljajo le dva odstotka prebivalstva v Rusiji, toda med ruskimi profesorji imajo tretjino vseh mest. Ca prištejemo k temu še razne znanstvena delavce z docenti in pomočniki, znaša šte? vilo Judov že polovico vseh učnih moču Med študenti gin.. .enih šol jih je 90%* Zaradi tega so tudi vsi sloviti sovjet: H pianisti in goslači samo Judje: Glier, Gilels, Goldstein, Ojstrah, Katzelenbogen, Tamartin itd. Toda navzlic vsemu temu »a zdaj zd znova prebuja nova ruska narodna kultura. Med našimi begunci, ki so pri umik* zapustili domovino z Nemci vred, se -e oglašajo mladi pesniki, slikarji, skladatelji in mnogo darovilih igralcev. Slovitd ruska pevca basist Sadanj in tenorist Bečkovski sta čez fronto pobegnila J* Nemcem, dosti dohrih bivših sovjetskih igralcev nastojm zdaj v vojnem gledališč* pri edinicah ruske osvobodilne armad*-Drugi pa so ponosni, da igrajo v *erT, šltem vojnem gledališču, da bi tako oni dali svoj prispevek v boju proti Mr ievitmu. Prof. Grotov. V vseh knjigarnah, ▼ vseh boljših trgovinah, kakor tudi v ljubljanskih trafikah bo na razpolago novi letnik edine naše pratiko s podobo sv. Družine Družinske pratike la leto Cena izvodu L 5’"-1* Razprodajale! popu8** Segajte po tem na!*1” ljudskem koledarju1 Behrilileiter • urednik: Mirku Javornik / Herausgeber - Iadajatelj: Joško Kregelj. / P8r dle Ljudska tiskarna • na Ljudske tiskarne: Jele Kramarii / Uredništvo. « prava la itekaraa: Ljubljana. KoDltarlera K Telefon 23-61 do 23-63 I Rokopisov a« vračamo / Mesečna naročnina i lir, za Inozemstvo 12 lir.