Sahar ali sladkor (Spisal V.-ž-.) Ljubi otroci, komu nij znan sladkor? — Vsi ga veste, kajti vsak izmej vas ga z radostjo pojč, kedar tnu ga kedo d&. Tudi to: baš sladkor je, ki 2T ste ga uživali, kar bivate na tein svetu, osobito v mladosti. Mleko, vaša pervJ^ hrana, ima v sebi mnogo sladkornfne, katera vam je tudi moč dala in pospešila rast. Pozneje, ko ste už6 sami mogli poseči po kako stvar, tedaj sta vam modra roditelja dala sladkorja in s tem obilo pripomogla k zdravju. A zdaj, ko'ste se uže dokopali razuma, često sami poiščete kosca sladkorja, ali si fa kupifce, če- ~~. iraate kak novec Tudi tedaj, kedar jeste kislino ali slauino, vam je sladkor na uinu. Ne ugaja vam kava, ako nema sladkorja, §e v vodo ga često raztopite kakšen ko-sec, da jej okus odobrite. V bolezni grenkih zdravil nehčete uživati brez sladkorja. Vidite, dragi moji, kako koristen je sladkor človeku. Od zibeli do gr6ba mu je zvest prijatelj in tovariš, kateri mu sladi grenkost uMzega življ4nja in mu tudi pripomaga do zdravja. A zdaj radovedni porečete: ,,povedi nara še kaj o sladkorji. Kde so ga naj-pervo znali, kde najbolje raste, kako ga pridelujejo, i. t. d. Nap6sled nas po-uči, ali je res tako koristen, kakoršaega je okusa?" *) To besedo so Slovenci skovali v nevednosti. Ruaki jo: saharli xa., srb. šečer ID., staroslov. s a h a r ll m., sanskr. sarkava, prakr. s a k k a r a, — 194 — 1 Prav govorite, Ijubi moji, vse to vam hočem zdaj po redu razjasniti. Do-bro pazite! Najpervo se ozrimo v njegovo zgodovino! Kakor mnogo drugih stvarfj, tako je bil tudi sladkor znan uže davno pred Kristom, vellcemu narodu, kateri prebiva daleč tam na izhodnem delu Azije, namreč Kitajcem. Evropa niti mislila ni.j o njem, a bistroumni Kitajci so ga uže dvč tisoči let znali in rabili. Starim Gerkom je utegnil biti nekoliko znan, kajti 286. 1. pred Kristom ga slavni prirodoznanec Teofrast pervie omenja. Tedaj so ga sploh imenovali indska sol, katero ime je izv&tno dobil zato, ker so ga gerški kupci videvali samo v drobnih koscih, kakor se pri nas prodaje morskasol. Eimski prirodoslovec Plinij starejši ga popisuje v veejih koscih, kakoršen je naš žolti sladkor. V poznejšib. vekih se je kav dlje tem bolj razširjal in je tudi često prišel v Evropo, — a vendar se nij vedelo, kako in ob čein ga delajo umni Kitajci. Trosilo se je mnogo lažij; nekateri so rekali, da je med, katerega ne znašajo bučele, nego ljudje; tudi učenjaki so se dali premotiti, da so to verjeli. Drugi so zopet menili, da je sladkor nekaka mana, ki v daljnjej Indiji pada. Svoj uk so dokazovali z njegovo čisto beloto ia veliko sladkostjo. Še neumneje so govo-rili <5ni, ki so terdili, da ga delajo indske čarodejke. — Zahodni svet nij imel pravega pojma o sladkorji, dokler sloveči potovalec, Marko Polo, rodora Lah, po dvajsetoletaem bivanji mej Kitajci, nij prinesel sladkorjeve rastline v svojo zemljo ter s tem tudi ne odkril vseh tajnostij, kako se sladkor dela. V naslednjih vekih se je sladkomo pridelovanje naglo razširilo po Egiptu, Siciliji, Spanskej in po Ameriki, kder _še zdaj sladkorno terštvo redi in bogatf preinaogo tamkaj-snjili naselnikov. Kak6 raste sladkor, kakd se prideluje? Keddr je po letu videl njivo debeljače (koruze), ta si bode lehko mislil rastlino, od katere dobivamo sladkor, le v tem je razloček, da je sladkorna bil često do po 20 črevljev visoka t"X nad po 22 liber težka. Ljubi otroci, s ka-kovira veseljem bi vi hodili na sladkonie njive in tatn lizali sok te plernenite rastline, — a te rastliue nemamo na douiačej zeinlji, nego raste za morjetn, tam — v Ameriki. A tudi na zahodno-indskih otocib. po velikanskih njivah rast(5: sladkor, kava, tabak i. t. d. Sladkorjeva rastlina potrebuje po 14 do po 15 mesecev, dokler dozori. Potem pridejo delavci in ga poženjd. Takoj mu potergajo liste, ki so podobni debeljačevim, ter stebla povežo v snope in — hajdi v sladkorni maliu! Ondu se sok z velikimi valfči tešči (preša), potlej kuha in cedi; tudi se mu pri-mešdvajo razne tvarine. A predno se naredi tak sladkoren hleb, kakoršne vidite t prodajalnicah, tveba da sladkorjev sok često pveide precejdlnice; treba ga J8 dolgo ia več krat kuhati, primešati inu apnenice in volovske kervi, ter še mnogo druzega opravila je z njim, česar vi, ljubi moji, ne pomislite, kedar v slast serkate lepi beli sladkor. A napak bi menili, ako bi rekli, da je od te rastline vsak kos sladkorja, katerega dobodete; kajti v poznejših časih. (pred kakimi 180 leti) jel se je de-lati sladkor tudi od rudeče repe (pese.) Pervi je to posknsil kemik Margraf; vendar se nij obilo vabil ržpni sladkor, dokler nij fraacoski cesar Napoleon I. 1806. leta prepovedal Angličanora iz Amerike iu Iadije blago uvažati ia prodajat - 195 - Evropljanom. Ker je ob tem času omikanim zahodnim narodom sladkor uže bil živa potreba, prisiljeni so bili trajati ob domačem ržpnem sladkorji. Tako nam do malega uže 100 let služi obojni sladkor. Zdaj samo Evropa v letu dnij potrebuje 4 milijone stotov repnega ia 12 milijonov pravega slad-korja, kar povprek stoji kakih 400 milijonov goldinarjev. Človek bi ostermel ia ¦vprašal, kako to more biti! A prešteli so, da je to lehko. Ako rečemo, da ga Tsacemu človeku pride po pet liber na leto, uže irnamo zgornjo številko; zatorej se nam nij treba nikakor čuditi, če verhu tudi pomislimo, koliko je otrok, po-sebno po mestih, ki na leto snede toliko sladkorja! Zatorej rnnogi roditelji otrokora prepovedujejo slaščice, rekoč, da si s tem zob6 kvarijo, slabč želodec in okus. A jaz, mili čitateljčki, vam nehčem greniti veselja do sladkorja, kajti kar terdijo nekateri učeni zdravniki, to je vse klevetanje na sladkor, stara vraža, zatorej neresnična ter neopravieena. Pogledimo si miire, kateri nemajo samo obilo dela se sladkorjem, nego tudi ga mnogo snede, a vendar so njih zobje tako beli, kakor slonova kost. — Sladkor se izpremiuja v mast, katera najcečpomaga k človeškemu življenju ia zdravju. Sladkor tudi človeka debeli, ker miiri so ob sladkornein pobiranji ne-navadno čversti in zdravi ter često v nialo dnžb. jako odebele. A ne samo lju-dem, nego tudi živini sladkor dobri. Vojevoda Beaufort je črez 40 let vsaki dan snedel polibri sladkorja in doučakal 70 let. Neki Malori, tudi znan siadkorščak, živel je 100 lefc. Ob osemdesetih letih je baje dobil iiove zobe. Po vsem tem sodirno, da sladkor sam ob sebi nikakor nij kvarljiv, — jedino to je, da ga ne uživaj nad mero, kajti uže latinski pregovor uči: ,,est modus in rebus", po naše: ,,vsaka stvar ima svojo mero". Toliko bodi o sladkorji dovolj! Zapdmnite vse, kar sern vam denes po-vedal, dmgoč si ogledamo kaj druzega. To vara razbistriti, ljubi moji otroci, bil je zato moj nameu, ker pride k malu sv. Nikolaj, za njim božični praznici in novo leto, a vi od preljubih roditeljev dobodete lepih darfl, mej katerimi tudi izvžstuo dovolj sladkorja. Tedaj se opomnite ,,Vertca" iu poprosite rodi-teljev, ako ga še nemate, naj vam ga naročš, da bi poleg telesne hrane dobivali tudi dušuo. Z Bogom! Po novem letu se bodemo zopet cesto videli.