Sv. Trije kralji—M^xenberg. Pri Sv. Treh kraljih se je sedaj obhajala lepa ali Aleševa nedelja. Cerkeiv stoji na vrhu hriba, ki je podoJjen stožcn, mors':a višina znaša 8°3m; lirib je porasten z lep'mi bukovimi in smrekovimi gozJovi, na južni strani so kmelije vmes. Pos&bno lep poglp' ;e z avstrijske strani od Sv. Lovrenca v popo.ia.nsk'> in večernlh urah, kadar ee bela cerkev blišči v solnčnih žarkih. Cela slika spominja na goro Oljko v Savinjskd dolini. Škoda, •! puetijo rasti gozd prav tik do cerkve, vsaj 200 m na okrog bi moral biti prost razgled. V ed leti se je od cerkve vldelo me&to Gradec, proti Savinjski dolini pa Sv. Križ pri Belih vodah, danes vsega tega ni več. Razen te-j-i škjduje drevje cerkvenim zidovom. Sv. Trije kralji so ob prevratu mnogo trpeli, razen Pernic največ v tem oclseku. V cerkvi za velikim oltarjem je napis, ki pove, da je bila cerkev prenov'jc-aa lota 1912, cerkvena klju.arja sta bila Anton Erjavec, p. d. Zalesnik, in Janez Sušnik, p. d. cH,ar. Zelo zanimiva je oljnata elika ev. Aleša v stran-. skem oltarju na listni etrani, in če te, dragi bravec, k.daj 7--.es.> stopinje nn vrh Sv. Treh kraljev, ne zamudi si to ogledati. Svetnik leži mrtev, oble:en v popotno obleko, pod s-topnicami na dvorišču rimske patricijske palače, obraz mu je spremenjen, nebeški sij ga obseva, v rokah drži zapečateno pismo, poleg njega na stolcu je "rnilnik z goejim peresom,' na tleb leži popotna palica in odprta knjiga, naenda ev. pismo. St.Feter prl IV riboru. Otroci Marijinega yrtca iz ho&se nadžupnije, katerim se je še pTi<iružil šeatpet.rski Marijin vr-tec, so imeli / tzlet v M&tavo na praznik karmelske Sl. B. V jfcapelici na prijaznem metaviskena hi-ibčku so [imeli svojo pobožnost, ikjer je g. dekan služij f_rv. mašo, pri kateri eo otroci lepo papevali. |Po opravljeni pohožnosti pa je bila mladina pogoščeaa. •— 25 letnioo službe pri isti družini Je obhajala pretečeno sredo Tončka Knuple- iteva. Obitelj Sandejeva. pri kateri je v službi, jl je priredila lepo domačo slovesnost, kateri •e prisostvovali ožji sorodniki jubilantLnje in prijateljl Sandejeve družine. Naj bo usojeno Bvasti služabnici, da doživi še tudi 501etnico ir sadovoljstvu In zdravju. — Suša je že ne- -Mioena, poljski prid&lki trpijo, otave ne bo, sadje odpada, tako, da bo kmet zopet hudo prizade.. Puščava. V petek, 26. julija, in v nedeljo, dne 28. julija praznujemo v Puščavi god sv. Ane v popoinoma prenovfjenl romarski cerkvi. Vabimo ča•tilce sv. Ane, posebno matere, da pridejo na ro«anje bodisi v petek, ali v nedeljo. Dnevni red za m>_ dneva bo sledeči: ob 5 pričetek spovedovanja, ob 6 tiha sv. maša, ob 7 pridiga in. potem peta sv. maša, ob 8 sv. maša v kapeli sv. Ane, ob 10 pridiga in slovesna sv. maša. Prilika za spoved in sv. obhajilo bo od 5 do 12. Romarska cerkev v PuSCavi je v notranjosti dobila čisto novo lice. Cela cerkev je prenovljena, samo stranska dva velika oltarja sta še v delu. To delo je pa tako ogromno, da bo do jcseni še dovolj dela, da bosta gotova. Ker je delo tako ogromno, si lahko predstavljate, da so stroški tudi temu priinerni. Strožki so do sedaj narastli že aad 40.000 Din. Prosimo častilce sv. Anc in Matere božje, da pomagate postaviti Materi božji dostojno svetišče. Marija pomočnica vam ne bo oslala dolžna ničesar. Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Dne 13. julija ob dveh zjutraj so ognjeni zublji uničili gospodarsko poslopje Jožefa Habingerja, posestnika na Plodežnici. Rešili so živino, ostala premičnina je zgorela. Nekaj dni pred izbruhom ognja je na.el podtaknjeno pismo, v katercm mu požigalec napovcduje ognjenega petelina. — Zadnji čas so se hoteli zopet uveljaviti pri nas ljudje, ki so pri zadnjih volitvah delali z obljubami in s silo za Jevtičevo listo. Doživeli smo na videz brezpomembne preiskave, v resnici pa so nam pripravljali preiskovalni zapor, morda celo koncentracijsko taborišče. Toda Jevtič je obračal, Stojadinovič pa obrnil. Cigonce pri S!ov. Bistrici. V vasi Cigonce se vkljub prepovedi strogega logarja zbirajo nepoklicani otroci iz celc vasi pri opekarni grofa Attemsa, da tamkaj uganjajo raznovrstne burke. Dne 15. julija je logarjevo odsotnost porabil sosedov Klajnšek Vlado, učenec V. razreda ljudske šole, pritekel je k logarjevim in izzval logarjevega sina Karla Štukl. učenca IV. razreda ljudske šole, na korajžo in metanje. Pri spoprijemu edendruzega je Klajnšek tako nevarno spodbil nogo Štukl Karlu, da mu je pri tem nogo zlomil. V bolcčinah rvijajočega Karla so takoj peljali k zdravniku in nato v mariborsko bolnišnico. Starši, pazite na svoje otroke, da bodo v tem počitniškem času porabili čas za koristna dela in učenje, ne pa za pohajanje. Čadram. Naš dobri g. župnik in dubovni svetovalec je praznoval 23. julija svojo petdesctletnico. Gotovo bodo zanimali župljane naše lepe župnije življenjski podatki našega tolikanj priljubljenega dušnega pastirja. G! župnik Franc Holmjec se je rodil 23. julija 1885 pri Sv. Petru pod Sv. gorami iz ugledne rodbine. Njegov brat je profesor bogoslovja in pozrtvoval.no delavni politik ter organizatbr g. ir, * * gohnieŁ, Braj; .Tone je ravrtatelj ma:  riboreke jetnišnice. NajmJajši sin je pa jubilant Franc. Gimnazijo in bogoelovje je končal v Mariboru, kjer je prejel mašniško posvečenje 25. julija 1911. Kaplanoval je na Rečici v Savinj&ki dolini, ter v Šmarju pri Jelšab. Leta 1921 je posial župnik v Čadramu, kjer deluje z yiso vnemo ter požrtvovalnostjo do danes. y priznanje njegovega "vseatrariiskega delovanja je bil odlikovan z r&dom jugoslovanske krone, škof dr. Ivan Tomažič ga je imenoval ob priliki tadnje hirme za duhovnega ev&tovalca in obe občini na ozemlju čadramake župnije sta ga imenovali za častnega občana. G. jubilant ima za celi konjiški okraj velike uasluge kot bivši poslevodeči podpredeednik cestnega odbora. Na tem važnem mestu je z največjo dedavnostjo spravil v red ceste konjišikega okraja. Niti našteti pa ne moremo zaslug, katere si je st&kel kot naš dušni pastir na prižnici, v spovednid, šoli in kot naš vodja na prosvetnem ter gospodanskem polju. Labko tudi trdimo, da kot obče priljubIgen in goreč duhovnik niina nasprotnikov, kaj šele sovražnika! K njegovi 50 letnici mu želimo vsi Čadramčani krepkega zdravja, da bi nam pastiroval še dolga leta in obhajal v naši sredi vse nadaljne jubileje! Bog živi ter ohrani našega župnika, ki nam je zgled v veakem oziru! Sv. Bolienk pri Središču. Dne 18. julija med 3 in 4 popoldne je v našem okolišu napravila toča ogromno škodo v vinogradih in sadonosnikih. Najprej je prihrumela toča med močnim dežjem in viharjem od jugozahoda, a nekako deset minut za tem pa je padala suha toča, debelejša kot orehi, ki je bila še rogljata, od severovzhoda. Prav na dan te nesreče se je v našem kraju razdeljevalo opomine za plačilo davkov in je torej povsem umevno, da je tarnanje davkoplačevalcsv veliko. Umestno bo, da se izterjevanje davkov odloži, ker bo odpis davkov potreben. Vransko. Živo še imamo v spominu dogodke ljubljanskega evharističnega kongresa. Kakor tik po gledališki predstavi, se nam vrste še danes pred očmi slike izza teh dni. Le prehitro je vse to minulo. Trajeri spomin na ta kongres pa bodo nam, Vrančanom, ohranjali štirjc evharislični križi, ki se dvigujejo na vseh straneh Vranskega. Prvi stoji na Grmadi, na Dclinškovem posestvu, Ta križ smo proglasili za farni, zakaj vsa fara se je udeležila njegove slavnostne blagoslovitve. Druga dva se dvigujeta nedaleč narazen na Ručigajevem vrhu in nad Ropasijo. Blagoslovljena sta bila na praznik sv. Rešnjega Telesa in v njegovi osmini ob veliki udeležbi okoličanov. Ob jutranjih solnčnih žarkih se zaiskri iz zapadne strani sredi ze!enih bregov četrti, tenek in visok. Na Marovtovem griču stoji in nepopisen je pogled s te točke po vsej celjski kotlini. Zadnji četrtek pred kongreEom smo mu izprosili blagoslov, Vzvišeni in vzpodbudni so bili ob teh prilikah blagoslovitve govori blagosloviteljev, domačih gospodov dr. V. Mortla in kaplana Fr. Bohanca. Tako se je naša fara dostojno in hvalevredno odzvala dolžnostim in klicu tega evharističnega časa. Sv. Križ pri Belih vodah. Veličasten vtis evliarističnega kongresa v Ljubljani je poživil versko navdušenjc po celi Sloveniji. Tako so tudi številne množice vernih romarjev, ki so prispele k Sv. Kriiu na lepo nedeljo, 14. julija, s svojo versko gorečnostjo in z navdušenim prepevanjem proslavile evharističaega Kralja. Nad polovico romarjev se je z Njim združilo pri obhajilni mizi. Slovesne večernice je opravil č. g. Ogulin Janez, pri katerih je navdušeno odpevala dvatisočera množica zbrancga ljudstva. Živ dokaz vernosti in kulturc našega naroda jc krasno Ijudsko petje, ki se činidjtlje bolj razširja. Zjutraj nta bili dve pridigi, pet sv. maš in nato slovosna procesija z ilail_J_i.ei§l5!_]_ia.i Qa deli .vsem .jobUo milosli!v_ Št. Andraž pri Velenju. Vsem ljubiteljem prijaz" ne in divne gore Oljke naznanjamo, da se vršl običajna šentandraška lepa nedelja na gori Oljki , na Anino nedeljo, 28. julija. Vsi prijazno vabljenl^ / da pohitite ta dan na to prijazno goro prosit Bog«, da nas obvaruje hude ure. Kasaze pri Celju. 18 mladičev je ekotila &tr~' mica belgij&ke pasme kuncerejcu Antonu Gor< išeku iz Kasaz pri Celju. Samica tehta 9kg;' Ker pa bi jib toliko število ne mogla dobr« .' prehraniti, jih je lastnik 12 takoj uničil. Griže. Jakob Gril, posestniški sin tukajšnje žup- ) nije, služi pri generalu Pešiču v Belgradu za slugo.' Sedaj se nahaja doma pri svojih starših na dopustu. Preteklo soboto ga je general Pešič, ki se • tudi nahaja na dopuslu v Celjii, obiskal na njego< : vem domu. Seveda so bili domači jako iznenadeni radi visokega obiska. Pač lepa poteza ljudomilostf tega visokega gospoda! Buče. Razno. Prvo polletje smo preživeli, hvala , Bogu, brez posebnih ncsreč. Dne 1. junija smo pa ¦' imeli celi dan strah, ker je strašno grmelo in treskalo. Strela je vžgala viničarijo, last šentjurske posojilnice, škoda je pa skoraj popolnoma krita Z zavarovalnino. Od tedaj pa imamo mirno in suho vreme, tudi suša še ni povzročila škode, kakor an sliši iz raznih krajev. V tem mesecu smo L-n^ii dvakrat pohleven dež. Nekaj pa nam je letos manjkalo. Znane bučke črešnje so popolnoma odpovedale, da se nam vsem čudno zdi, ker se ^ti j redko zgodi in tudi Celjani so zastonj čakali od ' nas na prvi štajerski sad, ki ga vsako leto radi kupujejo in uživajo. — Veliko veselja nam je pri- i nesla nedelja, 12. maja. Vršil se je velik materinski tabor za matere in žene iz Buč, Olimje in Podče-¦. trtka. Do solz smo bili ginjeni, ko smo poslušali' odrasle in raale sinove in hčere, ki so proslavl^ali matere kot malo zahvalo za. velike žrtve, ki iih' doprinašajo za svoje ljubijene otroke. V ncdel;'o, } 14. julija pa so se zbrali možje in fantje iz istih' župnij na prijaznem hribčku, pri olimski podrutnici sv. Filipa v Veračah pod vodstvom svojh dušnih pastirjev na sestanek Katoliške akcijc. V, pridigi in raznih govorih so se navdušili za bodoi;e delo po katoliških načelih. Lepe narodne pestii so odmevale po vinorodnih hribčkih, nato smo pi; šli vcseli domov. — V zadnjem času sta umrla dva' naročnika »Slov. gospod-.rja«, in sicer Smodila ; Juro v Vranski gorci in Pavlič Anton, podobar in | slikar na Bučah, katerega sliko je pred leti pri- ' nesel »Slov. gospodar«. Bil je znan daleč po vsej j Sloveni;i in Hrvatski, doli po Slavoniji je slikal ' cerkve, delal oltarjc in kipe svetnikov. — Kako je pa zdrav naš kraj, spričuje dejstvo, da je sedem ! parov zakoncev dočakalo zlato poroko v zadnjih') desetih letih v tcj mali župniji, ki šteje okrog 1200 duš. — Kljub hudi gospodarski krizi imamo veliko ¦ naročnikov Slov. gospodarja, Bogoljuba in Glasn' nika, kcr Erao željni pouka in radi čitamo. — Do« ¦ kler so bile razmere normalne, je bila tukajšnja' kmečka hranilnica in poeojilnica razrneroma ena ' najboljših v kozjanskem okraju. Danes se pa spra-:) šujemo: Se li bodo razmere kedaj spremenile na j boljše? Upajmo! To želite gotovo Vi, gošpod ured-*' nik, kakor mi, Vaši prijatelji. Opazovalec. Št. Rupert nad Lažkim. Ubogi kmetski človek^ današnjih dni izhaja le, ker mu ne zmanjka po-: ( trpežljivosti in pa upanja na boljše čase. V naših'! težavah nas je posebno trdo zadelo, ko so nam ' mogotci Kramar-Marušičeve sorte in njih domači ' podrepniki raztrgali župnijo »samo. na tri dele 1 ter nas prilimali občini Sv. Lenar.a, kamor spa-.' damo, kakor pest na oko. Sedaj pa so, hvala Bogu, zapihale spet milejše sapice, in vsak uviden človek, ki ne trobi v Špilaneev rog, pravi in j.ahteva: občina Sv. Rupcrt se mo.a spct upostavili, ka-: kor je bila do jeseni 1933! Kdor pozna krajevna razmere in premisli na primer sanio to potezo de* mokratarjev, da so okolicj Malobrezo, ki sega tik' došentruiiertske^ccrkve, Łnkbgili tri ureodda-«' ljeni občini Marija Gradec v Laškem, mora priznati: tako zlobno ia krivično razdelitev je bil zmožen samo največji sovražnik slavenskega ljudstva. Zato pa gre po celem Št. Rupertu samo en glas: občina mora zopet nazaj v Sv. Rupert! — Res z velikim zaupanjem gledamo vsi na novo vlado, v kateri je tudi naš človck, toliko obrekovani dr. Korošec, a poštenost nazadnje le obvelja, pravi vsak naš človek. Zaupamo, da v prihodnje ne bo .več mogoče, kar delajo milijonarski dobičkarji v Laškem in drugod, ki plačujejo kmetu železniške prage ali švelarje po 2 Din, reci dva dinarja. Toda 'o tem prihodnjič! Pišcce. Lepo slovesnost smo tri fare priredile t nedeljo, 14. julija na Svetih Gorah nad Št. Petrom. Priredili smo otroški tabor. Lepo je bilo gledati otroke iz Pišec, Št. Petra, Bizeljskega in tudi od drugod, kako so korakali v starodavno Marijino svetišče na Sv. Gorah, da se najprej poklonijo Bogu in Mariji. Po primerni pridigi in sv. maši se je vršil otroški tabor pod lipo blizu mežnarije. Nastopili so otroci z govorom, deklamacijami, gledališkimi prizorčki in petjem. Kako so otrokom žarele oči! Polni navdušcnja so se vračali s tabora s sklepom v srcu, da hočejo prircditi prihodnje leto nov tabor v še večjem obsegu. Pišece. Evharistično — milosti pclno lcto obl.a'jamo. Da bo pa to res prav v posebni mcri za našo župnijo, bomo imeli ob 125letnici povečanja farne ccrkve sv. misijon. Leta 1795 jc bila pozidana sedanja cerkcv, ker je bila prejšnja premajhna. Toda posvečena je bila šele 16. avgusta 1810 z oltarji vred po lavantinskem knezoškofu Leopoldu II., kar je razvidno iz hronograma in opombe v šesti farni krstni knjigi, Ni nam mogoče obhajati obletnice ravno 16. avgusta, a obhajali jo bomo od 28. julija do 4. avgusta s svetim misijonom. Čas milosti bo sv. misijon za nas. Prišli bodo med nas patri jezuitje iz Ljubljane. Na stežaj bomo jim odprli svoja srca, tudi tisti, ki drugače ne marajo za Boga, cerkev in zakramente. Mi hočemo storiti svoje, a upaffio in molimo, da bi Bog po Materi božji in farnem patronu sv. Mihaelu tudi storil svoje. Tako bo prerojena fara pač najlepše obhajala 125 letnico posvečenja svojc cerkve.