Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40 kr, za čet o rt leta 1 gld. 30 kr. V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za č*tert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXX. V Ijubljani 21. kimovca 1877. last 387 Sporočilo bratovščine presv. Res-nJega Telesa za leto Ž89G99. (Konec.) 77. Stopite: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 stolo sa litanije. 78. Smarjeta pri Klevevzn: 1 obhajilno burzo, 2 obhajilni stoli, 6 korporalov, 6 pal, 24 purifikatorjev, 12 rutic. 79. Toplice: 2 albi, 6 humeralov, 2 cingula, 6 korporalov, 0 pal, 24 purif., 12 rutic. 80. CermoŠnice: G korporalov, G pal, 24 purifikatorjev, 12 rutic, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj. 81. PreČina: 1 koretelj, 1 obhajilno burzo, 1 Stolo, 6 korporalov, 6 pal, 24 purif., 12 rutic. 82. Semič: 1 mašoi plašč, 6 korporalov, 6 pal, 24 purif., 12 rutic. 83. Metlika: 2 altarni blazinici, 1 štolo za litanije. 84. Ceruomelj: 1 velum, 1 štolo za litanije. 85. Podzemelj: 1 mašni plašč. 86. Vinica: 1 burzo sa obhajila, 2 koretlja. 87. Preloka: 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale. 3 pale, 12 purif., 6 rutic. 88. Radovica: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 rutic sa lavabo. 89. Planina: 1 aibo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pair, 12 purifikatorjev, 6 rutic za lavabo. 90. Kočevje: 1 mašni plašč. 91. Koprivnik: 6 korporalov, 6 pal, 24 purifik., 12 rutic, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj. 92. Stara Cerkev: 2 koretlja, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 6 korporalov. 93. Stari Lo času magnae distantiae ab ecclesia, quo in času omnino servetur etiam domi Rubrica quoad honestam et decentem tutamque custodiam.' Sprevidimo tedaj iz tega določila, koliko skerb ima sv. cerkev, da se sv. olja shrunujejo na častitem in varnem kraji; od druge strani ima pa ravno tako veliko skerb za večno zveličanje bolnikov, in noče, da bi kak nevarno bolni umeri brez zakramenta sv. po-sledujega olja, kar bi se utegnilo zgoditi, ko bi poklicani duhovnik moral iti še le v zelo oddaljeno cerkev po sv. olje. Sicer bi se tudi tam lahko prč B<žja; — bem vidil." Od tistih-dob ga je podučeval gosp. duhovni pastir popoldne ob nedeljah in praznikih in druge krati, kadar je bil čas, ter ga je pripravljal na poskušnjo, spravil ga je potem na gimnazijo v Subotici (Steinamanger) in bil je njegov naj veči prijatelj in dobrotnik. — 12. mal. serp. 1840 je bil miadeneč mašnik posvečen ko frančiškan, star 28 let, in v redu se je tako obnašal, da je bil večkrat tudi gvardijan, vikarij, detinitor, in posebno ljubljen in znan je bil kot g<-reč in neutrujen spovednik. Prišel je bil tedaj od pluga k altarju in oral je verlo in pošteno tudi na duhovskem polji. Tudi zdaj bi bilo treba tako delati, da se zopet dopolnijo neštevilne prazne duhovske službe po vsih škofijah. Pot k takemu študiranju je tudi starejim mla- denčem, n. pr. odsluženim 31etnim vojakom odperta, ker se malo praša po spričalih, temuč le izpraševanje mora opraviti za to ali uno šolo in je vanjo sprejčt, ako se je šolskih tvarin kakor in kjer si bodi izučil. Iz Kopra, 11* kim. Č. g. o. Mariano, predstojnik albanskih misijonov, je izbrano kardelce mladenčev iz Jutrovega peljal skoz Koper v srednjo Italijo, ki bodo stopili v red sv. Frančiška in se pripravljali za misijo-narstvo. Po preteklih štirih stoletjih, kar so bili oni kraji pod turško oblast podjarmljeni, so le-ti mladenči perve rastlike, odmenjene rasti in duhovni sad obroditi v Gospodovem vinogradu. Ginljivo je bilo viditi cveteče in blagodušne mladenče, ki so v živi veri zapustili domovino in se odpovedali posvetnemu blišu, da se po-svetč Gospodu ter se kdaj zopet tje povernejo in bodo obdelovali Gospodov vinograd, v kterem čedalje bolj manjka delavcev. — Skoro ob enem času je ravno oa ondod šla množica deklic na Italijansko, ki se bodo enako Bogu posvetile in se vernile v domačijo nazaj na delo med svojim narodom. Kako nezapopadljive so res Božje poti! V „izobra-ženi (V) Evropi" zapirajo cerkve, izpraznujejo samostane in redovnike preganjajo; — nasproti pa na barbarskem Jutrovem poganjajo po več stoletjih nove sadice, ktere se vedno bolj množijo in obetajo obilnega sadu. Naj bi vendar usmiljeni Bog odvernil od nas strašansko žu-ganje sv. evangelija, ki pravi: „da bo njegovo kraljestvo odvzeto od nas", in se preneslo v tiste kraje, v kterih so serca bolj pripravne za sprejemanje resnice, za skazovanje čednosti. („Eco d. Litor.") Iz Jeruzalema VČ „Blahove3t", da žalostne razmere, v kterih je bila Sveta dežela v začetku rusko-turško vojske, so se nekoliko zboljšale. Nasprotna zavidnost med arabskim in turškim prebivalstvom je vzrok, da se v Palestini ne ponavljajo bulgarske grozovitosti. Arabi se cenijo za bolji in olikanejše memo Turkov, kterim s » dali svojo vero v začetku in jim v 15. stoletju pomogli k gospostvu v Evropi. Tuiku nič posebno ne žele vojne sreče, ker tudi oni so imeli terpeti breme davkov in pa odiranje po krivičnih turških paših. Pripovedovanja o turških junaštvih ne zbujajo nikakorš-nega navdušenja v Sveti deželi med Arabi, ker so pretirane in Arabi dobro ved6, ako bi se vojna sreča ober-nila na turško etran, da se bodo pašati še bolj napihnjeno obnašali. Arabski poljedelci, ki ae imenujejo fellahi, so nevoljni na Turka, ker je sultan obljubil, da se davki ne bodo več v zakup dajali, ampak naravnost pobirali po deržavnih organih, pa jih je vender pred vojsko dal v zakup. Arabi vedo iz skušnje, da to pomeni toliko, kakor davke dvakrat do trikrat plačati. Tudi posilni odvod k vojski kmetom ni všeč; imel je dozdaj vsak arabski rod oddati neko število dobro-voljcev za vojno, ta pravica pa je z občno vojno postavo v nič djana. Veliko Arabov je uteklo v g6re, da bi se vojni postavi umaknili; ondi žive od plenstva in delajo vladi mnogo neprilike. Pašati v Tiberiji so s posmehom uaznanovali, da njih ni treba na vojski zoper Franke in Moskale (Muskovite), kajti sultan že tako neprenehoma zmaguje. Druga okolišina, ki grozečo nevarnost od kristjanov odvrača, je to, ker je Nemčija poslala svoje vojne brodove v Jafo. Mnogi nemški mornarji, med njimi nekteri Vestfalci, so pripotovali v Jeruzalem. Njih prihod je napolnil kristjane z radostjo, mohamedane pa s strahom, ker so mislili, da mornarji hočejo posesti vso Sveto deželo. misijonske sporočila r. P. Valjavca. XLII. Fonovljenje v Cerkljah. Velikonočni teden od 1.—7. aprila 1872. V znožji orjakov, Grintovca in KoČine na lepi ravni cerkljanski nam je velikonočne praznike odkazal Gospod kraj delovanja. Velika cerkev Marije vnebovzete v Cerkljah je bilo mesto Izveličarjevih milost. Ta lepi vinograd Gospodov je bil pred štirimi leti s sv. poslanjem obiskan. Večne resnice, ponavljane pred Cerkljanci, so ko selena pomlad po ravni delale v njib sercih. Od dne do dne jim je bilo topleje okoli serca, solnce misijonske milosti je rujavo zemljo zopet oživilo, serca so se vnovič tajati je le. Vreme je bilo naj lepše, naj vgodniše za polja obdelovanje, a cerkljanska duhovnija je vse eno zjutraj in na večer pri govoru zbrana vsa. Vse černo in belo je bilo v cerkvi od velicega darilnika do podzvonika. Pri spovednicah vedno na eni strani moške na drugi ženske vidiš, če so bili prav večina zmed njib že pri velikonočni spovedi. Tudi pri ponavljanjih je treba skoraj vedno dolgo spoved delati takim, ki je še niso opravili o sv. misijonu. Zato je zares dobro večkrat z leče osnanovati: le prosite gospode za dolgo spoved, se vas bodo že usmilili in ne pojdite popred od spovednice strani, dokler se vas ne usmilijo. Pri nas misijonarjih se mora vsaki spovedati od mladosti vsega, kar je storil, kdorkoli se še poprej ni; ker le potem imajo ljudje mir pred svojo vestjo, ko so ves strup spravili iz sebe. Spovedovali smo od ranega jutra do osmih zvečer štirje patri neprenehoma in z nami cerkljanski trije gospodje. Prišlo pa J*e tudi nekaj druzih bližnjih gospodov na pomoč v Cerklje : ponavljanju. Menim, nobeden domačih se ni mogel r pritožiti, da ne bi mogel na versto, ako je imel le ko-ičkaj resnične volje in si je prisadevsti hotel. Veliko gotovo se je v tem času spet popravilo tudi v Cerkljah, kakor sploh pri ponavljanji. Eni se znovega Kristusu pridobijo, veliko omahljivih postane spet odločnih, mnogo dobrih se v dobrem poterdi, k popolnosti še višji napoti. Vse pak preveja vnovič dobri duh, pravi duh serčnosti keršanske, ki ne gleda na levo in ne na desno, ampak samo na svoj poslednji cilj in konec, ki je veči slava Božja in zveličanje neumerjoče duše, naj zasmehovalci rečejo, karkoli hočejo k takemu neboje-čemu katoliškemu djanju in kazanju sv. vere... O začetkn Šolskega leta. Nekoliko zlatih zern šolski mladini. (Dalje.) Tvoja pridnost bodi rčdovna. Rčd ti priporočuje vesoljni svčt. Glej zvezde na nebu, cvetličnate polja, versteče se dnevne in letne čase; v vsem je red, — rčd je volja Božja. Kakor so razverstene tvoje šolske tvarine, tako so jih pridno uči o pravem času; ne od-jenjaj, dokler vsake reči ne razumeš in dobro ne znaš. Nikoli ne pojdi v šolo z britkim občutkom, da si to ali to zanemaril, da v čimur si bodi nisi dobro pripravljen. Tvoja pridnost bodi stanovitna, eterpljiva. Enkrat čez vso moč natezati se, pa zopet vse popustiti, to ni pridnost, to je le nespametno pretiranje duha, ki utegne imeti slabe nasledke. Tudi v stanu, kterega si boš kdaj izvolil, bo treba redno in stanovitno delati, če boš ko- risten in pošten kristjan in občan. „Labor assiduus omnia vincit", ljudje s stalno delavnostjo premagajo vse pretežnosti življenja in bo sares koristni Človeštvu. O da bi mogel slovenski mladini vdihniti pravo pridnost, resno pridnost, stanovitno pridnost! Koliko grenkih solz bi se odvernilo vašim skerbnim staršem, koliko izmed vas bi se obvarovalo britke žalosti in grenkega kesanja, prehude sramote, naj hujših telesnih in dušnih nesreč, kar vse lenuhe čaka, doseže nemarneže. 2. Druga potrebna lastnost vzornega učenca je paaljivost, pozornost v šoli. Ne more se dijak sicer vsega v šoli naučiti, kar mu je potreba, temuč mora doma pridno delati; vender pa pazljivost v šoli učenje močno močoo zlajšuje, in marsikterih reči učenec celo ne more dobro umeti, ako v šoli razlage pazljivo ne posluša. Kdor pa ima še to previdnost, da doma poprej prebere in pregleda, kar se bo v učilnici na novo razlagalo, si vse delo do čuda zlajša in je tudi pri srednjih zmožnostih lahko prav dober dijak. Modrijan Pitagora je naložil svojim novim učencem, ki so se želeli pri njem učiti, da so morali po celih sedem lčt molče biti pričujoči pri njegovem učenji. Ne škodovalo bi, ako bi se marsikteri sedanjih dijakov saj za kake mesce, ne pa za 7 let mogel dati v Pitagorovo šolo, da bi se naučil nauk mirno, pridno in zvesto poslušati. Toda tebi, ako si značajni kristjan, mora zadostiti sklep pred šolo: „Danes bom pazljivo poslušal in zvesto spremljal vse uke, ki se bodo razlagali; ne beseda mi ne sme uiti." Sv. Tomaž Akvinski je v šoli nauke učiteljske poslušal s tako pozornostjo, da so mu samopašni sošolci zato dajali ime „tihec". Izverstni njegov učenik sv. Vojtčh Včliki je to zvedil in pokaral je te lahkovolj-neže ter je pristavil o Tomažu te le besede: ,,Ta tihec se bo o svojem času oglasil tako, da se bo čudil vesoljni svet." In res se je tako zgodilo. Pazljivi in pridni Tomaž je postal preizversten učenjak, da velja še vselej za „angeljskega učenika". Kdo, dragi mladenči slovenski! bi tacega zgleda ne posnemal? 3. Tretja lastnija vzornega keršanskega dijaka je obožnost v hiši Božji in pri vsih službah ožjih. — Vede in umetuosti so predrag zaklad vsakemu, človeku, ki si jih je pridobil. Ali kaj pomagajo takemu, kteri je zapustil Boga in Zveličarja svojega in se v napihnjeni prevzetnosti nad vse povzdiguje ter misli, da nikogar ni nad njim, da sam sebi zadostuje! O preljubi mladenči, napuh se hitro spozna in napuhnež se pred vsakim pametnim človekom zaničljivega stori, — še tudi napibnež napilineža terpeti ne more. Kakor ,,papir serkavec" mokrote ne more skrivati, temuč se precej zunaj vidi, če ga znotraj zmočiš; tako prevzetna pokveka ne more zagerniti notranjega napuha, temuč se precej razodeva po zunanjem, in puhlo retše zgubi poštenje in ljubezen pri ljudčh, — kaj še le pred vse-videčim Bogom! Zato pravi sv. pismo: „Vedenje napihuje, ljubezen olikuje." Hudobni duhovi vedo veliko, mnogo več kot kteri koli še tolik učenjak ; ali vender kako neizrečeno so revni in nesrečni, ker so se pri vsi vedi od Boga odločili in so zaverženi na veke! Zato tudi modri uči: „Začetek modrosti je strah Božji." To si globoko v serce vtisnite in v hramu Najvi-šega pri službah Božjih imejte pred očmi svoj naj višji izgled, mladega Jezusa, kteii sedeč med učeniki je s tolikim spoštovanjem spregovoril o tempeljnu: „Ali nista vedila, da v tem, kar je mojega Očeta, moram tudi jaz biti V" Imejte pred očmi, kako se je pri službah Božjih obnašal tudi izgled vaš in vaš varh, angeljski svetnik Alojzij. Na licih mu je rudečela notranja, preserčna pobožnost, oči je imel v polni pokoršini brez kake ra-doglednosti, roke pred seboj sklenjene k molitvi, misli vtopljene v sveto premišljevanje. Je mar to preveč pred neskončnim pričujočim Bogom, Kristuaom, ki ae zdaj za vas daruje in bo vaa enkrat sodil? Misliš, mladeneč, da boš odšel Njegovemu pravičnemu aerdu, ako se obnašaš tako, kakor ae je večkrat zgodilo: da so ravDo šolski mladenči, ki bi morali biti vzor vse spodobnosti, motili celo duhovna pri altarji! (Konec nasl.) Razgled po »vetu. Blagri na novem Laškem. „Pungolo" piše, da od nekega časa v Milanu zaporedoma gre toliko napr&v na boben , da je groza. V malo dnevih jih je tergovska sodnija napovedala dvajset, in zdaj vnovič zopet tri!... Liberaluhi nočejo verjeti, da njih gospodarstvo je brez blagra Božjega, torej morajo čutiti, do kosti in mozga čutiti! — Tudi „Arena" v Veroni toži, da se ondi govori o velikih ».talimentih", kterih samo dva znašata 2 milijona; drug je boje pobegnil zapu3tivši 300.000 lir pogreška. Govori f»e še o druzih, in če tudi je po omenjenem listu reč pretirana, je vender gotova resnica, da je veliko gorje zadelo mesto. — Kako pa bode blagor v ti nesrečni Italiji, kjer so samo mesca avgusta 1877 na dražbi prodali ugrabljenega cerkvenega premoženja za 1,562.443 lir, po ceni od sodni je postavljeni pa za 1,694.176 lir. Od 26. oktobra 1867 do konca avgusta 1877 pa je bilo cerkvenega ropa na dražbi prodanega za 410 milijonov 583 tisuč 642 lir, po sodnijski ceni za 527 milijonov 220 tisuč 3S2 lir! Lahko noč nesrečnim, kteri s tako strahovito težo gredo pred pravičnega Sodnika , kteri je sam napovedal, da krivičnik ne pojde v nebesa, dokler tudi poslednjega vinarja ne poverne! V Neapoln na spodnjem Laškem se je 11. t. m. zgodilo strahovito hudodelstvo, ki obilno kaže grintovi sad nove brezverske ere. Našli so namreč ta dan ob 8 zjutraj 781etnega duhovna De Martino v njegovem stanovanji od tolovajev skoro do smerti zdelanega, ki je kmali potem umeri. Našli so zvezanega v postelji z osmerimi ranami: na čelu, na nosu, na glavi, na zgornji ustnici, na očesu in trepavnici, na perstih in na desni roki itd. Vse njegove reči so bije po sobi razmetane: pravi siloviti rop in tolovajstvo. Ze je v ječi petero osčb, na kterih je naj hujši sum hudobije. Drobne novice. Iz Buenos-Ajres-a naznanjajo, da velike povodnji preplavljajo Argentinsko republiko; na stotine štirjaških milj zemlje je pod vodč in veliko živine je potonilo. — V laški vojašini se kaže posebna nadloga, da jih na leto umerje po 13 od 1000, ko jih vender na Pruskem umerje le po 6, na Francoskem po 8, na Angleškem po 9. — .,Timesi" v Londonu nazna-nujejo imena zastopnikov nove Italije na rudečkarskem shodu v Gentu, kterega cilj je, pobijati duhovne in izstradati po cestah kapitaliste, pravi ,,Unita". Za dom in šolo. Sc poznani t no pot. Poznam prav pošteno mater, eno naj boljših, a kte rimi sem v svojem dolgem življenji občeval. Zraven več prav pridnih in dobrih otrčk ima tudi spsčenega sina. Vem, ona ni tega kriva. Javne učilnice, viši šole, kterim je bil mladeneč izročen, so razderle v njem od matere pričeto delo, kakor se žalibog to tako pogosto zgodi. — Vse se je poskusilo in prizadjalo, da bi se spreobernil, — se vč, da le z zaželeno previdnostjo in brez prenagljenja, pa vendar z vso resnostjo in gorečnostjo keršansko materine ljubezni in skerbljivosti. Vse zastonj. Le vedno prederzneje se razodeva nevčra v mladem možu, ki je že doveršil študije in dosegel službo, — ne meni se kar nič za otroško ljubezen do tako dobre matere. Že večkrat sva se resno posvetovala o tem z globoko užaljeno materjo. Pred kratkim časom mi je zopet tožila svojo revo in vprašala k koncu: „Ali ne veste kar nobene poti več, ki bi dajala upanje?" — Odgovorim ji (kakor bi mi bila v tem trenutku od zgorej prišla beseda na jezik): poznam eno pot; toda dolga in težavna je ta pot." — Zopet se je vnelo v njenem sercu upanje ter ji je zasijalo v oččh. „0, jaz upam", je odgovorila z ginljivo priserčnostjo, ,,da mi z Božjo pomočjo ne bo nobena pot predolga in pretežavna, ki daje upanje do tega cilja." Rečem ji: „Bodite tedaj druga Monika!" Beseda, vidil sem, jo je ginila iu ji segla v dušo; tiho je sedela. Po daljnem molčanji sem zopet pričel: „Obstati moram, od nobene druge strani ga ne vidim več upanja; toda ta pot bo pripeljala do namena. Bodite tedaj druga Monika. S tem hočem reči, molite zvesto za sina; to ste že tudi do zdaj delali vi in mnogi z vami. Pa molite tako, kakor je molila sv. Monika za svojega Avguština. To bote, se ve da, zamogli le toliko storiti, kolikor bote sv. Moniki podobni v njeni popolnosti. Kolikor bote v tem smislu druga sv. Monika, ali si bote vsaj resno prizadevali biti, bote tudi zamogli moliti in bote res molili, kakor sv. Monika, z enako stanovitnostjo, z enako gorečnostjo, z enako vnemo; kakor ona bote tudi vi svojo molitev sklepali z marsiktero vajo; in toliko bo potem tudi vaša molitev imela peze pred Bogom, podobno kakor molitev sv. Monike, in bo mogočna pred Bogom, da bo dosegla vašemu sinu milosti, ktere so zmožne pripraviti ga k spreobernjenju; in smč se potem tudi vam reči, kar je rekel pobožni škof sv. Moniki: ,,Otrok toliko solz se ne more pozgubiti." Bodite tedaj druga Monika!" Zvesto in pazljivo je poslušala mati moje besede; še je molče sedela s pobešenimi očmi; pa z obraza se ji je bralo, kako globoko je bila segla beseda v njeno dušo. Nato je povzdignila oči in zdihnila, rekoč: „Bogu je znano, kako zelo sem pripravljena za vse, kar bi rešilo mojega ubozega otroka; pa kako bom to premogla?" — Odgovorim ji: „Tega ne bote premogli brez posebne milosti. Ali jo bo vam Gospod priderževal? Če vas on po meni kliče na to pot, ali ne bo tudi pripravljen vam pomagati, da jo srečno končate? Prosite ga toraj zanaprej neprenehoma za to milost. In tako — z zaupanjem v Božjo pomoč — nastopite »rečno pot in ne odstopite od nje; konec bo dober: sin bo rešen." Zadnja beseda jo je močno ginila; solze so se ji uderle iz oči. Tudi meni se je solzilo oko. ,, Bom", je serčno sklenila, „bom tako storila." Dal sem ji blagoslov. Ali ni izmed mater, ki so v enakih okolišinah, nobene, ki bi hotla posnemati njen izgled? Velikrat je to edina, toda gotova pot rešiti sina. (Kath. Missionsblatt.) Cvet in sati zveste molitve. Prošnje. Št. 1. C. g. duhovni pastir Z. na K., že več časa nevarno bolan, se goreče priporoča v bratovsko molitev, da mu N. Ij. G. pridobi zdravje pri Jezusovem presv. Sercu, če je Božja volja. Št. 2. Sestro priporoča sestra udom bratovšine Nase ljube Gosp6 presv. Serca v molitev, da bi prišla k spoznanju in obžalovanju svojih grehov in tedaj k resničnemu poboljšsnju svojega življenja. Št. 3. Neka zelo bolna oseba, ki že več lčt terpi za hudimi bodljaji, in ji nobeno zdravilo ne pomaga, se zaupljivo priporočuje v bratovsko molitev Naše ljube Gospč presv. Serca, da bi ji Marija sprosila pri Bogu ljubo zdravje, ako bi bilo Bogu v čast in njeni duši v zveličan je. Uslišanje se bo po „ Danici" naznanilo. St. 4. Ravno tako neka oseba priporočuje v bratovsko molitev Naše ljube Gospe svojega hudobnega, zlasti pijanosti in kletvini vdanega brata, da bi mu Marija sprosila milostno spreobernjenje. Št. 5. Dijak prav serčno priporočuje bratovšini svojo preljubo, že dolgo časa bolno mater, da bi po dobrotni priprošnji Naše ljube Gospč presv. Serca zado-bila zdravje ali saj polajšanje, če je Božja volja. Družbine zadeve. Preč. P. Chevalier, superijor pri misijonarjih presv. Jezusovega Serca v Issoudun-u vsako leto v praznik Naše ljube Gospe sporočuje, v kakošnem stanu je naša bratovšina. To pa je vselej močen spodbudek k daljnemu razširjanju tč dobrotne molitvene družbe. Zakaj slehern se iz tega prepriča, da Naša Gospd presv. Serca v današnjih prehudih časih deli toliko več dobrčt, kolikor huje rastejo nadloge. Ta dan med drugimi občutki tudi hvaležnost prižene veliko romarjev iz naj daljniših krajev v Issoudun. Med letošnjimi romarji je bila neka družba celo iz daljne Amerike, ki se je nalaš prišla zahvalit Naši ljubi Gospej presv. Serca za neko ozdravljenje, ktero se je bilo doseglo po Msrijni mogočni prošnji. (Ali bi ne bilo lepo, spodobno, ako bi tudi k ljubljanski podružnici se ta ali ta prišel zahvalit za kako prejeto posebno dobroto, ali pa milosti prosit, ter bi v zahvalo prejčl ss. zakramente ?) Letno sporočilo v Issoudun-u obseže leto od 31. majnika 1876 do 31. majnika 1877. Novih udov se je to leto ondi zapisalo 423.118; tedaj več kot po tisuč na dan eno k drugemu. Zaupanje, ljubezen, hvaležnost jih je gnala k bratovšini. Duše, ki so v prebudili dušnih ali telesnih britkostih drugod zastonj iskale pomoči, so jo našle pri N. lj. G. presv. Serca. Neizrečeno ginljive so pisma, ki prihajajo v tem oziru. Prišlo je preteklo leto v Issoudun 2 milijona 946 tisuč 98 prošenj in priporočil v molitev v hudih in pogosto brezupnih okolišinah dušnih in telesnih nadlčg. Vsako nedeljo zvečer se v stolnici N. lj. G. presv. Serca naznani število raznih prošenj, ki pridejo skoz teden iz vsih delov sveta, in vsi molijo na te namene za uslišanje. (Pri nas jih ,,Zg. Danica" nsznanja vsaki teden.) Ob koncu mesca pa se to število naznani po zadevnih časnikih, in prosijo se udje, da bi v te namene molili in saj po enkrat darovali sv. Obhajilo. Sploh ta bratovšina moli: 1. za zmago sv. Cerkve, 2. za ozdravljenje bolehavega človeškega občinstva, in 3. za vse potrebe, ki se družbi naznanijo. To naj si zapomnijo tudi naši družniki ter naj molijo v te namene, in tako bodi danes ob enem v molitev priporočeno. — Po kacih 10 tisuč jih vsak dan prosi za molitev; moli pa jih za uslišanje po 10 milijonov na dan, ker bratovšina šteje že davno čez 10 milijonov udov. (Konec nasl.) Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili. V. Sv. Vid, 8pi'iČevavec ali marternik. (Dalje.) Ko oče premišljuje, kako bi svojega sina pestil in s sveta spravil, se Modestu, Vidovemu izrejevavcu, svetemu možu, po noči prikaže angelj in mu reče: ,,Vzemi fanta in pojdi z njim k morju, tam boš našel čoln; v njem se prepelji čez morje v deželo, ktero ti bom pokazal." Modest mu reče: ,,Moj Gospod! ne znam pota ne steze." Angelj mu odgovori: „Jaz te tje popeljem." Sv. Modest gre z 121etnim dečkom in b svojo pobožno ženo Krescencijo po angeljevem vodstvu k morju, kjer najdejo pripravljen čoln in čolnarja. Čolnar se k svetemu dečku obeme ter ga vpraša: „Kam pa se hočete peljati?" Sv. Vid mu odgovori: „Tje prav radi in veseli pojdemo, kamor nas Gospod popelje." Čolnar vpraša: „Koliko mi pa bote plačsli voznine?" Sv. Vid mu odgovori: ,,Naš Gospod, kteremu služim, ti bo čolnino plačal." Vsi stopijo v čoln, in čolnar jih čez morje prepelje v Lukanijo, okrajino na Neapolitanskem. Pri reki po imenu „Siler" ali „Selo" stopijo na suho, in čolnar jim zgine spred oči; bil je n»mreč angelj. Sveta druži-nica v senci pod drevesom počiva in hvali Boga. Ajdje jih gostoljubno sprejamejo. Vid dela v Jezusovem imenu mnoge čudeže. Hudobni duhovi vpijejo v obsedenih: „0 Vid! kaj imamo s teboj, zakaj si prišel pred časom nas preganjat?" Ljudstvo od vsih strani k njemu vrč, in njegove nauke posluša. Mnogi se spreobernejo in se dajo kerstiti. Glas o njegovih čudežih se razširja po vsem Neapolitanskem in še celo v Rimu na cesarskem dvoru. Cesar Dioklecijan je imel hčerko, ki je bila od hudobnega auhA obsedena. Satan iz nje vpije: „Dokler Vid ne gre iz Lukanije, ne grem iz nje." Cesar ga vpraša: ,,Kje bi se ta človek našel?" Satan mu odgovori: „V Lukaniji pri reki Sileri." Ce.