URN_NBN_SI_DOC-FITRFOOE

KOM UNA K R A N J IN N JE N O K N JIŽ N IČ A R ST V O (Prispevek k vprašanju organizacije knjižnic v nekem okraju) S L A V K O B O H A N E C Cas — kovač: tudi za knjižničarstvo velja ta m odrost. Rodi ga iz sebe in zase. P a n aj se k ujejo še tak o blesteči načrti, če jih čas ne sprejm e vsaj toliko, da jili preoblikuje, so izzveneli, preden so bili izrečeni. T a misel nam m ora služiti kot vodilo, ko razm iš­ ljam o o k n jižn ičarstv u v kom uni. I V našem družbenem življenju sc s težnjo po n ap red k u roje­ vajo in že v prvem rojstvu preoblikujejo in znova rojevaju dogodki s tak o naglico, da jim do stik rat niti slediti ne moremo. K ar je bilo nedavno tega krepost, je lahko danes že greli. P red nam i se rušijo tem elji slehernega d o k trin ä rstva, ki nam je nekoč hotelo krojiti življenje z recepti in ki nas je hotelo oklepati v nekakšne nedotakljive in nesprem enljive prin cip e, postavljene z visokega podstavka. Ta podstavek se m anjša in drobi: sleherni njegov dro­ bec po staja p ri viru življenja podstavek nove vrste. Živimo v času, ko se pojem države v starem sm islu sp rev rača v pojem države državic. To je sedanjost in obetajoča prihodnost kom unalnegu živ­ ljenja. O d raz takega življenja je tudi k riza k ranjsk ega k n jižn ičar­ stva, ki se stop njuje že nekaj let. N aj je bila vsebina družbene k ritik e v posam eznih p rim erih ta k a ali drugačna, eno je p ri tem vendarle neizpodbitno: okolje, v katerem delajo knjižnice, doživ­ lja tem eljite sprem em be, m edtem ko zam isli knjižničarskega dela ostajajo neizprem enjene, če ne že stare. Z decentralizacijo oblasti in z vedno večjo osveščenostjo kom unalne skupnosti pa se zače­ njajo stare k njižn ičarsk e zam isli rušiti. K njižničarstvu želi kom una določati njegova pota. Tako po staja horizontalna sm er u re ja n ja in vodenja knjižnic v prim eri z vertik aln o vse m očnejša. Z njo p a se postavljajo pred knjižničarstvo v kom uni žgoči kom unalni problem i. To so problem i, ki skoraj vedno izvirujo iz težnje po čim večji sprostitvi človekovih u stv arjaln ih sil in po čim večji zadovoljitvi njegovih p o treb v n ajširšem smislu. V kom uni se bije boj za člove­ kov stan d ard , ki p a ni vedno sam o m aterialen, am pak tu d i duho­ ven. Zgovoren dokaz za to je sodobno gospodarstvo, glavni del tega boja. Tu se v zadnjem času vedno bolj pojem ekonom ske moči