Tedaj 1 H. g'ospodarsk obertn sk List 14. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo ieto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani \ sredo aprila 1850. Veliki zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Letošnji veliki zbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani bo 3. dan prihod nj ega mesca maja. Odbor kmetijske družbe razglasi to že zdaj očitno, da tišti, kteri imajo temu zboru kaj povedati in kakošne skušnje naznaniti, — ali kteri mislijo, da so zavolj pridne sadjoreje častno sreberno svetinjo zaslu- žili , in tišti, kteri želijo v to družbo kot njeni djanski udje izvoljeni biti, to razodenejo tr predstojniku druz bine poddružnice svojega kraja. Povedali smo namreč že večkrat, da družba ima po deželi v vsakem kantonu svojo poddružnico, ktera za tišti kraj nadomestuje kmetijsko družbo. Posebno tišti kmetje ali učitelji ljudskih šol, kteri se vredne čislajo častne svetinje za sad-jorejo, naj se za to oglasijo pri poddružničnem gospod predstojniku, ker le na na svet in poterjenje teh predstojnikov, kteri ljudi svojega okraja bolje poznajo kot jih družbini odbor v Ljubljani poznati more. Glavni odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 31. sušca 1859. Kdaj pravi čas les sekati Večkrat že smo v našem listu od tega govorili, vendar smo te dni v kmetijskem časniku „Landwirthschaftl. Zeitg. fur Westphalen" tako mične skušnje o tem brali mislimo svojim bravcom ustreči. ako y da y jim povemo y kako so lés za tesařsko in mizarsko rabo skušali in kaj so pri teh skušnjah zvedili. Štiri smreke enake starosti, ki so na ravno tišti zemlji in v ravno tistem kraji rastle, in na kterih se je vidilo. da so zdravega in močnega lesa, so bile posekane: ena konec grudna, druga konec prosenca, tretja konec ri so bile v svečana, četerta pa konçç Vse 011 bruna po 30 čevijev dolge y 6 paveov široke in 5 pavcov debele obsekane, in sicer tako, da je čversti lés v sredi dre vesa ostal. Ko so se bruna dovelj presušile, so se na odre spravile, in na sredi s primerno težo obložile, da bi se imeli v 16 letih še zmirom terden les. Ob enem so napra vili iz imenovanih tramov tudi tla v konjskem hlevu od 8mrek mesca grud posekanih so terpele 6 let dilj pa svečana sekane so se mo nadomestiti. i une ze cez 2 leti z drugirni Dve vozni kolesi ste bile iz bukovih platiše narejene Eno iz bukve mesca svečana posekane ni bilo že drugo leto za nobeno rabo več, uno pa, ki je bilo iz platiše mesca grud posekane bukve, je terpelo 6 celih let Da bi se dalje zvedilo, ob kterem času se moi sekati, da bo terden na vse plati, so bili štirje hrast sekani, in sicer eden konec sen ca, tretji svečana in četerti konec sušca; so rastli na enako visokem svetu. les po- mesca grudna, drugi p stirji Od vsacega teh hrastov so odrezali 4 pavce debel ploh ; na vsakega so po 6 pavcov visok in ravno toliko širok plehast obod zakitali, tako da je bil ploh povsod dno tej plehasti posodi, v ktero so dva bokala čiste v o d vlili. Dno od ploha, kterega hrast je bil mesca grudna po- hrast sekán, rii kar nič vode puščalo podert y y je bil mesca prosenca ktere kaplje nahajale; les še 48 ur ne; skozi tisti les pa sekán, je kapljala voda že v poltretj pod unem pa, čigar so se čez 48 ur že ne svečana posekán ni deržal vode , ki je bil mesca sušca un. K enakemu cilj in koncu so bile od dvéh hrastov, kî sta skupej rastla, doge naklané konec Eden teh hrastov je bil d y drugi pa konec p dog sta bila dva enako mocna soda posekán ; iz ejena, ki sta po y v , v vedra derzala; ko sta bila odznotraj dobro očišena in izmita, so ju nalili z novim vinom. Čez leto in dan je bilo v sodu ) cigar les je bil mesca grud menj, v unem pa, čigar les je bil pí sekán, poldr bokal 8 bokalov manjkalo sekán, je celo Kaj storiti, da hiše niso vlažne (Konec.) ze Kdor je pri izdelovanji nove hise koj od začetka zvedilo. kteri tram je najmočneji. In pri ti skušnji se je enkrat omenjene vodila natanko spolnil, bo mogel tudi kmali zvedilo, daje bil tram mesca prosenca posekane smreke v nji stanovati. Ker pa dostikrat marsikter gospodar ne za 12 odstotkov. mesca svečana posekane za 20 od- zida in ne stavi svoje hiše tako, kakor bi jo imel, je treba stotkov. tram mesca sušca posekane pa celó za 38 od y ze zidane pohištva kakorkolj potem še le sušiti stotkov šibkeji od unega, kterega smreka je bila mesca grudna posekana. Iz enako starih in enako močnih smrekovih rant, ki so bile deloma mesca grudna, deloma pa mesca sušca posekane, so se drevesni količi napravili po štiri pavce debeli Pervo je kurj novozidanih hiš. če se pecí po sobah dobro kurijo Prav koristilo bo. ako se sobe nove hiše vec tednov poredoma, pred se p r e b va-nj naše lij y d V • na d dob kurijo; tem koristneje je, ce in ko so se dovelj posušili, so bili po 3 cevlje glo- se peci d traj kurij wvll o Bil AU DU C3 UU »UIJ jlUOUOlll VÏVJ Vlil JiV V vv f f* I--------— — ---- J —--7 boko v zemljo zabiti. Koli, že sočni posekáni, so se zlo- vlažno sapo tudi iz dimnikov přežene ker v takih receh oginj mili že v 3 ali 4 letih, če jih je kdo le malo pomajal; uni pa, ki so se sekali, preden se je začel sok pre-tekati, so po 16 letih še terdni stali. Od dveh enako debelih smrek, kterih je bila ena konec grudna, druga pa konec svečana posekana, so bili se k o s čk Drug pomoček za hitro osušenje mokrotne hise je, na tla postavijo sklede, v ktere se denejo maj h da g in smrad na-se, kar se a p i tem y apno poteguje mokroto da nazaduje apno raz- pade , ker je po naserkani mokroti ugašeno bilo Ravno tako dobro bo v prah stolčeno og arovi trami v zemljo zakopani ; trami svečana posekane smreke so čez 8 let sognjili, uni pa grudna polekáni so sta oba ta dva pomočka bolj počasna kakor kurjava Vendar : se vé 107 ubersah oder ignorirte ailes Eigenthiimliche an den gal lisehen Gottheiten ; sie mussten ihm Mercur, Jupiter, Ker, kakor srao gori ćuli, so Rimljani bogove pod jarmljenih narodov polatinčevali, gotovo pod vsakim „Jupiter Mars, Minerva sein. Nicht anders machten es Tacitus, optimus maximus, Apollo, Hercules itd ne t V « msk und seine Vorgánger mit dem germanischen Gotterwesen j bog 9 t pogosto tudi dom V • p B eben so ging es in Hispanien, Illyrien u. s. w. Als Na- Krak, Radogost, S vet ovit itd 9 turgottheiten hatten sie freilich gewisse gemeinsame Ziige 9 Dôllinger v omenjeni knjigi f stran 610) dalje piše o undwosichfureinenGottgarkeinegriechisch- razmeri rimske derzavne vere proti rômishe Parallele darbieten wollte, da half drugim nerimskim kultom : „Man war in der Regel sehr duldsam oder eigent man sich leicht, indemmanihn fiireinenblossen lich gleichgiiltig und unbekummert beziiglich blosser Lehren Ortsgenius erklârte. Die Landesbewohner ih- und Meinungen auf dem religiôsen Gebiete. — Solche Dul-rerseits liessen es sich gerne ge fa lien, dass dung oder Gleichgiiltigkeit fand jedoch ihre Granzen, wo ihre Gotter, die der Besiesrten und Gehorchen o den, identisch rait den en der Sieger und Ge Lehre praktisch in's Leben eingriff, den Staatsgottern d zu dienen verbot, und diesem Cultus einen eigenen Gottes bieter sein sollten, und so erhoben sich bald dienst entgegen stellte, oder auch, wo ein fremder Gott in den Provin zen Tem pel, in denen rômische und Cultus sich feindlich gegen die rômischen Gotter ver- und barbarische Gottheiten, wie wenig sie ur hielt 9 in kein verwandtschaftliches und collégiales Verhàlt sprunglich denselben Gedanken personificiren niss mit diesen gebracht werden konnte, der Hoheit des mochten, Namen und Attribute mit einander Jupiter Capitolinus sich nicht unterordnen wollte. In der vertauschten *) u. s. w." (Glej Joh. Jos. Dôllinger: Regel blieb daher das Religionsw Heidenthum und Judenthum str. 608, 609). worfenen V ô I k Enake misli tudi izrazuje učeni Preller v svoji izverstni Land d Reich i getastet; durfte Jed rimski mitologii. lândischen Gotter nach e i g e n e r i der i 3h in a seine ^ Wei s e t d ter ver Nutrix avgusta je bila, kakor ime pricuje, redivna ehren; in Rom selbst mochten diePeregrinen boginja. Boginja red it ve, življenja pa je po veri ar- ihren mitgebrachten Gottern Kap el I en und Al- janskih narodov bila: mati zemlja; tako indiška Bhâ- tare errichten, und sich zu religiôsen Zwecken ; tako gerška Dem eter; tako latinske zemske bo- vers ara melnu* Zato najdemo spomenike, ktere so panonski vani ginje: Ceres, Ops, Tellus; tako nemška Nerthus in Brevci Nor ej i in Sedato postavili na B a var ske m. in slovenska Baba in Živa. Zemska boginja ima pa za- spomenik panonsko-slovenskerau Lato vu posvećen v starem voljo svojih različnih lastnost različne imena; Juvavu, kjer so za Rimljanov keltski Boji stanovali. tako se je tudi slovanska zemska boginja velela Tellus, Sisa, Ci za, lactans, Gori navedena naravnost Z e m i n e razlaga Dôllingerjeva pa tudi razjas Zlata Baba, ker je bila neskoncno dobra darovnica življenja, — Vesna kot s cvetjem oblačivna spomladanska boginja, Dzidzilja kot krasna jasna, od d i d i 9 svetel. ličen 9 L e t n i c a Aestas, Ceres aestivalis 9 Lada ljubeznjiva, nježna, Prija prijazna v etičnem okrožji tudi boginja Ijubezni. Ako za latinsko ime Nutrix iščemo taisto pomenja nuje, zakaj na rimsko-slovenskih spomenikih večidel le podobščine boga groma, Peruna, solnčnih božaji- St- stev, Radogosta, Kraka, Velesa, Belina in boginje zemlje Babe, Lade, Žive itd. nahajamo. Tudi sadaj zapopadarao, zakaj kultne podobščine norensko-in panonsko-slovenskih božanstev niso enake s severno-slovanskimi; zakaj ne najdemo Svetovita četvero joče slovensko ime boginje, se mu prilega najbolje ime * " . odkod živi ti. vivificare. nutrire Triglava, Rugevita ž i v ? Z i va, od korenike žitek, nutrimentum. Staročeski glossator Wacerad je sam primeril boginjo Živo z latinsko Ceres, Dea frumenti. Najbolji žitek pa je žito. Živa je toraj med vsemi dru-gimi bila boginja žita — živodateljna boginja augusta nutrix. Stari Cehi so jo tudi obrazovali kot glavne ga, Peruna glavnega, Porevita čveteroglavnega; sedmero zakaj 9 ako ravno vse simbole severno-slovanskih božanstev nahajamo na rimsko-slovenskih spomenikih, vendar ni viditi iz člo- ; zakaj večje in zivalske podobe sostavljenih božanstev; Radogost nima na rimsko-slovenskih spomenikih levove glave ali Perun kozlové, temoč sta se le predstavljala boginjo rastljin kot lepo žensko od zgorej neoble v človečji podobi in imata poleg sebe svoje simbole: ali leva čeno, ktera je v roki imela dve rastlini (glej: Piper 9 ali tura, ali konja 9 ker vse to bi bilo enakosti Mythol. und Symbol." II. 334 n 9 335). Ženskih od z go r rimske deržavne vere nasproti. Le, kjer so lastnosti bo neoblečenih podobščin je dosti najti na rirnsko-slovenskih kamnih, ktere v roki deržijo ali kroglo, podobo zemlje, (glej Mucha r. „Gesch. Steierm. I. Abbild. Taf. 18"), ali pa zercalo in vedro, znamenje le p o te in blagoslova (glej Muchar. Taf. X.) veckrat na vratu mladi mesec, kteri je po veri starih Slovencov posebno pospeševal ro- 9 na zanstva izkljucivo po zivalski simboliki izrazene hajamo razne živalske kompozicije, na primer: ozko zdru- krilatega ribokonja ženi kult vodeinsolnca v podobi 9 do vit nost zemlje 9 in pa rocko. Ročka (Krug) je v simboliki starih vér zmirorn bil simbol ,7der Erhaltung und Ernahrung", kakor Bàhr der t r e i- (Symbolik der Culte II, 220) razlaga ali pa ali ribe s sokolovim kljunom, ali lahoda z zadnjim delom končajočega se v leva ali bika s sokolovima perotoma kon-čajočega se v ribo itd. Vtegnil mi bo kdo ugovarjati s Schwenkovimi besedami : Thier a n d e i 99 B d Sla w hab d b o I i s ch d Volk 55 bend en Erd kraft", kakor (Creuzer Symbolik IV, 55) tega napraviti argument proti raliche Bedeutung, w m" (Schvvenk, Mythol. 7. m terdenje moi e be 110) : ali 9 den in iz odgo- razklada. Tudi prilika zakon skega blagoslova Je vorim mu z Welkerje 55 Die grosse Verbreitung und ročka, in keř je zemska boginja pod imenom Lada bila boginja Ijubezni, toraj tudi za 9 Prija, Vana itd. kona. Še zdaj starašina pri slovenskih gostijah pred mlado ženo, pervlje, ko spat gré, ročko vode postavi. To šego imajo tudi Serbi (glej: Gôtze „Serbische Hochzeitlieder" stran 184). Uebereinstimmung vieler Thiersymb einander bei vielen Volker zu den an der n unter derselben Urabstammung tnuss Gegenstànd d besonders der S prach hinzugez Vergleichung, i werden (Welker Griech. Mythologie" str. 62). Ako zamore kdo panonsko in norensko-slovenske božanstva : 55 Ja r m 9 B Kart « , Noro, Lab ) Lat 9 A ca 1 u t o, Ad 9 9 Zato je bil v Galiji Jupiter s Heeus-om, Merkur s Ten tate s-o m, Mars e Kam u l-o m, 0 g mi u s s Herkulom, Bel en z Apollonom častěn. kterih nekteri še svoje paralelle v severno-slovanski mitologii nahajajo, po kritičnih gramatičnih pravilih iz keltskega jezika razlagati, naj svojo srečo vardeva. Poleg tega imajo 108 Se kombinacie simbolov takošno vlastovito značajnost, da jo rodivnik tudi drugod sèm ter tjè zastonj v • 0 Z1V1. • V v v isees Bi ga umne ušesa v okrožji rimskih ali keltskih božanstev in od starih ljudi zaslišale in mladim spisavcom dokazale, da njihovih kultnih představ: B z d r a vj a, simbola dotvorni i, moc moči je v veri starih Slovencov, o znal še Valvazor povedati, ni nikj v družbi simbolov solnca in vode na elja, i ču -najti msko-slovenskih se ta biser ne pogubi! Dr. J. Muršec. ktereg kamnih pa skorej povsod, kjer je kakošna slika solnčnega Gegend Nekoliko redkih besed iz Pohorja na Štajarskem. eine wasserreiche : k o b T a ft ~ y teh eine Hiïthe: dob P Bergspitze ; P e n o j po bregovji božanstva b Bergriicken, mons lon°:e extensus; P Božanstva solnca, bliska, groma in zemlje so vse imena pohorskih kmetov y Ceb y y bet £ da častile y nisem do sadaj našel geschwátzig; Lab ime brast in zlabrast, loquax, pohorskega kmeta y kar b s nobene podobščine na kultnih spomenikih starega Norika in Panonije, na kteri bi bil keltski Jupiter T svojo mogočno sulico, ali bojni bog Hesus arvos Trigarano krab kr o b locus gibbos j flexuosus; Sk robot ime pohorskega kmeta ; katati, kotat y S svojo dr y kvenoslov. kot pugnare, primeri posekajočo sekiro, ali T v bikovi k y ime pohorskega pugna; kmeta podobi žer j a poleg sebe d in na svojem herbtu t obražen y ni najti keltskeg glav Schafkrankheit ul m u s: C i ta y tep, Grotte sot, planinska pot, S otel gara, ime ovce, gar je parma; la tudi m y m y Hand des Baches: L i ta vše k nega boga Ceru jelenovimi rogmí; v podobi starc keltskih zemskih boginj lenn e. 1 y ni plešaste,! keltskeg v ustah k e t x bradatega Herkula deržečesra starca z ske O g m i a kmeta ni m d u n o t m e 1 y y collis ; M schlagen, , ime pohoř t Felsenspitze, Artišnik, ime kmeta Male, ime kmeta vitanjske fare die Erde in einen Haufen zusammen y y cerealske Cereddw in Neh werfen ; namen v se več njenih podobščin: sedečo Nehalenno so Kelti posebno radi častili, in imamo poleg sebe korpič tudi s kor- ženo staroterzke Ilandwa cvetja ali sadja, tudi psa, listnato drevo S • v to y y kmeta S ô t < m 3 t fU stark, kràftig, Nam ime Iastne imena; bog kankol n tudi r. t u m » y ein zweispânni t y S o n ta k y y milom ali na konji jahaj ogernjeno itd. (glej Min viditi Druida z P e n t a l f o m y y yy psa v krilu deržečo s plajšem sen, las ti g, odiosus ime bregať v laški fari, ku nj y Geschwulst collis, Gipfel; kurji y k t y Beitrâ m y nikj str. 107); ni jajcom in na nogi s ni velikanskih spomenikov druidskega dolgo palico, s kacjim Tukaj V se horvatsk mej pristavim besedo, ktero sem v Središči na čul: hah ar, tortor. Kuzmič v svojem slo- kulta, kakoršne nahajamo Francozkem orjaških kam venskohorvat8kem svetem pismu ima hoh tort y Pei nati h steb cromlehoY branlante pečnatih p s dobljinami silnih ni "•er. tri nos:: gonda, Schweinfutter okoli Selnic to y to y tako imenovanih Long ali P Fr. Pohorski itd Gotovo bi se vse takošne reci mogle najti, ako bi bili kadaj tukaj Kelti stanovitno prebivali. Tudi nobeden kla- potne bisage sičiu pisatelj ne terdi, da bi Norenci in Panoni bili Kelti, in ako Gluck terdi, da je ime norenskega kralja Vocio Dragana v y ker se je še v tretjem stoletji po Kristusu velel keltsko nek francozk škof Vocius, mu tudi venske imena: Vocej m i Vok Voko, Vok staro-slo sa (po ob Prijazni dopisi do strica Bercka Verbovcu. XIV. Pismo. Dragi stric ! Zapustivša dragi Bled sva se s prijateljem Milo v c u o a c iiiigii» • v u v» j , tvjv, vunu, » u iv-o » l_rv UM ---1—~— * --- » ~ " liki kakor: Jar-sa, Marsa, Hnev-sa) pokažemo (glej slavom podala na zapadno mejo kranjske dežele. Jaz sem samo hotel priti do Savine, in sedaj pregazujem kranjsko 67. Peters, v Programu piseškega časopis česk. Mus VI gimn. let 1857). Ako kdo kje kaj takošnega najde ^ i m li. ici x UJ i i. /vnu rvu u i\ju naj lanunui/^a uajuu , naj ------j ---"j---- -------- v*w "j """ "" pové; ako kdo pozna keltsko boginjo, ktere ime to pomenja, Snežnikov do stermega Man ha rta. zemljo od njene iztocne do njene zapadne meje, od visokih kar Nutrix-Ziva, die Ernàhrerin, Erhalterin, Lebens y y openderin, naj se oglasi! Jezikoslovne drobtinice § î\a božji van. Se dijak sem ta izrek doma dostikrat slišal, pa ga Cesto iz Bleda do Manharta je že naš spoštovani gospod Levičnik popisal tako lepo, da se nç upam svojim popisom prekositi. Berite tedaj, dragi stric! njegov y ga s o potopiš od Ljubljane do Bele peči v „Novicah" leta 1856 ; še enkrat berite in milujte svojega unučica, da je tako srečen bil 1 V se homcih, jarugah pohajkovati po tako lepih dolinicah, gricih, po gladkih, zelenih livadah in šlutah nikolj nikjer nisem bral. Sihdob se ga spomnivši sem po P° spicastem, grudastem kamenji, kraj srebernih potočičev y njem zvedaval in od terdih Slovencov zvedil, da V se kraj in cez neprijetne jame; milujte svojega unučica zavoljo Pesnice, Sčavnice in spodnje štajerske Drave čerstvo živi njegove sreće, da je hodil in se vozil po jeseniski dolini, «« %# A _ li • rr 1 • v • v » I ^ M mm n % «"V m se ima vec gnan Reče se tudi: na moj van tvoj van itd. Postavimo: „Ne vemo kaj bi?" „No, n a na bozji van bomo le šli, zaceli. a na moj van. íí grem a V) No veš „Prosim te, pojdi y pojdi y bi ne sel pa na tvoj van Kaj vse pomeni tedaj beseda: van? „Na van 1 V • • bozji iC pomeni gotovo: v imenu božjem, pa kaj še dru o kteri Valvazor nepravično piše: Derselbe (Asslinger-Boden) liegt an der Sau zwischen hohem Schneegebirge, reicht von der Steinbrucken bis Mojstrana hinauf nach der Sau 3 starke Meilen weit. Hier isťs nicht, dass unterschiedliche Bôden und Thâler zwischen eintretten: aber weil selbe wenig merkwiirdiges begreifen und derselben ihre Beschrei- zega? Jeli tudi: na božje ime? ali na odobrenje, bung dem Leser mehr Eckels, denn Appétits und Lusts erwecken dur ft e itd. Potem gre' večerjat, po večerji spat, da drugi dan spet na novo začne po takošnem poterdenje, privoljenje božje? itd. „Na moj tvoj van itd. ?? y na u nu., je to: na moje, na tvoje ime? v m o- ------r—? — v—— —----------- r---------- v tvojem imenu? na moi, na tvoi račun? redu živeti. Večkrat se prijatelske družbe zberejo, in ob _ . ^ _ J 1 J «V • lit» • i f v jem, zá-me voljo? tebi k ljubi? Je van tudi toliko pretveza? Postavimo: „Na van božje ljubezni?" y ko Povej te nam to, kteri kaj bolj natanko veste ali zveste od tega. terdo Slo- na Ravno tako sem tudi svoje dni čul * V • reci venko: „Ta vinograd je obu bratu". Gotovo še ta dvobrojni isejo bližnje okolice — romantični Bohinj, veličastveni slap Peričnik, nekteri plazijo, kteri so bolji junaci visoki Stol itd. Najpervlje, ko čez breg iz Bleda na poštno cesto ktera derži čez Koren na Koroško, priđeš, je koroška Bela ali v „Amtssprache" Karner-Vellah. Slovenci so reke y „Gnanaw ; ker&tno ime. „moj gnana « mi je tisti< ki ima z meno isto rva(*i imenovali po vodini barvi, zato imamo tudi reko: ko bodo brali na srejnski tabli O e r n o. Nemški „touristi", 109 V Karner-Vellah", bodo hitro terdili, da so tukaj nekdaj sami vatski puea, deklina, pun ci ca, der Augapfel terdi Nemci stanovali y aii pa postavili, saj Vellach yy ach a da so Nemci Belo na noge gerški xovQrt po nemškem pomenjuje: vodo y toraj „Madchen", , primeri divica, in pa „Augapfel". Eden solčavskih verhov se veli: Divica Villach y to je: yy Viel Wasser". V glavitnem mestu kranjske vojvodine živijo >7 Lau Divica. Diža pa po Pohorji se veli 5 toraj Punca perílo u y to je „men struatio". Stari arjanski narodi so si gore, posebno, ktere bacheri", kteri bodo to učeno mnenje podpírali, in kmali so bile rade z dežnimi oblaki pokrite, imenovali device, bodo korespondencije letele v mnoge nemške časopise pod punce, toraj gerško tečevino: Dižo. Beseda je ene ko- raz ni m i „Chiffra mi", novo etimologično čeravno so vse iz ene roke. Ti bodo renike z besedo dež „das fliissige, befruchtende" y to po odkritje raztrobljali po svetu in or to ospod menjuje tudi ime Sava od korenike su y „stillare, con Wuttke na Lipskem bode skakai samega veselja, da so spergere", pa tudi „generare, gignere". Tudi Nemci so proti iztoku spet našli vasico, ktera je hčerka tište nemške gore radi imenovali divice, punce, na primer: Die kulture, ktero nekteri prenapetneži po sili hočejo vriniti Jungfrau na Švicarskem. vesvoljnemu svetu! Pri Ratečah na desno sva se z dragim prijateljem Lega koroške Bele je za res bela, al stran življenja Miloslavom podala k Manhartovim jezerom. Preden se , da bi hotel naravnost Belance žaliti! v šumo zgubiva, še oberneva oči na svete Višarje. G'er- Bog V vari je cerna. Jaz pod „černo stranjo" življenja le razumem debele žulje, kvica je pred nama stala v poslednjem svitu večernega s kterimi si prebivavci te okolice svoj vsakdanji kruhek solnca. Kakor slavni poljski pesnik A. Mickievicz v služijo. Ako člověk prebivavce Kranjskega primerja s svojih prekrasnih sonetih popisuje čute Čerkeza prebivavci v y ko zagleda zgornji in doljni Avstrii, bo lahko spoznal, svoj sveti Čatirdag in drugega ne izreče kakor: Ah! da Kranjec mora za 100 procentov več delati, da si kaj prisluži, slab ej e živeti. in v se takošna se je tudi nama godila. Nič ne velja nemška pri za 50 procentov poleg vsega tega slovica „Der Mensch lebt vom Menschen", „člověk i člověka4 V • • ŽIVI Na Savi so fužine Ruardove. Oprava teh fužin je yy Clovek V • • ZIV1 od Boga u od pravi Slovenec, in ta Je resničniša. V duhu sem premišljeval jezera pobožnih ro izverstna, in smejo se zraven baron Cojzovih med perve marjev, kteri so iz onega svetega mesta pohledali » gori k v kranjski dezeli steti. ocetu luči in blagoslovi! sem vsakega, kteri je hodil na Po Savi pridejo Jesenice. — Ime imajo po jesenih, svete Višarje iz svetih namenov. kterih tukaj obilo rastejo. Njih cerkev je še iz 1. 1523. Med Iz mojih misel me izbudi bobnajoči potok, kteri iz hišami se odlikujete posebno dve, in sicer pošta in pa rojstni pervega jezera bobni čez terdo skalovje med zelenim ger- dorn obcespostovanega sedanjega ljublj. general-vikarja. Na mičjem. Pervo jezero se razliva od jutra proti zapadu Jesenicah smo se vsi v Savi kopali. Stric! šembrano trivoglo podolgasto. Juhe! zakricim po vecernem mraku merzla je „bistra Sava". Kmali potem smo se vsedli h ko- in odgovarja mi četirikratni jek. Slava Slovencom! za- silu, ker so se nam že zlo pajčevine delale po trebuhu. In kričim drugokrat, in odmeva mi čarobnoglasna jeka : Slava! zakaj bi člověk v teh krajih tudi veliko „apetita" ne imel, Malo po skalnatém klancu sva stopala z bratom Miloslavom kjer je taka čista sapa in taka bistra voda.^ Reči pa tudi naprej in zagrinjalo doline se nama spet odgerne in pred »m »vi jJ n n .vi î a rvi*S/lnn a4a ni bilo tam 9 drugi igrokazi, Akoravno smo unikrat ktere še pričakujemo, pervemu se prilegli. po „Novicah" zvedili, da gg. izda-mu povedo, da v njih gradu gori na nekem hribu bo strah teljem do 300 naročnikov še njih veliko manjka, se vendar našel, naj li 3 dni notri bo. Dali so mu za 12 dui živeža ------7 —v - - ..... ..«v.. „w. «i« m«» «.»^m, nadjamo, da se bo toliko več iztisov po bukvarnicah spečalo. tri sobe mu odkažejo in kuhinjo. Neprestrašenec je notri Omeniti, da bi nam dobri izvirno-slovenski igrokazi še Ijubši pervo noc. Ob enajslih poči pred gradom nekdo s korobačem pride gori, ga straši, da gori itd., pa naš neprestrašenec bili kali se ne zmeni in gre vecerjo za se in se za tri kuhat. , nam ne bo nihce zameril, pa preden bomo takih vča-, bo zajcu lahko dolg rep zrastel. Ravno tako malo drugih nam bo pa kdo zameril, ako si boljših igrokazov Ill narodov na svoj jezik preložimo, in jih naši narodnosti nikjer 5 da bi francozka vlada berzdala ošabnost sardinsko * spodobno primerimo. Tako delajo vsi izobrazeni narodi: An- marveč olja vliva v oginj. Ko je unidan Cavour zapustil gleži, Francozi, Nemci in Talijani. Berž, ko se je med Pariz, ga je cesar Napoleon s tem poslovil, da mu je kterim teh narodov kak dober igrokaz vrodil, ga kmalo vsi rekel: „Kongres bo nam pomagal ali k častnemu miru drugi na svoj jezik pretočijo; zakaj bi jih mi v tem ne ali pa k prav pravični vojski". Kako silno se (pa »« . a ¥ â f 1 t • V V « « m .mm »v /« - _ _ _ __ nobenega gledišča, nobenega lgra- domorodniki posnemali, ki se nimamo lišnega družtva? Razun tega, da si bojo s slovenskimi igrokazi vcasi kako večerno veselje napravili, se naši zlo natihoma) francozka vlada za vojsko pripravlja vidi dalje iz tega, da kakor v vojski v Krimu je tudi zdaj vsaki regiment pešcov pomnožila s četertim se bo z njimi tudi venec kratkocasnega berila umnozil, ka- batalijonom; to znaša skupaj pri vseh 100 regimentih koršnega nam še sila veliko manjka. Slovenski igrokazi bi 80,000 pešcov več. Kaj pa hoče Napoleon s tem doseči P» za slovensko narodnost oživiti, za ktero je dozdaj skoro 9 utegnili tudi najmogocnise sredstvo biti, nas ženski spol da se tako silno poganja za laško deželo, smo dni V • y se a prav ocitno zvedili iz svicarskega časnika „Bund , le te kteri čisto mertev. Častiti gospod Matija Majar je v 25. listu stoji v prijatelski zvezi s francozko vlado. Cilj in konec Napoleonov po tem časniku je, da vse laške dežele lanskih ..Novic" temeljito dokazal, da le kazališče v do mačem jeziku more slovenske gospe in gospodične spri- stopijo vzvezno deržavo; na čelu nje ima stati papež; jazniti s slovensko narodnostjo. In ker so igrokazi sploh Sardinija ima biti oskerbnica vojaških zadev tenove tištim najkoristniše berilo, ki se iz njih kakega jezika ucijo » Italije, ktere s red nik bi bil Napoleon sam, kakor je bojo slovenski igrokazi tudi v tej zadevi mnogim prav po- bil stric njegov, rajnki cesar sebno ustregli. Napoleon Iz velih Mun v Čícarii 31. merca. , nekdaj švicarski deželi; po vsem tem bi bil Napoleon varh (protektor) Otroci in pa laške deržave naproti Avstrii. Tak kruh ima biti iz te oginj niso nikoli dosti obvarovani. 26. dan t. m. popoldne moke! Da avstrijanska vlada v takih okoljšinah ne more okoli četerte ure nese neki otrok ogenj iz ene hiše v drugo ; rok križem deržati, je gotovo. Se precej vode pa bode po poti mu pada na tla in za malo časa se pokaže strašen preteklo, preden se bo zvedilo, kaj bo; zakaj gotovo je požár, ki sprerneni več od 40 stanovanj v pepel, in tako nek, da konec tega mesca se bo še le začel kongres je večidel pogorel veli-Bergud, ekspositura jelšanske v kterem bode vsaka vlada nadomestovana po 2 poobla- dekanije, dve uri zgorej Kastve na Krasu. Mislite si ža- stencih. Ni še gotovo, ali bojo tudi sardinsko vlado y lost in siromaštvo teh nesrečnih ljudi! Oj! da bi vendar pustili v ta zbor; pa Cavour je šel kadaj nesreća taka ljudi z^rihtala y na ogenj iu otroke pa- ker se mu je obljubilo 5 ves potolažen domu, da bode francozka vlada še zljivišim biti in nevarno zerjavico le v varni posodi čez bolje se potegnila za Sardinijo kakor bi se potegnila pota in memo hiš nositi ! » Sušec z glavo zvije ali pa ona sama. V „Wien. Ztg." se iz Pariza 30. marca piše, z repom"; pri nas jo je zavil z repom; ze celi dan gré da s kongresom si hoče francozka vlada le več casa dež s snegom pa veseli smo ga, ker ze dolgo časa ni za vojskine priprave pridobiti. bilo kapljice izpod neba; sedaj še le bojo travniki in njive zeleneli. Žita so srednje pri nas ; krompir nam • V nic ne Iz Tersta. Pred nekimi dnevi je šio več vojnih bark iz Tulona na morje, bralo se je takrat, da za to, da se gnjije; zdaj še le so ga začeli saditi. Zelje se nam zdrav bodo na morju vadile. Ne vemo, ali jih je vihár zanesel y in okušen derži v kadéh. Drugikrat kaj več. Sajovec Jakob. ali so pot zgrešile, toliko pa je gotovo, da so vidili ljudje te dní devet francozkih bark v jadranskem morju ne dalječ Iz Ljubljane. Domaći batalijon, ki nas je v četertek od Tersta. Někdo 5 ki je bil přetečeni teden v Turinu y zapustil, je bil pred odhodom v pričo obile množice ljub- pripoveduje, da sedi ondi vse kakor na koprivah in da se ljanskih prebivavcov z vinom in smodkami prijazno go- morajo naših cesarskih lotiti ali pa domá punt napraviti. C. k. ministerstvo je dovolilo, da ,se napravi me- sarska kasa v Terstu. Namen te kase je: Pripomoći in stovan; tudi čez 120 fl. v dnarjih se mu je za popotnico nabralo. „Srečni!" je bil slovojemanja serčni poslednji klic. mesarjem, da si kupijo živine y kolikor je potrebujejo y Novičar iz domaćih in ptnjih dežel. V tv lz Dunaja. Ce pomislimo, kar se je poslednji teden čevavci z govejo jim vendar ni treba od druzih ljudi dnarjev na pósodo je mati, kar je večidel zlo težavno; — storiti, da bodo kup živino in kmetovavci y živino v Terst ali spet zgodilo, se nam čedalje bolj upanje kerči, da bi se njegovo okolijo gonili, ker bodo vedili, da jim bo blago mir ohranil. Je sicer mala pešica ljudí, kteri p rez i raje urno in gotovo plaćano. Glavnica te kase je s 90000 vse y kar se počenja na Sardinském in Francozkem » ob avstr. velj. ustanovljena. V Terstu štejejo 60 mesarjev; ker stánek miru s tem zagovarjajo, da vlade „nimajo dnarja za bo mogel pa vsak mesar, kteri bo hotel kase delezen biti I H ■ H IH I HM y al ti ne potnislijo, da tak piš ka v mir Nemci ga terpí imenujejo „ bewaíFneter Frieden" V ce dolgo y — w ^ // V ^ več stroškov prizadeva kakor vojska. Ce majhna 500 fl. avstr. velj. zagotovšine vložiti, se vjerna tretji del glavnice z vloženími zagotovšinami. o v ™ v Iz Ceskega. „Bohemia" piše: „Žandarmeriji v Le in zlo zadolžena sardinska dežela potroši sedaj vsaki deču je bilo povedano, da od nekega kakih 40 let starega dan za svojo armado 280,000 frankov, vendar to dosti moža blizo Ledeča že skoraj tri leta ni bilo ne duha ne očitno kaže, da tam, kjer seje huda strast za boj unela, sluha, zdaj pa se ljudje pomenkvajo, da ga ima njegov je vse mirno dnarno prevdarjanje že davnej šio rakom brat zapertega. Ko je brat zvedil, da je žandarmerija na žvižgat. Sardinci po vsaki ceni hočejo vojsko; kdor ni noge stopila, je izpustil jetnika 14. marca. Osnažil ga je, tega pred verjel, bo saj zdaj verjel, ko bere pismo y ki položil na posteljo v stanici in dal s sv. zakramenti pre ga je predsednik sardinskega ministerstva y grof Cavour viditi. Ko je prišla žandarmerija 15. pr. m., je zvedila y da (Kavurj, kteri, rekli bi, v laških homatijah zvonec nosi, 17. je bil nesrečni clovek blizo tri leta v svinjaku zapert; dan p. m. angležkemu ministerstvu pisal! V tem pismu se jed je dobival skozi majhno luknjo. Terpel je silne muke silno huduje nad avstrijansko vlado in med drugim pravi, v tej nesnažni ječi; to ee vidi iz tega, da mu nobena noga da sardinska vlada ne bo orožja iz rok položila nič več ne pomaga. Um svoj je V se zdrav ohranil. Čudno dokler bo avstrijanska vlada druge laške vlade zoper pa je to, da pravi nesrečni clovek, da si je sam izvoli! Sardinijo hujskala, dokler bo njena armada od Pada to prebivališče! noter do verha Apenin kraljevala dokler bo v močno Iz Lombardije fn Beneškega. Razne, pri upravnih terdnjavo predelana Piačenca z vedno nevarnostjo Sar- in sodnih gosposkah hranjene položne pisma in dnarje Kdo more mirii pričakovati iz take so prepeljali v Verono. Kadar se bo moglo kolikaj sopet __- _ * W _ « V - m tm ~m m .m W m • V • ■ 1 i • V • V ___# dini i z u ga la v ^ itd. strasti! Ce pa se ozremo na Francozko, pa ne slišimo piemontežki vladi upati, se bodo izrocile dotičnim dnarnicam 112 nazaj. Sploh se ne pogreša nič previdnosti, ako bi se res tijo, zlasti pa Rimci in Napolitani, se mora smejati vsa přiměřila vojska. Tako so tudi kuper, kar Sa je bilo, v kemu, kdor blede kaj od zedinjene Italije. Rimci dnarni kovavnici, ktera je nehala dnar kovati, kakor tudi pravijo, da se zveličanja po smerti ne želé v družbi z zalogo tabaka in cigar v Verono prepeljali. 23. marca so železnico od Verone do Trijenta na Tiroljskem brez vse slovesnosti odperli. Napolitani! ' " 25. marca je sedel papež, ko se je v cerkev peljal, med kardinaloma Bonald in Rauscher; uni je Francoz Gospoda Vidi in Creazzo, ktera sta šla v Kino ta pa Avstrija n! S tem morebiti je papež hotel pokazati: in izhodno Indijo po semena židnih gosenc, sta prišla naj bi se Francoz in Avstrijan pomirila in zedinila. 13. februarja v Kalk uto. Iz Serbije. Knez Mihael bo neki prevzel začasno vlado namesti svojega očeta Miloša, kteri zlo boleha in se bo zavoljo tega za nekaj časa v Kragujevac podal. ▼ ! Iz Svajea. Francozi kakor tudi Piemontezi so kupovali v Švajci konj, kolikor so mogli, dokler ni bilo Mladi knez Mihael je ljubljenec serbskega ga ima rado, gospoda in prosti seljan! naroda prepovedano, jih iz dezele prodajati. Samo v Ci riskem kantonu, v kterem je sploh malo konj, so jih čez 200 ku- vse Ruski car je poslal knezu Milošu red be le g a orla. Knez Miloš boleha že več časa za neko sercno boleznijo. Poslednji čas se ga je tako zlo lotila da je dal imenitnega zdravnika iz Pešta v Beli grad poklicati. Ta mu je svetoval, se kolikor je moč vseh dušnih in te-lesnih dél zderžati. Iz Rusije. Iz Petrograda. Iz tega, kakor ondašni časniki pišejo, se dá skleniti, da kar nič s Francozi ne vlečejo. — Večkrat je bilo že rečeno, da se Rusija kar nič ne pripravlja za vojsko; pa to ni res! Pripravlja se, pa tako skrivaj, kakor more. Nek imeniten general je neki rekel, da bo skoro skoro armada ua avstrijauski meji stala. Ali je res ali ne, je težko povedati v sedanjih homatijah, ko se vse križem govori. j0 Iz Petrograda razglaša telegraf od 1. aprila, da prihodnjega 20. septembra, ko bo carov naslednik, veliki knez Nikolaj polnoletnost dosegel, bo car oklicati dal patent zav o s v o b o d e n j e kmetov. Iz Cerne gore. Tudi Černogorci se nekako za vojsko pripravljajo. Sliši se, da sekajo les, iz kterega bodo delali kola za svoje kanone. Sploh se govori, da bodo Černogorci čez Kotar planili, koj ko se vojska na Italijanskem začne. Mislijo ljudje, da francozki konzul v Cetinju kneza Danila zlo podpihuje. Prinesel je tudi 100 s srebrom okovanih pi štol iz Francozkega, da naj jih razdeli knez med tište, kteri so se v boju na grahovem polju najbolj zoper Turke obnesli. Knez Danilo ni pravv nič zadovoljen s komisijo, ktera ima uravnati meje med Ccrnogoro in Turčijo. Iz Italije. Iz Sa rd inskega. Genuežki veliki škof ako bi se prederznila očitno je mocno zažugal duhovsini y ali pa s prižnice kralju, vladi kaj očitati ali to, kar stori kralj ali pa vlada, grajati, ali kteri bi v družinah , ktere jim za- reči trošili tistih, ki so mogli v vojake iti, upanje do srečne vojske poderajo. Grof Cavour je 31. marca Pariz zapustil, preden pa je iz Pariza odrinil, je domu po telegrafu vediti dal y da sard in ska reč dobro stoji. pili in iz dežele gnali. Se ve, da so zlati Napoleoni, s kterimi so jih plačevali, ljudi lahko premagali! - i* Iz Francozkega. Minister vojaštva je dal 200.000 vojaških oblek napraviti in en sam barantač jih je nek 70.000 prevzel za napravo. Le Nord" piše, da je v Lionu in kakih 12 ur okolj n tega mesta svojih 120,000 Francozov, kteri so pri pravljeni, zdajci v vojsko planiti. Ob cesti cez goro Ce-nis, ki pelje iz Francozkega na Piemonteško, so postavili barake za Francoze in kamor se člověk ozre, vidi hram za hramom za njih hrano. — Grof Cavour je bil 26. marca od cesarja Napo leona sprejet; dali časa sta bila sama. Potem je obiskal princa Napoleona, nazadnje pa grofa \Va lews kita. iz Londona naznanil, da je lord Russel-ov predlog zoper volitveno postavo, ktero Iz Angležkega. Telegraf je je ministerstvo nasvetovalo, z m aga 1 s 330 glasovi zoper 291. To je v sedanjem času sila važna novica, ker v tem ne ostaja sedanjemu ministerstvu nič druzega, kakor od stopiti ali pa deržavni zbor razpustiti. Telegraf od 1. aprila naznanja, da se je ministerstvo o tej zadregi skoraj tri ure posvetovalo in potem je ministerstva predsednik, lord Derby kraljico prosil, naj ga pred-se pusti. Ni kaj je opravil. v se 2. jnano y Iz Turškega. Omer paša pride za nekaj časa iz Bagdada v Carigrad. — Odborniki iz Bosne in Her ce go vi ne so imeli v kteri je bilo v ze govorjenje eno konferencijo z ministerstvom, od poboljšb in prenaredb, ktere misli turška vlada vv imenovanih deželah vpeljati. Turki in Černogorci so si začeli zopet bolj pogostoma zabavljati in se vzajemno s kervavimi glavami domu pošiljati. Kakor vse dežele, se je začela tudi turška za vojsko pripravljati in zbira večje oddelke armade v Bul^ garu y na gerški meji in pa tudi v Bosni. Darovi za Vodnikov spominek Janez Vodnik, mlinar v Dola 2 fl. Pogovori vredništva. Gospod J. S. v vel. M Nic nism® Iz Rima. Prečudno novico smo brali te dni v mesca nov. přejeli. Gospod D. S. v K. : Prosimo, da bi poslane laških casnikih, ktera, kakor pravijo, razodeva, zakaj cesar Napoleon mora vojsko začeti za Lahe. Seđanji francozki cesar Napoleon je namreč prisegel leta 1833 kot ud puntarskega družtva „Giovine Italia" strašno prisego; prisegel je z dušo in tclesorn, da bo tujce iz dežele so- pesmi kako drugaće obernili. — Gospod A. K. Cest: Novice ('/4 1.) za 1858 so Vam bile že davnej poslane; obernite se do ondotne pošte. HÍH m ■ ^ŇP ' Kdor ima še čedne letošnje „Novice" od mesca januarja, februarja in marca in ga je volja jih prodati, naj jih pošlje v tis karnico B laz nik o v o. gnal; rekel je, da ga sme slednji ubiti ali ustreliti, ako bi ne ostal mož beseda. — Kar je takrat sejal, zdaj žanje. Gosp. predsednik Terpinc so v pisarnico kmet. Kot cesar bi rad se resil obljub, ktere je v svoji mladosti družbe dali velik zakelj laske ali pape i eve re storil, pa mogoče mu ni. Kljukajo in terkajo mu vedno na pice, ktera se je jela poslednji čas za zivinsko klajo močno priporoćevati. Kdor zeli te repice, ktera vrata, ga opomniti storjenih obljub j in nič ne dé 5 ali ga opominjajo z besedami ali z bombami, kakor ga je opo- se saj na Krajnskem le redko nahaja, za seme sa-minjal Orsini! dit?, naj pride sam ali naj pošlje po-njo v pisarnico Od Sardincov ne pričakuje noben pameten člověk kmet. družbe ft> Sa lendrovih ulicah nad Bregom) nič, in kdor vé, kako se italijanske ljudstva med sabo cer- kjer je bo zastonj za seme nekoliko dobiL Odgovorni vrednik: Dr. Janes Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef BldZIîik