Poštne hranilnice. Sloveaci se vesele radi različaili prazaikov, katerih so srečao doživeli ia se v pobožai hvaležnosti spomiajajo Vsegamogočaega, dajim dodeli ljubo zdravje ia ljubo življeaje. Novo leto, 1. daa v letu je zlasti takov pomembai praznik. Letos — bi pa jaz rekel — da je za avstrijske državljaae — 12. daa jaauarja imeaitaejši, aego 1. daa 1. 1883. Zakaj, tega mi ai treba obširao razlagati, vsaj c. čitatelj vidi, da pišem o poštaih hraailnicah, katere se bodo 12. t. m. otvorile skoro pri vseh avstrijskib poštah. Tega daeva ia tega aovega zavoda bi se imeli zlasti Sloveaci v Avstriji veseliti, ia to iz sledecih vzrokov! Duševao življeaje je aam Sloveacem že kolikor toliko dovoljeao, zlasti od zdaaje c. kr. vlade. Dovoljeao aam je, da se smemo Sloveaci zvati, da smemo poaosai biti, da smo Sloveaci, dovoljeao aam je, govoriti doma ia dragod skrivao, javao in očitao v aašem jeziku; pisati ia tiskati smemo v sloveaskem jeziku svoje kajige, v cerkvi se uči moliti, Boga se bati, modro, pobožao ia pravičao živeti — v aašem sloveaskem jeziku. Tudi se odpira pot aašemu materiaskema jeziku v ljudske šole ia v aradaije, ia ako smo strogi, ae sme se aam v naših kmetskih šolah zoper aašo voljo aaš jezik zatirati, ia ako odločno tirjamo, morajo aam tadi uradi v aašem jeziku pisati. Daševao življeaje smo torej Sloveaci dosegli že —• kolikor toliko — ia kar še maajka, — seveda precej še — to bodemo tudi dosegli z dosledaostjo ia pridaostjo, vsaj je aaša reč pravičaa, pošteaa, aaravaa, aam ia državi aa korist. — Sloveaci pa smo, kakor vsi ljudje, iz duše (daba) ia telesa. Duh aaš je okrepčaa s pravičaimi postavami ia aaredbami avstrijakimi, telo aaše pa še zelo slabi, slabi zavoljo slabih letia, velikih davkov ia drugih aezgod. Telo aaše hočem reči materijelao aaše staaje, premožeaje aaše pa slabi tudi vsled lehkoživo- sti, vsled lehkomišljeaosti ia drugih malih in velikih razvad aaših, ia aajveč pa radi tega — ker smo Sloveaci bili premalo varčai, premalo šparavai, vse premalo smo štedili. Sloveaec si je prerad privošcil kapljico viaa, prerad dober grižljej jestvia. prelahko je Sloveacu krajcar iz rok zmuzail za malo koristae ia aepotrebae stvari. Tudi se ga je aa varčaost premalo opomiajevalo; ajegovim svetovalcem, aepravim domoljabom, aemškutarjem aamreč, kateri so imeli Sloveaca v rokah. je lehkomišljeaost ia potrata (radodaraost, gostoljubaost ste sicer lepi laataosti, a na kvar kmetu) le v hasek bila. Zdaaja avstrijska vlada, zdaaji merodajai domoljubi imajo zaslugo, da so začeli ljudstvo opomiajati aa varčaost, ia dajati priliko tadi, doma deaarje shraajevati, doma obresti aalagati — in to vse aa prav lehek aačin, brez potov, brez stroškov, da človeka, ki mu domoljabao srce bije, kar veseli. — Stajerski Sloveaci so sicer imeli tudi zdaj maogo prilik, svoje deaarje shraajevati v hraailaicah ia posojilaicah, katerih je veliko aa spodajem Štajerskem; a kraajski Sloveaci imeli so skoro do aajaovejšega časa ediao le ljubljaasko veliko hraailaico. Zlasti doleajska lepa straa, kjer živi vsled obilaih davkov, vsled elemeataraih aezgod, pa tudi zavoljo lastae lahkoživosti precej obubožaa aarod, ai imela do zdaj aiti eae hraailaice ia posojilaice (razea male v Metliki). Zdaj ae pa bode mahoma otvorilo toliko poštnih hraailnic, katerih veliko bolj potrebaje, kajti zavodov, kjer bi deaarje aa posodo dobival, ae potrebaje toliko, kajti izposojevaaje je lahkomišljeaemu človeku v pogabo ali škodo, ae v korist. Sloveaci torej zasavski z veseljem pozdravljamo aove poštae araailaice, ker od ajih pričakujemo, da se bode aaš aarod jia posluževal, da bode varčeval ia ai s priaraajeaim deaarjem opomogel materijelao, ia da bode opešaao materijelao blagostaaje tudi dosta k aarodaemu poaosa pripomoglo. Kako so osaovaae po.štae hraailaice, tega aam ai daes razlagati, vsaj