v Združenih državah | Velia za T«e leto - . • S6.00 1 i Vetja za Tac leto - . • $6.00 _ Za pol leta.....$3.00 a Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 71 TELEFON: CHelaea 3—»73 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Fost Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 33.--STEV. 33. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 9, 1931. — PONDELJEK, 9. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXAIA. GANDHI NI ZADOVOLJEN Z ANGLEŠKO PONUDBO besede ne zadostujejo, indijski nacijonalistični voditelj hoče dejanj Vsa prizadevanja Bahadura Sapruja, da bi pregovoril indijskega nacionalističnega voditelja, so bila brezuspešna. — Gandhi ni bil še nikdar tako odločen kot je zdaj. — V petek se bo sestal delavski odbor nacijonaiistične stranke. — Morilec prerokuje konec Anglije. zapor za brezposelne Govornike, ki so hoteli mestnim očetom v Buffalo pojasniti položaj nezaposlenih so zaprli. ALLAHABAD, Indija, 8. januarja. — Danes se je zastopnik Associated Press dolgo časa pogovarjal z indijskim nacijonalističnim voditeljem Mahotmo Gandhijem. Gandhi mu je rekel, da je ministrski predsednik Mac Donald ob zaključku angleško-indijske konference zelo lepo govoril in dosti obljubil, indijskih nacijonalistov pa nikakor ni zadovljil. i Indijci hočejo dejanj, ne pa samo praznih besed. — Jaz sem dovzeten za vsak dokaz in za vsako prepričevalno besedo, — je dejal Gandhi,—toda nasi delegati morajo prinesti iz Londona nekoliko več kot so MacDonaldove obljube. Angleške oblasti morajo z dejanji dokazati, da streme po resničnem miru. Popoldne je bil pri Gandhi ju Sir Tej Bahadur ter mu poročal o svojih uspehih. Gandhija pa poročilo nikakor ni zadovoljilo. Rekel mu je, naj ga člani delavskega odbora kongresne stranke jutri popoldne obiščejo. Sapru je domneval, da bo pridobil zase voditelja indijskega nacijonalistov. Prišel je pa do prepričanja, da Gandhi ni bil še nikdar tako odločen kot je zdaj. Delavski odbor nacijonaiistične stranke se bo v petek zopet sestal ter se bavil z MacDonaldovimi predlogi. Ob tej priliki bo izdelan tudi program za tekoče leto. Ako odbor ne bo mogel priti do definitivnega zaključka, bo zadeva odgodena do prihodnjega meseca, ko se bo vršila letna skupščina nacijonaiistične stranke. V tem slučaju bo ostalo vprašanje več tednov nerešeno. Ce bodo medtem nacijonalisti nadaljevali s kampanjo civilne nepokorščine, se bo vlada poslu-žila še ostrejših varnostnih odredb, in mir bo v tem slučaju zopet, za vlečen za negotov čas. —» Moj pogovor z Gandhijem, — je rekel Sapru, se je tikal vprašanja: Ali hočete, da dobe Indijci kontrolo nad Indijo? Ali hočete, da bo prišla Indija zopet pod popolno kontrolo Anglije? Ako Gandhi zavrne MacDonaldovo ponudbo, bo po Saprujevem mnenju izgubila Indija najboljšo priliko za pridobitev svobode. MacDonaldova via-da se ne bo prav dolgo vzdržala. Prihodnja angleška vlada najbrž ne bo Indiji niti toliko naklonjena kot ji je MacDonaldova. Zastopniku Associated Press je rekel Gandhi, do bo obiskal Ameriko, kakorhitro bo izposloval Indiji neodvisnost. — Upam, da mu bo usoda naklonila priliko, — je rekel Gandhi, — da bom obiskal deželo svobode. Prej pa moram seveda še izposlovati svobodo za milijone molčečih delovcev, ki mi slede. LAHORE, Indija, 7. februarja. — Bivši vojak Sajah Singh, ki je bil zaradi umora neke Angležinje obsojen na smrt, se je zadovoljno smejal, ko so ga odvedli na mor išče. Pred usmrčenjem je rekel, da angleška moč v Indiji vidno gine. Povsem hladnokrvno je»priznal„ da je umoril Angležinjo ter dostavil, da bi pomoril še dosti drugih Angležev, ako bi ga oprostili. Poudaril je, da se je borba za osvobojen je zopet začela in da je treba le male iskrice, pa. bo v Indiji'tako vzplamtelo kot je leta 1857. BUFFALO, N. Y., 8. februarja. — V item mestu je najmanj šestdeset tisoč ljudi brez dela. Ko so se podali zastopniki nezaposlenih v mestno hišo, da bi pojasnili mestnim odbornikom obupne razmere, v katerih se nahajajo nesrečniki že več mesecev, je vprizorila policija napad na glavni atam delavske organizacije. Dva govornika je policija neusmiljeno pretepla ter jih vrgla v ječo. Naza posle ni nimajo niti hrane, ;niti stanovanja niti potrebne obleke. Predsednik mestnega sveta, soci-j marca bodo volitve na Španskem Španski kralj je podpisal odlok o zopetni ustanovitvi ustavnih garancij. Socijalisti bodo bojkotirali volitve. -1-——— MADRID, Španska, 7. februarja. Kralj Alfonz je podpisal danes odlok, s katerim ustanavlja ustavne pravice na Španskem. V dekretu je nadalje rečeno, da se bodo vršile volitve v poslansko zbornica 'dne 1. marca, v senat pa. 15. marca. Obnovljeno bo vse, kar doloža listava izza leta 1876, namreč svoboda govora, tiska in zborovanja. Glavna s vrha dekreta je, ugla-difci paL za volitve in sicer v so g las- italijani so prodali zrakoplove Cena za vsako letalo znaša 870,000 lir. — Brazilija lahko plača to vsoto v kavi. — Transport čet iz Kajire v Kapsko mesto. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 7. februarja. — Brodovje enajstih laških letal, ki je poletelo iz Rima ,preko portugalske Gvineje semkaj, je bilo pi«;dano brazilski vladi. Pogajanja je vodilo mornariško minid:rstvo ter italijanski general koč končane. Pellegrini. Nakupna cena je znaša- I Le s financiranjem načrta se še la nekako 870,000 lir za vsako leta-,vse ne ujema. zeppelin pripravljen na polet Vprašanje financiranja tega poleta na Severni tečaj ni še rešeno. — Udeleženci bodo preiskali ter fotografirali otoke. LIPSKO, Nemčija, 7. februarja.— Kot Jfe objavil danes dr. Ludovik Weiokmann, ravnatelj geofizičnegu zavoda v Lipskem, so priprave za polet nemške zra-čne ladje "Graf Zeppelin** na Severni tečaj takore- jalist Perkins, je pozneje stavil. predlog, naj se takoj dovoli poldni- ju s **>1:tiko- ^ fe objavil mini- gi milii^n dolarjev za javna dela, s katerimi je treba takoj začeti. stavka pletilcev v lancashire strski predsednik Berenguer. Vse kaže, da je ministrski predsednik prodrl s svojo zahtevo, da se bodo vršile volitve meseca marca, navzlic opoziciji raznih političnih frakcij. Socijalisti in konštitucijonalisti so izjavili, da bodo bojkotirali volitve. Ako bo štrajk še nekaj časa trajal, bo moralo nadaljnih 250,000 delavcev in dela\k odložiti delo. MANCHESTER, Anglija, 7. febr. Štrajka v lancashirskih pletilnicih ne bo še tako kmalu konec. Delodajalci vztrajajo pri svojih zahtevah, stavkarski odbor pa noče n'ti za las odnehati. Zaenkrat štrajka 250,000 delavcev. Ako bo trajal štrajk še par tednov, bo moralo nadaljnih 250,000 delavcev in delavk odložiti delo. MacDonaldova vlada si na vse načine prizadeva doseči sporazum med delodajalci in delavci toda doslej so bila vsa njena prizadevanja brezuspešna. Delodajalci zahtevajo, da bi moral vsak pletilec upravljati več strojev kot jih je dozdaj. Zato jim ponujajo tudi več plače, toda delavci (nočejo ničesar slišati. lo. T} vsoto je treba plačati v treh obrokih. Prvi obrok je plačljiv 30. junija tega leta. Brazilska vlada 3i je pridržala pravico, da izplača to vsoto v kavi ali pa. v brazilski valuti. Letalski porečnik Donatelli in Kbt znano, bi moral "Graf Zeppelin" vprizoriti že leta 1929 polet na Severni tečaj. Stvar pa se je itakrat izjalovila, ker niso hotele zavarovalne družbe sprejeti tega' rizika ter zavarovati ljudi proti smrti in nesreči v div- štirje mehaniki bodo ostali v Rio de!Jinah P^arnega morja. farmerji bodo dobili posojila Vsled suše prizadeti far merji bodo dobili dvajset milijonov dolarjev posojila. — Položiti bodo morali jamščino. WASHING-TON, D. C., 7. febr. — Med vla-do in demokrai i je bil včeraj sklenjen kompromis, soglasno s katerim se bo dalo farmer jem, ki so bili prizadeti vsled suše, dvajset milijonov dolarjev. Farmerji pa ne bodo dobila tega denarja kot podiporo, pač pa kot posojilo. Kot jamščino bodo farmerji zastavili svoj pridelek in druge vrednote. Denar bo v prvi vrsti namenjen za nakup hrane in drugih najnujnejših potrebščin. S tem je zaključen dolg boj, ki iz potresnega ozemlja na novi zelandiji -1__ Povelje za izpraznenje mesta Napier je bilo preklicano. — Prepla-ve v Avstraliji. WELINGTON Nova Zelandija, 7. februarja. — Higijenske razmere v ozemlju zaliva Hawks, ki je bilo prizadeto od potresa, so se bistveno izboljšale, in reševalno delo je ta-do dobro napredovalo, da so obla-a:i preklicale povelje, naj se izprazni mesto Napier. Še vedno se trese zemlja, a že več ur ni bilo čutiti nikakega močnejšega sunka. V hišah, v kolikor so ostale že cele, pa noče nihče prebivati. Pristaniški mojster Napiera je danes sporočil, da se je dno v luki dvignilo do 18 čevljev. Bojna kbdja "Veronica" bo kmalu Zopet splovljer^a ter bo mogla priti iz pristanišča. Trutpla še vedno spravljajo na dan. in tudi ranjeni dobivajo oskrbo. Dosedaj so pokopali edinole v Napier 160 žrtev pa.resne katastrofe. V nahitrt) zgrajenem poljskem lazaretu skrbe za 1500 ljudi. 10,000 ljudi se je izselilo iz Napie-r ain Hcstingsa, predno je bilo preklicano povelje za izpraznitev. Mesto Wa'ro je, soglasno z naznanilom župana, finančno ruinirano. Vse hiše v trgovskem delu mesta so bile porušene. BRISBANE, Avstralija, 7. febr. — Tekom noči so prebudili policisti prebivale južnega dela mesta iz spanja, chi, jih posvare pred bližajoča se po vodni j'o. Po nalivih je pričela rasti voda in preplavila vse bližnje kraje. 1000 ljuidi je brez strehe. Janeiro, da izroče lotala v brezhibnem stanju. General Italo Balbo in tovariši zračnega brodovja na poletu iz Rima v Rio de Janeiro, so se danes vkrcali, da potujejo proti Italiji. ©rodovje brazilskih letal je spremiljalo ladjo iz pristanišča. Voditelj Italijanov se je poslovil danes od novega predsednika, generala Cd.ulija Vargusa ter bil nato ča^.ni gast poslanika Cerrutija na krovu ladje Conte Rosso. KAPSKO MESTO, Južna Afrika, 7. februara. — Tri angleška transportna letala so se dvignila 12. januarja iz Kajire v zrak, da polete v Kapska mesto. Danes so dospela semkaj. Vsak stroj je nosil 23 popolnoma opremljenih infanteristov. Tekom paleta nad afriško divjino so vprizorili na številnih izkrcevališčih manevre. ' Kot glavno nalogo bodočega po-| leta na sever, je označil dr. Weick-! mann preiskanje novorazkritih oto-njegavi kov med deželo Franca Jožefa in francosko brodovje deželo carja Nikolaja. Ekspedicija sovjetske vlade na1 enega teh oitokov je že postavila postajo za brezžično brzojavljenje. V nemških učenjakih krogih pričakujejo da se bo posrečilo tudi fotografiranje, ki bo nudila natančne obrise dežele carja Nikolaja. Polet na Severni tečaj bo napravil "Graf Zeppelin" iz Leningrada. Velika zračna ladja je zdaj pripravljena v Friedrichshafen ki služi tudi za zimsko bivališče, potem ko je završila že 104 poletov. Prevedla je 4063 potnikov. Pred poletom na Severni tečaj bo skrbno renovirana. smrt laškega državnika Tittoni je podlegel srčni napaki, povzročeni vsled napada influence. Bil je štirikrat zunanji minister. RIM, Italija 7. februarja. — Senator Tomaž Tittoni, štirikratni zunanji minister v štirih italijanskih kabindtih ter nato dolga leta predsednik senata, dokler ni bil zadnjega leta prisiljen umakniti se radi sfc-bega zdravja, je umrl včeraj vsled oslabelosti srca, ki je bilo povzročeno od napada influence. I Bil je zelo slabega zdravja, odkar 'ga je pred nekako enim letom za-' dela kap. Tomaž Tittoni je svoj čas nače-Icrval posebni laški misiji v Združene države. Pozdravljali so ga kot "najbolj odličnega italijanskega državnika, kar jih je kdaj obiskalo novi svet", j Rojen je bil v Rimu pred petin-' se deme desetimi. le'ti in vzgojen je bil na vseučiliščih v Rimu, Oxfordu in Liege. Svojo javilo karijero je pričel kot občinski svetnik Rima in j pozneje je postal parlamentarec. Do j slave se je dvignil leta 1903, ko jo sledil Prinetti-ju kot zunanji minister v kabinetu Giol:tti-ja. V tej lastnosti je spremljal kralja in kraljico na obisku v Parizu in v Londonu. Takrat se mu je posrečilo končati spor med Anglijo, Francijo in Italijo radi Tripolisa in Malte. Zavzemal je isto mesto tudi v For-tisovem kabinetu. Signor Tittoni je zopet služil k:t minister za zunanje zadeve 1. 1906, v drugem kabinetu Giolittija. PRVI TURŠKI SUBMARIN "Ersatz Preussen" b o nadkriljena z velikimi francoskimi ladjami. — Izziv za zopetno otvor-j e n j e razorožitvenih konferenc v Londonu in Ženevi. PARIZ, Francija, 7. februarja. — Francoska vlada bo dala zgraditi veliko število 'posebno velikih križar k, da porazi nemško križarko "Er-sr:,uzz Preussen", ki ima le 10,000 t:n. Zaenkrat grade le eno tako križarko. Ostale bodo pa zgradili ka-kerhitro bo dovolil francoski parlament denar za to. V mornarskem sszn-^mu niso vključene te bajne ladje. Posledica tega pa bo najbrž ta, da bodo zaihtevali obnovljene razorožitvenih konferenc v Londonu in Ženevi. je divjal med predsednikom in lju-skimi zastopniki iz južnih držav. Kot znano, je predsednik Hoover predlagal, naj se zavzame Rdeči križ za farmerje. LONDON, Anglija, 7. februarja. — Viscont Willingdon, ki bo postal meseca aprila naslednik indijskega podkralja lorda Irwina, je dobil danes naslov lorda. Willingdon je bil dozdaj generalni go-verner Kanade. ŠKOF CANNON OPROŠČEN WASHINGTON, D. C., 7. febr. — Pred poroto. dvanajstih cerkvenih veljakov se je moral zagovarjal:! anani prohibicijski fanatik škof Cannon. Zadnje ease so mu witali, da špekulira na borzi ter da tudi drugače živi življenje, nevredno visokega dostojanstvenika. Ker je možak zelo zgovoren, se mu je posrečilo prepričati poroto, da so bile vse obdoižitve proti njemu le zlobna natolcevanja. V nasprotnem slučaju bi bil izbacnen iz cerkve. Bil je tudi poslanik v Parizu od leta 1910 pa do leta 1916. Lota 1919, jx> padcu Sonninovega kabineta je postal zopet zunanji minister.' Takrat je bil pooblaščenec Italije tekom mirovne konference. Zelo je bil tudi delaven za svetovni mir. Eil je prvi predsednik italijanske delegacije pri Ligi narodov. TRST, Italija, 6. februarja. — V Tržiču (Monfalcone) je bil danes v navzočnosti Mturškeg-a poslanika splovljen prvi turški sub marin. Imenuje se "Sakarya". Turška vlada jih namerava že več naročiti. Italijo je ( zastopal pri tej svečanosti poseben največji slovenski dnevnik v Zdru-Mussolinijev odposlanec. [ženili državah. Naročite se na "Glas Naroda" — DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ...................... $ 9-35 Din 1000 ...................... 5 18.50 Din 2500 ...................... S 45.75 Din 3000 ...................... $ 54.60 Din 5000 ...................... 5 90.50 Din 10,000 ...................... $180.00 V ITALUO Lir 100 .......................... S 5.75 Lir 200 ........................... 511.30 Lir 300 .......................... 516.80 Lir 500 ............................ 527.40 Lir 1000 ........................... 554.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno n&ka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah kil dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasnmt-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone BArclay 7—0380 A t T »tod f ■OIAI NARODA* NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 9. 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A. "Glas Naroda" t Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pfcank Bafcter, President L. Benedlk, Treas. Place of basinesa of the corporation and addresses of above officers: tU W. Ittk Street, Boraofh of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays PROGRAM FAŠIZMA V JULIJSKI KRAJINI Za celo leto velja Ust za Ameriko ln Kanado ................................$6.00 Za pol leta —................................$3.00 Za četrt leta ...............................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto____-.$7.00 Za pol leta ----------------------------------$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda* Izhaja vsaki dan Izvzemži nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-tovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", Z1C W. ltth Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 WISCONSINSKA ZAKONODAJA Listi so objavili govor glavnega državnega tožilcu v Trstu Mandru-zata, ki ga je imel ob priliki pričet-ka novega juridičnega leta. Ta ceremonija se je izvršila v dvorani apehicijskega sodišča v Trstu. V svojem govoru je glavni državni to-ižilec MandruzaJ.o opisal delo sodišč v Julijski Krajini v preteklem letu. Zlasti se je bavil s političnimi prestopki in zločini. Med drugim je izjavil: "Mir in javni red sta bila težko kršena z raznimi umori, devastaci-jumi požigi in drugimi terorističnimi dejanji. Celo fašistični "Popola di Trieste" je bil napaden. Pred njegovim uredništvom je esksplodi-rala granal:a, ki je povzročila dosti škode, ranila tri delavce ter mladega urednika Gvida Neri-a, ki se je pred smrtjo hrabro zadržal in dokazal svoj veliki in neomejeni patriotizem. Na sličen način je bil izvršen pcleg mnogih drugih tudi atentat na veličastni svetilnik v Trstu. ki je sinubol naše zmage. Bili so požigi v mnogih poslopjih ožinskih šol. Cesto je došlo Hudi do spopra- V Združenih državah je ena sama državna zakonodaja, ki >e bavi z vprašanjem državnega zavarovanja pro-ldav z organi javne varnosti. Dovolj ti nezaposlenosti. To je Zakonodaja države Wisconsin, |je omeaiti spo^d priPostoj koje elan je tudi naš rojak Ennelie. Po zakonodajah drugih držav šele stavljajo jnedloge za imenovanje posebnih komisij, ki naj bi preiskale v vprašauje glede nezaposlenosti. ♦ V Wiseonsinii so pa o vsem tem že nataneno informi-rani in lioeejo takoj žareti z zakonodajno akcijo. To je nekaj posebnega v tej deželi, vado imenovati na stotine komisij, in ko je čija imenovana, se smatra zadevo za zaključeno. ni. v katerem je padel hrabri fašistični miličnik Romano Mojse. do-čim 'je bil njegov tovariš Caminada težko ranjen. Izvršena so bila pod-ka maščevanja nad on mi Slovenci in Hrvati, ki sa iskreno sodelovali z Italijani. Omenjani z zgražanjem polniti njena oaganizacija. Na drugi strani se je povedala kontrola vseh osab, ki se kaiejo vdane Italiji in fašističnemu režimu, da bi na ta način maskirale svoje gnusno izdajstvo. Moremo upati, da se bodo polagoma prenehali toleriral.i gotovi sistemi, zi-a-s-ii uporabe jezika, ki ni naš. Prebivalstvo ki ni italijansko, prihaja vedno bclj v stik z Italijani, razen tega pa vstopa v fašistične organizacije, služeč v vojski. In končno v šolah ni več zloglasnih slovenskih učiteljev ter se to prebivalstvo čim dalje bolj privuja italijanskemu jeziku, ki mora postati edini jezik v teh pokrajinah. Javni oglasi In drugi nopisi morajo biti samo v italijanskem jeziku, ker bi se drugače moglo misliti, da hočemo popušča t>; oni -pcščict anti* alijanskih elementov, ki so se vgnezdili med slovenskim prebivalstvom. Duhovniki morajo delati na to. da nauče narod italijanskega jozi-ka in ga privadijo na italijanske o-bičaje. Imamo nekoliko lepih primerov pri gotovih duhovnikih, ki se trudijo, da privedejo poverjeno jim čredo k Italiji. Toda v obmejnih pasih se duhovščina poslužuje jezika, ki ga v l.aliji nihče ni dolžan znati. Zato se euje-jo tudi mnoge pritožbe in t\id'. v parlamentu se ču-jajo odločni protesti, ker izvira uporaba tega tujega jezika samo iz želje cjačiti zahrbino slovensko propagando proti italijanskim šolam in POTRES V VENEZUELI CARACAS, Venezulea, 6. febr. — Iz Cumane poročajo, da je tamošnje prebivalstvo čutilo močne potresne sunke. Cumana ima d van 3 j V tisoč prebivalcev in leži blizu Colombijske meje. Poročilo ne omenja, če je povzročil potres kaj škode ali ne. VELIK POŽIG V DOBEII NA DOLENJSKEM. divjaški umor fašističnega tajnika v Borštu Nikole Marangonia in nje- jčuvstvoranju. Razume se. da se mo • gave žene, kakor :udi občinske*slu- " 1 ki ■ . , . i je bil istetako navdušen fašist. Ubit enkrat komu . ... . .. ... .. _ je bil tudi učitelj Franzsseo Sotto- santi v Vrhpolju ter finančni straž- vjer imajo lia-jge Goveda Blažine v Kruševju \ zakonodaji država Wisconsin so pred oht-ma zUor-nišama tri predloge. nik Cesar Castelli, v drugič pa je bil napaden občinski stražnik Kure:. iz Doline, ki pa je k sreči ušel smr- ti. Vsi ti umori in napadi so bili iz-La Kol let t ova predloga doloejt. naj plavajo iiulustii-jvršeni iz zasede. Ni dvorna, da je vse jalei štiri proeente od plaeilne liste v rezervni garancij- to del° °ia~anega slovenskega ire-ski foil t jdentizma. Cilj jim je ne toliko pov- zročati zmedo ali rušiti obstoječi da je ta odstotek ired kolikor P«*«*« ki -1- izvajajo italijanske oblasti, šole. fašistična franka in fašistična mili- Ako hi se po desetih letih izkazalo previsok, hi se jfa zanu^lo znižati. \ixoikova predloga dol«W-a. naj strijalei. pae pa vse industrije k«»t varovaIninski sklad. , . • • i ca, da bi se tem krajem dal čist ita- ne hi posamezni liidu- eelota, plačevali Najvažnejša je pa predloga, ki so jo ^ tie ni {»oslaiiei. značaj. Osnovane so tajne V za- organizacije z namenem kljubova-j ti zgodotf ni. ki je zajamčila Italiji, do česar ima pravico. Udarjalo se ■tavili soeijali- i Je na V£e- predstavlja napredek. i zlasti pa ni ustanove, ki jih je fašizem ustvaril in jih ustvarja. Med Predloga dol.M-a. naj dobiva vsik brezposelni oil »Iva-;r1-3vcnrVm prebivalstvom, ki se najsi do petindvajset dolarjev tedenske podpore. JSamei lii dobivali podvanajst dolarjev, družinski oeet je pa do petin- i Nadalje trdi glavni državni teži-dvajset dolarjev. Ta pripora hi se izplačevala hrezposel-|tec- da ugotovljeno, kako mnogi nemil loliko rasa, da hi dohil delo. čim dalje bolj asimilira, se vrši zahrbtno antinacijonalno rcvarjenje. I»I«»vi«**♦ t<- vs<»t<* hi moral prispevati vj«»>podar. pi»l«». vico pa država. Ker se j«- administracija zavzela za La Kollettovo nezanesljivi elementi prehajajo preko državne meje in zapuščajo Italijo. V lanskem letu je na skrivaj i ram a proti tem brarrti in v takih razmerah je treba postavljati samo duhovnike, ki so prežd:i z iskrenim italijanskim čuvstvevanjem. da bi bilo njhovo delo v soglasju z delom državnih cbla.cti. V ostalem bi duhovniki brez razlike ne smeli širiti mržnje. temveč se držati kon-kordata. ki je bil sklenjen med I ali-ja in Vatikanom in ki jamči prvenstvo italijanskemu jeziku. Duhovniki bi morali to stališče priporočati in vernike prepričevati, da je treba z italijanskimi sodržavljani živeti v miru in ljubezni. Duhovniki bi morali uporabljati vse svoje sile. da privedejo poverejno jim čredo v krilc Italije, da sa ji vdani in da ji služijo. ker je Italija tukaj v tej deželi s svoje zmago zgradilo meje. ki jih je Bog odredil. Cerkev mora v službo fašizma. "Piccolo" se bavi s tistim pasu-som v govoru državnega tož lca o slovenski duhovščini v Julijski Krajini. o kateri pravi, da dela tako, kakor da bi se nahajala v Ljubljani in vobče ne upošteva Italijanov, nego samo Slovence. Tako Stranje je nemogoče in izključeno, da bi tVa-hovščina upoštevala samo interese 2. januarja okoli 20. jc -prav v času. ko je napovedala sirena p-r-ne žage g. Glihe konec dela, nastal v Dobeh pri Kostanjevici požar pri posestniku Gorišku ter mahoma vpepelil vsa njegova gospodarska poslopji s hišo vred. Požar ki ga že 20 let ni bilo v Vej vasi, je nastul v čudnih -okoliščinah. Posestnik Gorišek, star 28 let. je odšel po običajnih večernih poslih pri živini spat že okoli 19. ure. ckcli 20. pa ga je zbudil iz spanja šum in prasketnje iz .skednja. Vstal je in stopil na hišni prag, kjer jc s groze uvidel, da so gospodarska poslopja vsa v plamenih. Imel je še toliko prisotnosti duha, da je sam napol oblečen skočil v lilev ter edveral in odgnal priklenjeno živino. Medtem se je vnela tudi itik stoječa stanovanjska hiša, krita s slamo. ki je postala že v pol ure žrtev razbesnelega elemenl.u. Lastniku, ki ma je požar uničil poleg hiše skedenj, hlev. kozolec s tremi okni in podstrtjšnikom. je ugo-nobljenih 13 V3z krompirja, 2 voza slame, 500 litrov vina, 3 težki vozovi, slamcreznica. vsa cblska in pohištvo, med drugim pa tudi. skrinja, v kateri je imel zavarovalne polioe, 1500 Din v gotovini in več drugih dokumentov. Pogorišče obsega 30 kv. metrov in je ostala v sredi samo krušna peč,-20 koi-alcov daleč od hiše pa sušilnica. Zavarovan je bil Gorišek pri zavarbvlanici "Savi" za kozolec, pri Vzajemni zavarovalnici pa za vsa gospodarska poslopja za 30,000 Din. Dejanska škoda presega nad 70 tisoč dinarjev. | Peter Zgaga j BMIHBBHISS&Bnill^nmilliUirtL' ^ UBOGI ZAKONSKI MOŽJE. POGUMNI POSLANEC Ih. i/.|H»hnl luij- prbe^nilo iz teh pokrajin 1473 -um- |hsr »etične slcvensk^kulture, ki jo ljivjh oseb. Bili so tudi tak\ ki so s'zgodovina negira. Tako stanje ne r - Villi mi Ki inami prešli preko ! "me dalje f.-ijati. pravi "Piccolo in me je z govorom, d j iš-čejo zasluž- zahteva, da pride do čim ožjega so-J»re«l|o«j«» tekom sedanjega zaseilanja |»o>ta- ka. ki ra se jc v mnesih Tjrimer h jdelevanja med cerkvijo in državni-•Ia zakon. pokazal fcct -umi ji v. Italijani za- Imi cblastvi. .kenite kaznujejo. Ako bi se takim j — —— ---- ---- elementom mcgel preprečiti povra-tek — kajti on, ki se vrnejo, vrš? politično agitacijo - bi jim ne bra- i RNJIGE VODNIKOVE nili. da gredo in da se ne vrnejo vsi.! DRU?[BF. ki hrepene po drugih deželah, ker' bi s tem pri nas došlo do spontane- Rj\ZPR.ODANF ga in zdravega razčiščenja. ___ _ _-- sodišča so razvijala živahno aktivnost pri preiskavanja vseh teh zlo- Sprejemamo pa članari-činsv. Ko pi se je v nekat erih ' čajih jasno dokazala težnja ogrožanja državne varnosti, je prešla pristojnost na izredno sodišče za za- |M n«-y.a«l<»sii-»i ler ii« j«kroiiH>jšili zahtev ameriškega traeija je le |mh| pihi>k<»in delavskih /a-Mojunkov j m »kazala nekaj radikalizina. <'<• hi delavski /^istopniki tak«» liiluo ne v/trajali pri >v«»jili zahtevah, hi ne hila država Wisconsin prva. ki seje lotila zavarovanja proti nezaposlenosti. V tej deželi hi se dalo marsikaj doseei, tV hi delavei (»dpove3. Ob enajstih je sezula čevlje in o-bula copate. Špičast solen z visoko peto je postavila k stelu. da bi ga imela pri rokah, če bi treba kaj treščiti v glavo. Ob dvanajstih je zlezla v posteljo. Sveta jeza jo je vila. Zlodej jc. če el3vek:.i v mrzli postelji vije sveta jeza. Ob eni je zadremala, ob dveh jc trdno zaspala, ob polštirih je pa src- ri:!SU!'Eiiin!r!iimri!i:!i'r:n:!itn4inD:.aiir Dopisi Gcwanda, N. Y. Cenjeni javnosti v Gowandi in c-krfici se tem potom naznanja, da se vrši maskaradna veselica v korist Slovenskega Dcma dne 14. februarja t. 1. Tri maske bodo deležne nagrade in sicer: prv6 nagrada S5.00 dobi najlepša maska: drugo S3.00 najpomembnejša in tretjo S2.00 najtrša maska. Cenjeni rejaki in delničarji so vljudno vabljeni k cmenjeni prireditvi od blizu in daleč, ker ga vse bo dobre postrežbe, v vseh ozirih. Po-istbno Slovenci v Gowandi naj pcm-Jnijo, da direktorij Slovenskega Dj-I ma potrebuje njihove pomoči, če hočemo napredovati. Želimo, da bi napolnili dvorano, kakor ste jc dne 31. januarja t. 1.. kar bo odboru in vam v korižJ:. * Vstopnina za moške 50c. za ženske 25c. za maske 50c. Pričetek ob 7.30 zvečer.* j Uljudno vabi Odbor S. N. D. Cleveland Oh*o. Pro.-:im Vas, ne ustavite mi lista, k 'tcrcg-a čitam že enaindvajset let. Naročnino poravnam, kakorhitro se razmere izbo!jšajo. Jaz sem že osem mesecev brez deli. Tisti, ki ima delo. niti bolan ne sme biti. Ako si dva ali tr: dni bolan v pc-relji. in se vrneš, te zapede. Delavci hedijo v velikih trunnh od tovarne do tovarne, toda vse brez uspeha. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bom imel drugih čevljev, kot čevlje moje ranjke matere. Pozdrav vsem citatel'em in tovarišem štaparjem! Anton Resek. ščito države. To je v naših rednih sodiščih ojaoilo aktivnost in kontrolo. Proti vsem sumljivim elementom, vsem nepemirjivim neprijate-Ijem, ki so razvijali zločinsko akcijo, je ojačeno nadzorstvo in izveden jak pritisk, vendar pa njihovo zločinsko gnezdo še ni iztrebi j eno. Zaito se mora ojačiti policija in iz- nino za bodoče leto Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." M ----- 15. FEBRUARJA - Pustna Nedelja V DVORANI, 62 ST. MARKS PLACE, NEW YORK, N. Y. V E L I K A PEVSKO in DRAMATIČNO DRUŠTVO "DOMOVIN A", Inc. JEDAČA — . PIJAČA — PUSTNI KROFI - DVE GODBI - LEPE NAGRADE ZA NAJLEPŠE IN NAJGRŠE MASKE Za obilno udeležbo se Kiporoča — ODBOR. ZAKAJ 80 naše vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan -. veča in množi? ZATO, ker J® denar pri nas naložen VARNO; —~— naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddelka, in pa — ZATO, ker se Pri nas naloženi denar lahko ve--dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. ~ VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo li glavnici dvakrat letno. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank NEW YORK STATE DEPOSITORY 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. BUGITilllilllllllillUIIIBflllE.lHiHjiU^i^!:HtivCm! B :iHfl di trdegu spanja slišala, kako nekdo vtika ključ v ključavnico. Torej šele ob pol štirih zjuLraj se je približala njena ura. Naenkrat je stala sredi kuhinje v do!3i por-hantasti nočni srajci, razpletenih las, bliskajočih se cii, na jeziku je pa iciela neznunsko dos.i nelepih j in nc-čednih besed, in sama ni vedela, katero naj prvo sproži. Odprl je vrata in se znašel pred njo. — Dobro jutro — jc rekel kolikor rr.c^cie sladko in prijazna. Tedaj se je pa otf-rla zatvornica njenega besedncL-^. zaklada: — Jaz ti bjm dala debro jutro, da ga b^š pomnil vse večne čase. Celo nož sem te čakala v strahu in v sclzah in z utripajočim srcem, pa Fiideš in pravih cl'jbro jutro, ti. nesreča v nesreči. O ti. pokekora t:, o ti nesrečen vandrovec, ponočnjak, kvatf.ač, ločila se bom, ločila se bo:n! — Tik poslušaj vendar. .. — Oocco, zdaj naj te pa š? pcslu-^e.m. Zdaj. ob polštirih zjutraj? No, saij bo že pet,, ker gre prelvlro. Zdaj naj te pa še peslu '.um? Ja, še tega se manjka. O saj te poznam. — Pa. sem bil v kompaniji — lučcš reci — pa me niso pustili. .. O. pozi. ;m jaz tid.o tvojo kom.sani j o. Poznam tiste tvoje ničvredne prijatelje. Kar ž njimi bi se bil oženil :n bi r -i - til mene, ubeg-j revo, pri miru. — Toda. draga moja.... — Lcj ga. iej ga. zledja hinavskega! Kar "dragu moja" mi pravi. Od kod pa kar naenkrat ta prijaznost? Celo noč prepije in prekvarta. nazadnje pa pride cb pol šestih zjutraj domov in pravi "draga moja". Ej. ta "draga ntoja" se t: ba še sa-lamensko cpkl.ala, le zapomni si! — Sa»j nisem pil.... — O, seveda nisi pil! Zato. ker nisi pil. pa pa samih režijah diiiš. O. ;sevec/a nisi pil. še pokusil ga nisi, kaj ne? Zato pi imaš tako nabreklo kumaro, ker nisi nič pil. — Saj nisem bil v gcstilni. .. — O. seveda nisi bil. Od šestih zvečer pa- zjutraj do šestih si stal sredi ceste in si komarje lovil, zdaj sredi februarja. Ti sploh nisi bili šc nikdar v oštariji. cdkar si bil star sedem let ter si bil pri birmi prvič in zadnjič >pijan. T: sploh ne greš v ostrarijo, t.i presneta kleštra! Ali imaš nemara od dela zaduj takoj zbiks:»ne hlače, da bi se člo-vek lahko pogledal vanje. Kje pa rekelce na komolcih preguliš? Pri delu. kaj ne? Ob polosmih zju'raj prido domov. pa pravi, da ni bil v oštariji? Za božjo voljo, meni je za znort! — Kvartali smo ... — Žešč — je kriknila. in beseda ji je zastala v grlu. Nekaj časa jc mahula z rokama, dvakrat je šla vodo p:t in šele nato se ji je odprlo. — Žešč. ni dosti manjkalo, da me ni žlak! O. ti nesnega grda. pa te ni sram? Ali ne veš. kak> se. reva, m at ram, da spravim skupaj pur soldcv.fti jih greš pa kakvartat? Ali te ni sram? Ali te res ni n:č sram? Oh. pa kaj! Divorzala se bom. Kar k:-j se bom divorzala. Na. take živine kot si ti pa še nisem videla? Sram te bodi! Prav tja v zadnji konec naj te bo sram! Vsa sem strgana, zgoraj in spadaj, že štirinajst dni nisem nobene neve cunje kjpila. dedec pa ceL noč «pi>a in zapravlja. Stopil je k nji. prijel jo je za vrat m j: za tri sekunde zamas.! u-+a. toliko, da je mogel re_-i: — I. saj sem prišpilal dvanajst dolarjev in trideset cento. Tedaj se je pa zgodil cudaž Obraz ji je razjasnil v neizmerni blaženosti. — Dvanajst dolarjev in trideset centov si prišpilal? To pa. to! Zakaj pa nisi prej povedal? Prej bi mi povedal. pa bi ti ne bila treba' toliko govoriti. Ta denar je pu res prav prišel. Veš kaj. tak brazir si bom kupila. ki se na strani zapenja in ima tako dolge oprte, da v vsakem vremenu štunfe gori drže. Taki so co dvanajst dolarjev, pa sa zeleni, takih jie maram. Pink so po dvanajst in pol. No. boš pa ti bakso cigaret manj pokadil, bom raje pink brazir kupila. Oh. kako si dober! Od samega veselja ne vem, kaj bi'počela. Veš kaj, tri jajca mi skuhaj, saj so menda še v ajsbaksi, in tisti glažek brinovčka mi daj, ki ga šparam še od Božiča, da bom od samega veselju in ljubezni malo k sebi prišla. Poln glažek prinesi, niti kapljice ne smeš pokusiti. Vsa.ka kapljica bi ti lahko škodovala. Preveč si razburjen in truden, ker ^ne že od polštirih ajutraj matraš s svojim govorjenjem. In posodo pomij in malo po kuhinji pospravi, jucz nisem mogla, ker sem te morala toliko časa čakati. « "Q.L AS NARODA" NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 9, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in l. - ; ><--^ --»V—^-{> ><=>()<==>( )<=>()<=><> DANILO GORINŠEK: Živel jo nekcč krojaški mojster. Časi so bili hudi, vojna je divja'a v deželi in ljudi so imeli komaj, da so se enkrat na dan nasitili, kaj šele. da bi milisli na lepa oblačila. Tako je pošteni mojster kmalu u-videl. da se bo treba ^mejit , kolikor se bo pač dalo. In ker je imel za pomočnika sVoja lr^tna dva sina — Jure in Stanko jima je bilo irne in sta cba že bila odrasla, jima je dcial nekega dne: — Ljuba moja! Vojna nas davi, da vr. trije nimamo več jesti. Razdelil bom med voju. kar sta si bila prislužila tekom let. in potem pojdita vsak na svojo stran v bežjem imenu. — Svet je velik, vejske r< povsod in c'ovck sam se lažje prerine, kakor p;;, trije skupaj! Tako je deial cče krojač in tako jc tudi storil. Sinu Juretu je bilo tnko dejanje v;icč, raka j za ljubi denar bi šel tudi v pekel, sevda bi poprej točno po-zvcdoval, če je treba tam kaj delati. Kajti In Jure je bil take vrsto junak, da bi šel — ket že rečeno— za ljubi denar v pekel, 7\ dela pi še v nebesa ne! Mlajšemu bratu Stanku pa je bi1.:; treba dokaj prigovarjanja, da se je odpravil z doma. Hudo mu je bilo po očetu, ker je vedel, da si ne bo privoščil m ti ko:a kruha, samo da ne bi zabredel v dolgove Ket reečno. je e?e krojač razre lil pcštenc in bratski, kar £ta bila prislužila In cb slovesu je vsakemu podaril še po eno — šivanko, da jo besta cenila in sp-Jštovala, kakor re mera spoštovati vsako delo. Fo-s'oviJa. sta ?e sina cd žalostnega očeta in se odpravila. Po poti je razodel Jure Stanku, da pod prvim drevesem v gozdu zakopal ši vt.nko. češ,# da je ne more uporabljati. Da le vojna in v vojni cveti samo kupčija, vrhu tega pa. da ne mara biti več krojač, ko je za časa vojne po mestih vse pclno grofov, baronov in drugih odličnikov, do-čim so navadni ljudje po bojiščih. Stanko ga je svaril in opominjal na očetovo šivanko. ki naj mu pove, da je vsake dslo častno, tudi krojaško. Jure se mu je spočetka smejal .a ko mu je Stanko povedal, da bo tudi zakopal — a ne šivanko lemveč &voj del denarja, da bi o-stal ohranjen očetu, če bi mu kda.i predla slaba, je prisluhnil. Kakor sta govorila, tako sta tudi storila. Pod prvim drevesom v nozdu jc Jure zakopal šivanko, se pel bratu v roko za slovo in — se skril za bližnjim grmovjem. Stanka jc skrbelo, kako bo z očetom, ko je zdaj izplačal cba sina 1 n ostal sam skoro brez pare in brez dela. Smilil se mu je. Da bi mu v sili lahko pomagal, je zakopal svoj de-In2 nedaleč cd Juretove šivanke. U tisnil si je prostor v spomin, da bi lažje našel, če pride kasneje v te kraje, in je odšel. Komaj je bil Stanko usmeril nekaj korakov proti mestu ,že je Jure planil iz grmovja. Oziral se je, ce ga kdo ne opazuje, potem pa je i:ačel grebsti zemljo in kmalu izkopal — Stankov denar. Pri prvem krojaču si je nakupil krasnih novih oblek, obuvalo si je S I V A N K A oskrbel iz najfinejšega usnja in ko je prišel v mesto, ni bil več krojaški pomočnik, temveč grof. Denarju mu je z bratovim deležem ostalo dovolj. Brezskrbno je živel, najel si je krasno stanovanje, stregli so mu služabniki in nikdo si ne bi bil mislil, da grof ni grof. Hodil 'je le v najvišje družbe in govoril z največjim prezirom o ljudeh nc-grefevskega stanu. Stanko pa je hodil z ubogo svojo šivanko po svetu in večkrat ni i-mel, kamor bi položil trudno svojo glavo. A tuintam je našel koga, ki mu je kaj zašil. In tako se je preživljal v takratnih htidih časih. Vojna se je pomikala zmeraj bolj proti krajem, koder je hodil Stanko. Ker ni dobil zaslužka nikjer —. in kako bi ga tudi, ko so ljudje metali vse svoje premoženje v vQj-so — je skleilil, da bo skušal bežati v sosedno ,napadeno državo, ki je bila mala, a je bivalo v njej zelo delavno ljudstvo. Na takem iskanju je Stanko prišel v mesto. Pravili so mu. da divja vojna v najbližji bližini. Ko je tako preu-darjal po cesti, kako bi najpamet -neje ukrenil, da-bi ubežal, je sre čal Jureta, vsega gosposkega in bahatega. Nagovoril ga ie. A on je šel mimo, kot bi ga ne poznal. St-kel je Stanko za njim in ga rotil, če je Jure, ki je vendar njegov brat krojač. Tedaj ga je Jure na-hrulil: - - Kaka drznost! Jaz — krojač! In je odšel ne da bi se ozrl za Stankom. Žalostno je šel Stanko svojo pet. Hodil je in hodil in ko je prišel na bojišče, se je pridružil vojakom. V vrvežu bitke je prebežal fronto. Juretu je dnevno bolj primanjkovale denarja. A njemu ni to nič storilo. Živel je že sam v veri, da je red grof. In Beg ne daj, da bi se ga bil drznil samo pogledati kak resničen krojač. Ko je bil srečal svojega brata, vsega ubogega na cesti, se je potem rogal v družbi, aa je »srečal umobolnega reveža, ki ga je smatral — pomislite samo kaj takega! — za krojača. In vsa družba se je z njim zakrohotala. Zgodilo se je, da so pripeljali par ujetnikov v mesto. Jure in njegova družba so jih obdržali v mestu, češ S AKSER STATE BANK 02 CORTLANDT STREET NEW YORK, N *. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. roslninjmo ofe tat brn Isjemc, t« star« In itantiitn« dtmait tank«. mm ^ N Mali Oglasi imajo velik uspeh Si Prepričajte se! ! da jim bodo za služabnike. In reveži so morali ostati pri njih, ki so jim :pa tako skoparili s hrano, da so pomrli drug za drugim od lakote. Vojna je divjala čim dalje blizu in na sovražni strani zvedeli za kruto smrt svojih tovarišev v mestu. Sklenili so, da bodo obsodili na smrt vso ono odlično gospodo, pri kateri so pomrli njihovi tovariši od lakote. Vedno huje so se valili boji nad mesto. Šklepetali so meščani z zobmi od strahu in marsikdo jo je na tihem* odkuril. Tudi Juretu je po stalo vroče pod nogami, a baš ko je mislil na beg, je zaslišal s ceste hrušč in trušč in streljanje, da šc niko'i tega. Mesto se je vdalo.... Polovili so sovražniki vse one, pri kateri so poginili ujetniki, in med njimi je bil tudi Jure. Prosil je u-smiljenja in rotil sovražnike, a ni pcmagalo. Obsojen je bil z drugimi vred na smrt. , Ko je videl, da mu vse skupaj nič ne pomaga, se je domislil svojega pravega stanu in — žarek u-panja mu je zasvetil. Ni zameta-val tedaj, kar je bil v poslednji čas tako preziral in tajil, samo da bi si rešil glavo. Dokazoval je, da je po nedolžnem obsojen s to odlično družbo, da sploh med njo ne spada, ker je krojač, prav navaden krojaški pomočnik. A vojaki so se mu smejali. Kakšen krojač? A Jure je prosil in moledoval in v srcu mu je bilo žal za vse svoje poče-njanje. Pa so mu rekli, da mu bodo dali čez noč blaga in sukanca, pa naj sešije obleko, če je res krojač. Ko se je pa delal prihodnji dan, je Jure sedel s sklenjeno glavo poleg blaga in sukanca iln o obleki ni bilo ne duha, ne sluha. Ni se bil doma niti toliko naučil, da bi se-šil obleko. Brdkost in kes sta se mu rocilla v duši. Sedel je Jure s sklonjeno glavo in solze so mu stopale v oči. Prišli so ponj vojaki, da ga odvedejo v zasluženo kazen. Nemo je stepal za njimi. Tedaj pa je zaslišal kot v težki omotici: —Jure! Preden se je mogel ozreti, ga je objemal in stiskal k sebi — Stanko. Jure je pokleknil: — Reci, da sem krojač, da nisem, kar sem hotel biti. Prosim. Stanku so silile solze v oči; pristopil je poveljnik. Stanko mu je potrdil, da je res njegov brat krojač. Pomilostili so ga na ječo.... Ob slovesu je prosil Jure za šivanko. Nemo mu jo je dal Stanko. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-SUBELJ. 15. februarja: Forest City, Pa. 1. marca: Milwauke, Wis. 8. marca: Waukegan. III. 22. marca: Chicago, 111. 29. murca: Detroit, Mich. lllllHMIIIIiHIHIHlli;«tllli KDOR SE NIMA SL0VENSK0-AMER1KANSK1 KOLEDAR ZA LETO 19» CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. GLAS NARODA" 21$ W. 18th Street New fork City NEW ARMORY ATHLETIC CLUB INC. v SREDO, 11. FEB. ob «8:15 zvečer 69th Regiment Armory Lexington Ave., 25th & 26th Street R O K O B O R B A . JOE proti MARIN STECHER PLESTINA Čeh Jugoslovan DO KONCA Al BAFFERT protai Pat McGILL Francija Jack SHERRY Hrvat Stan. STASIA K. Poljak Boris DEMETROFF Bolganlja Irska John proti SPELLMANl Boston John proti GRANDOVICH Hrvat Geo. proti ZARYNOFF Rus Vstopnina $1.05, Arena $2.10. - Poleg odra $3.15-- MEŠANA KRI IN TALENT SPOKORNIKOVA TAJNOST Poročevalec dunajske "Neue Freie Presse" Ar tur Steinhardt piše iz Sofije svojemu listu tole: "Velika zanimivost bolgarskega meilla je cerkev Aleksandra Nevske-ga. Visoka stavba se ponosno dviga na največjem, na vse strani odprtem prostoru. Pozlačena streha ogromne kupole se sveti daleč v deželo, obdaja pa ijo mnogo tudi pozlačenih pclkrogel. Stene v cerkvi so vse posekane. c podobami svetnikov -ali pa s prizor: iz svetega pisma. Stebrovje je if marmorja, iz marmorja so tla, svetilniki so pozlačeni, ravno »tako cl'arji in tudi na stenah je vse zlato, kjer ni ravno slik. To katedralo je zgradil kralj Ferdinand, ki je bil sam sicer katoličan, a se je zavedal, da je dežela pravoslavna. Nanj spominja njegova slika, ki je vdelana v njegov prestol. Če ni ravno službe božje, je cerkev popolnoma prazna, — velikanski 'prostor pač ni primeren za tiho pet:cmost. Pctlačeni in poteptani se rajši umikajo v male in tihe božje hrame in kapelice, kjer si iščejo u-tehe. Samo en človek kleči vsak dan, cd jutra pa do poznega večera pred glavnim oltarjem, od katerega cdseva obilica zlata in dragega kamenja. Majhna, cd starosti nekoliko upognjena postava je zavita . v oguljeno, nekdaj črno duhovni-jško haljo. Sivi lasje, ki si jih že le-dotaknile nobene Dandanes se mnogo pečajo z raz-jašnjenjem vprašanja, kako vpliva mešana kri na duševno sposobnost. Mi sicer še ne vemo. odkod to prihaja, da so eni ljudje talentirani, drugi pa ne, in tudi vprašanje mešanja kru. (plemen» še ni rešeno, ker sploh ne vemo, kaj naj imenujemo "čisto" pleme, vendar pa kažejo razni zgledi, da mešanje krvi ni brez vpliva na duševno sposobnost. Mešane krvi je mnogo odličnih'ta 111 leta niso ljudi. Stara mat«, znamenitega j škar3e- podajo v zmešanih pramenih francoskega pripovednika Aleksan 1 na tiInik in na °'°ledeli cbraz. Ozke. dra Dumas-a je bila zamorka. do-!brezbarvne ustnice pa mrmrajo nema na otoku Haiti; zamorska kri1 Prestano molitev za molitvijo in sa- se je pretekala tudi v žilah ruskega pesnika Puškina; njegov stari oče je bil zamorec v službi carja Pe tra Velikega. Edisonov ded je bil Indijanec. Mati obeh pesnikov Henrika t n Tomaža Manna je bila kreolka. Francoska kri je plala po žilah nemških pesnikov Chamisso-.'n Fontan^a. znameniti učenjak Du'bois-Reymond pa je bil potomec francoskih hugenotov. ki so pobegnili iz Francije. Humboldt, Helmholtz in Lortzing so francoske krvi. Veiik vpliv na Nemce je imela tudi slovanska kri. Martin Luther je slovanskega pokoljenja. ravno tak otudi Niezsche, ki je bil zelo podoben maršalu Pilsudskemu. Mati pesni'.ka Schiller j a je bila rojena Kodweis; to ime je šlezko, kjer žive še danes mnogo Kottwitz-ev. tako tudi Niezsche, ki je bil zelo podoben Chopinu. Židovske krvi so pesniki Pavel Heyse, Frank Wedekind in Hugo von Hoffmannsthal; tudi češka pesnika Vrhlicky in Zayer nista brez nje. Italijanska pesrs.ka Ugo Fascolo in Matilda Serao sta grške krvi. Pirandello pa je potomec grškega očeta in siciiijanske matere. Bivši italijanski minister Sonni-no je bil pol Angleža in pol Žida. Znam': skladatelj valčkov Strauss pa ne more zatajiti svoje španske krvi. Znameniti angleški pesniki in pisatelj Oskar Wide, Bernard Shaw in John Galsworthy pa so Ircii, ki se jih je prijelo nekaj angleške kr- MUSSOLINIJEV DVOJNI OBRAZ. "Manchester Guardian" se , bavi v uvodniku z dvoličnostjo Mussolini] a in primerja njegove govore na raznih fašističnih zborovanjih v Italiji in njegove najnovejše govore namenjene v inozemstvu. Pri tem ela-sti citira Mussolinijev novoletni govor ameriški javnosti in njegov filmski govor v angleškem jeziku, namenjena Angliji. Člattkar naghaša. da bi govori, ki jih je namenil Musolini inozemstvu, po svoji miroljubnosti delali čast celo Hendersonu in Briandu. Toda napačno bi bilo misliti, da je to Mussolinijev pravi obraz. Dovolj je razlogov, ki utrjujejo vero, da govori Mussolini iz srca samo na fašističnih zborovanjih, kjer poveličuje vojrio in hvalo lepoto tankov in bajonetov. Mussolini se sicer dobro zaveda, da bi pomenila vsaJca nova vojna propast Italije in se bo vam gotovo izognil vsemu, kar bi moglo Italijo zaplesti v oborožen konfliktt s sosedi. Vprašanje pa je, ali bo mogel Mussolini držati na vajetih ono maso, ki jo sedaj sam navdušuje za vojno. Zgodovina pozna dovolj primerov, cfca je masa v naj-usodneših trenutkih šla preko svojih, poprej še tako oboževanih voditeljev. Bojimo se. da" bo to doživel tudi Mussolini, Če bo še nadalje kazal -dvojni obraz, enega za Italijo, drugega za inozemstvo. Želeli in priporočali bi mu, zaključuje list, da sname krrnko in se -pokaže v pravi luči. mo svd.le in jasne oči se pričajo, da je to bitje še živo. * Nihče še n\ videl tega samotarja s kom gevoriti. Leta in leta je prihajal in odhajal, ne da bi kdo vedel, kakšno skrivnost nesi ta samotar s seboj. Šele pred kratkim so zvedeli, da je b:ld ta nesrečna in potrta človeška poaiava še pred 10 leti ena najmogočnejših in najbolj vplivnih oseb v največji državi sveta — nadš.kof Teofan, vodja duhovnega semenišča v Petrogradu in duhovni svetovalec carske rodbine. Pc;?bno visoko ga je čislala in spoštovala poslednja carica. Nekega dne pa so njegovi prijatelji pripeljali k njemu okornega si- birskega kmeta, ki je bil bolj podoben divjaku kakor človeku in ki so ga v njegovi domovini častili kot čudodelnika zaradi njegOve pobož-nosti in zaradi njegovih "nanarav-nih" moči. To je bil RaspuJiin. Nadškof gk je obzdržal pri sebi in pri svojih vsakdanjih obiskih "na dvoru je pripovedoval tudi carici o svojem gostu in tovarišu. Visoka gospa je hotela seveda to čudo takoj videti in res — že pri prvem obisku je ženska, ki je kar žarela od misticizma in čudodelstva in praznoverja, kaj kmalu zapadla moči Raspu-tinevi in ki se ga do kc-nca življenja ni megla več otresti. Kmalu potem pa, ko si je čudodelnik pridobil naklonjenost 'carske dvojice, je snel pobožno krinko z obraza in se pokazal silnega pohotneža. Nadškof je sveda kmalu zvedel za Rasputi-neve orgije in razuzdanosti in je skušal carici odpreti oči in ji dopovedati. kakšen čuden "svetnik" da je Rasputin v resnici, toda bilo je že prepozno: nihče mu ni hotel več verjdti. Ka pa kljub temu ni nehal rovati proti Rasputinu. so ga v Petrogradu odstavfli in ga premestili v Poltavo. Tu je moral mirno gledati, kako drvi v prepad carska rodbina in cela Rusija vsled nesrečnega Rasputinovega vpliva. Po revoluciji se je pridružil nadškof Tecfan Wranglovi armadi in je žnj*o vred prišel v Carigrad, od tam pa v Sofijo. Tu so mu ponudili stanovanje v palači svetega sinoda, in pa je vse ponudbe odklonil, očitajoč si. da je on bil tisti, ki je Rusijo strmoglavil v nesrečo in zato hoče delati pokoro do konca svojega življenja. Stanuje v skromni podstrešni sobici in on. ki je bil prej vsak dan gost pri carskem obedu, je v? i k drugi ali tretji dan le toliko, da živi. Ponoči pa se vklene v težke verige, da niti v spanju ne pozabi na svoj "zločin". Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-jženih državah. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t start kraj, je potrebno, da je ponten o potnih Ustih, prtljagi in raznih drucih stvareh. Vsled naše dolgo« letne Izkušnje Vam mi zamorema dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brio* parnike. Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, todm preskrbeti si morajo dovoljenje ca povrnitev (Return Permit) iz Wash-infftona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotora-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje edep mesec pred nameravanim odpoto-▼anjem in oni, ki potujejo prek« New Yorka je najbolj?, da v proi-njl označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. I. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Startil ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene In neporočeni otroci izpad 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno prl-pnščenl * to deželo « KtainO bl-#anje . Za vsa pojasnila sr obračajte na poznano in zanesljivo $ AKSER STATE BANK •Z CORTLANDT STREET NEW YORK KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West ?8th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje^ Levstikovi zbrani sipsl ......... 1. zv. Pesmi — Ode In elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolma« (Levstikt ...79 2. zv. Otfroije igre v pe sencah — Različne poezije — Zabavljlce In pušiee — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik) .. .76 Trdo vezano ..........1.— 5. zv. Slika Lev4tika In njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, HiSnl lastnik, Trgovec, Kupčij skl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd................. JI Lov na ženo (roman) ...........80 Marjetica ...................... 30 Materina žrtev .............................50 Moje življenje .................. .75 Mali Lord .................... .80 Miljonar brez denarja ...........75 Malo iivlHnje..................05 Maron, krščanski deček lz Libanona ..................... J55 .Mladih lanikerneiov lastni iivo- topis ........................ J5 Mlinarjev Janez ................ M Musolino ...................... .40 Mrtvi Gosta« .................. .35 Mali Kiatei „...................70 Mesija ......................... il Malenkosti (Ivan Albreoht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti n slovenska mladino ............,25 Misterija. roman ................ 1.— Morski razbojnik.........................50 Možje ...............................................1.25 Na različnih potih .............40 NotarJv nos. humoreska ...S5 Narod, ki Izmira .............. .40 Nada vas. II. del. 9 povesti .... .00 Nova Erotika, trdo vez..........70 Naša leta, trd. vez. ............ .80 broširano ...................(0 Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje ............1........40' Nekaj iz radie zgodovirs.......85 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 Noto iivljenje .................. M Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kraka .25 ! Onkraj pragozda ............... J| Odkritje Ameftke, trdo vezano .. .00 i mehko vezana ...... .50 j Fraprečanove zgodbe .................35 j Pasti ln tanki •••••••••••••• JU■ Pater Kajetan ..................1.— Pingvinski otok .................60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Pravica kladiva .............. .50 Pabirki iz Roia (Albrecht).....25 Pariški zlatar ...................35 Prihajat, uovest ...............60 Poiigalee .......................25 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezaoo.................. 1.— Plat zvona . .................40 Pri stricu .......................60 Prst božji .....................30 Patria, povest iz Irske junaške do-dobe ........................ .30 Po gorah In dolinah.............80 Pol litra vipavca ...............60 Poslednji Mehikanec ...........30 Pravljice H. Maj ar .............30 Pred tria nI, Prešern In drugI svetniki v gramofonu .............25 Prigod be Čebelice Maje, trda ves... 1.— Ptice selivke, trda vez .......... 75 Pred nevihto ...................35 Prva ljubezen ...................................50 Pravljice in pripovedke (Kosutnlk) 1. zvezek .....................40 2. svezek .................. .40 Popotniki .......................60 Poznava Boga...................30 Pirhi .......................... .30 Povodenj .......................30 Praški judek .................. .25 Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič mrri Indijanci ............ .30 Preganjanje Indijanskih mlijonar-jev .......................... .30 Potop, I. zv.....................3.— Potop. II. zv....................3.— - (Oba zvezka skrita j) ..........5.50 Razkrinkani Hausburžani .......50 Roman treh src ............................1.20 Roitfan zadnjega cesar ja - Habs- b ur/, una......................................1.20 Robinzon ...................... .60 Revolucija na Portugalskem .... .30 Rdeča In bela vrtnica, opvest .. .30 Rdeča megla ............................... .70 Rdeča kokarda ..................L25 Slovenski šaijlvec ...............40 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Sneški invalid .............. - - - -35 Solnce ln sence ................. <65 Skrivnost najdenke ......................35 Skozi širno Indijo ..............50 Sanjska knjiga, mala .......... .60 Sfnjska knjiga, največja .............90 Sanjska knjiga, Arabska ............L59 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca 1014-18...............1.25 Sredozimci, trd. ves..............60 ............................ Strahote vojne ................ f Štiri smrti, 4. ..................85 Smrt pred hišo ................ -65 Stanley v Afriki .............. Spomin znanega potovalea .... 1.50 Stritarjeva Antbologija broft. .. JM Sisto Šesto, povest ia Abrucev .. .30 Sin medvedjeca lovca, Potopisni roman ...... ...........................-5§ Študent naj bo, V. zv............35 Sveta Notburea .................35 Spisje. male povesti .............35 Stezosledec ..................... <30 Šopek Samotarke „.............. -35 Sveta noč ......................30 Svetlobe in sence .............. 1*0 Slike (MeiSko* ...................60 Scržant D'avolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ................. Spake, humoreske, trda vea ---- JO HAKES x; ARE V A DELA: Machbet, trdo vez............. .M broširano .................... .70 Othelo ......................... Sen Kresne noči ...............W SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivar Albrecht) Ranjena gruda, ivzlrna povest. 104 str., broširano ....... ..............85 St. 2. (Rado Murntk) Na Bledu, izvirna povest. 181 str., broš... .50 t Št. 3. (Ivan Rozmani Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani „.................. ^ Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesnil, 184 str., broširano..................... JO Št. 5. (Fran Milčlnskl) Gospod . Fridolin Žolna in njegova druiina veselomo»lre črtice I . 72 stra- '' ni, broširano .................................25 Št. G. (Novak) Ljubosumnost .. JO t! Šr. T. Andersonove pripovedke. Za slovensko mla dejanjih, 91 str., broš. ....,.,.^ Jf » NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 9, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. 38 (Nadaljevanje.) Regina si je pokrila obraz z rokama ter zastokala, a ni kaka beseda nI prišla preko njenih ust. — Torej niate izvedeli, da vas je baronica Sibila označila meni kot morilca ter mi tudi sporočila, kakšne ugodnosti hi imeli vsled smn-i ma-joratnega gospodarja, če bi ne bil rojen sin? — Teta me je tcr^j prijavila ko«t morilca? To .je neumnost, to je blaznost! — In le potom zaprisežene izjave vaše sedanje žene sta bili obvarovani, da vas nismo stavili pod obdolžijo umora? — Zaprisežene izjave? — Regina, ali si prisegla? V strašnem molku, ki je nastal nato, je bilo čuti zopet glas Belowa. — Raditga dvigujem proti baronici von Ellern obdolžbo radi krive prisege! — Regina! — To je bil vzklik, sličen smrtnemu strahu. Kot mesečna se 'je dvignila nesrečna ženska ter iztegnila roki proti Ditrihu. — Da, storila sem to radi tebe! — Storila sem to radi tebe! — Izgovorila si krivo prisego! — Obdolžili so te umora! — je zakričala Regina. — Boljše bi bilo, da bi bil aretiran nedolžen kot da si ti postala kriva pred postavo. Kriva prisega ostane kriva prisega! — Ditrih! % Regina je zrla od enega na drugega. Kje je bilo usmiljenje kje možnod: uiti sramoti? V njenih ušesih je šumelo: — Kaznilnica! Videla se je že na klopici za uboge grešnike in čula je sramoto, proglašeno vsemu svetu. Se enkrat je poiskala s svojim zmedenim pogledom moža svo>je ljubezni, ki je stal tukaj kot okamenel ter ni imel nikake besede zanjo. Videla je, kako so misli divjale v njem, kako so se napele žile na njegovem čelu. Njena čast je bila tudi njegova in njena sramota tudi njegova! Sodnik je stopil nekoliko v ozadje, da napravi svojo navzočnost manj občutljivo obema. Izpustil pa ni iz oči ženske ki si je na vse načine prizadevala, da o-hrani mir. Sedaj je skušala prijeti roko Ditriha, a takoj nato je odhitela v stransko sabo. Below je odhitel za njo. Prišel je ravno pravočasno, da jo je prijel za roko, ki je držala nabasan revolver! eRgina si je namreč preskrbela izza umora Viljema ta revolver, da ga ima v slučaju potrebe vedno pri roki. Pričela se je bor3:i obupno, a proti moči moža je bila povsem brez moči. Ditrih je videl, še, kako je Below iztrgal iz njene roke revolver in strel je šel v strop. Objel je svojo ženo ter jo odvedel v njeno sobo. Konečno je pričel razmišljati. Ko je stopil Ditrih čez prag, mu je rekel Below: — Prisiljen sem takoj aretirati vašo ženo! — Storite, kar je vaša dolžnost! — Ah mi hočete tirati na razpolago voz, da se prepreči neljubo pozornost? — Kot ukazujete. — Vašega spremstva ne želim pač pa vašega zaupnega služabnika Antona. Sporočite svoji ženi, da je aretirana in da naj vzame s seboj le najbolj potrebne stvari. Recite tudi obtoženi, naj opusti vsako upanje na beg, kajti drugače bom prisiljen poslužiti se policijske pomoči. Vašo besedo, gospod baron, da ne bod.e na noben n-ačin podpirali poskusa za beg. Čakal bom v sosednji sobi nadaljnih ra-zvojev. — Dajem svojo besedo! — V pol ure mora biti vez pripravljen. Ditrih je poklical Antona ter gospodično Haller. Dal jima je par kratkih pojasnil ter rekel, naj preskrbita vse potrebno. Nato se je vrnil k Regini, ki je bila brez solza ter štrlela nepremično predse. Potem ko se ji ni posrečil samomor, je postala brezbrižna za vse. Groza pred bodočim ji je ohromila vso voljo. Pustila se je preobleči, zaviti v plašč in njen mož jo je povadel po stopnicah. Zakričala je le enkrat in to kričanje je zadelo njenega moža naravnost v srce. Počasi se je vrnil v svojo sobo ter hodil nemirno gorindol, dokler se ni njegova roka dotaknila gumba. — Prosim baronico Ellern, gospoda Krausnecka in barona Ellern, naj pridejo k meni — je ukazal služabniku, ki je vstopil. Trajalo je le malo časa in drug za drugim so vstopili. Sibila je bila zadnja. Vsi so bili presenečeni radi slovesnega sporočila ter so se čudili najti Ditriha samega. Domnevali so, da je določen voz ea sodnika, o kojega navzočnosti so izvedeli šele sodaij. Ditrih ni prosil nikogar naj sede. SLal je za svojo pisalno mizo ter ni odgovarjal na nobeno vprašanje. Šele, ko so bili zbrani vsi, je rekel, brez uvodnih besed. — Moia uboga, ljubljena žena je Ibila ravnokar obtožena krive prisege od sodnika Belcwa ter aretirana. — Pred postavo je zakrivila težak zločin, a v mojih očeh je edina kriva tega zločina ženska, ki stoji sedaj pred menoj, namreč — teta Sibila! N V tišini, ki je vladala med navzočimi, je bilo slišati le tiktakanje ure na mizi. Nato pa je nadaljeval glas bbtažitelja: — Ti si se drznila obtožiti mene zločina. Ti si tudi osumila Regino, da je imeta tekem svoje poroke, kaznjivo razmerje z menoj. S svojo izpovedjo si naravnost prisilila sodnika, da je zaprisegel Regino, ki je le radi mene in raditega, da me oprosti sramdtnih posledic tega suma, po krivem prisegla. Veš, kdo je morilec? — Gozdar Willert je izpovedal malo pred svojo smrtjo, da je ustrelil tvojega sina, ker je hotel vzeti, proti volji očeta, domovino Eckhardtu. Tvoj sin je bil ljubček njegove žene. Otrok >je njegov, kajti prišel je na sveč komaj sedem mesecev po poroki. — To ni res! — je zakričala Sibila. — Willert je izpovedal pod prisego in njegova žena je vse priznala. Ker je Viljem skvaril njegovo življenje, je postal morilec v ljubosumni strasti. Ker pa si ti, kot prava malti svojega sina, nosila še naprej Sovra-šsvo nad menoj in Regino, si nama spridila tudi življenje! — Regina ni nikdar ljubila Viljema! Zakaj pa ga je vzela? — Da reši mene pogibelji — se je obtožil Krausneck. — Jaz sem napačno igral, a potreboval sem denarja, da plačam svoje dolgove. Tedaj pa se je moj otrok žrtvoval zame. Sprejela je roko bogatega moža, ki se je potezal zanjo. Le s tem sem bil rešen pogibelji! —T ako je bilo! — je zastokala Sibila. — Bila je krivica, katero je storila, — 'je nadaljeval Ditrih, — krivica, katero sem dopustil jaz. Storila pa je to iz dtroške ljubezni, ker je hotela rešiti svojega očeta. Kdo jo bo raditega obsojal? Iz slabših vzrokov se prodajajo moški in ženske našega stanu vsak dan, ne da bi jih dolžili laži. V izjavi Willerta se 'je glasilo, da sem bil jaz navzoč v morilni noči. On je čakal na Viljema ter omenil to povsem nedolžno. Slepi Ellern je prltipal do Ditriha, ga prijel za roko ter rekel tola-zilno: — Zame ostane Regina ista. Ona je ženska ter sledi diktatom svojega srca ter ni vedela, kaj je storila! uis. Cherbourg, Hamburg fZ&. februarja: Aquitania, Cherbourg lie de France, Havre 7. marca: ilaureiania, Cherbourg Minnekahda, .Boulogne sur Mer 10. marca: Vulf-ania, Trst 11. marca: Rocluimbeau, Havre 12. marca: New York, Cherbourg, Bremen Stuttgart. Cherbourg. Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen 14. marca: Ci>nte Grande, Nnpoli, Genova Volendam, Boulogne sur Aler, Hotter-dam 18. marca: Albert- Ballin, Cherbourg, Hamburg 19. marca: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: Aquitania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli. Genova 24. marca: Lafayette, Havre Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 25. marca: President Harding, Cherbourg, Hamburg 26. marca: Dresden. Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia, Trst He de France, Havre 28. marca: Cleveland, Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 29. marca: — Baltic, Liverpool 30. marca: Europa, Cherbourg, Bremen 31. marca: Berengaria, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 20. febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) Ile dc France 28. febr.; 27. marca (1 P. M.) (4.30 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega. agenta ali g FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na ka. terem živimo, po. veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 inčev Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele ln vodovje, morske PfPflnOStl toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojala in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je fiz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki '11S& Se npora^a za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" " kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko ka- zalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. glob KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je-vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA $1. 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street H?w Yqrk, N. Y,