LfTO XXXIV / ŠTEVILKA 5, MAJ 2002 / POŠTNINA PLAČANA* PRI POŠTI 2380 SLOVENJ GRADEC / CENA 330 TOLARJEV GOZDNO ! , f GOSPODARSTVO • ! Tmmm, suovenj gradeč ; , : BTr.-/ .« SOZDOV 2002 ARSTVO SKOZI ČAS BMBHII GOZDARSTVO tl •AtAtA teden gozdov 2002 - fAfAfA GOZDARSTVO SKOZI ČAS GORAZD MUNŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Gozdarji že več kot 20 let pripravljajo najrazličnejše aktivnosti s področja stikov z javnostjo zadnji teden v maju. Letošnji Teden gozdov smo gozdarji ZGS organizirali od 25. maja do 1. junija. Letošnje izročilo oz. poslanstvo Tedna gozdov je »Gozdarstvo skozi čas«. V času Tedna gozdov so potekale po območnih enotah ZGS najrazličnejše prireditve v obliki srečanj z javnostjo, predvsem pa šolsko mladino. Gozdarji se podajamo z naravoslovno obarvano željnega znanja polnimi šolarji po gozdnih učnih poteh, katerih je v Sloveniji že čez 60. V Koroški regiji so 4 popolno opremljene (Navrški vrh, Stari grad v Radljah, Pistrov grad v Vuzenici, Zelena pot Teber v Črni) in delno opremljena gozdna učna pot Grad v Dravogradu. Obiskane so tudi druge gozdne poti, kjer za osnovnošolce pripravljamo naravoslovne ure in naravoslovne dneve. Osrednja dogajanja ZGS ob Tednu gozdov so se pričela že sredi maja v Dolah pri Litiji. Tekst k slikam: 1. Udeleženci delavnice o gozdnem medenju in drevesni mani na pobočjih Košenjaka 2. Mladi čebelar raziskuje prisotnost kaparjev na sveže odrezani smrekovi veji 3. Pavle Zdešar seznanja koroške čebelarje z različnimi ušmi na listih velikega jesena 4. Športno sproščanje med kvizom pri Grmovškovem domu 5. Na poti pod pohorskimi smrekami in bukvami 6. Mladi tekmovalci so iz gozda prišli na pohorsko planjo 7. »Lahko tebi, ki ne rešuješ vprašanja na točki 31« 8. »Le komu pozirajo koroške učiteljice sredi pohorskih gozdov?« 9. »Uf, kako težko je vprašanje pod razvejano bukvijo!« 10., 11., 12. Udeležence KVIZ-a 2002 so pozdravile in za njih pripravile lep kulturni program učenke osnovne šole Mislinja Gozdarji domače KE so v sodelovanju sodelavcev iz drugih OE in Turističnega društva Dole pri Litiji pripravili v duhu mota: Gozdarstvo skozi čas! - številne prireditve (likovni in fotografski natečaj, odprtje Oglarske poti, ustanovitev društva oglarjev). Zaključna prireditev je bila 1. junija v Dolah pri Litiji, kjer so se predstavili tudi študijski krožek »Šintli« iz radeljskega konca, zapeli pa so tudi pevci in pevke gozdarskega pevskega zbora »Stezice«. Z gozdarji se je tudi srečal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But. V času Tedna gozdov je živahno tudi na Koroškem. Gozdarji poskušamo približati gozd in delo v gozdu širši javnosti čez vse leto, še posebno pa v času Tedna gozdov. Tudi v Tednu gozdov revirni gozdarji vodijo mlade nadebudneže po gozdnih učnih in drugih gozdnih poteh. Pripravljajo naravoslovne ure in naravoslovne dneve. Poleg te oblike stikov z javnostmi - predvsem pa šolsko mladino, gozdarji sodelujemo in organiziramo najrazličnejše oblike izobraževanj za šjršo javnost. 25. maja je Čebelarska zveza Koroške ob pomoči gozdarjev območne enote Slovenj Gradec pripravila izobraževalni dan za čebelarje na terenu. Več kot 30 udeležencem je strokovne skrivnosti o čebelji paši in gozdnem medenju podajal v gozdovih od Zgornjega Viča do planinskega doma na Košenjaku republiški strokovnjak za gozdno medenje Pavle Zdešar. Gozd in čebele sta neraz-družljiva. Letno naj bi po ocenah strokovnjakov drevesne uši in kaparji predelali na gozdnem drevju v Sloveniji 400.000 t gozdne mane, lani pa je bilo odkupljenega 2.000 t slovenskega medu. Kako nastanejo šintli, so spoznali učenci na Lešah. 1. junija je obiskal člane gorske straže Koroške prof. Dušan Mlinšek, ki je imel predavanje o varstvu narave, še posebno pa gorskega gozda v planinski koči na Grohartu. To predavanje je sovpadlo z dogajanji ob Tednu gozdov. Osrednja prireditev koroškega tedna gozdov pa je bil regijski kviz o spoznavanju gozda in dela v njem za četrtošolce vseh osnovnih šol Koroške regije. Letos smo to prireditev pripravili gozdarji na Pohorju. Pri Grmovškovem domu se je zbralo 29. maja 2002 sedemnajst tričlanskih ekip četrtošolcev. Svoje znanje so preizkusili v tekmovalnem duhu v gozdovih Pungarta in Črnega vrha. Tekmovanje je imelo predvsem spoznavni namen - spoznati bolje pohorske gozdove, koroške gozdarje in ostale šolske sotrpine. Na 16-ih točkah v gozdu so morale preizkusiti ekipe svoje znanje v reševanju zelenega testa. Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja so sodelovali gozdarji vseh krajevnih enot našega gozdnogospodarskega območja, osnovnošolci in učitelji osnovne šole Mislinja, ki so poskrbeli za pester kulturni in športni obtekmovalni program. Vse ekipe so bile zelo požrtvovalne, kar nekaj med njimi si je delilo najboljše uvrstitve. Prvo mesto so dosegli šolarji iz osnovne šole Vuzenica, drugo mesto sta si delili ekjpi naslednjih osnovnih šo| - Šentjanž pri Dravogradu, Šmartno pri Slovenj Gradcu; četrto mesto je pripadalo osnovnošolcem osnovnih šol iz Radelj, Remšnika in Mute. Zahvalil bi se rad tudi sponzorjem, kateri so na svoj način pripomogli k prijetni izvedbi tega srečanja in sicer občini Mislinja, tovarni Union, najemniku Grmovškovega doma Gregorju Petru in vsem ostalim sodelavcem. Letos se je zaključil že peti regijski kviz o spoznavanju gozda. Naslednje leto bo regijski kviz v Črni na Koroškem. ▲ DELAVKE SEKTORJEV GOZDNEGA GOSPODARSTVA MED GOZDARJI V RADEUSKIH GOZDOVIH IDA ROBNIK Zaposleni v družbi Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec opravljamo različna dela, ki so vsa povezana z gozdarsko dejavnostjo. Nekateri so pri tem pogosto ali vsak dan prisotni v gozdu, nekateri občasno, drugi pa skoraj nikoli. In ti zadnji smo v glavnem delavke, zaposlene v sektorjih v podporo uprave, ki se na nek način dnevno ukvarjamo z gozdom, redko pa imamo možnost, razen seveda v prostem času, da bi videle, kaj vse delajo gozdarji direktno na terenu. To pa so nam želeli predstaviti radeljski gozdarji iz Gozdnega gospodarstva in Zavoda za gozdove Slovenije KE Radlje. V petek, 24. maja so nas prisrčno sprejeli v poslovnih prostorih Zavoda za gozdove v Radljah, kjer smo se seznanile s protokolom tega dne. Najprej smo si skupaj ogledali spravilo hlodov do kamionske ceste z gozdarsko žičnico, nato pa nas je vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Radlje Jerneja Coderl popeljala skozi park marenberške graščine. Tu nam je predstavla drevesne in grmovne vrste, ki so jih gozdarji k nam prinesli iz drugih geografskih območij sveta. Posebej zanimivo je drevo kitajska suli-čevka, ki so ga sem prinesli v začetku 20 stoletja iz Kitajske. Drevo je pomrznilo in iz panja so zrasla štiri debla. Tu je tudi izhodiščna točka gozdne učne poti, ki je bila v protokolu za ta dan. Najprej smo se povzpeli na Kalvarijo, na grič nad parkom. Ob pohodni stezi so razvrščeni kamniti kipi svetnikov križevega pota v naravni velikosti. Jerneja Coderl je v brošuro o radeljski gozdni učni poti o tem zapisala: "...Skulpture so delo baročnega kiparja Janeza Jakoba Schoya iz leta 1724. Kipi so kakor zrasli z okoljem, v katerem stojijo in brez besed, nemo, a vendar zgovorno govorijo o preteklosti. Na vrhu griča, na najvišji točki Kalvarije, je krožni prostor, ki je obzidan s kamenjem. Tu stoji velik lesen križ z Jezusom, na Skupinski posnetek za spomin je nastal na vrhu učne poti. Foto Janez Skarlovnik straneh pa sta žalujoča Marija in sv. Janez Evangelist. Kalvarija je nekdaj sodila v sklop radeljskega samostana. ..." S Kalvarije smo se podali skozi park in čez cesto, ki vodi na radeljski mejni prehod, na 3 km dolgo učno pot. S kratkimi postanki na točkah, opremljenih z označbami značilnosti in opisnimi tablami, smo prišli na vrh v dobri uri. Tu so nas pozdravili gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Slovenj Gradec in nas presenetili z okusno friko, črno kavo in dobrotami, ki so jih pripravili na odprtem ognju. Tudi pot nazaj ni delala nobenemu izmed udeležencev posebnih preglavic. Popeljala nas je mimo značilnih drevesnih vrst, skozi "hudo luknjo", mimo bistre vode, ki nas je odžejala in mimo pred kratkim zasajenega gozdnega roba, kjer so gozdarji skrbno nasadili in zaščitili drevesne vrste, ki so za to območje prilagojene. V dolini smo pospravili prijetne vtise tistega nenavadnega delovnega dne in se podali vsak v svoj vsakdan. Hvala radeljskim gozdarjem za prijeten dan. A Razgledna točka na vrhu učne poti Radeljski gozdarji so nas pogostili s friko in črno kavo, kar je bila običjna jed naših nekdanjih "holcarjev", potem pa so nas presenetili še z obilnim obrokom pečenja na žaru. ◄ Spravilo lesa z gozdarsko žičnico. D REV E S N I R| ||XE\# H|ŠNO DREVO PRI SPODNJEM DU IvC V NAVRSNIKU V ZAVRSAH GORAZD MLINŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva, fit Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Bukev (Fagus silvatica) je mati slovenskih gozdov. Razen na Koroškem, v predelih Zgornje Savinjske doline in v alpskih predelih Gorenjske, je bukev glavna drevesna vrsta širom po Sloveniji. Srečamo jo tako v nižini kot tudi v visokogorskih gozdovih. V preteklosti so bili bukovi gozdovi močno izsekani, saj so bukov les potrebovali za oglje (za topljenje rude). Bukev (Fagus silvatica) raste v srednji, zahodni in deloma v južni Evropi. Je listopadno drevo, katero raste strnjeno v sestoju od 40m do 48 m v višino, v debelino pa tudi čez 1 m. Skorja je pepelnato siva in gladka. Bukov koreninski sistem je zelo razvejan, srednje globok ali plitev -odvisno od globine tal. Listi so svetleče zeleni. Bukev je enodomna, enospolna drevesna vrsta in srednjezahtevna vrsta glede na svetlobo. Moški cvetovi so zbrani v viseča socvetja, ženski cvetovi pa so združeni v parih pod kupolasto oblikovanimi listi. Bukev cveti v aprilu in maju, odvisno od nadmorske višine. Bukov plod je žir. Razmnožuje se iz semena in vegetativno (iz poleglih vej in mladih stebel). V montanskem in sub-alpskem pasu je tudi graditeljica Hišno drevo - bukev pri Spodnjem Navršniku Navršnikov sin Marko Kotnik in revirni gozdar Primož v Završah Foto Gorazd Mlinšek Areh sta izmerila obseg Navršnikove bukve. čistih bukovih sestojev. Redkokje imajo za hišno drevo bukev. Kdor se bo podal k Spodnjemu Navršniku v Zavr-šah, bo že od daleč zagledal visoko košato drevo, ki raste za leseno uto v neposredni bližini Navršnikove domačije. Lastnik gozdnega posestva Miha Kot- nik, še posebno pa njegov sin, ki je prevzel vajeti pri gospodarjenju na kmetiji, sta ponosna na okoli 100 let staro bukev. Njihova bukev olista štirinajst dni prej kot bukve v bližnjem gozdu. Čeprav raste na samem, ima višino čez 30 m, v aprilu letos izmerjen obseg pa 3,40 metrov ali 108 cm premera. Navršniko-va bukev je še zelo vitalna. V neposredni bližini hleva ji je delala družbo lepa lipa, katero pa je močno poškodovala strela, tako so morali lipo posekati. Naj bo hišno bukovo drevo še dolgo v ponos domačim pri Spodnjem Navršniku! A ZASNOVA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ NA OBMOČJU POHORJA MARLENA HUMEK, FORUM ZA POHORJE KAJ JE CIVILNA DRUŽBA? Civilna družba, ki jo sestavljajo občanke in občani, posamezniki in skupnosti, ki se organizirajo in povezujejo v najrazličnejše oblike delovanja, postaja vse bolj pomembna gonilna sila in moč civilne družbe, ki odigrava vse bolj pomembno vlogo v vsakdanjem življenju. Predstavnice in predstavniki civilne družbe smo vsi. S svojimi idejami, znanji, potrebami, željami in dobro voljo si moramo priboriti da bomo obveščeni in ozaveščeni imeli vpliv na ustvarjanje pogojev za vsakdanje kvalitetno življenje, da bo kvalitetna tudi bodočnost in da bomo zanamcem za puščali bogato dediščino. To nam pripada. Predstavljam vam mariborski Forum za Pohorje in njegove poglede in razmišljanja. Predlagam, da se povežemo vsi, ne le župani 16 občin, ki so se že povezali. Njihova povezava je začetek delovanja za dobro Pohorja. Povežimo se vsi - tisti, ki na Pohorju živite in delate, tisti, ki ga obiskujemo - vsi, ki Pohorje spoštujemo, cenimo in ga imamo radi. Oglasite se še vi. fOrum za POHORJE 1. OSNOVNI NAMENI IN CIUI FORUMA ZA POHORJE Razglasitev Regijskega parka Pohorje je izhodišče za uveljavitev in uresničevanje načel sonaravnega in trajnostnega razvoja na tem območju. Načrtovanje razvoja različnih dejavnosti na območju Pohorja izhaja iz naravnih danosti in nosilnosti okolja ter iz obvezujočega okvira Regijskega parka Pohorje. Sonaravni, trajnostni razvoj na območju Pohorja je v nacionalnem interesu, zato se v načrtovanje razvoja ob lokalnih skupnostih aktivno vključujejo tudi odgovorna ministrstva in civilna družba. Za financiranje razvoja infrastrukture se na osnovi projektov lokalnih skupnosti in države v večji meri pritegnejo sredstva iz razvojnih skladov Evropske zveze. 2. ZNAČILNOSTI OBMOČJA IN ZATEČENO STANJE Pohorje je največje centralnoalpsko hribovje v severovzhodni Sloveniji. Njegov razvodni hrbet med Dravogradom in Mariborom je dolg kar 68 km. Zgrajeno je pretežno iz metamorfnih kamenin, ki od vseh strani obdajajo tonalit-no jedro. Spričo tega je Pohorje z delom Kozjaka geološko najstarejši del Slovenije in posebna naravnogeografska regija, pokrita z obsežnimi gozdovi in zelo vodnata. Pohorje je zadnje veliko zaključeno naravno območje v severovzhodni Sloveniji, edinstven in razmeroma neokrnjen sestav biotopov, za katerega je predvideno zavarovanje v obliki regijskega naravnega parka. Pohorski svet je v glavnem neposeljen ali redko poseljen, slednje predvsem na južnih pobočjih. Strnjenih naselbin ni dosti, večje so Lovrenc na Pohorju, Ribnica na Pohorju, Zreče in Oplotnica. Območje sodi med demografsko ogrožena območja. Osrednje dejavnosti človeka oz. družbe v tem prostoru so: gozdarstvo, kmetijstvo, izkoriščanje mineralnih surovin, varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine, turizem in rekreacija. Območje doživlja klimatske spremembe v manj belih zimah in manjši količini ter spremenjenem režimu padavin. Padavine so povprečno v časovno krajših vendar bolj intenzivnih obdobjih, kar ima za posledico hudourniško delovanje voda in večjo pogostnost plazenja tal. Kljub razmeroma odmaknjenem, zaključenem področju tudi na Pohorju sledimo posledice onesnaženja in uničenja okolja. Najbolj izrazite negativne posledice človekovih aktivnosti na Pohorju so: • imisijsko onesnaževanje z zrakom; • onesnaženja zaradi divjih odlagališč odpadkov; • onesnaževanje s komunalnimi odpadnimi vodami; • onesnaževanje s hrupom; • svetlobno onesnaževanje; • vznemirjanje naravnega okolja; • fizičnega uničenje naravnega okolja. Posledice onesnaževanja, ki se širi preko zraka se kaže kot osutost iglastega drevja. Preiskave na divjadi pa so nakazale na verjetnost povečane vsebnosti nekaterih težkih kovin. Divja odlagališča so točkasto posejana po vsem območju Pohorja, zlasti po dolinicah potokov, kjer predstavljajo nevarnost onesnaženja vodnih povirij in vodotokov. Prav tako ni povsod urejeno ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami, ki nastajajo v zaselkih in turističnih objektih razpršenih na vsem območju Pohorja. Turistično rekreativne dejavnosti na območju Pohorja so vir onesnaževanja okolja s hrupom in svetlobnega onesnaževanja zlasti zaradi umetnega zasneževanja v zimskem času. Naravno okolje je zaradi nedorečenega režima varovanja občutljivih območij ogroženo zaradi vznemirjanja tako v zimskem (motorne sani, smučarji), kot tudi v poletnem času (vožnja z motorji, terenskimi vozili, nabiranje gozdnih sadežev in podobno). Fizično uničenje naravnega okolja je pogosto posledica nelegalnega izkoriščanja mineralnih surovin. Fizično uničenje okolja je tudi posledica porušenih vodnih zbiralnikov, prog za spust gorskih kolesarjev, širitev smučarskih prog. Zbiranje vode za potrebe zasneževanja pa lahko v spremenjenih klimatskih razmerah (suši) poruši ravnotežje v površinskih vodotokih Pohorja. 3. IZHAJAMO IZ: • strokovnih ugotovitev o naravnih danostih na območju Pohorja in potreb po njegovem zavarovanju kot regijskem naravnem parku; • podpisa sporazuma o pripravi strokovnih podlag za ustanovitev Regijskega parka Pohorje med 16 štajerskimi in koroškimi občinami, kot pomemben korak k ustanovitvi regijskega parka; • načelne podpore zlasti turističnih dejavnikov k oblikovanju sonaravnega in trajnostnega razvoja območja in predloga končne verzije projekta »Maribor turistično mesto«, ki za Pohorje predvideva status in programom zavarovanega območja ter resolucije o strateških ciljih razvoja turizma v Sloveniji; • ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot prednostnega cilja Nacionalnega programa varstva okolja ter ratificiranih mednarodnih konvencij (Konvencija o biotski raznovrstnosti, Bernska konvencija, Bonnska konvencija). Študija možnosti: Načrtovanje razvoja različnih dejavnosti na območju Pohorja mora izhajati iz naravnih danosti in nosilnosti okolja ter iz obvezujočega okvira Regijskega parka Pohorje. Ob tem pa je zaradi dolgotrajnosti postopka oblikovanja zavarovalnega akta takoj potrebno opredeliti razvoj dejavnosti v območjih treh hierarhičnih stopenj varstva. Tako opredeljena območja različnih stopenj varstva morajo biti osnovna podla- v?.«t ga za usmerjanje trajnostnega prostorskega razvoja na Pohorju. Možnosti sonaravnega razvoja posameznih dejavnosti je potrebno opredeliti s kompleksno »študijo možnosti« (feasibility study), ki jo naj pripravi neodvisna strokovno usposobljena skupina strokovnjakov (ali ustanova). Ta bo na osnovi strokovnih meril, ob upoštevanju naravnih danosti, nosilnosti okolja in v vidu klimatskih sprememb ter potreb zainteresiranih nosilcev posameznih dejavnosti opredelila smeri nadaljnjega razvoja v okviru Regijskega parka Pohorje. Financiranje študije je potrebno zagotoviti iz republiških ali mednarodnih virov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti: • aktivnostim, ki temeljijo na posegih v prostor; • aktivnostim, ki bi lahko prišle v nasprotje z načeli in normami varovanja narave v regijskem parku; • aktivnostim, ki bi lahko prekomerno obremenile okolje; • aktivnostim, ki predstavljajo tveganje za naravne vire. Preprečevanje prekomernega obremenjevanja in onesnaževanja okolja zunaj zaščitenega območja: Trajnostni razvoj na posameznih zaključenih območjih na Pohorju naj temelji tudi na ugotovljeni nosilni zmogljivosti okolja oziroma prostora. Vse gospodarske in druge dejavnosti družbe v tem prostoru morajo upoštevati in uresničiti omiiitvene ukrepe, katerih namen je zmanjšanje posledic teh dejavnosti na dovoljeno oziroma sprejemljivo raven. Razpršeno koncentriran prostorski razvoj: Razvoj novih oz. širitev obstoječih človekovih dejavnosti na Pohorju naj bo usmerjen na nekaj skrbno izbranih in medsebojno ustrezno oddaljenih lokacij. Na vsaki od teh lokacij naj koncentracija dejavnosti ne preseže nosilne zmogljivosti okolja. 4. MOŽNOSTI IN NOSILCI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA NA ZAVAROVANEM OBMOČJU POHORJA Uresničevanje trajnostnega razvoja: mora upoštevati tako številne možnosti za izrabo naravnih danosti, kot tudi nosilce trajnostnega razvoja na zavarovanem območju. V preteklosti je bilo Pohorje s svojimi naravnimi bogastvi predvsem vir lesa (sekanje in trgovina z lesom, splavarjenje), osnova za kmetovanje, lov, nabiralništvo in raznolike vrste obrti (predelava lesa, oglarjenje, steklarstvo), za izrabo vodne energije (mlini, male hidroelektrarne) in pridobivanje mineralnih surovin. Ob teh tradicionalnih gospodarskih možnosti pa bo Pohorje s svojo ohranjeno in varovano naravo in kulturno dediščino še nadalje omogočalo tudi razvoj turizma, gostinstva, športa in rekreacije, izobraževanja in raziskovanja. Uspešnost posameznih dejavnosti je odvisna zlasti od dejavnosti njihovih nosilcev. usposabljanja kmetijskih zemljišč, CRPOV, gojenje zdrave hrane; • druge gospodarske organizacije: te so nosilci drugih sestavin gospodarskega življenja (turizem, organizirano izvajanje športne rekreacije, izkoriščanje mineralnih surovin). Nekatere od teh gospodarskih organizacij izvajajo svoje dejavnosti na podlagi lastnih razvojnih pianov: letni in zimski turizem, izletniški, obvodni, zdraviliški, lovski, raziskovalni in druge oblike, z namenom in funkcijo regijskega parka usklajenih oblik »mehkega« turizma. • organizirana civilna družba (lovci, taborniki, skavti, turistična društva, planinska in športna društva, okoljevarstveniki, ornitologi). Izvajajo svoje interesne dejavnosti, katerih namen je lahko izobraževalni, športno rekreacijski, naravovarstveni, gospodarski in podobno. Nosilci trajnostnega razvoja so: • lokalno prebivalstvo in njihove lokalne skupnosti: skupaj z nekaterimi državnimi organi uravnavajo zlasti socialne vidike trajnostnega razvoja (vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo, kultura in druge oblike javne družbene infrastrukture, prometna, komunalna in druga gospodarska javna infrastruktura). Uravnavanje je formalizirano v razvojnih in prostorskih aktih lokalnih skupnosti (razvojni programi, prostorski plani, programi celostnega razvoja podeželja in obnove vasi - CRPOV); • država s svojimi organi in institucijami: postavlja splošne okvire za trajnostni razvoj, in sicer z zakonskimi in drugi normativnimi akti. Tak akt je na primer akt o zavarovanju regijskega naravnega parka, s proračunskimi sredstvi za uresničevanje razvojnih programov ipd.; • kmečka gospodarstva in gozdarske ter kmetijske organizacije: so nosilci trajnostnega gospodarskega razvoja v segmentih gozdarstva in kmetijstva, v določeni meri tudi kmečkega turizma in gostinstva, domačih obrti ipd.. Gozdarske in kmetijske organizacije izvajajo svoje dejavnosti na podlagi lastnih programov, planov in projektov, kot so območni gozdnogospodarski načrti, načrti vzdrževanja planj, plani 5. FINANCIRANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Glede na izkušnje z neuravnoteženim dotokom zasebnega kapitala, ki ni nujno usmerjen v trajnostni in sonaravni razvoj območja, je potrebno jasno ločevati med javnimi in zasebnimi viri financiranja ter upoštevati izvor kapitala (nacionalni, strukturni skladi, tuji, zasebni kapital). Javna finančna sredstva občin, države, Evropske zveze in neprofitnih organizacij naj bodo namenjena za financiranje in investiranje v dejavnosti, projekte, programe, infrastrukturne objekte, ki imajo javni značaj. Delež financiranja trajnostnega razvoja na območju Pohorja iz strukturnih skladov Evropske unije se mora povečati, za kar je potrebno pripraviti ustrezne projekte. Investicije iz tega vira naj bodo prvenstveno usmerjene v razvoj javne družbene in gospodarske infrastrukture, v varovanje okolja in narave. Poglavitni nosilci trajnostnega razvoja na območju Pohorja morajo -ne glede na vire financiranja tega razvoja - ostati lokalne skupnosti. ,Qi POI HOME IZOBRAŽEVANJE - VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO JANEZ ŠVAB, inž.gozdarstva,