o etnografiji in folklori zapadnih Slovencev
Milko Matičetov
Zapadno slovensko ozemlje (krepko črtkano).
1. Slovenako-rcmanska jeziko.vna meja — La limite linguistique sloveno-romane.
2. Državne meje imS—1941 — Les frontieres politiques entre 1918—1941.
10 Milko Matičetov
Slovenci, o katerih tu razpravljamo, živijo na obsežnem ozemlju, ki je
bilo v raznih dobah razkosano tako, da enotnega imena nima. Za Valvasorja
je n. pr. do same etnične meje na jugozapadu — do Štivana — segala
»Kranjska«. Na starih zemljevidih se »Furlanija« zajeda v osrčje Vipavske
doline. In tako dalje. Izraz »Primorje« z raznimi izpeljankami se naslanja
na avstrijski »Kiistenland« ter bi laliko dovedel do zmed: iz tedanjega Pri-
morja so bili namreč izključeni bistriški okraj, del gornjega Krasa, Pivka,
nekaj Vipavske, Idrija, Beneška Slovenija in Kanalska dolina. Oblika »Ju-
lijska krajina«, ki se je uveljavila med dvema vojnama po uradnem »Ve-
nezia Giulia«, je težko sprejemljiva poleg drugih razlogov zato, ker ne
obsega Beneške Slovenije in Kanalske doline. Da bi ne bilo nejasnosti,
imenujem vse Slovence zapaduo od bivše jugoslovansko-italijanske meje
s skupnim imenom zapadni Slovenci.*
Po prvi svetovni vojni je bilo etnografiSko preučevanje med zapad-
nimi Slovenci praktično onemogočeno zaradi političnega in kulturnega za-
tiranja slovenskega prebivalstva v Italiji. Etnografi iz bivše Jugoslavije
niso mogli navezati neposrednih stikov (predpogoj za vsako resno delo na
tem področju) s pokrajino in ljudstvom, ki je bilo za državno mejo. To je
v neki meri tudi pojasnilo, zakaj v prvih šestnajstih letnikih »Etnologa«
ni niti enega članka, ki bi bil izrecno posvečen kakemu etnografskemu ali
folklornemu problemu zapadnih Slovencev. Medtem ko so imele severne
in vzhodne slovenske obmejne poljrajine odlično strokovno glasilo v »Časo-
pisu za zgodovino in narodopisje«, je bil slovenski zapad prepuščen sa-
memu sebi.
Danes se to ne sme ponoviti. Ko se zapadnim Slovencem spet odpirajo
možnosti vsestranskega kulturnega delovanja, bo brez dvoma oživelo tudi
zanimanje za etnografijo in folkloro. Če je slovenski zapad n. pr. v Štrek-
Ijevi dobi lahko tekmoval z ostalimi slovenskimi pokrajinami, zakaj bi tega
ne storil tudi danes v novih razmerah!
I.
Zgodovinski oris do konca 19. stoletja'^-^
Kakšno je bilo vsakdanje življenje slovenskega ljudstva na zapadu od
naselitve v 7. stoletju nekako do 14. stoletja, lahko samo ugibljemo na
podlagi nič kaj zgovornih arhivalij. Iz redkih slučajnih omemb, iz kupnih
* Korošci v Kanalski dolini sicer pripadajo severni slovenski veji, toda po
prvi svetovni vojni so bili odtrgani od svojega narodnostnega jedra ter so pod
Italijo v vsem delili usodo zaipadnih Slovencev. Prav zato sem tudi nje vključil
v ta pregled.
** Splošno zgodovinsko podobo etnografskili zakladov in gibala etnografske
vede pri Slovencih je ipodal nedavno France Kotnik v »Pregledu narodopisja Slo-
vencev«, NS I, 21—56. V isti smeri pa bo treba še mnogo trdega deta: predvsem
kritično preiskati posamezne dobe, vzf>oredno s tem pa zbrati etnografska pri-
zadevanja naših pokrajin. Od teh preddel je v veliki meri odvisno, kdaj do-
bimo zgodovino slovenske etnografije in kakšna ho.
Etnografija zapadnih Slovencev 11
pogodb, iz dajatvenih zapiskov, iz terjatev cerkvene ali svetne gosposke
n. pr. s težavo razberemo, kaj in v koliki meri je poljedelec črpal iz zemlje,
katere domače živali je redil, Je-li poznal kako obrt in podotono.
Od 14. do konca 18. stoletja
S 14. stoletjem se viri za nadrobnejše poznavanje življenja zapad-
nih Slovencev pričenjajo množiti in polagoma se raziblinja tudi megla, ki
nam Je zakrivala duševni svet naših prednikov. Tako vemo, da je leta 1331.
v gornji Soški dolini bil še vedno zakoreninjen drevesni kult^. Krščan-
stvo Je v tem času sicer že splošno veljavna in edina veroizpoved naših
krajev, vendar je slovensko ljudstvo ohranilo nedotaknjeno ali pa prila-
godilo novim razmeram, marsikatero potezo iz poganskega praslovanskega
obredja. Sinoda, ki jo je patriarh Bertrand sklical v Ogleju 1838. ali 1339.,
mora n. pr. odločno zabraniti podložnim vernikom mrliške plese in
žalne igre^. Ob slovesnem umeščanju pravkar omenjenega patriarha
leta 1334. Je zgodovinar Francesco di Toppo videl in opisal nošo sloven-
skih »prebivalcev kraških gora«*. Iz istega obdobja (okrog 1330.) nam je
znano, kakšna Je bila dota in noša kmečke neveste*. V prvi polovici sto-
letja je zabeležen ribolov na Soči in njenih gornjih pritokih, urbar iz
leta 1377.^ pa nudi precej verno podobo gospodarskega življenja
tolminske gastaldije v drugi polovici 14. stoletja.
Iz 15. stoletja imamo v gornji Soški dolini zainimiv podatek v zvezi
z Tivero ovolkodlaku: leta 1435. so v Bovcu odkopali in s kolom pre-
bodli žensko, o kateri so mislili, da se vrača iz groba kri sesat". V drugi
polovici in proti koncu stoletja se pri gradnji podeželskih cerkvic na Tol-
minskem in zlasti v Beneški Sloveniji uveljavljajo stavbarski mojstri, ki so
nam znani tudi imenoma: Andre iz Loke, njegov pomočnik Jakob, Martin
Petr(ič), Luka. Za okras teh cerkvic pa skrbijo domači mojstri in obrtniki.
V okornih kiparskih delih, ki neredko zajemajo motive neposredno iz ljud-
skega življenja (n. pr. godec pri Sv. Ivanu v Cele), prihaja do izraza primi-
tivna ustvarjalna sila, značilna za krajevno ljudsko umetnost'.
Etnografska poročila iz 16. stoletja so že toliko zgovorna, da si na
podlagi njih lahko ustvarimo zaokroženo podobo tedanjega ljudskega živ-
ljenja. O slovenski kmečki hiši Je ob samem začetku stoletja dal nekaj
zanimivih podrobnosti beneški humanist in zgodovinar Marin Sanudo»,
čigar opis Purlanije (1502—3) govori med drugim o poti iz Čedada mimo
Breginja v Kobarid in Bovec. V Colini reke Bele srečujemo že pred 16. sto-
1 Po dokumentu v Biblioteca Co'munale dl Udine (Race. Blanchi) so o tem
pisali .pri nas: Rutar-T, 65; Gruden, 466 in drugI; gl. tudi OSTERMANN, 416.
2 Gruden, 455; CF XX, 271.
= II. 3. op. 12.
4 II. 3. op. 13.
= Kos, Tolm. gastaldija (IV. 2).
» Rutar-T, 65.
' STELE (IV. 13).
8 II. 1. op. 4.
12 Milko Matičetov
letjem posamezne godce, o katerih upravičeno domnevamo, da so bili
Slovenci. Prvi pa, o čigar narodni pripadnosti ne more biti nobenega dvoma,
je godec Juri v družbi nekega Petriča(?): »Juri pi v a do r et Pe-
tri z p i va do r«'. Proti praznoverju, ki se je tudi med zapadnimi
Slovenci močno ukoreninilo, nastopajo višje cerkvene oblasti zelo ostro, a
ne bogvekako uspešno. Leta 1553. izide na Goriškem prva določba zoper
čarovnice in prerokovalce"». Leta 1558. se v Gorici vrši velika preiskava
proti nekaterim ženskam, obdolženim čarovništvai". Tudi v Vidmu in Če-
dadu se vrše čarovniški procesi, na katerih se morajo zagovarjati Slovenci
iz Benečije, tako n. pr. leta 1594. neka Uršula iz Podbonesca". Pomemben
etnografski vir so poročila, ki jih je pomožni škof Pavel Bizancij pošiljal
oglejskemu patriarhu s svojih vizitacij po Goriškem. Leta 1583. na primer
poroča o zvonjenju na večer Vseh svetih in ponoči pred Ivanovim, nato o
zagovarjanj u^^ L^t^ 1587. pa na pritožl>o kmetov iz kobariškega Kota
daje nasvete tolminskemu kuratu, kako kaznovati čarovniško svojat, ki po-
vzroča škodo ljudem, živalim in na polju^'. Zgoraj omenjene podatke o
kmečki hiši v Kobaridu in Bovcu dopolnjuje sorodno sporočilo nemškega
humanista H. Blotiusa o Kanalski dolini, koder je potoval leta 1571." Po-
sebno dragoceni pa so podatki, ki jih je zgodovinar Nicoletti v drugi po-
lovici stoletja zabeležil o Tolmincih, a veljajo bolj ali manj za vse Slovence.
Glede obleke pravi, da je vedno enaka in da Tolminci ne gredo za
novotarijami drugih dežela. Živinoreja jim je glavni življenjski vir.
Bogataši so skromni in skopi, razen kadar običaj zahteva drugače. Dalje
pripoveduje o zenitov an ju, o pogači, o doti in o tem, kako se mo-
rata ženin in nevesta vračati od poroke po stranskih poteh, da bi ne stopila
na magični vozel in si s tem ne nakopala neznano zlo. Poleg tega Nicoletti
prvi poroča o slovenski pripovedni pesmi, ko pravi, da Tolminci
»imajo mnogo pesmi o svetnikih ter o kralju Matjažu in drugih imenitnih
osebah svojega naroda«.*'*
17. Stoletje. Kakor prva vest o slovenski epski pesmi, tako so tudi
prve tiskane slovenske ljudske pesmi z zapada: v prilogi k slovensko-
italijanskemu slovarju je Alasia da Sommaripa objavil leta 1607. štiri slo-
venske nabožne pesmi, med njimi kolednico*". Istega leta je bil v Vidmu
obsojen neki Gio. Battista Nimis, ki je skušal prepisovati vedeževanja ali
zagovore iz knjig v »neznanih črkah« ; italijanski lingvist in etn<^raf G. Vi-
» II. 7. op. 36a.
8a Rutar-G/2, 91.
1» Rutar-T, 181.
" OSTERMANN, 431.
" II. 6. op. 35.
1» OSTERMANN, 428—9.
1« II. 1. op. 5.
« Rutar-T, 224-5.
1« Ponatis v SNP III. št. 4946.
Etnografija zapadnih Slovencev 13
dossi (eh) iz Kopra meni, da so to bile slovanske knjige^'. Mnogo gradiva
o običajih in iz področja materialne kulture severne Iistre^"* sredi tega sto-
letja je v »C^mmentarijih« novigrajskega škofa G. F. Tomrnasuiija^^. V
drugi polovici stoletja pa Je nastalo delo, ki Je v primeri z dosedanjim
paberkovanjem prava enciklopedija: Valvasor"^ je etnografiji sloven-
skega zapada posvetil cela poglavja (Die Ehre des Herzogthums
Krain, II, 43 s; VI, 7, 8, 13). Svoje opise je opremil tudi z ilustracijami;
ie danes predstavljajo osnovo za preučevanje običajev, noš in bivališč.
18. stoletje. Potopisci ob začetku stoletja so kaj suhoparni, kot nam
pričajo na primer odstavki o naši zemlji v »J o u r n a 1 s o f Simon
Cléments Travel's in Germany etc., from 171Ó to 1716«2».
V 18. stoletju se vse bolj pogostoma javljajo ljudski teksti v slovenskem
jeziku. Med ljudstvom krožijo rokopisne »Šembiljine knjige«, pre-
rokovanja, zagovori in podobno, zelo verjetno tudi že tiskane čarovne
knjige (Kolomonov žegen. Duhovna bramba)^^. Privatne in uradne os&be
sestavljajo v zvezi z mejnimi spori, zlasti v gornji Soški dolini, slovenskt
popise krajev, koder tečejo meje^«. Iz leta 1711. je ohranjen slovenski
popis meja zavrsniške gospoščine na Krasu, z zanimivim odstavkom o mej-
nikih, »rezanih kamnih«, postavljenih med završniško »ino Teržaško rihto
po glihingic, s pripombo, da je »po starim« meja šla »na Gropado« (za
dober lučaj nad Trstom i)^'. V Šempetru med beneškimi Slovenci se prav
do konca tega stoletja, vršijo pasijonske igre^* na veliki petek. Pri poto-
piscih ob koncu stoletja opažamo, da so bolj zgovorni. Francoski slikar
in arhitekt L. F. Cassas^*», ki si je poleti 1782. po vrnitvi iz Dalmacije
ogledal tudi Predjamo in Škocjan, v glavnem sicer opisuje prirodna čuda,
vendar nam Je upodobil tudi neikaj kmečkih hiš in lesen mlin v Pred jami.
Francoski general Desaix^'b pa med svojimi bežnimi vtisi s poti od Tržiča
proti Trstu — septembra 1797. — omenja, kaj domačini gojijo (ajdo, oljke,
ti"te), primerja krajevno vinogradništvo s francoskim, opozarja na zemljiško
kulturo v terasah, dotakne pa se tudi živinoreje in posebej ljudi. Dragocen
Je Desaixov kratki, a natančni opis moške in ženske noše v Sv. Križu
pri Trstu.
" OSTERMANN (IV. 10. ter II. 10. op. 49).
15 Tudi če se to gradivo ne nanaša izrecno na slovenske kraje, ampaik na
hrvatske in italijanske, je primerjalno zelo važno.
1» II. 1. op. 6.
i9a Glej Dr. I. Merhar, Valvasor als Ethnograph. Jahresbericht des
k. k. Realgymnaslums in Trlest. 1910.
' 20 ČZN XVI (1920—21), 79 si.
21 II. 10.
22 II. 4. op. 20—22.
2s II. 4. op. 20.
24  JI.
24a Čassas-Lavallee, Voyage pittoresque de l'Istrie et de la
D a 1 m a 11 e ... Paris, 1802, str. 74-6 in 153-7.
2«b GI. Lenček, O b Ja d r a n u, str. 61.
i4 Milko Matičetov
19. stoletje
Ob začetku stoletja so se mudili v naših krajih mnogi tujci: Breton,
Nodier; kasneje J. Kreil, botanik Hoppe, prirodoslovec Humphry Davy in
drugi^'. Podroben pregled njihovih del, objavljenih in neobjavljenih poto-
pisov in dnevnikov, bi nam verjetno odkril marsikaj etnografskega o za-
padnih Slovencih. Večje važnosti pa je za nas predvsem eno delo iz tega
obdobja. B. Hacquet, precej časa rudniški kirurg v Idriji, piše 1. 1801.,
prvo knjigo svoje »Abbildung nnd Beschreibung der sudwest- und ostliehen
Wenden, lllyrer und Slaven« na podlagi direktnega poznavanja krajev
prosto in živahno, kar je razvidno tudi iz poglavja št. IV: »Japoder oder
Japider (Zhitzhe) « in št. VI : »Wipacher oder Vipauze«. Na Hacquetovo delo
se naslanja prikupna Bretonova priredba, ki je kmalu po izidu v francoščini
(»L'Illvrie et la Dalmatie« — Paris, 1815) doživela še nemško (Pesth, 1816)
in angleško (London, 1821) izdajo.
Zanimanje za etnografijo, posebej za folkloro, je ena izmed literarnih
nalog romantiko v. Med zapadne Slovence, celo v najzapadnejše pre-
dele, prihajajo v tem času navdušeni slovensiki in slovanski zbiratelji.
Poljski etnograf Emil Korvtko je bil poleti 1838. v Idriji. Stanko Vraz se
je leta 1841. dvignil iz Zagreba ter prišel do Kanalske doline, kjer je
opisal ženitovanjske običaje in zabeležil nekaj pesmi^"; ob tej priložnosti
ga je privabila tudi Rezija. Istočasno je bil v Reziji ruski akademik Ismail
Sreznevskij, katerega je zanimala predvsem govorica, vendar je pazljivo
zasledoval tudi običaje, plese in sploh življenjske razmere Režijanov".
V Kanalski dolini (Zabnice) je služboval od leta 1842. Matija Majar, eden
izmed prvih široko razgledanih slovenskih etnografov. Leta 1843. je pre-
potoval ves slovenski zapad v smeri: Kanalska dolina—Beneška Slove-
nija—Brda—Gorica—Kras—Vipava. Svoje vtise s te poti je podal štiri leta
kasneje v »Putovanju po Goričkom', Mletačkom i Tarštjanskom«^«. Anton
Zakelj iz Ledin je v svojem rojstnem kraju v idrijskih hribih zapisal nekaj
pesmi, ki pripadajo najlepšim slovenskim ljudskim stvaritvam: Mlada
Breda, Mlada Zora, Spanjščiee; škoda le, da je svoje zapise popravljal v
duhu časa in po vzoru ljubljanskega literarnega kroga Čbeličarjev.
Zanimanje nedomačinov za etnografijo in folkloro zapadnih Slovencev
je v dobi splošnega nacionalnega prebujenja pripomoglo, da so se tudi
oni pričeli razgledovati okrog sebe in da so postali dovzetni za nove pobude.
Zelo značilno je, da naši kulturni delavci v Gorici, najvažnejšem kulturnem
središču slov. zapada, že sredi 19. stoletja navezujejo neposredne stike z
južnoslovanskimi znanstvenimi ustanovami. Tako se n. pr. Štefan K o c -
j a n č i č (1818—1883) 1.1851. odziva I. Kukuljeviću Sakcinskemu v Zagreb
na posebna vprašanja o krajevnih umetnikih in spomenikih ter o Slo-
vencih onstran Soče^". Kmalu za tem je poslal uredništvu »Arkiva« na
" Mal, 596 si.
2« Prim. SNP, št. 5434-5, 5458, 1592, 1641, 1799.
" I I. SREZNEVSKIJ, Friul'skije Slovjane, Sanktpelerburg 1881.
28 »Kolo« IV, 20. Zagreb 1847.
29 ARKIV II (1852), 404.
Etnografija zapadnih Slovencev 15
uradno objavljena »Pitanja na sve priatelje domaćih starinah...« svoje
odgovore in odgovore Tomaža RutarJa (katerega je brez dvoma on sam
pridobil za to). Da tu ne gre za kak separatističen pojav, vidimo po tem,
da je Kocjančič svoje odgovore poslal tudi tedanji centralni slovenski reviji,
celovški »Slovenski Bčeli«, kjer so izšli 1853., leto prej kot v Arikivu III.
Kocjančičev ugled in direktni stiki z mladino niso ostali brez sadu. Pod
njegovo pobudo sta najbrž nastali zbirki ljudskih pesmi, ki sta mu jih
izročila njegova nekdanja učenca A. Crv in J. KragelJ.
Iz Ljubljane prihajajo tedaj pobude za nabiranje gradiva v glavnem
preko »Novic«, kjer n. pr. F. Bunc piše 1. 1856. o »Zenitninah Slovencev
na Krasu«. Novice prinašajo v ponatisu odlomke Kocjančičevega spisa iz
SI. Bčele. V Novicah objavljata v petdesetih letih folklorno gradivo mladi
Fran Domicelj iz Zagorja na Pivki in pesnik J. Bile i« Ilirske Bistrice
(kasneje tudi v SI. glasniku).
V vseh vidnejših slovenskih listih pa je objavljal folklorno gradivo
z zapada Jakob Volčič (1815—1888). Po rodu sicer Gorenjec, Volčič
pričenja vrsto slovenskih kulturnih delavcev (F. Erjavec, F. Kos itd.),
, katerim so naše zapadne pokrajine postale druga domovina. Volčičeva
zbiratelj ska delavnost (gl. Novice, SI. bčela, SI. glasnik. Letopis Matice
Slovenske) med petdesetimi in osemdesetimi leti obsega vse vrste ljudskih
besedno-duhovnih umetnin in deloma tudi običaje. V glavnem Je to sicer
hrvaško gradivo, a zastopani so tudi slovenski predeli Istre ter Kras med
Trstom in Gorico. J. Volčiču moramo priznati precejšnje zasluge pri uve-
ljavljanju in popularizaciji etnografskega dela v Sloveniji.
Večjo pozornost kot zapiski istrskega župnika Volčiča Je vzbudilo delo
goriškega profesorja Frana Erjavca (1834—1887). V njegovih pri-
povednih spisih, nastalih po prihodu v Gorico (1871), Je marsikje prikazano
življenje, način izražanja, navade primorskega človeka. V potopisu »Na
kraški zemlji« najdeš n. pr. verno podobo nekdanjega kraškega ognjišča.
Etnografsko najbolj zanimivo pa je blago, katerega je poleg slovarskih
doneskov stresal »Iz potne torbe« med 1875. in 1883.: tu imamo uganke,
pregovore, otroške pesmice, pripovedke, zagovore, vraže, etnobotaniko in
ljudsko medicino. Gradivo Je Erjavec sam vestno nabiral po vsej pokrajini
(tudi po hrvatskem delu Istre in kvarnerskem otočju), a znal si Je poleg
tega pridobiti vnetih sodelavcev med svojimi dijaki, med podeželskim
učiteljstvom in duhovščino. Že pred 1879. so mu pomagali*" Kraševec
Matija Sila (1840—1925) ter oba Gregorčiča (pesnik in njegov bratranec),
kasneje pa še več drugih.
Z ljubeznijo in razumevanjem je posvečal svoj prosti čas etnografiji
prezgodaj umrli Lovro Zvab iz Dutovelj na Krasu (1852—1888). Po
njegovi zaslugi sta gornji Kras in tržaška dkolica primernO' zastopana v
Štrekljevi zbirki SNP.
K napredku etnografije med zapadnimi Slovenci je veliko pripomogel
poljski jezikoslovec J. Baudouin de Courtenay (1845—1928), ko
30 LMS 1879, 118.1
16 Milko Matičetov
se je v sedemdesetili ter ponovno v devetdesetih letih mudil v Gorici,
na Cerkljanskem, po Beneški Sloveniji in Reziji. Z osebnimi stilki je
sprožil zanimanje za naše etnografske probleme med Slovenci in Italijani
(Fr. Sedej, J. Vogrič, A. Klodič, S. Vaiente, G. Loschi itd.). S svojimi
dialektološkimi in etnografskimi publikacijami pa je zlasti Reziji priboril
nekak prednosten položaj med slovenskimi pokrajinami. B. de Courtenayu
ni bilo toliko važno, kaj mu pripovedovalci pripovedujejo, ampak kako,
zato v njegovih folklornih zapisih ni niti najmanjšega vsebinskega ali
stilističnega popravka. To je bilo takrat pri nas nekaj nenavadnega.
Rutar, pozneje Gabršček, Kenda i. dr. so izdajali gradivo (zlasti prozno)
v predelani obliki, ki je pristnosti ljudskih tekstov vselej na škodo.
Sredi sedemdesetih let nastopi službo na goriški gimnaziji mladi
profesor Simon Rutar (1851—1903) iz Podkrna na Tolminskem. 2e
v njegovem prvem za nas važnejšem sestavku (»Kralj Matjaž v slovenskih
narodnih pesmih in pripovedkah«, Zvon 1879) je očitna naslonitev na
mitološko teorijo dr. Gregorja Kreka, a Rutarjevi spisi so kljub temu še
danes zanimivi; v njih je prinašal mnogo novega gradiva s slovenskega
zapada. V zadnjem dunajskem Zvonu so izšle »Slovenske pripovedi o
morji« — 1880. Tudi v prvih letnikih Ljubljansikega zvona Rutar še
razpravlja o folklornih temah (»Slov. pripovedi o jezerih« — 1881; »Knez
Pes-Marko« in »Volkodlak« — 1883; nekaj ocen domačih in tujih fol-
klornih publikacij v raznih letnikih), kasneje pa se posveča skoraj iz-
ključno zgodovini. Vendar so tudi njegova zgodovinska dela bogat vir za
vsakega preučevalca etnografije zapadnih Slovencev.
V osemdesetih letih se pričenjajo bolj intenzivno >baviti s svojimi
etnografskimi vprašanji tudi beneški Slovenci. IvanTrinkosel. 1884.
javlja v LjUbljansikem zvonu. Da ni imel odprtih oči samo za [pojave
ljudskega ustnega slovstva, nam pričajo beneško-slovenski pirhi (si. 11
in 12) in nekaj predmetov iz področja materialne kulture, katere hrani
sedaj po njegovi zaslugi Etnografski muzej v Ljubljani. Trinko je \'plival
tudi na razne stanovske tovariše in učence, da so nabirali folklorno gra-
divo, ki so ga nekateri (n. pr. Gorenščak in Škur)^* izročali njemu, drugi
pa objavljali samostojno. Mnogo gradiva o beneških Slovencih bo moči
črpati iz tedanjih videmskih listov (Pagine friulane. In alto itd.), kjer sre-
ča.mo n. pr. avtorja, ki piše v furlanščini, a se podpisuje »Slovensk.-vec«.
Temu je pač krivo neznanje knjižne slovenščine in politična odcepljenost,
ki sili sinove Beneške Slovenije, da ostajajo v kulturnem območju bliž-
njih romanskih središč in pišejo v furlanščini, največ pa v italijanščini.
Med slednjimi zaslužita posebno pozornost Carlo Podrecca in Fr.
M u s o n i^2_
Pri profesorju Erjavcu v Gorici se je nekega dne v sedemdesetih letih
oglasil sedmošolec Štrekelj z GorjanSkega na Krasu ter mu izročil dva
3* LUC VIII (1932).
'2 Bibliografske podatke o italijanskih in furlanskih spisih v zvezi z bene-
škimi Slovenci do 1. 1894. prinaša G. PITRE, Bibliografia delle tradi-
zioni popolari d'Itailia. Toriao-Palermo, 1894., s. v. »Slavi«, »Slavia« ip.
2. »Hiša«, pastirsko zaklonišče na Krasu. Kopriva. (Foto M. Marši«, Trst — ISMS.)
B. Kraška hiša s kamnitim žlebovjem. Štanjel. (Foto Mahovdč, T. U. — 1947.)
Etnografija zapadnih Slovencev 37
zagovora**, Ici Ju je bil zapisal med počitnicami po pripovedovanju svojega
deda v Gabriju. Prijazni profesor morda še slutil ni, da bo ta mladenič
že čez dobrih deset let »razprostrl svoje mreže na vse kraje, koder živi
narod slovenski«. Leta 1887. se Je namreč dr. Karel g t r e k e 1J (1859
do 1912) na straneh Ljubljanskega zvona obrnil na slovensko javnost z
znamenito »Prošnjo za narodno blago«, 'ki je obenem osnutek vsega nje-
govega bodočega uredniškega dela. V svojem obširnem načrtu je Štrekelj
mislil poleg pesmi tudi na pregovore in uganke, morda celo na pravljice,
pripovedke in drugo blago v nevezani besedi. Čeprav v resnici ni izvedel
do kraja niti prve točke svojega prvotnega načrta, nam je v zbirki >Slo-
vensike narodne pesmi« (1895 si.) vendarle zapustil delo, katerega nam
lahko zavidajo mnogi večji evropski narodi in ki Štreklja postavlja v prve
vrste med slovenskimi ter slovanskimi folkloristi. (Kako so se Štreklju
odzvali zapadni Slovenci, glej niže, II, 7).
Med etnografskimi publikacijami devetdesetih let zavzema posebno
mesto razdelek »Z u r Vo 1 k s k u n d e des K ii s t e n 1 a n d e s« v knjigi
o Primorju (Die ôst.-ung. Monarchie in Wort und Bild: Das Kiistenland,
1891). 0 etnografiji Slovencev govorita posebej dve poglavji: Fr. Coronini-
Cronberg, »Volksleben in Gorz und Gradisika« ter Peter Tomasin, »Volks-
charakteristik in der Umgebung von Triest«. Coroninijev članek sta ilu-
strirala Janez in Jurij Šubic. Taiko slovenski kakor italijanski avtorji so
kasneje radi segali po teh informativnih spisih, ki so še danes uporabni.
Leta 1894. Je Gabršček izdal dve zbirki pravljic, ki sta izšli v Gorici
kot 25. in 29. snopič »Slovanske knjižnice«. Pravljice Je Andrej Ga-
bršček (1864—1938) zapisal kot učitelj v Bovcu, na Livku in v Koba-
ridu v letih 1883—1888. Zapisoval je obenem pregovore, šege, vraže, a
vse to je prepustil Navratilu za objavo v LMS. Kot 47. snopič »Slov.
knjižnice« so izšle 1896. pravljice v zapisu učitelja J. K en de iz Temljin.
Iz teh zbirk, katerim je urednik Gabršček dodal 16 novih številk, so
nastale 1. 1910. »Narodne pripovedke v Soških planinah«. J. Kendi pa je
bilo o3.tailo v rokopisu še nekaj gradiva; njegov mnogo mlajši sovaščan
Ciril Drekonja Je to izpolnil z lastnimi zapisi,in z zapisi A. Šavlija ter
objavil v Trstu 1. 1932. »Tolminske narodne pravljice«.
Toda tu smo nehote prešli že v 20. stoletje in celo v dot>o po prvi
svetovni vojni; o tem za zdaj ne nameravam razpravljati posebej. V na-
slednjem poglavju namreč pri posameznih predmetnih skupinah podajam
tudi zadnje ugotovitve, za kar sem seveda moral upoštevati predvsem
novejšo in sodobno literaturo, kolikor mi je bila dostopna (glej IV. po-
glavje).*'
** SNP, št. 5167 in 5171.
** Ta bežni oris je nastal iz podatkov in virov, uporabljenih za II. in IV. po-
glavje. Glede etnografije in folklore zapadnih Slovencev je tu nakazano komaj
neko zasilno časovno zaporedje; pravo podobo razvoja, tako da bodo stotere
niti vzrokov in posledic res zaživele, bo treba šele izdelati.
2
18 ' -        Milko Matičetov
II.
Bežen pregled po panogah
Ker je to prvi poskus, strniti dosedanje izsledke na področju etnografije
in folklore zapadnih Slovencev, ni mogoče, da bi to bil obenem že izčrpen
pregled ali pa sinteza. Namenil sem se predvsem: opozoriti na razna
vprašanja ter nakazati kolikor je moč konkretno in preprosto na-
loge za bodoče delo, h kateremu je poklicana zlasti mladina. Ljubitelj
in pa etnograf zaičetnik, ki bi se hotela posebej posvetiti tej ali oni panogi,
bosta tu in v bibliografskih podatkih v IV. poglavju brez dvoma našla
vsaij zasilno oporo in nekaj smernic za samostojno delo. Upam pa, da bo
tudi strokovnjak lahko odnesel ka!ko zrno.
1. Kmečki dom
Kmečki dom je »zrcalo socialnih in gospodarskih razmer« ter nam
obenem, kakor je rekel Vurnik, »odraža kmečki način mišljenja in živ-
ljenja, da, celo o psiholoških svojstvih stanovalcev in o njih estetskem
prepričanju nam nudi važne podatke«.
Pri preučevanju kmečkega doma niso važne samo zunanje oblike,
ampak tudi notranja organizacija prostorov, funkcije posameznih delov,
gradbeni material, tehniqpi prijemi, dalje dvorišče, gospodarska poslopja
in tako dalje. Toda kmečki dom ni nekaj osamljenega. Razen v primeru
tako imenovanih »samotnih kmetij«, imamo povsod skupine kmečkih do-
mov — naselja, ki so pa že predmet posebnega raziskavanja*.
Na slovenskem zapadu delimo kmečke hiše v dvoje glavnih tipov,
l/očnioo med obema, danes lahko začrtamo od Podgrada proti Šempetru,
od tod na Razdrto in po zapadnih obronkih Nanosa proti Colu, nato pod
južnozapadnimi robovi »Gore«; dalje čez Banjsko planoto na Baco, od tort
na levem bregu Soče proti Kobaridu; pred Bovcem pa preide na desni
breg Soče. Kar je vzhodno od te črte (okraji: Bistrica, Postojna,. Idrija,
Cerkno, Bovec in Trbiž), pripada srednjeevropskemu tipu, kao- je zapadno,
pa južno-evropskemu ali sredozemskemn tipu. To ločnico so v novejšem
času z majhnimi variantami v desno ali v levo približno enako potegnili
Vurnik, Melik in Nice, ter je z opisno-geografskega vidika točna.
Toda etnografija kot zgodovinska veda skuša vselej dognati predvsem
razvojno pot obravnavanega predmeta. Zato je gornja razdelitev hišnih
tipov z zgodovinskega vidika sicer sprejemljiva, ampak s pripombo, da
podraja trenutno stanje v prvi polovici 20. stoletja. Samo pred sto leti je
namreč črta ločnica šla veliko bolj zaipadno. B. Nice, Italijan, priznava,
da je arhaični tip kraške hiše, katerega on imenuje »časa di Divaocia«^,
1 Posebne razprave o tipih naselij na Slovensikem zajjadu menda ni. Bolj
splošno so o tem pisali v svojih delih Cumin, Bednafik, Melik, Nice in drugi.
2 Videl sem značilnejše in verjetno starejše hiše istega tipa v Avberu in
drugod po Gornjem Krasn. Primar, ki. ga Nice podaja (tab. 11), ni enoten: pri-
zidek s korci nad »ganikom« je mlajši od strme skrilnate strehe.
Etnografija zapadnih Slovencev 19
srednje-evropsliega izvora in da je še pred sto leti »prevladoval« po trža-
škem Krasu. G. Cumin pa gre celo korak dalje: »Ta tip je po vsej verjet-
nosti najstarejši hišni tip na kraških tleh ter je najbrž slovenskega izvora.«*
Pri zgodovinskem preučevanju hiše našega zapada moramo imeti pred
očmi, da so nekateri predeli od časa prvih poročil do danes iz temeljev
spremenili svoje zunanje lice. Marin Sanudo n. pr. leta 1502. govori o
Kobaridu kot o vasi, »ki je zgrajena vsa iz lesa**» io v kateri je
približno 20 ognjev (= hiš) s popolnoma slovenskim prebivalstvom«. Tudi
Bovec je bil tačas ves lesen*. Nič drugačna ni bila podoba v slovenski
Kanalni dolini. Dunajski dvorni bibliotekar Hugon Blotius^, ki je na potu
v Italijo šel skozi slovenske kraje v drugi polovici XVI. stoletja, piše v
svojem popotnem dnevniku o Žabnicali: »Safnitz... pagus satis magnus
sed aedificia h(abe)ns parva et lignea*» nihil cu (m) Malborgetti
aut Po(n)tebae co(n)fere(n)da. Sermo hic est Vandalicus (vel) illyricus.«
Še V 16. stoletju je bil torej najvažnejši, če ne izključni gradbeni material
v gornjem Posočju in v Kanalski dolini les. Kasneje so se tudi tam
pričele uveljavljati zidane stavbe in danes lesene hiše lahko štejemo na
prste.
V kraških predelih je bil splošno razširjen kamen (gl. si. 3 in 4).
Iz kamenitih skrli so bile tudi strehe. Jakob Filip Tommasini, škof v
istrskem Novem gradu (f 1655), poroča", da so komaj »pred kratkim«
pričeli uvajati opeko namesto sikrli na strehah. Rutar prestavlja ta pojav
za dvesto let bolj zgodaj, okrog leta 1330., a Je brez dvoma še starejši'.
Tu pa tam Je kdo izrazil mnenje, da ta ali ona arhaična poteza primorskih
bivališč odseva prazgodovinske razmere. Nekatere vasi res ležijo točno v
mejah prazgodovinskih naselbin (n. pr. Štanjel) in neka kontinuiteta bi
morala vsekakor obstajati, toda dosedanje arheološko poznavanje Je pre-
slabo, da bi mogli preko domnev. Tudi kamnite pastirske »hiše«, »hiške«,
»bajte« (eliptične zgradbe, ki nudijo' zavetje pred nevihto ali burjo 2—4
* To trditev sprejemanio kajpak le s pridržkom, ker so zveze med tipi clo-
veških bivališč in etničnim elementom za zdaj še zelo negotove; preden se bo dalo
reči v tem pogledu kaj pozitivnega, bo treba temeljito preučiti geografske, eko-
nomske in zgodovinske vplive.
*a Podčrtal M. M.
* Odstavka o Kobaridu in Bovcu se izvirno glasita: »... chiavoredo villa
fabbricata tutta de tavole habitata da cercha XX fogi futi
de zente schiava...« In: »Da chiavoredo... se rva al luogo et
villa de amplez luogo come el dicto chiavoredo tutto fabri-
catode ta vole...« (Nice, str. 6. Istotam je tudi citat iz spisov škofa Tomma-
sinija, ki se nanaša na hiše severne Istre.)
5 Stele Fr., Potovanje skozi Slovenijo v 1. 1571. in 1574. GMDS XX
(1939), 304 s.
" Tommasinijevi »Commentarij storico-geografici della Pro-
vincia deiristria« so izšli v Archeografo Triestino (I serie), vol. IV, 1837.
' Stele Fr. (Umetnost v Primorju, str. 19—20) meni, da se je streha
iz korcev prvič {»javila v teh krajih pod vplivom rimske civilizacije. V srednjem
veku pa je oživela prazgodovinska tradicija, ki se javlja v škriljnatih strehah —
prakultumih strehah te dežele
20     • Milko Matičetov
sklonjenim osebam — gl. sliko 2) samevajo na gmajni in po senožetih
srednjega in gornjega Krasa 1er opominjajo slovenske etnografe, da bi
dognali vsaj njihovo relatirao starost.
Na splošno bi potrebovali skromnih, a dognanih in objektivnih pre-
gledov kmečkega doma v tem in tem kraju (ene ali nekaj vasi), ki bi
nam povedali več kot površna sintetična dela. Nekaj monografskih del o
kmečkem domu na slov. zapadu so nam dali doslej samo tujci. Ob mono-
grafiji o Trenti, ki jo je napisal Ceh V. Dvorsky, je ocenjevalec F. Seidl
izrazil željo, da bi domači znanstveniki »sledili odličnemu vzorcu s slič-
nimi uspešnimi študijami z drugih oddelkov naše ožje domovine«. Dobrih
trideset let je že od takrat, pa smo ostali le pri želji!
2. Ljudsko gospodarstvo
Gospodarstvo zapadnih slovenskih predelov je v etnografskem pogledu
še malo raziskano. Doslej objavljeno gradivo je po večini gospodarsko-
statističnega ali pa vzgojno-gospodarskega značaja, zato ga bo treba za.
etnografsko rabo vselej skrbno prevejati. Zanimive podatke o hrani in
sploh o ljudskem gospodarstvu gornjega Krasa je nabral v Avberu in
okoliških vaseh Virgil Šček, a so še v rokopisu'a.
V našem ljudskem gospodarstvu zasledimo še danes ostanke naj-
prvotnejših oblik pridobivanja živeža, predvsem nabiranje rastlin
in sadežev. Gozdne jagode (smokvice. Kras; ajódice. Ter),
maline, robidnice, lešniki, gobe ipd. so sadeži, ki jih sme vsakdo nabirati,
tudi če rastejo na zemljišču v zasebni lasti. Kostanj (m a r o n i, goriška
okolica; burje. Ben. Slovenija), orehi, divje češnje ali drugi sadeži
rastejo večkrat na občinskem svetu in so vsem dostopni. Tudi nabiranje
gorskih zdravilnih zelišč po Nanosu, na Tolminskem in v Reziji, nabiranje
brinjevih jagod, žepka (satureia montana), rijevine (Plet. ruj, rhus co-
tinus) ali drugih rastlin na Krasu je prosto, čeprav je že namenjeno
industrijski proizvodnji. To nabiranje je v glavnem posel žensk in otrok.
K zbiralnemu gospodarstvu spada tudi lov, izrazito moško opravilo.
Vodne živali (ribe, raki, urhi itd.) so bile nekdaj neprimerno važnejša
sestavina ljudske prehrane, kot so danes. V morju ribarijo prebivalci
slovenskih vasi od Barkovelj do Štivana, vendar jim riba ni vse, ker ima
večina izmed njih tudi lastno hišico in vinograd. Za ribolov v sladkih
vodah (Baca, Idrija, Soča, Tolminka itd.) imamo sicer prve podatke že
iz 14. stoletja, vendar do danes pogrešamo vernih opisov* ribolova na Soči,
'a Tudi za Lokev in neposredno tržaško okolico ima V. Šček nekaj dragocenih
gospodarsko-etnografskih podatkov v rokopisni »L o kov ski kroniki«.
8 Da bo opis res veren, mora biti v njem naznačeno: vrsta ribe, ribarsko
orodje, lovske zvijače, doba lova, ali lovijo s suhega ali v vodi, v čolnih, posamič
ali v skupinah, zase ali za prodaj ali za gosposko, kako si lovske družbe delijo
plen, uporaba in vloga ribe v prehrani itd. Povsod so seveda potrebni izvirni iz-
razi iz dialekta dotičnega kraja; zelo koristne so ponazoritve s fotografijami ali
risbami raznih naprav in situacij. (To sem navedel le kot primer, a s potrebnimi
spremembami velja za vse oblike lova, zadnji odstavek pa pri vsakem opisu.
Etnografija zapadnih Slovencev 21
Vipavi in vseh manjših vodah. Ribolov in lov na gozdno divjačino je iz
fevdalne dobe sem, odkar nam viri prvič spregovorijo o nJem, v lasti
zemljiške gosposke, ki razpolaga in trguje z lovskimi pravicami. Toda
mimo tega postavnega lova in proti njemu si ljudstvo v večjem ali manj-
šem obsegu dovoljuje »divji« lov, navadno z zanko, proglo, beskom (pri
pticah) in podobnimi preprostimi sredstvi. Prav take prifnitivne oblike
lova (n. pr. kraški lov na brinjevke »pod skril« v snegu) so etnografsko
najbolj zanimive.
Naprednejši, produktiven način gospodarstva je živinoreja. Na
slovenskem zapadu so zastopane iste živali kot drugod po Sloveniji, seveda
s krajevnimi razlikami. Tako je n. pr. konj mnogokje kmetu odveč, ker
je predrag za vzdrževanje (prim. kraški pregovor: »Majhen konj spelje
veliko premoženje«). Krajevnim zmogljivostim bolj primeren je bil skromni
osel. Razen v goratih predelih so domače živali danes hlevske živali, celo
ovca, ki se Je zadnja leta pred vojno pričela na novo pojavljati tam,
kjer je bila že izginila. Planšarstvo je danes omejeno na gornje
Posočje, Ter, Rezijo in Kanalsko dolino, včasih pa so planšarili Pivčani
in še pred dobrimi 70 leti so »stanarili« tudi Kraševci. Ob češnjah so
gnali »blago« na nanoško pogorje, ob grozdju pa so ga prignali domov".
Govejo živino je črednik pesel »od sveti Križ (3. V.) do sveti Križ« (13.IX.).
Drobnico so pozimi pasli vse vprek po senožetih ter Jo zaganjali tudi na
njive, da Je gnojila. Skrb za domače živali si sporazumno delita mož in
žena, vendar tako, da n. pr. pri konjih ali pri čebelah žena nima ničesar
opraviti, mož pa ne v svinjaku in pri perutnini.
Tudi p o 1 j e d e 1 s~t v o sodi v okvir Ijudsikega produktivnega gospo-
darstva. Glavni način zemljiške obdelave pri nas Je oranje. Toda tudi
ročno obdelovanje zemlje s pomočjo rovnic in motik Je še v navadi, in
sicer na Krasu, v severnih predelih Beneške Slovenije ter povsod tam,
kjer strmina, preplitka zemlja ali kaj drugega ne dovoljuje boljšega načina.
Da se borna tla lahko ohranijo za obdelovanje, je treba včasih napornega,
mučnega dela, kot je prenašanje zemlje in gnoja v oprtnih koših na »viseče
njivice«, ki jih je zlizal veter ali ki so jih izprali nalivi. V Reziji oprav-
ljajo to delo predvsem ženske. Moški so zdoma za zaslužkom, skrb za
zemljo pa so prevalili na žene in hčere. Tudi drugod, n. pr. po Tolminskem,
ženske opravljajo teaka dela (tovorijo seno in podobno). V pokrajini to-
likih raznoličnosti (višinske lege, geološke sestave itd.) ni čuda, če so
zastopani vsi mogoči pridelki, od eksportnega sadja in žlahtne kapljice
do krompirja, ki Je v gorskem svetu poleg mleka tudi glavna ljudska
hrana. Oljke in sviloprejke (k a va lir J i), ki so bile včasih razširjene,
so propadle. V ozki zvezi s poljedelstvom so primeri notranje selitve zaradi
večjih skupnih sezonskih del: Tolminci in nadiški Slovenci prihajajo na
Kras ob košnji, do vpeljave strojnih mlatilnic so Kraševci hodili na Pivko
" Spomin na to je ohranjen v reku iz Avbera: »Čežnja rdečica — ovčar na
goro cica; ko jagodca méd'ca — ovčar z gore ceca« (Šček, Paberki).
22
Milko Matičetov
mlatit", Vipavska dolina ob trgatvi pa se vedno zaposluje lepo število
Ne-vipavcev.
Obrt. Kot preostanek starih zadružnih oblik dela si lahko razlagamo
pojav, da se z isto obrtjo ukvarjajo cele vasi: mirenski čevljarji in stro-
jarji, solkanski mizarji, biljenski »blatarji« (ker zajemajo glino iz moč-
virja in jo žgejo), zidarji iz Renč, izdelovalci bičevnikov v Svetem pri
Komnu, pletarji v Prvačini, kovinarji — izdelovalci kmečkega ročnega
orodja v Batujah, lončarji v Logu nad Bovcem itd. Beneški Slovenci izde-
lujejo mnogo škatlic za tobak iz drevesne skorje (si. 7). Domači obrtniki
svoje produkte neredkoma kar sami razpečavajo in so tako obenem tudi
nosilci prim.itivne trgovine. Banjškarji in Čepovanci svoje žeblje in srpe
nosijo na semenj v Gorico. Gorjani pozimi izdelujejo leseno kuhinjsko
orodje, okoli ga nosijo pa njihove žene. Ofijanci (v Ben. Slov.) pleto in
7. škatlica za tobak v
prahu. Beneška Slovenija.
Zbirka E. M. v Ljubljani.
raznašajo koše. Beneški Slovenci in Rezijani krožijo po vsej pokrajini
kot krošnjarji, lonoevezi in brusači, tako da je beseda »rezijan« postala
že kar oznaka za te vrste obrtnika. Podobno je tudi ime furlansikih sosedov
»karnelov« (pokrajina Gamia), ki so bili nosilci tkalske obrti v naših
krajih, prešlo v pomen »tkalci«. Pri raznih domačih obrtih pa ne moremo
vselej govoriti o obrti v pravem pomenu besede. Zlasti takrat ne, ko »obrt«
ne zadošča sama sebi, ali pa sploh ne vodi do zaslužka. Poljedelec si rad
čim več napravi sam. Talko n. pr. včasih ni bil dober kmet, kdor si ni
znal splesti gnojnega koša (»gratune«). Ze otroci na paši se uče plesti ter
izdelujejo raznovrstne košarice, vse za domačo rabo. Zanimiva je oblika
»vrše« ali »košiilje«, okrogle, okoli in okoli zaprte kraške posode z majhno
štirioglato odprtino za lešnike ali orehe (slika 8). Na izdelkih domačih
obrtnikov opažamo neredko zavestne ali podzavestne umetniške težnje, ki
nas vodijo že v območje ljudske umetnosti. Še do nedavnega se je to
dogajalo tudi pri kraških kamnosekih.
1» Svojevrstna otroška zabava spomi-nja na to: otroci ujamejo obada, pretak-
nejo mu skozi zadek slamico ter ga spustijo z besedami: »Bejži na Pivko mlatit!«
(Kopriva na Krasu.)
Etnografija zapadnih Slovencev
23
Trgovina. V vseh dobah in pri vseh Obliliah gospodarstva se jav-
lja potreba po izmenjavi dobrin, tudi tam, kjer ne moremo še govoriti
o kakem višku proizvodnje. Neposredna zamenjava (divjih sadežev, lov-
skega plena, domačih živali, sadov obdelane zemlje, obrtniških izdelkov)
je nekaka primitivna oblika trgovine. Zamenjava prihaja na površje celo
v moderni dobi, ko ljudstvo nima zaupanja v denar kot plačilno sredstvo
(zlasti v času vojn), toda s podrobnim preučevanjem našega podeželja
8. Kraška košara za
lešnike iz srobota.
Kopriva. Zbirka E. M.
v Ljubljani.
bomo verjetno prišli na sled pristnim starim oblikam zamenjave. Etno-
grafsko pomembni so semnji (nekateri so sicer že zaključeno zgodovinsko
dejstvo in njih podobe žal ne bo moči izpolniti: n. pr. konjski semenj
v Štivanu). Sklepanje raznih kupčij na domu (prodaja vina, živali itd.),
posredovalna vloga »mešetarjev« in podobni odnosi pa spadajo že tudi
v območje raziskavanj o ljudskem pravu.
3. Ljudska noša
"Pri oblikovanju oblačil prihaja zelo do izraza ljudski čut za lepo
(okrasi, barvna kompozicija, kroj itd.), zato tudi na nošah zasledujemo
iste motive kot pri raznih stvaritvah ljudske umetnosti. Toda drugi prav
tako močni, oz. še močnejši vplivi — obrtne možnosti, gospodarski pogoji,
obredne in druge funkcije — dajejo nošam neko samosvoje mesto med
materialno kulturo.
Zapadni Slovenci so si potrebna oblačila izdelovali sami doma, v
glavnem iz volne in lanu, do srede preteklega stoletja, ko so se pričeli
pojavljati tvomiški izdelki. Ti so nekako do prve svetovne vojne popol-
24 Milko Matičetov
noma izpodrinili stare ljudske noše, ki danes ne živijo več. Samo v Reziji
in neposredni okolici Trsta si ženske še nadevajo stare noše (navadno
pa le njihove slabe imitacije) ob praznikih in svečanostih, moški pa le
izjemoma. Moška noša je bila pri nas celo bolj zanimiva kot ženska, ker
ni bila toliko podvržena meščanskemu vplivu. To pa se nanaša le na
obliko; funkcionalno je namreč ženska noša konservativnejša. V Beneški
Sloveniji n. pr. je Ostermann" opazil, da ženske med kritično dobo nosijo
ruto na glavi drugače kot sicer.
S. Santel je v razpravi o ženskih nošah slovenskega zapada leta 1935.
zapisal: »Popoln in sistematičen opis noš bi se moral naslanjati na raz-
delitev v glavne tipe ter začrtati mejo onih pokrajin, v katerih prevladuje
ta ali oni tip noše. Jasno je, da je mogoče sestaviti geografski pregled
teh tipov le na podlagi avtopsije, ki bi se morala vršiti od kraja do kraja.«
Vzporedno s to geografsko opredelitvijo pa bi se bilo treba lotiti
zgodovinskega preučevanja ljudskih noš. Današnje razmere (bolje: raz-
mere polpretekle dobe) nam postanejo laže umljive, ko bofno poznali do
podrobnosti razvojno pot slovenskih ljudskih noš na zapadu.
Med najstarejšimi pisanimi viri za poznavanje ljudskih noš sloven-
skega zapada v preteklosti je opis zgodovinarja F. di Toppo^^. Ta je 1.1334.
videl v Ogleju Kraševce v njihovih značilnih oblačilih, ki so potem ostala
v bistvu nespremenjena dobrih sto let vse do srede preteklega stoletja:
»Prebivalci kraških gora so bili pokriti s temnimi kapami, obšitimi s ko-
žuhovino ali vidrovino in rdečim čopom na vrhu. Nosili so sive jopiče ali
kratke hlače, ki so ibile pod kolenom brez gumb in izpod katerih so se
kazale rdeče ali višnjeve dolge nogavice ...« Kmečke neveste so približno
v istih letih nosile rdeče krilo, na glavi pa 'belo pečo'^. Kakih dve sto
let pozneje, v drugi polovici 16. stoletja, zgodovinar Nicoletti občuduje
Tolmince, ker ne gredo za španskimi, nemškimi ali francoskimi novo-
tarijami, temveč nosijo vedno enake obleke^'. Ali noše so se vendarle
spreminjale. V ta razvoj so od časa do časa posegale tudi oblasti. Leta 1671.
so z zakonom hoteli doseči, »da bi posamezni ne trošili preveč za svojo
obleko, in da bi se nižji stanovi ne prevzeli v obleki nad višjimi«*'*.
Gospodarski činitelji sploh pogostoma narekujejo spremembe pri oblačilih.
Plašče iz ličja n. pr. so na Tolminskem leta 1772. prepovedali, da bi
zavarovali gozdove*". Z 19. stoletjem pa se nam podatki za noše tako
pomnože, da jim v tem ozkem okviru ne moremo več silediti.
Iz notarskih zapisnikov, oporok, seznamov bale itd. (take zanimivosti
se včasih skrivajo tudi po privatnih hišah) bo mogoče rešiti marsikako
nejasnost v zvezi z našimi starimi nošami. Toda vsi pisani viri, bodisi
11 OSTERMANN, 358.
" Rutar-G/2, 67 in Gruden, 524.
" Rutar-G/2, 67.
" Rutar-T, 224.
15 Rutar-T, 183.
Rutar-G, 100. O »ličniku« v Sloveniji gl. KOTNIK, 21 si.
Etnografija zapadnih Slovencev 25
iiidirelitni ali direktni, nas marsikdaj pustijo v še večji negotovosti, ker
vsebujejo izraze, o katerih nimamo več nobene predstave in so nam
mrtve črke.
Zato pa je nujno potrebno poiskati stare slikarske in plastične upo-
dobitve. Votivne podobe, znamenja, kipci starih jaslic, tudi izdelki visoke
umetnosti so nam lahko dragocen pripomoček pri preučevanju noš.
Za preteklo stoletje se poleg tega lahko okoristimo s pričevanjem
starih ljudi, ki so sami še uporabljali ali vsaj videli danes izumrle noše.
Osnova vsakega znanja o nošah pa morajo biti — noše same.
Naša raziskavanj a ljudskih noš bi morali raztegniti enakomerno na
ves slovenski zapad ter se ogibati podobnih izjav: »Soška in idrijska dolina
menda nista ohranili pomembnejših spominov na narodne noše«i^. Zado-
voljivih uspehov lahko pričakujemo predvsem od podrobnih analiz ljud-
skih noš manjših področij, recimo Kanalske doline, Rezije, gornje Soške
doline. Cerkljanskega, Vipavske doline. Dolnjega Krasa itd. Kar se tiče
metode obdelovanja snovi, bi lahko postavili za zgled študijo L. D'Orlandi
in G. Perusinija o nošah na področju med Nadižo in Terom^^.'
4. Ljudsko pravo
Podlago pravnega življenja in pravnih naziranj našega ljudstva tvori
običajno pravo, toda v običaj je v raznih dobah prešlo mnogokaj, kar je
predpisala svetna oblast in tudi cerkvena gosposka. Obe sta od nekdaj
posegali v ljudski običajni svet z zapovedmi, prepovedmi in kaznimi.
So primeri, ko nenapisano ljudsko pravo, izkristalizirano v običajih,
pride v navzkrižje z uradnimi predpisi oblastev. Ko so kraški fantje
okrog 1. 1870. s silo ustavili in zavrnili balo^", ker novic ni hotel plačati
odkupnine, so morali odsedeti mesec dni v zaporu. Stari ženitovanjski
^običaj, na podlagi katerega so si fantje lastili pravico do prisilnih sankcij
v primeru neizvršitve, je bil s tem smrtno prizadet.
Stoletni mejni spori z Benečani v kobariškem Kotu ter med tolmin-
skim in bovškim glavarstvom so predvsem predmet zgodovinskega pre-
učevanja, a tudi etnografsko niso brez pomena. Da bi se meje vtisnile,
ljudstvu v spomin, so jih oznanjali na semanje dni (na Srpenici na primer
" Šantel, Jadranski Kalendar »Istra«, 1935, str. 38.
15 Pri tej študiji pa bi vendarle želeli izvirne slovens,ke terminologije za pred-
mete iz Prosnida, Subida, Maline, Canebole in drugih slovenskih vasi, da bi mogli
povsod lahko ugotoviti, feaj je silovensko in kaj furlansko. Reprodukcije bi tudi
morale biti natančno označene po nacionalni pripadnosti, kjer je le mogoče. Ne-
jasnosti v znanstvenih delih se namreč kaj lahko izkoristijo v neznanstvene na-
mene, posebno v takih občutljivih obmejnih področjih.
1" Gl. tudi ob običajih. O tem mi je 1935. pripovedoval pok. Tone Mrcina, ki
je sam bil med kaznovanimi. Z njim so bili še Petvar Jože, moj ded Matice in
drugi, sedaj vsi že mrtvi. Sovaščanu Jožetu Jurei, uradniku Min. za trg. in pre-
skrbo LRS v Ljubljani, pa dolgujem sporočilo, da je podoben primer iz vipavskih
Gabrij prišel pred sodišče v Ajdovščini še okrog 1. 1923.
26 • Milko Matičetov
na Florjanovo)^'', tako kakor so bile vpisane v starih urbarjih, pod zani-
mivim geslom: »Chocher camen ana voda parti« (16. stol.?)", »Kar kamen
Inu voda ulietsche« (1647), »Koker camen inu voda uliezhe« (1738)22.
Slovenski zapad hrani še danes mnogo pravno-etnografskih nepoja-
snjenih ali celo neznanih posebnosti. Kaj je n. pr. s »pustno kaso« v vaseh
jugovzhodno od Trsta (Boršt?, Dekani?)? Nekatere zanimivosti iz ljud-
skega prava zapadnih Slovencev so vzbudile tudi pozornost tujih znan-
stvenikov. Tako je C. Pola-Falletti nedavno zbral precej podatkov o fan-
tovščini (»fantossina«)22a.
V slovenski pravno-zgodovinski, zgodovinski in etnografski literaturi
, se sicer uporablja gradivo, vendar nimamo še niti začasnega pregleda
ljudskega prava zapadnih Slovencev. Važni pisani viri (predvsem v mest-
nih arhivih v Trstu, Gorici, Čedadu in Vidmu, pa tudi v sodnijskih in
drugih manjših arhivih na deželi) so skoraj neizkoriščeni v tem pogledu.
Samo Jože Macarol je v urbarju graščine Završnik posnel gradivo za spis
»Stara pravda« (1926), ki je med dvema vojnama menda edina razprava
o Ijudskeip pravu slovenskega zapada. Študija o sosedujah (it. vicinie),
katero je v osemdesetih letih preteklega stoletja napisal advokat C. Pod-
recca (Podreka, po rodu beneški Slovenec), pa je nastala na podlagi opa-
zovanj na terenu. Avtor je v ta namen prepotoval vso Beneško Slovenijo
ter našel ostanke te ljudske pravne u9tanove2» tudi v nekaterih furlanskih
vaseh.
Ce hočemo imeti popoln pregled ljudskega prava zapadnih Slovencev,
bo treba pač sestaviti in razposlati posebne vprašalne pole. Ze videmski
advokat R. Berghinz je na vprašanja o furlanskih pravnih običajih, objav-
ljena leta 1931., prejel (in deloma izkoristil v spisu o pravnih običajih
na'levem bregu Tilmenta) nekaj odgovorov tudi s slovenskega ozemlja:
1. F. Berginc in G. Gruntar z Idrskega ob Soči; 2. M. Golia z Gra-
hova; 3. advokat VI. Orel iz Vipave; 4. dr. G. Marangon iz Kobarida;
5. M. Primosig (Primožič) iz Klodičev; 6. duhovnik G. Simiz (rodom
iz Prosnida, sedaj v Zabnicah v Kanalski dolini) iz Lese. To je nehote"
tudi jamstvo, da bo nabiranje pravnih običajev, pravnih starin, pripovedk,
vraž, pregovorov in vsakovrstnih sledov ljudskega prava med zapadnimi
Slovenci uspešno.
5. Ljudski običaji
Pogoji za ohranitev starodavnih običajev so na slovenskem zapadu
različni, v nekaterih predelih kolikor toliko ugodni, drugod manj ugodni
ali celo neugodni. Vendar pa se je treba varovati prenagljenih zaključkov.
2" Rutar-T, 138. M. Sila poroča, da so tudi na Krasu (v Povirju, Rodiku itd.)
oglaševali meje ljudstvu na shodih. Ohranjen je i>opis meja v kraškem dialektu;
podpisal ga je grof Petazzi 1. 1711. IMDK 1895, 226.
21 Rutar-T, 227.
22 Rutar-T, 234.
22a Associazioni giovanili... I, str. 431—42.
2» Leta 1931. je bila omejena (po R. Berghinzu) že samo na hmneškoslovensko
vas Canel)olo.
Etnografija zapadnih Slovencev 27
Pri razisliavanju na terenu bi bilo n. pr. ^popolnoma napačno izpustiti
področja ob velikih prometnih žilah, v okolici mest in v industrijskih
središčih, češ »Tu ni nič več zanimivega!« Na krivi poti bi bil, kdor bi
se podal za sledjo starih običajev naravnost in samo kam pod Nanos, na
Goro, na Cerkljansko, na Bovško ali v Rezijo. Tudi ob železnicah in cestah
in blizu mest so namreč zakoreninjeni običaji, ki bi se jih človek tam ne
nadejal. Tako se je novoletno koledovanje ohranilo skoraj do danes pred
samimi vrati Trsta — v Trebčah —, medtem ko je bolj v notranjosti — v
tomajski župniji — prenehalo precej časa prej, mnogokje pa ga niti ne
pomnijo več^*.
Pregled ljudskih običajev Slovencev na zapadu bi zahteval posebno
monografijo. V tem tesnem okviru lahko navedemo iz bogate zakladnice
naših običajev samo nekaj drobcev.
Običaji »od povoija do pokrovca«. Imamo običaje, v kate-
terih je subjekt in objekt človek sam, od rojstva do smrti. Ko je otrok
prišel na svet, so sorodniki »prinesli porodnici v dar štrihan jerbas kruha,
moke in drugih reči. Prinesejo še dandanašnji v plenirju. Temu darilu
pravijo »prinos« (Ponikve na Krasu)^». Dar otroku-krščencu Je v tej ali
oni obliki še splošno v navadi. Neznano pa ije danes povračilo botri,
medtem ko so jo pred kakimi 60. leti nekako obvezno obdarovali s pre-
divom. Nekatere so že zaradi tega prav rade šle za ^botro. »Ci (— kje)
si dobila tfko (= toliko) prediva?« »»Sem držala h krsti«« (Kopriva na
Krasu).
Ženitovanjski h običajev se je mnogo opustilo. Na Krasu (Brje
pri Koprivi)^« se je vaškim fantom, ki so zagradili pot in zahtevali od-
kupnino za balo, prvi novic postavil po rtibu že okrog 1870.: novica je
bila Lórkova z Brjen, novic pa iz Pliskavice. Zadnje »kolenišče« (nako-
lenčič) je bilo pri Pihlevih na Brjah nekaj let pred svetovno vojno, ko
je prišla k hiši nevesta iz Tupelč. V Beneški Sloveniji zabranijo nevesti
vhod v ženinov dom posebni čuvarji ob vratih in oknih; iz tega se razvije
nekak proces s sodniki, advokati in pričami; seveda se vse dobro izteče^'.
Smrt. Kadar umrje cerkovnik, ga morajo vsi pokropiti, zato ker je
vsem »nune« (= boter, Kopriva na Krasu). Pozornosti je vredno izročilo,
po katerem naj bi bili v starih časih nosili pokopavat mrliče na Krasu
k Sv. Eliji na Brje pri Koprivi celo s Štjaka na Vrhéh, na Vipavskem iz
Črnič in Šempasa v Sanabor^s; na Tolminskem pravijo, da so Bohinjci
prenašali mrliče na tovornih živalih čez gorska, sedla k Sv. Danijelu pri
Volčah^s; Rezijani pa so baje morali pokopavati svoje mrtve v Ahtnu
(Attimis)*". Po starem obredu ali (bolj verjetno) iz potrebe peljejo Tren-
2* Gl. DS 52 (1940), 37 si.
25 Zapisal Domine Pegan leta 1935. Iz moje rokopisne zbirke.
26 Gl. zgoraj op. 19.
2' Berghinz v CF VII (1931), n. 8—10, str. 93.
23 BEDNARIK, 128.
29 Rutar-T, 34; V. Belé, Cerkev sv. Danijela pri Volčah, JA str. 122.
3» Ustno sporočilo dr. F. Bezlaja.
28 Milko Matičetov
tarji krsto z nirličem od doma do cerkve na saneh. Samo v ustnem izročilu
in še tam poredkoma zasledimo hranjenje mrlioev doma. Na Tolminskem
ali v Bohinju: »ako je kedo po zimi umrl, obesili so ga v dimnik in po-
sušili ter potem še le na spomlad pokopali«'*. Isto je čul v Osojanah v
Reziji F. Bezlaj 1.1939.
Letni običaji. Drugo vrsto običajev lahko porazdelimo po štirih
letnih dobah. Najvažnejša v ljudskih letnih običajih sta dva mejnika:
zimski in letni solsticij. Tudi na slov. zapadu sta oba v zvezi s koledo-
vanjem, z zažiganjem kresov in drugimi obrednimi dejanji. Novoletno ko-
ledovanje (obhod fantov po vasi) smo že omenili zgoraj. Letno ali ivanjsko
koledovanje (obhod deklic-kresnic po vasi) je še životarilo v Brkinih do
druge svetovne vojne. Letni ivanjski kres je razširjen ipo vsem slovenskem
zapadu, zimskega pa poznajo na zapadnem robu slovenskega ozemlja ne-
katere vasi v Teru in se vrši na »piemahte« (Tri liralje). Med letnimi časi
je najbogatejša z običaji spomlad. V one dni, ko sta noč in dan enaka,
pada praznik Marije »glavnjence« (25. III.), ki vtakne »glavnjico v žem-
ljico«, da vzcvete. Poudarek je na prebujenju zemlje; otroci morajo ta
dan prvič sezuti čevlje in storiti vsaj nekaj korakov bosi, pa naj si je zunaj
celo sneg' (Kopriva na Krasu). Precej starih običajev se je rešilo v veliko-
nočnem ciklusu. Posebnost je velikonočno pranje »veng« (verig z ognjišča)
v reki Vipavi v Mirnu pri Gorici. Najmanj značilna, kar se običajev tiče,
pa je jesen. Niti ni še nastopila astronomska jesen, a v Svetem pri Komnu
oznanijo sv. Tilha (1. IX.) in s tem — zimo.
Običaji pri delu. Najmanj pozornosti so bili doslej deležni
običaji v zvezi z delom. Manjka nam ne samo strokovnih razborov, ampak
celo dobrih opisov raznih del, tako na polju kakor pri hiši: oranje, setev,
košnja, pospravljanje sena, žetev, gojenje vinograda, trgatev in kasnejše
faze pridobivanja vina, pospravljanje ijesenskih pridelkov, »slačenje« ko-
ruze, ribanje repe, zelja itd. Znano je, da se prav ob nekaterih skupnih
delih nudi najlepša priložnost za bajanje, zastavljanje ugank in petje. A
ne glede na to, so važni vsi običaji, ki so v kakršni koli zvezi z delom, z
moškim in ženskim delom, z deli skupin ali posameznikov, s' kmečkim
delom in z delom obrtnikov. Zato Ik> treba čim prej nadomestiti zamujeno.
Verno in znanstveno uporabno podotx) ljudskih običajev med zapadnimi
Slovenci bomo dobili šele takrat, ko bosta opravljeni dve nujni predhodni
deli: 1. zbrati in kritično obdelati vse razpoložljive tiskane in pisane vire;
2. sistematično preiskati vsak kotiček naših tal, oz. zapisati po sodobni
folklorni metodi čim več pozitivnih in negativnih odgovorov iz ust »živih
virov«.
6. Ljudsko zdravstvo
Slovensko ljudstvo na zapadu je do nedavnega uporabljalo in deloma
še sedaj uporablja proti boleznim mnoge pripomočke, ki ne ustrezajo za-
htevam sodobnega zdravstva, pač pa so v 'zvezi z nejasnimi predstavami
»* Rutar-T, 34.
Etnografija zapadnih Slovencev 29
o izvoru bolezini. Če je boleani kriv urok, lahko pomaga samo z a u r o k
( = proti - urok, Kopriva na Krasu). M e d e ž i j e in r e c n i j e , s ka-
terimi so methâli (= zdravili) apotekar, m é d i h in drugi šolani
strokovnjaki, niso nikoli uživale zaupanja preprostega ljudstva. Domači
lek, katerega je nasvetoval kak berač, stara ženica ali podeležski duhov-
nik, je bil neprimerno bolj cenjen. Toda leč it ponekod (n. pr. v Hruševici
pri Štanjelu) pomeni že skoraj isto kar »zagovarjati«. Zgovor, zagovor,
»sagovarna molitva« (Fradel), uorok (Kubed v Istri), zgo-
v ar jat (Gornji Kras), panat (Kras), zauorit (Fradel), z ap re-
lit (Budigoji), pretit (Dol. Bamas), bese dati (»so besedâl, ma
ji niéso pomogli«. Ter): taki in podobni so izrazi, s katerimi zapadni
Slovenci označujejo čarovni izrek in z njim združena obredna dejanja, ki
naj bi bolezen pregnala. Sodoben ljudski zapis iz Fradela v Beneški Slo-
veniji nam lepo podaja ta dva elementa — besedo in dejanje: »Lete
besiede sgovorin, tricat dagnen in t rie a t uode var-
sen...«'2 Izraz bes i de v pomenu »zagovori« sem čul v Reziji (Učja):
beside za meš, za modrasa, za briinicu (podlasico?) itd.
Lečijo in zagovarjajo lahko ženske in moški. Glavobol, razne »slabosti«
in lažje bolezni odpravljajo ženske. Kjer pa gre za kaj hujšega, je potrebna
ali vsaj splošno v navadi moška beseda: v Kubedu (Istra) so taki primeri
za nahod, zvin in gada. Pri »mali« in »veliki besedi« iz Podkrna so prvo
verjetno uporabljale ženske, drugo pa moški, kakršna ije pač bila bolezen,
huda ali blaga. Moč besede Je že vnaprej preračunana glede na zaželeni
učinek. Zapadni Slovenci delijo zagovore na dobre — koristne ter slabe —
škodljive (sem spada n. pr. »sovražna beseda« iz Podkrna). Dobri zagovori
odpravljajo bolezni, slabi pa jih napravljajo, kličejo (na ljudi in živali).
Prvi so zagovori v pravem pomenu besede, drugi so le uroki*'. Druge je
cerkev preganjala kot zločin in zlorabo, glede prvih pa si ni bila na jasnem,
kaj bi. O tem nam pričajo tudi ljudske zgodbice:
1. Zagovornik Tone Ovčarjev iz Toroaja na Krasu ni dobil odveze pri
spovedi. Ko je župnika kasneje pičil modras, da je moral klicati Toneta na
pomoč, mu Je obljubil, da ne bo nikoli nikomur branil zagovarjati. 2. Po-
dobno se je pripetilo duhovniku iz Pliskavice. 3. Tretji duhovnik pa je
zagovorniku, ki je njegovim kravam vrnil mleko, naravnost ukazal,
naj ljudem pomaga z zagovori**.
Zagovore je našel na Goriškem že Pavel Bizancij leta 1583.: oglej-
skemu patriarhu poroča o ženskah, »ki lečijo ljudi in živaU od vsake bolezni
s tem, da rišejo kroge, jih premerjajo » čarovniško mero in govore molitve,
od katerih pošiljam prepis«*'*. Če ta »prepis« še obstoji, bi bil naj-
starejši zapis zagovora ne samo na zapadu, ampak v Sloveniji sploh. Pet
(neobjavljenih) zagovorov v črnovrškem dialektu (za prisad, kri,
*2 v moji rokopisni zbirki ljudskih pesmi — 6, str. 4.
** V Kubedu v Istri so izraze čisto zamenjali: uorok je zagovor, panati
pomeni: plačati »suho mašo« za sovražnika, da se začne sušiti, dokler ne umre.
** Izvlečki iz moje rokopisne zbirke.
*5 Gruden, 1080.
30 Milko Matičetov
z m e r z a u , o g e n , s t e r u p ; gl. si. 6) sta zapisaila oz. prepisala ob
koncu 18. ali v začetku 19. stoletja Jožef Brelih in Janez Celik. Do novih
odkritij so to najstarejši zapisi zapadnoslovenskih zagovorov.
Nekateri zagovori so izgubili svojo obredno funkcijo ter se osamo-
svojili, gtrekelj ima n.pr. pesem o sv. Katarini (SNP III, št. 6642) z Ve-
likega brda na Pivki med pobožnimi. Toda nova varianta iste pesmi, ki
jo je zapisala štirinajstletna Pavla Tomšič iz Knežaka od žene iz Podstenj
leta 1939., nam pove, da je to prvotno bil zagovor:
Kdor bo to niolituco molu, .
Se ne bo bav pred ognem ne zgoreti
pred vodo ne utopiti..
Zagovarjanje še danes živi — čeprav podtalno — po vsem slovenskem
zapadu; tudi v Beneški Sloveniji in Reziji. V Fradelu sem našel 1.1940.
zanimivo varianto Koštialovega zagovora »za madrase« iz Krna.
Poleg besed pa se naše ljudstvo poslužuje pri svojem zdravljenju tudi
zelišč, vode, kamnov, amuletov in raznih simpatetičnih sredstev.
7. Ljudska glasba
Sredi druge- polovice 15. stoletja je pri obnavijamju starodavne cer-
kvice sv. Ivana »v čele« (v iskali) nad Landarjem v Beneški Sloveniji
neznan mojster izklesal godca z dudo. Tudi slovenska godca Juri in
Petrič, ki se omenjata v Pontablju leta 1536.="'a, sta zelo verjetno godla na
dudo. To glasbilo (v starih furlanskih dokumentih »fistula surda«, »pivis
sordis«, »piva di sacco« — od tod »pivador« = godec) je bilo morda še
do srede 18. stoletja razširjeno po vsem ozemlju zapadnih Slovencev.
Najprej je padlo v pozabo pri naših zapadnih sosedih Furlanih, nato po-
stopoma pri nas, le istrski Hrvatje so ga deloma ohranili do danes. Opu-
stitev dude pa je seveda le epizoda v sklopu širših in globljih sprememb,
ki se niso izvršile samo v ljudski instrumentalni glasbi, ampak so zajele
vso »zvočno in gibno« folkloro zapadnih in osrednjih slovenskih predelov.
Kot zelen otok sredi valov, ki so pokrili starejše in bolj primitivne glasbene
izrazne oblike, moramo omeniti Rezijo. Celo laik bo v tamkajšnjih napevih
takoj opazil nekaj nenavadnega. Vendar pa bo strokovno izvežbano uho
lahko zasledilo tudi drugod med zapadnimi Slovenci marsikaj, kar bi za-
služilo vso pažnjo in skrbno obdelavo.
Danes na tem področju lahkcf pokažemo razmeroma precej gradiva
(gl. IV. 7), ki seveda ni vse stoodstotno zanesljivo niti ne odgovarja skraja
sodobnim načelom zapisovanja folklorne glasbe, vendar lahko tvori podlago
za nadaljnje delo. Treba bo prebiti led ter se lotiti sistematičnega pre-
učevanja do sedaj nabranega gradiva. Še prej pa bo morda dobro, iznebiti
se tiste glolx»ko zakoreninjene miselnosti, ki nas je vedno silila k temu,
3» št. 803 v moji rokopisni zbirki. Preskrbel mi jo je D. Pegan.
sea CF XX (1944), 268.
Etnografija "zapadnih Slovencev 31
da smo gledali pesem vse preveč s filološkimi očmi. Upoštevanje in
pravilna osvetlitev čisto glasbenih prvin nas včasih lahko pripelje do jedra
pesmi, plesu, običaju, vsekakor pa bliže kot marsikateri drugi činitelj.
Pričakujemo, da nam bo France Marolt v bližnji bodočnosti dal tudi
za ljudsko glasbo zapadnih Slovencev kaj enakovrednega dosedanjim nje-
govim prikazom, kot so »Tri obredja iz Zilje« (1935), »Tri obredja iz Bele
Krajine« (1936) ter »Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana« (1946).
8. Ustno slovstvo
a) Pesem.
Slovenska ljudska pesem na zapadu je po obliki in po vsebini organski
del ljudske pesmi, kakršno poznamo na celokupnem slovenskem ozemlju.
Motivi, ki Jih srečujemo v primorskih pesmih, so doma obenem tudi v
dolenjskih, gorenjskih, koroških, štajerskih in prekmurskih pesmih. Slo-
venska pesem, nastala v katerem koli delu slovenskega ozemlja, se je od
nekdaj prosto širila v vse smeri in je prišla vselej tudi na zapad, ne da
bi Jo mogle zadržati politične, upravne ali druge pregraje. Imamo pa tudi
znake, da so nekatere ljudske pesmi nastale na samem slovenskem zapadu
in da so od tod potem prodirale proti severu in vzhodu. Variante slovenskih
pripovednih pesmi, zapisane na zapadu, so včasih bolj arhaične, morda
estetsko popolnejše, ali kako drugače zanimivejše od variant iz "ostalih
slovenskOi pokrajin; nekateri motivi drugod niso znani, ali pa so izpričani
samo v nevezani besedi.
Pesmi slovenskega zapada so nam dostopne predvsem v Štrekljevi
zbirki »Slovenske narodne pesmi«. Med 8687 številkami je 1383
primorskih ali nekaj več kot 15 %. To razmerje Je v primeri z demografskim
razmerjem med Slovenci na zapadu in vsem slovenskim narodom nekoliko
prenizko. Toda pomisliti Je treba, da je Štrekelj imel na razpolago za svojo
izdajo celo vrsto starih tiskanih in rokopisnih zbirk od vsepovsod, razen
z zapada*^. Zato je gornja številka prav za prav visoka. Če bi upoštevali
samo pesmi, ki so Slovenski Matici ali Štreklju prišle na poziv, objavljen
v Ljubljanskem Zvonu leta 1887., bi videli, da je bil slovenski zapad
v resnici med pokrajinami, ki so odgovorile na ta poziv z največjim navdu-
šenjem. Posredno ali neposredno Je za Štreklja zapisovalo pesmi preko
70 ljudi. Skupaj s starejšimi nabiralci to število naraste na sto ljudi, po
poklicu učiteljev, duhovnikov, uradnikov, študentov, gimnazijcev, celo
nekaj navadnih kmečkih fantov. Železniški uradnik Jožef Cejan iz Vrtojbe
je na primer poslal do leta 1908. devet zbirk pesmi. Učitelj Jožko Ve-
likonja je poslal s Strmca pri Logéh (na beneški meji) 107 pesmi, toda
prepozno, da bi mogle biti primerno uvrščene v zbirko. V SNP Je očitno
slabo zastopana Beneška Slovenija**. Nepojasnjeno je vprašanje, zakaj
*' Gl. seznam virov v uvodu k I. zvezku SNP, str. XVI.
*8 Vendar pa je netočno to, kar trdi S. S. v LUCi VIII, str. 11., da Štrekelj
nima »nobene pesmi iz beneškoslovenskih krajev«; gl. dames že nad sto let stare
Majarjeve za,pise: SNP, št. 4754, 4927, 6450 m nekaj drugih.
32 Milko Matičetov
urednik ni uporabil Baudouinovih Materialov iz Rezije in Tera. Z'birka
bogoslovoev Škura in Gorenšoka, nastala leta 1899. po Trinkovi pobudi,
pa je bila Štreklju nedostopna. Po prvi svetovni vojni je še nabrala nekaj
pesmi v Beneški Sloveniji Renata Steccati iz Vidma; njeni zapisi so deloma
izšli leta 1932., deloma pa v tržaških »Razgledih« leta 1947. Razni zasebniki
so med dvema vojnama brez dvoma zapisali precej ljudskih pesmi, ki
so raztresene po listih in časopisih (n. pr. v starejših letnikih Mladike)
ali pa celo v rokopisu, tako da so praktično nedosegljive^o. Tudi avtor teh
vrst hrani večjo zbirko ljudskih pesmi, katere je zbral med leti 1934. in
1941. na slovenskem zapadu. Ce bo kdaj prišlo do nove izdaje slovenskih
ljudskih pesmi, bo naš zapad v njej zastopan vse drugače kot v Štreklje-
vih SNP.
Snovni svet slovenskih Ijiidskih pesmi na zapadu je kaj pester. Pri-
povedne pesmi, na katere se v tem bežnem pregledu omejim, vse-
bujejo prvine bajnega, pravljičnega, legendarnega, krščanskega in zgodo-
vinskega izvora. Kozmogonično izročilo nam je ohranjeno v pesmih, kot
je »Jezus in svet noseča riba« (SNP I 492), materinopravnega izvora je
osrednji motiv legendarne pesmi o sv. Andreju (SNP 1 582; DS 1940,
101), rezijanska varianta »Godca pred peklom« (Et XVII, 29) krije v sebi
antični orfejevski motiv, »Sv. Anton v pekel prodan« (SNP 1 415) prav
tako, hiorda še s primesjo prometejevskega izročila. Pesmi, oi katerih
menimo, da jim je za ozadje srednji vek, je tudi na slovenskem zapadu
p-ecej : so krsčansko-obredne, legendarne, nabožne. Baladne pesmi o Lepi
Vidi, Mladi Zori in druge so se izoblikovale, vsaj tako kot jih poznamo
danes, približno od 10. do 12. stoletja. Toda tudi poznejši zgodovinski
dogodki in osebnosti so še našli izraza v ljudski pesmi. Tako sO se
nekateri starejši motivi (n. pr. rešitev krščanske sužnje iz rok nevemikov)
prenesli na zgodovinsko osebnost kralja Matjaža (f 1490), o katerem so
Tolminci peli že v 16. stoletju.
O današnjem stanju ljudske pesmi v zapadnih slovenskih predelih
nimamo splošne študije. Ziaključki, do katerih je prišel France Škerl iz
Knežaka v disertaciji*", ki jo je predložil na filozofski fakulteti v Padovi
'" Lep primer, da posamezniki branijo morda še dragocene zapise, imamo v
»Trinkovem zborniku«, iki je izšel poleti 1946. v Gorici. Na str. 90 objavlja L. Zorzut
odlomek pesmi o sv. Antonu. Zal, da manjkajo »rojstni« podatki: kdo je pesem
povedal, kdo jo je zapisal, kdaj in ikje. Bolj natančen je v tem pogledu pisec, ki
je isto pesem objavil v furlanskem listu Patrie dal Friul (1. 9. 1947) pod
naslovom »S. Antoni a scuele a Udin«. K pesmi »Sv. Anton v pekel prodan« (SNP
I, 415) je zaipisal izanimivo varianto v Hrušici v Brkinih osmošolec F. Fabjančič
1. 1940 (št. 775 v moji rokopisni zbirki). Prej omenjena beneškoslovenska varianta
bi bila tretja na isti motiv. Zdaj se ji približuje Se odlomek porušene variante iz
Vrtojbe oz. Banjšic (Lenček, Oh Jadranu. Etnograifski, zapiski in študije. Trst
1947, str. 66).
*" S. F., Stato attuale della poesia popolare slovena nella
Piuca. Neobjavljeno; v arhivu slovanskega iustituta (Istituto di filologia slava)
univerze v Padovi.
4. Zadnja stran krašlie tiiše: desno slaoiovainjski del, levo novejiše gospodarsko
poslopje. Šmarje pri Sežaink (Foto Mahovič — 1947.)
5. Kuhinja z odprtim ognjiščem. Šmartno v Brdih. (Foto Mahovič — 1947.)
6. Rokopis s cerkljansko-čmovrekimii zagoTOri. V diesinem kolu spodaj podpis:
»Južef Brelih...«
Etnografija zapadnih Slovencev 33
1940. leta, se nanašajo samo na Pivko in niti ne obsegajo vse vrste ljudskih
pesmi. Na podlagi lastnih opazovanj v mnogih krajih slovenskega zapada,
zlasti v Beneški Sloveniji, lahko podam sledeče začasno poročilo:
Med raznimi oblikami ljudskih pesmi je pripovedna pesem ohra-
njena tu in tam kot relikt v spominu starih ljudi, ali pa si Je nekoliko
podaljšala življenje, če je prešla v obredno fimkcijo (n. pr. pri koledo-
vanju, pri varovanju mrliča ipd.); netvoma je postala verjetno proti
koncu 18. stoletja, svojo čisto pripovedno funkcijo pa je izgubila kakih
sto let kasneje. Ob redne pesmi izginjajo s starim obredjem vred; trdo-
žive so le še za govorne formule (krajše in tudi daljše), v Beneški
Sloveniji morda bolj kot kjer koli drugod. Nabožne pesmi, zlasti daljše
pripovedno-nabožne oblike odmirajo ali pa se spreminjajo; poznam primer,
ko so otroci šestih do desetih let v Beneški Sloveniji (verski čut Je tam
posebno zrahljan) zložili parodijo variante pesemske skupine »Jezus ma-
šuje«. Res žive, to se pravi take, da imajo še v sebi tvorno moč, so danes
na slovenskem zapadu ljubezenske pesmi (vsaj deloma), v polni
meri pa otroške in razne satirične pesmi (vaške, imenske in
druge zbadljivke).
b) Bajke, legende, pravljice, pripovedke.
Od ostalih besedno-duhovnih umetnin, ki spadajo v okvir ljudskega
ustnega slovstva, so bajke, legende, pravljice in pripovedke v ozki zvezi s
pripovedno pesmijo. Motivni in idejni svet Je tu in tam isti. Formalni po-
mislek, da so bajke, legende, pravljice in pripovedke navadno (vedno pa ne)
v prozi, nas ne sme zavesti, da bi obravnavali posebej blago v vezani in
posebej ono v nevezani besedi. Bajka ostane bajka, pravljica pravljica itd.,
pa naj bo v verzih ali v prozi. In pomisliti moramo tudi, da je nekdaj bilo
v pesemski obliki mnogo tega, kar danes poznamo samo v prozi.
Slovensko ljudstvo na zapadu med omenjenimi vrstami ne dela veliko
razlik. Najbolj razširjen izraz je prâuca, na Cerkljanskem prajerca.
Na skrajnem zapadu slovenskega jezikovnega ozemlja, med Terjani na
desnem bregu Tera, poznajo danes samo dve osnovni skupini besedno-
duhovnih umetnin: 1. čant (pesem) je to, kar se poje*»»; 2. vse
ostalo, bodisi v vezani ali nevezani obliki, pa je kratkomalo pravica —
nekaj, kar se pravi, pripoveduje, baja. Vsaka vas ima vsaj enega, na-
vadno pa več dobrih pripovedovalcev, moških ali ženskih. V vasi Ter
(ital. uradno Pradielis) sem leta 1940. čul bajati otroka desetih let. Lidia
Gobica, ki mi je gladko narekoval štiri »pravice« (dve legendi in dve
šaljivi pripovedi)". V Beneški Sloveniji slovensko ljudstvo sploh nima
nobene druge duhovne hrane v materinem jeziku, zato Je bajanje edina
'"a Izraz peti, pesem sicer ni neznan, pač pa zaradi zanimivega pomen-
skega prencsa pomeni to, kar je drugod po Slovenskem molitev, moliti.
*i Baudonin de Courtenay ima v seznamu pripovedovalcev iz Rezije (MATE-
RIALY I) deklico devetih let, F. Sedeju pa je v Cerknem povedal pet pravljic še
ne deset let star deček.
34 Milko Matičetov
priložnost za besedno-umetniako izživljanje (za pripovedovalca) in doživ-
ljanje (za poslušalce).
Doslej objavljeno bajno, pravljično in legendarno gradivo zapadnih
Slovencev je še raztreseno po raznih (tudi neslovenskih) izdajah in težko
dostopno. Gabrščkove »Narodne pripovedke v Soških planinah« iz 1. 1910.
so najobširnejša in najbolj znana knjižna zbirka, toda prinaša samo tol-
minske pravljice. Druge i>okrajine zaostajajo za Tolminsko. Zlasti šibko
je zastopan Kras, od koder pa imamo zanimiv poizkus dialektološkega za-
pisa: »Topolovo rebro« (Dutovlje, 1882., L. Žvab). Leta 1885. so izšle v
Jagičevem AslPh (»prajce« in »smišbucoe«, katere je zapisal na Cerkljan-
skem »čisto i strogo dialektično« osmošolec Fran Sedej, poznejši profesor
in nadškof v Gorici. Zapisi so nastali v zimi 1872—73 pod neposrednim
vplivom Baudouin de Courtenaya, ki je poskrbel tudi za njih dokončno
redakcijo in izdajo. Res škoda, da osameljeni 2vabov primer in zlasti
Sedejev način zapisovanja nista našla posnemalcev skoraj do danes.
Med beneškimi Slovenci je zapisal in leta 1877. poslal Baudouin de
Courtenayu na Rusko nekaj krajših tekstov v dialektu profesor Ivan
Vogrič*^. V spremnem pismu pravi, da je beležil točno po pripovedovanju
nekega oglarja iz Čanebole. Drugi zapisovalci pa niso bili tako tankovestni.
Domače pravljice in pripovedke so Objavljali tudi v furlanščini in italijan-
ščini (Blazutič in drugi). Vendar je bil tudi klic s slovenske strani močan,
saj se je Ivan Trinko, najizrazitejša kulturna osebnost v Beneški Sloveniji,
oglasil leta 1884. naravnost v Ljubljanskem Zvonu z beneško-slovenskimi
bajnimi pripovedmi o vedomcu in divjih babah.
Marsikaj iz našega pripovednega zaklada sta objavila Furlan JÎ. Vidoni
in Nemec A. von Mailly. V splošnih opisih življenja in mišljenja zapadnih
Slovencev je prišlo že kar v navado'', da se kot primer njihovega ustnega
slovstva navaja izročilo o Zlatorogu ali o Trentarskem študentu, ki sta pač
pritegnila pozornost zaradi literarnih obdelav (Baumbach, Lovrenčič) in
ne iz etnografskih ozirov.
Značilnejša so mnoga druga izročila zapadnih Slovencev. Krajevne
aitiološke pripovedke, kot n. pr. ona o nastanku Krasa, lahko krijejo v sebi
prastare motive. V legendarni ciklus o popotovanjih Kristusa in sv. Petra
je prišlo dokaj bajnih, pravljičnih in drugih snovi, ki s krščanskim okvir-
jem nimajo nič skupnega. V svoji rokopisni zbirki folklornega gradiva
iz Tera hranim svojevrstno legendo »Kako to se nareâju judje« (Kako se
delajo ljudje), za katero trenutno ne bi mogel reči, je li parodija, ali ne
tiči za obscenostjo kaj globljega. Nekatera izročila smo že omenili zgoraj
ob pripovedni pesmi, več pa nam takle bežen oris ne dopušča.
c) Uganke.
Med Slovenci na zapadu že otrokom v predšolski dobi bistrijo um z
ugankami. Kolikor se spominjam, pride prva na vrsto : Koliko-mišta-
»2 MATERIALY II, str. 193.
*2 Coronini-Cranberg, Lorenzoni in drugii.^
Etnografija zapadnih Slovencev 35
cima (Koliko miš tac ima?). Sledijo ji: Reci trikrat »petelin ne
kokoš«, Znaš šteti do pet? in podobne stvarce, M so prav za
prav nekake besedne igre, a še najbližje ugankam.
Uganke zastavljajo: odrasli otrokom; mladina (zlasti fantje in dekleta)
med sabo ob raznih priložnostih; odrasli med sabo (takrat lahko stresejo
iz rokava tudi »ta - mastne«) ; odrasli, moški in ženske, mladina in otroci
vse vprek ob nekaterih skupnih delih, na likofih, slavjih itd.
Uganke, ki podlegajo splošnim folklornim zakonom, nastajajo, živijo
in umirajo povsod, zato tudi med zapadnimi Slovenci. Samo na nekaj vasi
je bila omejena pred kakimi 50. leti uganka, ki je danes ni več: »Smodinov
gospod je znal pisat, brat prav nič — kako je to?« (Kopriva na Krasu.
Pojasnilo: Smodinovi — hišno ime — so imeli dtihovnika, njegov brat doma
pa je bil nepismen. Uganka sloni na dvoumni obliki »brat« = samostalnik
ali nedoločnik glagola brati). Bolj razširjena po Gornjem Krasu pa je bila
druga uganka »Muj ti Buh nebeški, farman snožeški jen vikar štjački
so teku vsi po ani jaoki« (Kopriva, 1936). Ključ do tega nerazumljivega
teksta in pojasnilo, da gre za tiganko, je našel V. Šček v Avberu ali nekje
v okolici z varianto: »Farman snožečki in kaplan štjački sta spala oba v eni
jački — kako je to?« Odgovor: »Bila sta dvojčka.«** Krajevno je ta uganka
opredeljena, časovno pa ne več, ker menda nihče ne pomni dvojčkov. Zato
pa zdaj preostajata dve možnosti; ali bo ta uganka brez konkretnih oko-
liščin, ki so sprožile njen nastanek, postala splošna in se ukoreninila med
ljudstvom, ali pa bo padla v pozabo. To bo povedal čas.
Doslej nimamo enotne zbirke slovenskih ngank, ki so še raztresene
po tiskih iti v veliki meri med ljudstvom tudi na slov. zapadu.
d) Pregovori.
Leta 1939. sem v »Mislih ob Šašljevi zbirki« zapisal, da v delu Koobek-
Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike »razen nekaj
Erjavčevih drobtinic skoraj ni zastopano Primorje, v katerem vendar živi
četrtina Slovencev«.*^
V novi, popolni zbirki slovenskih pregovorov, urejeni seveda drugače
kot je bOa Kocbekova in Šašljeva, bo treba to pomanjkljivost odstraniti.
Menim, da to ne bo težko. Saj slovensko ljudstvo na zapadu uporablja
vsakovrstne prispodobe in izreke, ki poživljajo vsakdanji razgovor.
Poleg splošnih pregovorov imamo precej takih, ki izražajo pokrajinske
posebnosti: »Na Krasu je pod vsakim grmom gad«, »Modrasa pusti, Kra-
ševca ubij !«, »Tudi Brkin mora živeti«, »Tolminec niti k maši ne gre brez
koša«, »Furlana, cigana in Rezijana ni moč razumeti«, »Bejš vsem Rezjanom
na ohcet!«, »Umazan kot višarska svinja« itd.
Toda pokrajinsko preučevanje pregovorov je važno tudi zato, ker ta
ali oni kraj lahko hrani boljše variante splošno znanih pregovorov ali pa
take pregovore, ki so bUi nekdaj verjetno razširjeni tudi drugod, a so se
*» Navajam iz Ščekovih »Paberkov« po spominu.
*5 Mentor 27, str. 31.
36 Milko Matičetov
že izgubili. Tako n. pr. ne vem, ali se še kje razen na Gornjem Krasu čuje:
>Šenica je samo za franke (= davke) jen za poberine« (pod »poberini«
so mišljeni graščak, duhovnik in cerkovnik; še pred sto leti si kmet ni
mogel privoščiti pšenice ter je za lastno prehrano prideloval le rž, proso,
ajdo in v novejših časih turščico). Težko umljiv preostanek nekdanjih časov
je tudi tale pregovor iz Koprive na Krasu: »Kadar je pirjevca v lopati,
piš nas v uho ta-bogati!« Pirjevioa (triticum spelta)je bila včasih važna
za prehrano ubožnejših; ko so pridelek pospravili, niso bili več navezani
na pomoč ali -miloščino bogatinov, pa so jim lahko zagodli: »Pišite nas
v uho!«
9. Ljudski jezik
Jezik, ki ga govori ljudstvo v svojih narečjih, ima širši obseg in sta-
rejšo zgodovino kot pismeni jezik, ki je na Slovenskem nastal komaj v
16. stoletju. V ljudskem jeziku zasledimo pojave, ki izvirajo še iz pra-
slovenščine ter so tisoč in več let stari. Zapadno slovensko ozemlje je je-
zikovno zelo razčlenjeno. Tudi če povežemo sorodna narečja v večje sku-
pine, imamo še vedno opravka z nezdružljivimi enotami. Izmed sedmih
osnovnih dialeiktičnih tipov ali »baz«, v katere Ramovš deli slovenščino, so
na tu obravnavanem ozemlju zastopane kar tri oz. štiri: primorska, rov-
tarska (Tolmin—Cerkno—Črni vrh) in koroška (Kanalska dolina) ; deloma,
zlasti v prejšnjih časih, tudi dolenjska dialektična baza (Notranjsko).
Jezikoslovje in etnografija imata precej široko skupno polje dela. Dia-
lektologijo bi nekateri hoteli celo podrediti etnografiji. To pa ni potrebno.
Preučevanje živega jezika je vselej v zvezi s problemi, ki so lastni jeziko-
slovju, etnografiji in še drugim vedam (psihologiji, filozofiji ipd.). Pri nas
n. pr. že Erjavčevi zapiski »Iz potne torbe« lepo kažejo, kako lahak je
prehod iz jezikovnega področja v etnografsko. Nekako dopolnilo ali nada-
ljevanje Erjavčevega dela so Štrekljevi slovarski doneski »Iz besednega
zaklada« (1892) in »Iz živega jezika narodovega« (1894), ki vsebujejo prav
tako marsikaj etnografskega. Matija Murko se je pri reševanju slovenskih
in južnoslovanskih etnografskih problemov uspešnO' posluževal nove me-
tode, ki je znana pod geslom »Wôrter und Sachen«. Nadaljnji važen korak
v razvoju je bila obogatitev te jezikovno-etnografske metode z geografskimi
prijemi. Najznačilnejši sad teh prizadevanj so danes jezikovni, jezikovno-
etnografski in etnografski atlasi. Slovenci nimamo še nobenega takega
atlasa. Zapadni del slov. jezikovnega ozemlja pa je (oz. bo) zastopan v
atlasu naših sosedov Italijanov. Toda o tem več v IV. poglavju.
10. Ljudske knjige
>Bodi htur ozhash te bukelze mei zhries svatu noi
srebru,  bodi bouzhan,  al  krainz, bel  cor os z...«'"
Prim. F. Kotalk, Opiriinženitovanjskem kruhu. Et. XVII, 51.
«• Duhovna Bramba I, str. 108 (Raz,prav6 AZU I, str. 222).
Etnografija zapadnih Slovencev 37
Ta odstavek nam priča, da izdajatelj koroške »Duhovne brambe« (prvi
tisk iz 1.1747 ali 1754) izrecno računa tudi na odjemalce med zapadnimi
Slovenci, sicer bi ne omenjal »Bovčanov«*' in celo na prvern mestu. Ver-
jetno, da je bilo ravno z bovške strani živo povpraševanje po takem blagu
in da se je to izkazalo že pri »Kolomonovem žegnu«, ki je izšel v isti ti-
skarni kot »Duhovna bramba«, le nekaj prej (najbrž med 1736—1754).
Starih direktnih dokazov za širjenje koroških tiskanih izdaj Kol. žegna
in Duh. brambe po slovenskem zapadu za zdaj ne poznamo, ni pa iz-
ključeno, da jih ne bomo našli. V Njivicah pri Cerknem Je prof. Koštial
kupil 1. 1914. od nekega kmeta en izvod Duh. brambe. V neki župnijski
knjižnici na Vipavskem, menda v Batujah pa hranijo Kolomonov žegen**,
katerega Je morda kak duhovnik zaplenil med svojimi verniki. Sodeč po
neki pripovedki (LMS 1894, 180), so na Cerkljanskem cenili knjigo »Veliki
Kalamon« bolj kot zaklad.
Med beneškimi Slovenci so tudi krožile čarovne knjige, le žal, da ne
vemo vedno, katere. Že leta 1607. je bU v Vidmu obsojen neki Gio. Battista
Nimis, ker Je skušal prepisovati neznane črke. Hipoteza G. Vidossija, da
so to bile »slovanske knjige, tiskane v cirilici«, je sicer privlačna, vendar
z ničemer podprta*". Poleg slovenskih knjig, ki jih najbrž ni bilo veliko,
so si beneški Slovenci za drag denar kupovali po antikvamih knjigarnah
v Čedadu in Vidmu ti^di latinske čarovne knjige, s katerimi so upali priti
do skritih zakladov. Ostermann je še v drugi polovici 19. stoletja videl
sledeče : Agrippo iz Nettesheima, Petra de Abano, »Clavicole di Sa-
lomone«, »A rea na are an o rum«, »Flagella d e mon u m«.
Uganka je še, če so se te knjige med našim ljudstvom prepisovale, pre-
vajale in sploh, kakšne usode so bile deležne.
*^ Pod izrazom »Bovčani« moramo razumeti splošno Slovence iz Posočja in v
širšem pomenu zapadne Slovence. Kdor je nekdaj prišel na Koroško z gorenjske
strani, je bil »krainz«; kogar pa je noša in govorica izdajala, da je doma južno od
Predila, tega so imeli kratkomalo za »Bovčana«, pač po Bovcu — najbližjem uprav-
nem središču Posočja. Po ustnem sporočilu dr. I. Juvančiča iz Bovca je tudi pri
koroških Nemcih v Trbižu, Beljaku in drugod izraz Flietscher (= Bovčan)
veljal toliko kot »goriški Slovenec«. Za to, da gornjega poimenovanja nikakor ni
jemati striktno, imamo najlepši dokaz prav v navedenem mestu Duh. brambe I,
108, kjer so si izrazi bouzhan-krainz-corosz očitno enakovredni ter ozna-
čujejo pač tri slovenske veje, ki si tu ob važnem geografskem in kulturnem sti-
čišču med Julijskimi Alpami in Karavankami segajo v roke: Slovenci od Soče,
Save in Drave.
*8 S posredovanjem V. Crnigoja, nekdanjega tovariša z goriške gimnazije, sem
si 1. 1939. izposodil ta izvod Kol. žegna, toda takratni izpiski so se mi med vojno
izgubili, da ne morem vedeti, za katero izdajo gre.
*» Nesprejemljivo pa je to, kar G. V. pravi o Kolomonu: >Un libro del ge-
nere [t. j. v cirilici] sara anche il libro Calamon (calmone = gergo) di una leg-
genda raccolta tra gli Sloveni sopra Idria e stampata nel Ce fa s tu?, V (1929),
p. 60.« Koilomon je namreč bil irski menih, ¦f 1012 v Spodnji Avstriji. Izvirni naslov
knjige se glasi: »To je tapravi inu tazieli COLEMONE - SHE GEN..
v 23. kapitlu še: »od Kol e mona papasha venka dan.«
38 Milko Matičetov
V ustnem izročilu zapadnih Slovencev imajo knjige velik pomen. Po-
gostoma se omenjajo zlasti »črne bukve« in njih moč. A tudi tam, kjer
se pripovedovalec ne sklicuje na »staro pisanje« ali »branje«, kaj lahko
predpostavljamo pisano predlogo. Tako je n. pr. pri prerokovanjih.
»Preroki« so bili povsod med ljudstvom dobrodošli, saj se nihče ni zanimal,
od kod jemljejo svojo moidrost. V resnici pa so ti preroki črpali iz kraj-
ših in daljših rokopisnih zbornikov o » s v e t i Š e m b i 1 j i«, o »Anti-
kristu« in podobno, kasneje tudi iz tiskanih knjižic. Okrog 1860. je
n. pr. natisnil neko prerokovanje Patemolli v Gorici'*", podobno »Prero-
kovanje« pa je izšlo v Trstu celo še 1. 187751.
Poleg p.'erokovanj in raznih čarovnih knjig so zelo verjetno krožile
med našim ljudstvom tudi drugačne knjige, n. pr. legendarne snovi^^. Vse
naše znanje o ljudskih knjigah na slovenskem zapadu pa bo le ugibanje,
dokler ne dobimo v roke tekstov samih. Benečan Lojz Kukovac p. d.
»Tamalet« iz Marsina mi je 1940. pravil v Fradelu, da je pred prvo sve-
tovno vojno ogljaril v kobariškem Kotu in takrat da je pri Mici Vranovi
na Svinah videl knjigo, pisano s krvjo"''. Iz lastnih zapiskov do 1- 1936.
posnemam še sledeče: 1. Na Krasu je imel »črne bukve« nekdo v Koso-
veljah (sežanski okraj). 2. Rajnik Frk v Krajni vasi, krojač in cerkovnik,
je tudi imel bukve, iz katerih si je nekaj prepisal Miha Cilčev, a samo
dobro, nič takega, kar škodi ljudem. Frk je večkrat iskal zaklade po na-
vodilih iz knjige, a vedno brez uspeha. 3. Stari Turk v Koprivi je baje
dobil črne bukve od gospoda Pirjevca ter je znal »zgovarjat« bel na očesu...
Na podlagi teh ali podobnih sledov bo mogoče priti do pravih »črnih
bukev« in ugotoviti, ali gre za tiske, ali za rokopise, ter še marsikaj.
Doslej nam je na pol etnografsko bukovništvo znano skoro izključno iz
severnih in vzhodnih slovenskih pokrajin. Toda važno bi bilo, temeljito
preiskati tudi naš zapad. S pozitivnimi in negativnimi odgovori, ki jih bomo
dobili, bo laže pojasniti prenekatero temno stran v-te vrste »književnosti«
Slovenije sploh.
11. Ljudske igre
Preskromno znanje o ljudski dramatiki zapadnih Slovencev 'sestoji iz
maloštevilnih in bežnih omemb:
Goriški jezuitje so v 17. stoletju prirejali svoje latinske duhovne igre
(ludi s p i r i t u a 1 e s) kot protiutež ljudskim burkam (comoediae
lasciva e), ki so jih glumači izvajali na Travniku.
5" Gl. Plesničarjevo bibliografijo »Narod naš dokaze hrani«, Ljublj. 1940, St. 77.
" PREROKOVANJE / za / te prihodnje čase / Kaj in kako
se bo godilo do sodniga dneva / Drugi natis / Na brane od
Daniela Kralja leta 1250 / Prestavil Franc Švara / U Trstu /
1877 / Cena 10 Krajce r. Knjižico (broš., —8») sem videl poleti 1940. pri
duhovniku E. Ferjančiču v Šlovrencu v Brdih.
52 Gl. Et XVII, str. 27, op. 4.
" Menda le z rdečilom. — Mico Vranovo sem iskal takoj 1940., a je nisem
našel doma. Leta 1947. pa sem izvedel, da je med vojno umrla. Njena hči Mica se
take knjige ne spominja, pravi pa, da je mati res veliko brala. Vse materine knjige
pa so bile uničene obenem z vasjo, ki je bila 1. 1943. bomlwrdirana.
Etnografija zapadnih Slovencev 39
Med benešliimi Slovenci v Šenpetru so se vršile vsako leto do konca
XVIII. stoletja pasijonske igre. Toda v kakšnem jeziku? Na, kakšno bese-
dilo? Vse, kar vemo, je to, »da so predstavljali vsak veliki petek a b
immemorabili Kristusovo trpljenje na ravnini poleg sv. Kvirina.
Zadnja taka predstava je bila leta 1792., ko je predstavljal Kristusa Ivan
Podreka«, praded avtorja knjige S la via italiana.
In še v drugi polovici 19. stoletja je Ostermann zabeležil, da v nekih
vaseh doline Bele ali v Kanalski dolini pri procesiji na veliki petek nekdo
»nosi križ in predstavlja Kristusa, pri čemer hodi bos. Onstran (= na
levem bregu) Soče sta s Kristusom tudi dva razbojnika«.
V Zabnicah v Kanalski dolini so tik pred koncem preteklega stoletja
videli Drabosnjakovo pasijonsko igro, ki jo je uprizorila — pač na povabilo
domačinov — igralska družina iz Malošč v beljaški okolici.
Mnogo znakov ljudske igre ima na sebi uprizoritev Kristusovega trp-
ljenja v Kobljeglavi na Krasu (menda leta 1928). Igrali so dvakrat: na
binkoštni ponedeljek in naslednjo nedeljo, obakrat na prostem — na
»gorici« pod cerkvijo. Besedilo je verjetno sestavil župnik, toda pomisliti
moramo, da so domala v vseh vlogah obširnega dejanja nastopali preprosti
ljudje (nad 80 oseb!) in ne poklicni igralci. Igrala je tako rekoč vsa vas,
pomagale pa so tudi sosednje vasi, največ Štanjel. Ne glede na posmeh
in celo odkrita nasprotovanja, je uprizoritev uspela. Dvomim, da bi bilo
treba ta uspeh pripisati verski vnemi igralcev ali gledalcev, saj se je po
sosednjih vaseh govorilo, da se Kobljeglavci »s Kristusa norčavajo«^*. Bolj
verjetno je občinstvo pritegnil dogodek sam po svoji izrednosti, zraven pa
igra, način podajanja in podobni momenti, katerim se je zavedno ali ne-
zavedno pridruževal še kulturno-nacionalni moment (domači jezik se je
prav v tistih letih moral nasilno umikati iz javnosti). Ker so še živi glavni
organizator (župnik Drašček) in večina igralcev, bo mogoče izvedeti vse
važne podrobnosti o igri, izvedbi in odmevih med ljudstvom. Tudi takratno
dnevno časopisje je morda kaj zabeležilo.
Kar se tiče božičnih prizorov za zdaj lahko samo sklepamo, da so
nekdaj bili v navadi tudi na slovenskem zapadu. Tekst »Le čuj, le čuj.
Ljub sosed moj«5*a iz Kojskega v Brdih je kot nekak monolog, namenjen
za recitacijo v cerkvi.
Pravih iger posvetnega značaja pa med zapadnimi Slovenci še ne po-
znamo. Izrazito dramatske prvine vsebujejo mnogi običaji (ženitovanjski,
med letnimi zlasti zimski in spomladanski). Prof. Kuret je nedavno prišel
na sled zanimivi ljudski običajni igri s Cerkljanskega, kjer upora;bljajo
tudi lesene izrezljane krinke (»larfe«).
s* Ker je iprav v tistih dneh toča neusmiljeno pobila kobljeglavsko polje, med-
tem ko je okoliškim vasem prizanesla, so mnogi videli v tem »kazen božjo« za to,
ker so »Kristusa oponašali«. Igre sam nisem videl, nekaj podatkov pa imam od
sovaščanov, ki so se udeležili prve ali druge predstave. Iz razgovora z dimnikar-
skim mojstrom Rudežem iz Kobljeglave, ki je sam igral v vlogi Heroda, sem iz-
vedel poleg novih podrobnosti tudi to, da so isto igro že prej (1911. ali 1912.) igrali
v Mimu pri Gorici, kjer je bil g. Drašček kaplan.
''•a št. 77 v moji rokopisni zbirki.
40 Milko Matičetov
12. Ljudski napisi
Na liišahi, kalonah, vodnjakih, mostovih, znamenjih, pokopališčih in
cerkvah našega zapada srečujemo slovenske napise. Ob njih bi lahko za-
sledovali, kako si je slovenska beseda, najprej samo občevalno sredstvo
preprostega, neukega ljudstva, polagoma utirala pot — v pisani obliki —
z domačih zidov na javne zgradbe. Ta beseda — slikana na platno, les,
kovino (na votivnih podobah, pohištvu itd.), vrezana v les (na skrinjah,
na predmetih cerkvenega inventarja, itd.), vžgana v les, vklesana v kamen
— je vselej po svoje zanimiva, bodisi kulturno-zgodovinsko, dialektološko
ali etnografsko. Dokumentarična vrednost napisov navadno raste z njih
starostjo; vendar pa to ni nikak zakon; zlasti z etnografskega vidika ima
starost podrejen pomen.
Najstarejši naš napis, kolikor mi je doslej znano, nosi letnico 1619,
poteka s kraških tal — z Grizan pri Vrabčah na Vrhéh, ter beleži, kdo so
bili starešine »v tim času«, ko so »s t ur i li ta pot« (pod, lesen
strop v cerkvi«". Skoraj dve sto let kasneje — leta 1803. — so vzidali ob
dograditvi mostu čez Močilnik med Slapoin in Trgom v Vipavi svojevrstno
ploščo. S fotografskega posnetka v Etnografskem muzeju v Ljubljani""
berem :
IMENITNI MOJSTER MNT: TROST
JE STURU TA TERDNl MOST
SKUSI SHPESHE KOM: SLAPNSKIGA
JENU POMUZH GR: IPAUSKIGA
GOSPODA TADEUSA LANTHIRIA
DE USAK BRES SKRBI ZHES DIRIA
TUDI GR: GOBENZEL JE DAU
H TEMO DELO EN DOBER M AU
GOSPUD SCARIA JEN TERSHANI
POSEBNU IS DELLAM LOSHANi'
SO POMAGALI H TEMU MOSTI
BUCH GA OBDERSH LEIT DOSTI
Ta verzificirani napis razodeva — glede na čas in kraj, v katerem je
nastal — precejšno rutino pri pesniku, ki ga je zložil. Pomaknimo se pri-
bližno sto let bliže, pa dobimo na ptfkopaliscu v Koprivi napis, o katerem
bo še govora pri ljudski umetnosti: Tu kej — postavim — usred
mojih — pokojnih — ta spomin — se nesem neker učil
jest — hvaležni — Anton Ukmar   - h. št. 18. Je iz leta 1905". ,
"" KOS Fr., Ornamentika lesenih poslikanih stropov..., str. 87.
"" Foto-arhlv E. M. št. 1115. — Za zadnjo vrstico se moram zahvaliti Sveto-
zarju Križaju, stud. arh., ki jo je prebral na kraju samem.
"' Po lastnih zapiskih. Sedaj objavljeno v tržaškem »Ljudskem tedniku« (1947,
št. 80 si.), pod rubriko »Primorski ljudski napisi«.
9. Glava moža, eklepnik iia Dréjetovi katoni v Šepuiljah'. 18. stotetje
10. Glava mladeiiiiča, raivno tam. (Foto Mahovič — 1947.)
Etnografija zapadnih Slovencev 41
Gornji trije primeri iz raznih dob kajpak ne izčrpajo vseh značilnosti
epigrafskih spomenikov slovenskega zapada. Napisi so neredko odiai tolmač
votihnih podob, znamenj, reliefov itd. Ravno epigrafski podatki predstav-
ljajo včasih zlati ključek, s katerim lahko prodremo do bistva ljudskega
ustvarjanja v ožjem in širšem smislu.
13. Ljudska umetnost
Človeku prirojena želja po lepem je tudi zapadnim Slovencem na-
rekovala, da so si iz davnine sem krasili najbližje in najljubše predmete,
zlasti orodje in pohištvo. Obredni, verski in družbeni nagibi so obseg sno-
vanja in stvaritev ljudske umetnosti razširili in poglobili. Pri določanju
pokrajinskih značilnosti in posebnosti nam bo v nemajhno oviro to, da
nimamo nobene starejše sistematične in homogene etnografske zbirke.
Danes je namreč precej pozno iti na teren iskat primerkov te in one oblike.
A prepozno le ni: morali se bomo zadovoljiti s tem, kar nam je ostalo.
Nekatere vrste ljudske umetnosti na slovenskem zapadu so samo po-
daljšek sorodnih vrst v sosednjih centralnih slovenskih pokrajinah. To
velja predvsem za poslikane panjske čelnice, ki jih še srečaš po Cerkljan-
skem, ob Idriji in Baci, a jim je žarišče na vzhodni strani alpskih pregraj'*^
Ljudska arhitektura (razen cerkvene) doslej ni bila deležna posebne
pažnje z etnografskega in umetnostno-zgodovinskega stališča, ampak bolj
z geografskega.
Lesena plastika, rezijani ali slikani okraski na lesu, slikana znamenja,
freske na hišnih pročeljih^", ljudske podobe na steklu«", okraski iz kova-
nega železa itd. so bolj ali manj razširjeni po vsem slovenskem zapadu.
Svet zase pa predstavljajo tvorbe iz kamna, značilne za kraške predele.
Iz kamna, to je iz najbolj cenenega gradiva, ki mu je bilo na razpolago, si
je Kraševec oblikoval hišo, ognjišče, mizo, stole, posodo in orodje. To je
bilo brez dvoma združeno z napori, a ko se je odporna snov vdala, jo je
Kraševec vzljubil. S tem pa je bila dana možnost za izpopolnjevanje in
olepšavo prvih grobih oblik ter za nastajanje novih, samostojnih, »umet-
niških« oblik. Tako smo prišli do tega, da je italijanski geograf zapisal o
tržaškem zaledju: »Celo stari hlevi imajo na sebi nekaj umetniškega«".
Fr. Stele je svoj čas opozoril, da se nadarjenost sinov te zemlje nujno
nagibi je k stavbarstvu, klesarstvu v kamnu in kiparstvu. V kraškem kamno-
seštvu da se srečujemo s pojavi kiparskega likovnega pranagona. Pojavi
svetovne umetnosti le redko raznetijo tlečo žerjavico. »Kadar se ta dežela
odzove velikim tokovom kulture, je to vselej le tedaj, če ustrezajo njenim
S' Gostilničarju Rejcu, p. d. »Lovrencu« v Nemškem rutu je n. pr. poslikal
panje neki mojster iz škofjeloškega okraja. Slikali so sicer tudi domačini, a pred
očmi so imeli importirane predloge.
5» Zanimiva je fresila pri »Kovačevih« v Skopem na Krasu, iz srede 18. sto-
letja, legendarne snovi: sv. Anton in priča iz pekla.
Večjo zbirko podob na steklu z »Gore«, s Cerkljanskega in iz okolice Idrije
sem še 1. 1941. videl pri ing. Del Neriju v Gorici.
" ^-Perfino le vecchie stalle hanno alcunché di artistico«; NICE, str. 59.
42 Milko Matičetov
naravnost prvinskim predpogojem.« To je Stele podkrepil s primeri iz
podeželskih cerkvic, ki hranijo mnogo izdelkov ljudskih mojstrov. Z etno-
grafskega vidika pa bomo morali naša raziskavanja na tem področju znatno
razširiti ter zasledovati vse mogoče pojave ljudske umetnosti izven cerkva.
Oblikovanje kamna je na Krasu doživelo v prvi polovici 19. stoletja
nekak razcvet, o čemer pričajo fino izdelana ognjišča«% bogate »šape« vod-
njakov"', »(n)âkule« pri kalonah, včasih z mojstrskimi reliefi. Ta nepojas-
njeni razcvet se pričenja prav za prav ob koncu 18. stoletja, v drugi polo-
vici 19. stoletja pa nastopa že tiho propadanje. Letnice, na katere so kraški
kamnoseki redkokdaj pozabljali, bodo znatno olajšale preučevanje tega
pojava z umetnostno-zgodovinskega vidika. Posebne študije, posvečene
oblikam ognjišča, vodnjaka, »kalone«, nam bodo bržkone odkrile marsikaj
zanimivega v umetniškem snovanju slovenskega življa na Krasu. V kamen
vklesani napisi in imena mojstrov"*, nam neizpodbitno potrjujejo, da gre
tu za nekaj domačega, slovenskega. Pri kalonah bi še posebej opozoril na
redek primer koloriranja kamna v Brkinih (Misliče, h. št. 17, p. d. »pri
Kovačevih«).
Primeri okrogle ljudske plastike v kamnu so redki. Etnografski muzej
v Ljubljani hrani dva kipa iz Sanabora pri Vipavi (1. pol. 19. stoletja)"".
Človeške figure se pojavljajo pri reliefih na znamenjih"", vodnjakih, ka-
lonah (si. 9 in 10) itd.; včasih so le bolj linearno-shematično nakazane,
včasih pa precej plastično modelirane"'. Tudi na vaških pokopališčih na-
letimo tu in tam na poskuse plastičnega oblikovanja: Križani, mrtvaška
glava, simbolične živalske figure. Posebno zanimivi so spomeniki, ki niso
nastali po naročilu. Tako je kamnosek-samouk v Koprivi na Krasu izdelal
dva spomenika svojim dragim; ko mu je — po njegovem trdnem prepri-
čanju — lepo uspel Kristus na križu, je samozavestno pripisal z dletom:
»SE NESEM NEKER UČIL JEST!«    '
III.
Znanstveno sodeloTanje s sosedi
Hrvatom v Istri smo Slovenci dali v preteklem stoletju J. Volčiča,
ki je skoraj vse svoje življenje posvetil nabiranju njihovih ustnih izročil.
Nekatera področja severne Istre bi morali danes družno proučiti slovenski
"2 Italijanski zavod za spomeniško varstvo (Sovraiintendenza alle Bell© Arti)
se je zavzeil za ognjišča ter je prepovedal rušiti jih.
"' Lep primer z Gorjanskega na Krasu glej pri Bednariiku, str. 107.
"* Na Urbdncovi kaloni v Podragi pri Vipavi (iz 1. 1845)) sta podpisana Ja-
kob in Janes Oru iz Avbera na Krasu, kar priča, da so boljši mojstri sloveli
in prejemali naročila tudi od daleč.
•" Gl. Stele, Um. v Primorju, si. 25.
"« N. pr. sv. Peter iz 1. 1660. na »Petrovem pilu«, Virhpolje pri Vipavi. (Foto-
arhiv E. M. v Ljubljani, št. 534).
"' Prim. relief, vzidan pred »Pikoovo« kalono v Dutovljah, h. št. 13. (Foto-arhiv
Etnogr. muzeja v Ljubljani.)
Etnografija zapadnili Slovencev 43
in hrvatski etnografi, da bi z novimi podatki lahko osvetlili n. pr. etno-
genezo Cičev ter vrsto drugih skupnih vprašanj. Zdaj, ko «o se uredile po-
litične razmere v teh krajih tako, da bo dolgo zadrževano kulturno delo-
vanje zapadnih Slovencev in istrskih Hrvatov steklo z novo življenjsko
silo, bo moči in bo treba vsekakor navezati uspešne medsebojne stike tudi
na etnografskem polju.
Nemški znanstveniki po prvi svetovni vojni niso več izrecno obrav-
navali etnografskih problemov ozemlja, na katerem živijo zapadni Slovenci.
Nemške vire iz avstrijske dobe smemo v glavnem smatrati kot zanesljive
in nepristranske.
Posebej pa se tu pomudimo pri romanskih sosedih, s katerimd si
iskreno želimo dobrih odnošajev. Lep primer znanstvenega sodelovanja
lahko beležimo pri videmski reviji Ce fastu?, v katero so pisali tudi
Slovenci (I. Trinko, F. Šturm, A. Budal); mnogi Furlani (R. Steccati,
GB. Corgnali, G. Perusini itd.) pa so v njej nepristransko razpravljali
ali prinašali gradivo v zvezi s Slovenci. Vendar je to menda edinstven
primer. Po prvi svetovni vojni je namreč zlasti v novi italijanski pokra-
jini »Venezia Giulia« na splošno zavladala nekaka ozkosrčnost, ki je na
žalost prodrla tudi v italijansko uradno etnografijo. Možje kot LorenzoniS
ki po vesti niso hoteli delati krivice Slovencem, so bili osamljeni. Brez
pomislekov pa sta pisala Ranieri Mario Cossar in Francesco Babudri.
Cossar (večletni ravnatelj goriškega deželnega muzeja) v neštetih spisih^
prinaša ogromno gradiva, ki bi lahko bilo bogata zakladnica za etnografa
in kulturnega zgodovinarja, če bi se avtor tako spretno in dosledno ne
izogibal celo nedolžnega izraza »Slovenci«. O Babudriju bomo spregovorili
posebej. V splošnem imam vtis, da je krajevna italijanska etnografija med
dvema vojnama trpela zastoj', in to kljub blestečemu zunanjemu videzu
(folklorne prireditve, razstave itd.). Uradno vzdušje resnemu italijanskemu
etnografu v Julijski krajini ni dopuščalo razmaha, pobud mu ni moglo
nuditi, slovensko podeželje pa mu je bilo praktično izpodrezano, saj
objektivno o njem ni mogel poročati. Na nekaj primerih bom skušal po-
nazoriti stališče do Slovencev*, ki je značilno za del italijanskih pisateljev
in znanstvenikov.
Babudri, Fonti vive dei Veneto-Giuliani". Trenutno nisem poučen,
kako je to knjigo ocenila italijanska strokovna kritika. V šolski kolekciji
»Canti, novelle e tradizioni delle regioni d'I t al ia«"
spada po mojem med slabše, čeprav je ena najobširnejših.
1 Glej njegov lepi informativni člamek »G li Slavi delle va I late«;
GORTANI, str. 67-95.
2 Gl. »M e d agi i on e b io-b ibi iog r a f i co di R. M. G ossa r«. LARES
XII (1941), 68, 305.
' Za furlansiko etnografijo to ne velja.
' Tudi do Hrvatov, saj v itaJlijanski krajevni literaturi označujejo oboje
kratkomalo »slavi«.
" Milano, Trevisini, s. a. (toda 1925). Biografske in bibliografske podatke o
Babudriju gl. LARES XII (1941), 229 s.
" Do leta 1941. je izšlo 14 knjig, od katerih mi je na razpolago 12.
44 Milko Matičetov
2e v naslovu je nekaj problematičnega: kdo in kaj so Veneto-Giu-
liani? Kot geografska poimenovanja vobče, bi tudi tole moralo označevati
vse prebivalce istoimenske pokrajine, ne glede na jezik, zgodovinski iz-
vor itd. Babudri pa prišteva med Veneto-Giuliane samo prebivalce itali-
janskega jezika, ostali so tega imena bržkone nevredni »slavi«, »minoranze
slave«, »frazioni slave«, »elemente slavo, derivato per la massima parte
dall'importazione di Slavi fatta durante le pesti della Repubblica di
Venezia«.
S svojo knjigo je Babudri nameraval predvsem podati zaokroženo
podobo folklornega dejanja in nehanja Italijanov v Julijski krajini. Temu
namenu (ki bi ga mi le pozdravili) pa se očitno pridružujejo še drugi:
poraziti javno mnenje z obilico gradiva, prepričati nepoučene čitatelje, da
so folklorne stvaritve Slovanov Julijske krajine »neprimerno maloštevil-
nejše« od italijanskih folklornih stvaritev' in da je celo to malo, kar
imajo, prepojeno z italijanskimi vplivih
V omenjeni kolekciji je Babudrijeva knjiga edina po tem, da v njej
objavljeno gradivo sploh ni opremljeno z viri. Navedeni so sicer kraji,
kjer izročila živijo, pri Babudrijevih lastnih zapisih včasih letnica, a nič
več'. Poleg navedbe, kje je bil tekst objavljen, ali da je neobjavljen, pa
bi mi večkrat želeli vedeti tudi za pripovedovalca. Tu in tam se nam
namreč vz;buja sum, da je Babudri kaj zaokrožil po svoje^". Glede pri-
povedke »O kraški suši in podzemeljskih vodah«i^, ki jo je baje čul v
Štanjelu na Krasu, izključujem, da bi jo mogel čuti v tej obliki. Ni
ga Štanjelca, ki bi tako obvladal tržaški italijanski dialekt". Pristno šta-
njelsko pripovedko si lahko predstavljamo samo v kraškem slovenskem
dialektu, vse ostalo je potvorba.
Poglavje »Bibliografia del folklore Veneto-Giuliano« je prav za prav
bežen imenski seznam ljudi, ki so se (in se niso) bavili s folkloro Itali-
janov Julijske krajine. Med »drugojezičnimi pisci, ki so z veliko ljubeznijo
»Anche (in) certe produzioni letterarie del folklore de' nostri Slavi, pro-
duzioni che sono senza confronto meno numerose (podčrtail M. M.)
delle nostrane italiane, il veneto-giuliano entra abbondantemente«, itd. N. d. 139.
8 Odgovarjati na take trditve — ni vredno. Ce Babudri preuči v IV. poglavju
navedena dela, bo itak sam moral zavreči svojo površno (da ne rečem zlona-
merno) sodbo.
» Knjiga je kot vse v tej seriji namenjena »srednjim šolam in izobražencem«,
zato upravičeno pogrešamo bibliografske podatke. Brez njih nam je antološki del,
ki obsega preko 250 strani, toliko kot neuporaben.
1» Rad bi vedel, kateri ljudski pripovedovalec v »Lovrani in drugih(?) li-
burnijakih vaseh« je govoril n. pr. te besede: »Che se no gera Venessia, che
sensa cativeria int'i ani de peste la n'a da i Morlachi, no vessimo gavii piu Uscochi«?
N.d., str. 277.
" N.d., 295.
12 S težavo bi ta in oni znal ipovedati kaj malega tudi v italijanščini, a nikoli
tako gladko kot Babudri. Izraz »rente el nostro mar« je za Štanjel nemogoč,
»carne fumantet v tej zvezi pa sploh ni ljudska oblika; itd.
Etnografija zapadnili Slovencev        . 45
proučevali jVeneto-giuliatisko'" folkloro«, so tudi B. Haquet (sic), A. Spin-
de (sic), K. Štrekelj (sic), W. Vrbas (sic), A. von Zett"... (skupno na-
vaja 17 imen) ... >in še drugi: Nemci, Francozi^^*, Slovani, Angleži«. Sama
imena pa seveda povedo malo ali nič. Bibliografija to nikakor ni!
Toda o Babudriju dovolj, saj tudi tam, kjer je kaj dobrega (n. pr.
poglavja o običajih), ne vemo, komu bi to pripisali. Na kratko lahko
rečemo, da so Fonti vive »šolska« knjiga, ki je zgrešila svoj namen.
Nice, La casa rurale nella Venezia Giulia^". Resno delo, s prejšnjim
v nikakršni zvezi, pa ije že omenjena študija o kmečki hiši: »La casa
rurale nella Venezia Giulia«. Izšla je med izdajami geografskega in-
stituta univerze v Firencah. Pri nadaljnjem preučevanju hiš na sloven-
skem zapadu, že zaradi obilnega gradiva iz prvega vira, ne bo mogoče
iti mimo te študije.
In vendar nas tudi tu preseneča dvoje stvari. Prvič: avtor sploh
ne npošteva novejše slovenske in slovanske strokovne literature, kakor
da se za Murkom, Dvorskym in Cvijićem nihče ni več zanimal za predmet;
mislimo pa, da bi vsaj Melika moral poznati. Drugič : Nicejeve
besede: » L'opera di redenzione delle case rurali nella Venezia Giulia
deve avere un fine di piu rispetto agli altri compartimenti del Regno:
la conservazione e la restaurazione della fisionomia ita-
liana degli insediamenti e delle abitazioni rurali nella terra che
costituisce una nostra testa di ponte nell'Europa cen-
trale e nella Balcani a".
Jezikovno in deloma tudi fotografsko gradivo pa Je Nice črpal pri
viru, ki še danes ni prišel na dan : »A liante linguistico ita-
liano« (ALI). Ker to ni delo posameznika, ampak cele generacije, se
moramo tudi z nJim seznaniti pobliže.
Kako bomo zapadni Slovenci zastopani v jezikovnem atlasu Italije.
Na pobudo videmske »Societa Filologica Friulana G. I.
A s co li« in po nacrtu M. Bartolija so se že pred pet in dvajsetimi
leti pričela pripravljalna dela za sestavo italijanskega jezikovnega atlasa.
Že površen pregled kvestionarija tega atlasa nam pove, da bo v njem
13 Zdi se mi, da je Babudri tu razširil obseg pojma »veneto-giuliano«: saj
Karel Štreljelj, kolikor je znano, ni publiciral nič o folklori Italijanov, pač pa
mnogo o folklori Slovencev v pokrajini, ki je komaj šest let po njegovi smrti
dobila ime >Venezia Giulia«.
1* Res sem radoveden, po kakšni zaslugi je ta Alfred von Zett zašel v
družbo mož kot so B. Hacquet, M. Haberlandt, H. Schuchardt, K. Štrekelj. Da le
ne zato, ker je na svojem izletu na Učko ugotovil, da Ciči »in intellectueller Be-
ziehung nicht viel hoher stehen als das armselige Vi eh, das sie hiiten«?! (Gl. A.
von Zett, Im Karste, Touristische R ei se s k iz z en ... Pola. Druck
Kleinmayr & Bamberg in Laibaeh, 1881; str. 14 in 36).
15 Francozom daje Babudri prednost pred Slovani, vendar se samo en od-
stavek niže obreguje ob Ch. Yriarte-a, ki je v Trstu in Istri videl to in ono, kar
Babudriju in somišljenikom ni šlo v račun.
1« Strokovnega referata o njej še nimamo; prvi je opozoril nanjo V. Bohinec:
Et XVII, 123.
" Podčrtal M. M.
46 Milko Matičetov
zbrano gradivo etnografu prav dobrodošlo. Med vprašanji (nad 7 tisoč)
so z etnografsliega vidika posebno zanimiva tista, ki posegajo v materialno
in občestveno kulturo: družina, hiša, pohištvo, obleka, poljedelstvo, živino-
reja, lov in ribolov, obrtništvo itd. Poleg 76 vprašanj za pregovore aM
prilikei^ so kot nalašč za etnografa tudi takale vprašanja: 6508: Kako
pravite tistemu, ki zdravi bolezni, čeprav ni zdrav-
nik? (Zaželeni odgovor bi bil na Slovenskem takle: »bali, vrač, vrač-
uik« ip.). — 6562 (cfr. 590): Kako pravite pritisku na prsih
med s p a nj e m ? (slov. odgovor: »mora« ip.). — 6584: Čez nekaj
tednov po porodu gre porodnica v cerkev: kako pra-
vite temu? (slov. odgovor: »vpeljevanje«). In tako dalje. Razen kve-
stionarija je glavni nabiratelj ALI, univerzitetni asistent Ugo Pellis imel
na razpolago poseben Etnografski priročnik (»Prontuario de-
mologico«) za nabiranje ljudskih običajev in izročil, katera je beležil
ob ugodnih okoliščinah. Povsod pa je fotografiral ljudi, bivališča in sploh
krajevne značilnosti.
ALI je vključil v svoj delokrog vse »drugojezične polotoke« v pred-
vojnih mejah Italije. Slovenski jezikovni »polotok« je zastopan z 12 kraji
(hrvaški menda s 5). Na podlagi doslej objavljenih poskusnih vzorcev
iz ALI-a sklepamo: če bo to delo izšlo nespremenjeno, točno v takem
okviru kot je bilo zamišljeno pred vojno, bo — 1. krivično Slovanom bivše
»Venezie Giulie«, 2. Italijanom in svetu pa bo nudilo napačno predstavo
jezikovnega in narodnostnega stanja v tej pokrajini.
Da bi to ponazoril, sem vnesel v sledečo tabelo slovenske odgovore
za dva pojma: »glava« in otroška igra »slepe miši«.
Karta za pojem »glava« (v njej so zaznamovane le oblike, podane
tu v mastnem tisku)ti daje vtis, da vsa pokrajina spada v romansko
jezikovno področje. Toda če smo se zapadni Slovenci z 10, 20, 30, 40 ali
več leti za silo naučili italijanščine, to ni prava dvojezičnost, še manj
»simbioza«; zato tudi naše pričevanje za latinski »CAPUT« ali poznejši
»TESTA« stoji na krhkih nogah. Prava dvojezičnost je na tem področju
doma le v romunskih naseljih pod Učko, v zapadnem obalnem pasu Istre,
v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, med slovanskim prebivalstvom
primorskih mest Reka, Pulj, Trst, Gorica in njihovih predmestjih. Nekateri
med pravkar naštetimi kraji so prav za prav trojezični. Tudi Pellis
je n. pr. v Lipalji vasi (Kanalska dolina) zabeležil tri oblike, a na karto
je vendarle prišla samo ena, za to najmanj upravičena. Po uradnem ita-
lijanskem štetju z dne 10. dee. 1921 so namreč našteli v Lipalji vasi 189
Nemcev, 118 Slovencev in 35 Italijanov'", po avstrijskem štetju leta 1910.
pa 308 prebivalcev slovensk^a občevalnega jezika in 48 nemškega. Kaj
naj bi potemtakem predstavljala oblika »testa«?! Doslednosti na ljubo
1» N. pr. Dežuje; moker sem kot.... Ta kamen je gladek
kot..., C. je trmast kot..., M. kolne kot..., itd.
1" Gl. prilogo CF VII, n. 8—10. Kako in kje bodo objavljene slovenske oblike,
mi ni jasno.
2» MARINELLI, str. 310.
Etnografija zapadnih Slovencev
47
bi pričakovali isto obliko tudi v Reziji, v Beneški Sloveniji (št. 2, 3 in 5),
kjer je pa prišel na površje furlanski »čaaf«, zato ker je Pellis verjetno
zastavljal vprašanja v furlanščini.
Z večjim zanimanjem se bo etnograf pomudil ob pojmu »slepe miši«.
V Trstu naletimo na furlansko obliko »slepa mačka« (barbajata <
*giata vuarba; premestitev pridevnika ter prehod g i a > j a sta
»najbrž nastala v slovenskih ustih« — Pellis). Nemško obliko »slepa
krava« (plinde k^ua) srečamo v Trbižu. Slovenska oblika »slepe
miši« (razen Postojne povsod v ednini) živi na širokem strnjenem ozem-
lju, v Beneški Sloveniji je neznana(?), v Kanalski dolini neizpričana,
pojavi pa se celo v nemškem jezikovnem otoku Timau (Tisohlwang) v
* Geografske temelje ALI gl. v Ce fastu ? VII (1931), n. 8—10 str. 31 s.
48 Milko Matičetov
Carniji : p Unta mâu s^^. Rezijanski prevod italijanske šolske oblike
»slepa muha« je nov in osamljen. Ta otroška igra Je zelo stara. Njen
motiv je: slepo žensko bitje hoče ujeti kako osebo ali stvar. Kakšen naj
bi bil prvotni pomen tega? Odgovor na to in podobna vprašanja prepušča
Pellis etnografom, katerim bodi ALI dragocen študijski vir.
Že pred objavo-so bogati arhivi ALI na razpolago znanstvenikom.
Gradivo iz naših krajev (četrt NE) Je že zdavnaj zbrano, toda izdaja se
zavlačuje. Celotno zbirko je zlasti zavrla prezgodnja smrt Uga Pellisa
(1943), kateremu je sledil leta 1945. M. Bartoli, idejni utemeljitelj ALP«.
S svoje strani želimo, da bi to monumentalno delo moglo iziti kmalu.
Ce je pa bilo v prvotnem načrtu ALI kaj takega, kar terja danes revizijo,
upamo, da Je še vedno čas za to in da bo uredništvo ALI vzelo blago-
hotno na znanje naše brezstrastne pripombe.
Važen pogoj pri uravnavanju bodočih znanstvenih odnosov med Slo;r
venci in Italijani v obmejnih področjih Je medsebojno poznavanje in
spoštovanje. Goričan Graziadio I. Ascoli, morda najslavnejši Italijan, kar
jih Je dala naša pokrajina. Je bil v korespondenčnih in prijateljskih sti-
kih^* s profesorjem semitskih jezikov in folkloristom Štefanom Kocjan-
čičem, doma iz Vipave, čeprav je ta bil buditelj goriških Slovencev in
jugoslovansko usmerjen.
Konkretno bi si slovenski etnografi in folkloristi želeli od italijanskih
kolegov, da razpravljajo o svojih problemih tako, kot n. pr. Grafenauer
o »Lepi Vidi«. Ivan Grafenauer pa je mogel tako pisati o »Lepi Vidi«
zato, ker Je natančno vedel, kaj je o »Donni Candiji« ugotovil Michele
Barbi. Menim, da brez poznavanja Grafenauerjeve »Lepe Vide« odslej
nihče v Italiji ne bo mogel več uspešno razpravljati o »Donni Candiji« ...
Znanost ne sme razdvajati, ampak mora družiti. Namesto da bi ita-
lijanski in slovenski znanstveniki živeli v večnem — skritem ali očitnem
— sporu, bi bilo vsekakor koristneje za napredek znanosti in tudi nepo-
sredno za obe prizadeti strani, če bi odslej raje skupno gradili.
21 Po tem in po drugih pojavih krajevnega dialekta Pellis sklepa, da so bili
ti Nemci sosedje koroških Slovencev.
"Podatke o ALI gl. pri: BARTOLI Matteo, Piano generale del-
l' Atlante linguistico italiano. Rivista mens, della Soc. Fil. Friulana,
V (1924), 205; — PELLIS Ugo, Relazione preliminare per l'edi-
zione dell'Atlante linguistico italiano. CF VII, n. 8—10, 13—46,
z dvema prilogama: — BOLLETTINO dell'Atlante linguistico ita-
liano. I, II. Udine, S. F. F. »G. I. AscOli«, 1933—1936; — id.. III. Torino, 1942:
Saggi dell'Atlante linguistico italiano. Atti del III. Congresso
Naz. di arti e tradizioni popolari (Trento 1934). Roma, 1936, 176/177; — BARTOLI
M., Der italienische Sprachatlas und die A rea I norme n. Zeit-
schrilt iiir Volkskunde, 48 Jahrg. N. F., Band 10, Heft 1 (1939), 68—89; — PELLIS
U., Le tradizioni popolari neU'ALI. LARES XII (1941), 251; — Pa-
gine inedite di Ugo Pellis. CF XXI (1945), 19-26; - ALIT. CF XXIII
(1947), n. 1-4, 54.
" GL Bednafik, 126.
11. Beneškoslovenski pirli i z živalsfeiinii motivi
12. Pirhi iz Beneške Sloiveinije z rastlinskimi motivi
Zbirka E. M. v Ljubljani
Etnografija zapadnih Slovencev 40
IV.
Bibliografski pregled
Pričujoči bibliografski podatki so zamišljeni kot dopolnilo k pregledu po
panogah v II. poglavju, na katero se naslanjajo tudi v razvrstitvi. Poleg kratic
»Slovenskega biografskega leksiliona« uporabljam sledeče:
ARKIV = Arkiv za povjestnicu jugoslavensku. Zagreb 1851—1872.
ATP Archivio per lo studio delle tradizioni popolari.
Palermo, 1882—1904.
BAUDOUIN = MATERIALY I in II.
BEDNAftIK = Rado B., Goriška in Tržaška pokrajina v besedi
in podobi. Gorica 1932.
CP = »Ce fastu?« Bollettino della Societa Filologica Friulana. Udine 1925 s.
CUMIN = Gustavo C, Guida della Carsia Giulia. Trieste 1929.
ERJAVEC = Fran E., Iz potne torbe. LMS: 1875, 1879, 1880, 1882-3.
GORTANI = Gorizia con le vallate dell'Isonzo e del Vi-
pacco. Udine 1930.
JA = Jadranski almanah. »Naša zailožl>a« v Trstu. Izšel trikrat: 1923,
1924, 1925—1930.
KOTNIK = Franc K., Slovenske s t a r o s v e t n os t i. Ljubljana 1943.
LARES = Organo del Comitato nazionale (italiano) per le tradizioni (arti)
popolari. Firenze, 1930—31; Roma, 1932 s.
LUC = Poljudnoznanstveni zbornik književne družine »Luč«. Trst.
MARINELLI = Guida della Carnia e del Canal del Ferro.
Udine 1933.
MATERIALY = Baudouin de Courlenay J., Materialy dlja južno-
slovjanskoj dialekt o logli i etnografii; I: Rezjanskie tekst y,
S. Peterburg 1895; IL: Obraze v jazyka na govorah terskih Sia v Jan.
S. Peterburg 1904.
MELIK = Anton M., Slovenija — geografski opis. I/l, 2. SM v
Ljubljani, 1935—36.
NS = Narodopisje Slovencev. I. Priredil dr. Ložar, Ljubljana 1944.
II. V priredbi dr. Grafenauerja, ni še izšlo, razen nekaj jxeebnih odtiskov posa-
meznih razprav.
OSTERMANN = Val. O., La vita in frinii. Udine 19402.
PF = Pagine friulane. Udine 1888 s.
PODRECCA = Carlo P., SI a via italiana. Cividale. I: 1884; II. 1887.
Rutar-B = Beneška Slovenija. Ljubljana 1899. »Slovenska zemlja« III.
Rutar-G = Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. 1, 2.
Ljubljana 1892-3. »Slov. zemlja« I.
Rutar-T = Zgodovina Tolminskega. Goriica 1882.
Rutar-TI = Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra.
Ljubljana 1896. »Slov. zemlja« II.
RUTAR = B, G, T in TI.
SNP = ŠTREKELJ, Slovenskenarodnepesmi. Ljubljana 1895—1921.
1. Kmečki dom.
BEDNASIK, 104: Tipi hiš. — CUMIN, 121 s.: I centri abitati e le
loro caratteristiche; (isti), 11 gruppo del Monte Nevoso, Bol-
letinno della Societa geografica italiana. Roma 1927; — (isti). Il gruppo di
Monte Nero di Caporetto, Annali della R. Universita di Trieste, IV. fase.
1—2. 1932; — (isti), Note geografiche sula Val Bausizza, Boll., 1933.
— DVORSKY dr. V., Trenta. Studie ku geografii slovanskych
s i d e 1, I. Sbomiik češke společnosti zemëvëdné. XX. Praha 1914. (Referat o delu
gl. F. S[EIDL] v C VI [1915], 212). - LOZAR Rajko, NS I, 81 s.: Primorska
4 •
50 Milko Matičetov
ali mediteranska hiša. — MELIK 1/2, 585 s.: Primorska ali medi-
teranska hiša; (isU), Kmetska naselja na Slovenskem. GV IX (1933).
Zanichelli 1940 (137 strani, 40 podob v tekstu in 21 tabel). — PETAK Arthur,
Uber die Herd-Form in der Friaul. ZÔV X (1904), 211. Ni jasno,
ali avtor govori o Furlaniji ali o slov. Posočju; novih podatkov o ognjišču ni;
priložena slika je nemogoča. — RUTAR. — VURNIK Stanko, Kmečka hiša
Slovencev na južn©vzhodnem  pobočju Alp. Et IV, 30 s.
2. Ljudsko gospodarstvo
ABRAM Josip, Na Z a; p otoku. PV XII (1906); (isti). Opis Trente.
PV XIII (1907). - BEDNARIK; - (isti). Noč na Adriji. »Obisk« II (1941),
25. — GUMIN. - ERJAVEC. — FERCNIK L., Ovčjereja v Kanalski dolini.
B II (1870). — FURLAN Andrej, Naši ribiči. KGMD 1930. — GORTANI —
JUG F. D., Čebelarstvo v Julijski Krajini, SC 37 (1934) — KOS
Milko, Tolminska gastaldija leta 1377. C VIII (1917), 1, 147. — MARI-
NELLI. — POTOČNIK Matko, Vojvodina Koroška. Ljubljana 1909—10.
Podatki o Kanalski dolini. — REJEC Maks, Mlekarstvo v naših gorah.
KGM 1928. - RUTAR. — TUL Ivan, Kruh iz domače peči. KGMD 1939.
— TUMA Henrik, Ra2aii spisi v P V od leta 1908. do 1934. —
Obširen pregled slovemskega ljudskega gospodarstva je LOZARjev članek
»Pridobivanje hrane in gospodarstvo« v NS I, 98 z bogato lite-
raturo na str. 121 si.
3. Ljudska noša
B., Narodna noša tržaških Slovencev. SS 1893, 173. — BAU-
DOUIJSI. — COSSAR R. M., 11 cappello nella foggia tradizionale
goriziana. CF XVII (1941), 116. - D'ORLANDI-PERUSINI, Costumi del
C i V i d a 1 e s e. CF XVII (1941) ; izšlo tudi v posebnem odtisu z naslovom : »A n -
tichi costumi friulani. Zona di C i v ida 1 e«). — FISCHER L., Die
Tracht der Tschitscher. ZOV II (1896), 6--23. — I. G. V., Nošnja
Slovencev tržaške okolice. N XXII (1864), 50. — I. T., Tržaška
okolica. KMD 1908, 73. — LEGIŠA Litio, Iz starih predalov. Jadranski
Kalendar »Istra«. Zagreb 1935, 148. Popis bale iz 1. 1822, Mavhinje na Krasu. —
LOŽAR Marta, Rokavci v slovenskih nošah. Et XVII, 64. — OSTER-
MANN. — Procesia >pre s v. rešniga Telesa pri starih SI a ven i h
na Laškim. SB IV (1853), 102, 110. — RUTAR. — ŠANTEL Saša, O ženski
narodni noši v Julijski Krajini. Jadr. Kalendar »Istra«. Zagreb.
1935, 37—44. — YRIARTE Charles, Les bords de l'Adriatique (po-
glavji »Triest e« in »L 'Istri e«). Paris 1878.
Po muzejih in privatnih zbirkah v Trstu in v Gorici je veliko izvirnih
upodobitev starih noš zapadnih Slovencev, a skupnega pregleda o njih ni. Etno-
grafski muzej in Narodni muzej v Ljubljani pa hranita sledeče upodobitve zapadno-
slovenskih ljudskih noš: 1.-5 akvarelov v Korytkovem albumu Slowian-,
sz«zyzna, risal F. K. Goldenstein ca. 1838; trije objavljeni v Carniolii VI
(1844). 2. — 12 akvarelov iz Arsenovičevega albuma (sreda 19. stol., original
v Etnografskem muzeju v Beogradu, facsimile v Ljubljani). 3, — 2 oljnati sliki
v naravni velikosti, E. Venturini, 1902. 4.- 3 manjša olja iz 19. stol. 5. — 14
akvarelov Saše Šantla.
4. Ljudsko pravo
BAUDOUIN. - BERGHINZ Raffaello, Questionario... CF VII (1931),
63 s.; (isti), Note sul questionario per la raccolta degli usi
giuridici friulani. CF VII, n. 8—10, str. 73; (isti). Usi giuridici
ancora persistenti sulla sinistra del Tagliamento. CF Vili
(1932), 231, 280, in CF IX (1933), 34, 85. Področje, katerega Berghinz proučuje,
Etnografija zapadnih Slovencev 51
gre od Predila do morja, od levega brega Tilmenta do bivše italijansko-jugoslo-
vanske meje, v Vipavski dolini pa se ustavlja v Ajdovščini. — JOVANOV
[= MACAROL] Jože, Stara pravda. Zgodovinski doneski. KGM
1927, 46—51. — OSTERMANN. - PERUSINI Gaetano, Consuetudini giu-
ridico agrarie della Provincia di Udine. Estratto dall'A r c h i v i o
>Vittorio Sciai o j a« X (1943). Ima nekaj podatkov o planšarstvu v Beneški
Sloveniji in v Kanalslii dolini, v dodatku pa podroben pregled krajevnih mer,
podprt z dokumenti od 13. stoletja dalje. — PODRECCA II: Le vicinie. —
POLA-FALLETTI V. G. Cesare, Associazioni giovanili e feste an-
tiche. Loro origini. Milano, Bocca, 1939—43, vv. 4. Razpravlja tudi o
fantovščbii v tržaški okolici. — RUTAR.
Splošno o slovenskem ljudskem pravu: VILFAN Sergij, Očrt sloven-
skega pravnega narodopisja. NS I, str. 217—262.
5. Ljudski običaji
Doslej najl)olj pregledno sliko »Slovenskih ljudskih običajev«
je napisal Boris OREL v NS I in II. Na koncu njegove razprave je obširna biblio-
grafija, kjer so upoštevani tudi običaji zapadnih Slovencev. Poleg tam navedenega
dodaj sledeče:
BEPUT, Un matrimoni te v a la d e dal R e s i e. PF IX (1897), 10,
167. — MOSER Karl, DieJohannis-und Sonnwend-Feier bei den
Slowenen (Kres ali Iwanje). ZOV XI (1905), 122. - MUSONI Fr.. Usi
e costumi degli Sloveni Veneti. ATP IX (1890), 26—30, 416-19; —
(isti), La vita degli Sloveni. Palermo-Torino, Clausen, 1893; — (isti).
Tra gli Sloveni di Montetosca (= Cmi vrh v Ben. Slov.). PF X
(1898), 161—4. — PODRECCA Carlo, Il natale nella Slavia italiana.
ATP XVI (1896). — RIEPPI Antonio, Una curiosa costumanza di
montagna in quel di S. Leonardo (o koledovanju na predvečer Treh
kralje v).'CF XX (1944), 180.
6. Ljudsko zdravstvo
BAUDOUIN. - ERJAVEC. Zlasti LMS 1882-3, 337 s. - KOŠTIAL L, Sieben
Beschwo-rungsformeln (beside oder zagovori) aus dem slo-
wenischen T e ile des Kiistenlandes. ZÔV XVII (1911), 171. —
MANZINI V., Su alcuni fiori alpini; virtii e leggende raccolte
fra gli Slavi del Friuli. Cronaca della Societa Alpina Friulana. Udine
1889, str. 225; — (isti). Le virtu delle piante in Friuli. >In altoc
1890. - OSTERMANN. - SAJOVEC J., Vražje zdravila. N XVI (1858), 35.
- ŠTREKELJ, SNP III,, št. 5166-9 in 5177.
Rokopisno gradivo: BRELIH-CELIK. 5 zagovorov (bokoričica) v črnovrškem
dialektu. - Sodobni zapiski: KOCJANCIC L., Kubed v Istri; - MATIČETOV M.,
Kopriva in Hruševica na Krasu, Beneška Slovenija; — MOZETIČ E., Miren pri
Gorici; — PEGAN D., Ponikve na Krasu; — TOMŠIČ Pavla, Knežak. (Vse hrani
M. M.)
Glavno slovensko literaturo o zagovorih glej pri KOTNIKu, Slovenske
slarosvetnosti, str. 138—9.
7. Ljudska glasba
HROVATIN Radoslav, Glasbene prvine slovenskih ljudskih
n a p e v o v. Et XVI, 65—81, Navaja pomembnejšo literaturo o stov. ljudski glasbi.
— MAROLT France, Musique et danses populaires du Littoral
Slovene. La Marche Julienne, str. 78. AZU v Ljubljani, 1946. (Glej tudi angle-
ško in rusko izdajo.) — MURKO Matija, Velika zbirka slovenskih
narodnih pesmi z melodijami. Btlll (1929). 5—54. — OREL Rihard,
Slovenske narodne pesmi iz  Benečije.  GM v Ljubljani, 1921. —
52 Milko Matičetov
PERUSINI Gaetano, Strumenti musicali e canto popolare in
Friuli. CF XX (1944), 251. — SCHOULTZ-ADAJEWSKI Ella, Chansons
et airs de danse populaires,... recueillis dans la vallée
de Ré sia. St. Peterbourg, 1891. Ta posebni odtis je izšel štiri leta pred delom,
iz .katerega je vzet: MATERIALY I, 433 in zlasti 475: >Tableu synoptique des
chansons et airs de danse resiens«; — (ista), La berceuse "populaire.
Estratto dalla Rivista Musicale Italiana, T. II, fase. 3. Torino, 1895. Ponatis teh
uspavank in še druge napeve pa prinašajo MATERIALY II, 197—210. — TOMIN-
ŠEK Josip, Prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih na-
pevov. ČZN XXXII (1937), 308. - TRINKO Giovanni, A proposito del
canto popolare. CF VIII (1932), 115. Delen slovenski prevod gl. v >Trin-
kovem zborniku« (Gorica 1946), 42.
>Glasbeno-narođopisni institut« v Ljubljani pa hrani med drugim sledeče
važno gradivo v rokopisu: KOKOŠAR Ivan, 765 slovenskih narodnih
pesmi iz Primorja. MS. Ko. 25 (1883); — (isti). Razne nabrane
narodne pesmi (Kobaridako in okolica, 1885—1910). — MAROLTovo roko-
pisno gradivo iz Rezije (1917), I—VIII. MS. Ma. 102.
3. Ustno slovstvo
a) Pesem: BAUDOUIN. — GLONAR J., Stare žalostne. Ljubljana 1939.
— GRAFENAUER Ivan, Lepa Vida. Študija o izvoru, razvoju in
razkroju narodne balade o Lepi Vidi. Ljubljana 1943; — (isti).
Narodno pesništvo. Posebni odtis iz NS II. — GORENŠCAK-ŠKUR.
Beneško s lo venske narodne pesmi. Objavil S. S. [= A. BUDAL]
LUC VIII (1932), 11-28. - L[EGIŠA] L., Nekaj kraškega drobiža.
»Istra« VI (1934), št. 6. — MATIČETOV M. (Ukmar M., Omari B.), Koledovanje
v tomajski župniji na Krasu in v Trebčah. DS LII (1940), 37, 101;
(isti), Sant'Andrea nasce due volte. LARES XI (1940),' 172; — (isti),
Rezijanska pripovedna pesem. Et XVII, 26; — (isti), Renata
Steccati in njeni zapisi beneškoslovenskih ljudskih pesmi.
Razgledi II (1947), 120. — STECCATI R., Sulla poesia popolare in
Friuli. CF VIII (1932), 228; — (ista). Canti popolari sloveni in
Friuli. Rivista di letterature slave. Roma 1932, 307. (0 obeh člankih R. S. je
poročal in pesmi ponatisnil DREN Ivo [= A. BUDAL] v »LUCI« IX (1933), 28.)
— ŠTREKELJ, SNP.
b) Bajke, legende, pravljice dn pripovedke. BAUDOUIN DE COURTENAY J.,
Sprachproben des Dialektes von Cirkno (zapisi Fr. Sedeja).
AslPh VIII (1885), 110, 274; — MATERIALY I: od tod sta prevedla: G. LOSCHI,
Saggi di letteratura popolare resiana, 11 pripovedi (gl. »Resia«,
Firenze 1898, str. 54 s.), R. VIDONI, Favole, fiabe e leggende della
Val di Resia (CF IX, 150, 205), pa 17 pripovedi, katerim dodaja dve novi
(»L a dannata di Co r i t i s«, »L a panna del d i a v o 1 o«, n. kr., stran
212—3); — MATERIALY II. — CELLA Pietro, I lusinz di Otales (le-
jende slovene). CF V (1929), 58. — DREKONJA C, Tolminske na-
rodne pravljice. Zapisali J. Ken da, C. Drekonja in A. ŠavIi. Trst 1932. —
FELLETTIG Tiziano, La visione di Bidaz (leggenda della Slavi a).
CF VI (1930), 171. — FONOVSKI .1., Dve narodni s Tolminskega.
Kres II (1882), 139; — (isti), Narodno blago s Tolminskega. Kres II,
577. — GABRŠČEK Andrej, Narodne pripovedke v Soških dolinah
— I (25. snopič »Slovanske knjižnice«); — (isti). Narodne pripovedke v
Soških planinah — II (29. snop. »SI. k.«). Gorica 1894; — (isti). Na-
rodne pripovedke v Soških planinah. Gorica 1910. Ponatis treh
zbirk (25., 29. in 47. snop. »Slov. knj.«), katerim sledi 16 novih pravljic, iz
Kendine zbirke pa so 4 izpuščene. — GLONAR J., »M o n o c e r o s« in »D i p -
tamu s«. (Postanek in zgodovina pripovedke o Zlatorogu
in  stare   cerkvene   pesmi  »Jager  na   lovu   šraja«). CZN VII
Etnografija zapadnih Slovencev 53
(1910), 34—106. — KELEMINA J.,' Bajke in pripovedke slovenskega
ljudstva. MD v Celju, 1930. — KENDA Jožef, Pepeluhar; Mrtvi
godec. LZ 1890, 217, 288, 471; — (isti). Narodne pripovedke v Soških
planinah — III (47. snopi« »SI. knj.«). Gorica 1896. — KRAGELJ Andrej,
:Sam<, narodna pripovedka iz tolminskih hribov. LZ VI
(1886), 226. — MAILLY A. v., Mythen, Sagen, Marchen vom alten
Grenzland am Isonzo. Miinchen, s. a.; — (isti), Sagen aus Friaul
und den Julischen Alpen. Leipzig 1922. — MARTELANC (Obalovič) D.,
Vodomec. LZ IV (1884), 97. — MATIČETOV M., Iz žive govorice
beneških Slovencev. Trinkov zbornik. Gorica 1946, 99. — POTEPAN
Škrljev J. (kmet v Zemonu pri Ilirski Bistrici), Odgovor na pitanje
druživa za jug o si. po vies t. i starine. ARKIV XI (1872), 253.
»Se boste nemalo začudili meni, ker sem priprosti kmetčki fant se prederznil,
nekoliko, po svoji moči, ob kratkem popisati...« — RUTAR S., Kralj Matjaž
v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah. Z 1879, 138. —
SILA Matija, Dahovina. Kres V (1885). 212. - TRINKO Ivan, V e dom e c. LZ IV
(1884.), 40; — (isti). Divje žene ali Krivjopete. LZ IV, 229. — VIDONI
Rinaldo, Fiabe e leggende friulane (med njimi se nekatere nanašajo
na slovensko ozemlje: »II castello di Cergneu«, »La grotta di S. Giovanni d'Antro«
in druge). CF X (1934), 139, 265 im XI, 49; — (isti), Leggende delle Alpi
Giulie. SF IX, 20, 75. — 2VAB Lovro, Topolovo rebro. Kres II
(1882), 627.
c) Uganke. BAUDOUIN ima 27 ugank iz Rezije in eno iz Tera. — ERJAVEC,
Uganke, uganâlice ali zastavice (90 ugank). LMS 1882—3, 325. —
MATIČETOV M., Stiri uganke (iz Tera). Trinkov zbornik, 104. — SEDEJ
Fran je zapisal 57 ugank v cerkljanskem dialektu. Objavil jih je B. de Courtenay
v AslPh Vlll (1885)," 275.
Splošno o slovenskih ugankah piše I. GRAFENAUER, NS II, 17.
d) Pregovori. BAUDOUIN. — ERJAVEC. - KENDA J., Tolminski pre-
govori in reki. KGM 1928, 78—80. — KENDA-DREKONJA, Recila,
reki, resnice in modrosti s Tolminskega. LUČ VII (1931),
49—62. — MATIČETOV Milko (Bilič Vane, Japek, Jape Kruh. Orel Vane), N a -
rodni pregovori. M 1937, 428; — (isti). Ljudska modrost, KGMD
1938, 89; — (isti). Nekaj pregovorov s Pivke. Biblioteka za pouk in
zabavo XXIII (1939), 90; — (isti). Kako je na Pivki (podlaga sestavku
so izvirni pregovori, izreki, kratke pripovedke in anekdote s Pivke). N. d., stran
69; — (isti). Slovenski pregovori, reki in prilike. Misli ob
Šašljevi zbirki. Mentor 27 (1939/40), 31; — (isti). Rokopisna zbirka pre-
govorov — okrog 900 — iz raznih krajev slov. zapada, nastala v letih 1934—1941. —
SILA Matija, Kokoduče in krpu če. DS XI (1898), 90. — ŠČEK Virgil
(Jožefov Ivan), Starodavno narodno blago, nabrano na Gornjem
Krasu. KGMD 1931, 55. — VOGRIČ Ivan (Vogrig G.) je priobčil nekaj slo-
venskih pregovorov v italijanskem prevodu v knjigi »Pro Slavia«, Čedad 1886
(prim. LZ VI, 639).
Splošno o slovenskih pregovorih piše I. GRAFENAUER. NS II, 12. Največja
knjižna zbirka slovenskih pregovorov pa je: KOCBEK-ŠAŠELJ, Slovenski
pregovori, reki in prilike. MD v Celju, 1934.
9. Ljudski jezik
BAUDOUIN DE COURTENAY J., Der Dialekt in Sprachproben
des Dialektes von Cirkno. AslPh VII in VIII. — ERJAVEC. -
LEGIŠA Lino, Kos narečja. Jadr. kalendar »Istra« 1937, str. 67. Kratko poročilo
o (neobjavljenem) delu: »Opis narečja v Mavhimjah na Krasu«. — MALECKI M.,
Gwary Ciciów a ich pochodzenie. Lud slowiaiîski I, 1 (1929), stran
K 3 in 306; — (isti), Przeglad slowianskich gvi^ar Istrji. Kraków
1930. - MATERIALY I in II. - RAMOVŠ Franc, Karakteristika slo-
54 Milko Matičetov
venskega narečja v Reziji. CJKZ VII, 107; — (isti), D ia I e k t ološk a
karta slovenskega jezika. Ljubljana, 1931; — (isti), Historična
gramatika slov. jezika. VII. Dialekti. Ljubljana, 1935; — (isti).
Kratka zgodovina slov. jezika. Ljubljana, 1936. — ŠTREKELJ K.,
Iz besednega zaklada narodovega. LMS 1892. Skoro vse gradivo
je zapisal J. Kenda (gl. SBL); — (isti). Iz živega jezika narodovega.
LMS 1894.
O slovenskem ljudskem jeziku na splošno je napisal kratek članek, ki i.zide
postumno, BREZNIK Anton, Ljudski jezik. Pos. odtisek iz NS II (v tisku).
Izčrpen pregled di^lektološko količkaj pomembnih spisov iz zapadnih slo-
venskih pokrajin (do leta 1935) prinaša F. Ramovš v Dialektih. Med viri omenja
tudi rokopisno gradivo, kot seminarske naloge in podobno: Breznikov >Popis
postojnskega narečja« in njegovo gradivo o govorih v Drežnici, Tolminu, Pod-
melcu; M. Muniha »Narečje Idrije pri Bači«; J. Tominca »Crnovrško narečje«; itd.
Tu bi omenili še dve novejši, skromni deli, ki sta pa po svoje vendarle
zanimivi, ker pričata o spoštovanju do slovenskega jezika vsaj na italijanskih uni-
verzah. To sta dve disertaciji, dosegljivi v arhivu univerzitetnega Instituta za
slovansko filologijo v Padovi: RIEPPI Paolo, Stato attuale dei dialetti
sloveni nella valle del Natisone. Predloženo nai filozofski faikulteti
V Bologni V akad. letu 1939/40 (prim. DS 1940. 126) ; — SERAŽIN Jože, o narečju
v Kazljah na Krasu. Predloženo na filozofski kakulteti v Padovi, menda 1941
(natančnega naslova nimam).
10. Ljudske knjige
GRAFENAUER Ivan, »Duhovna bramba« in »Kolomonov žegen«.
Nove najdbe in izsledki. Razprave tilozofsko-filološko-historičnega raz-
reda A. Z. U. v Ljubljani — I. 1943; 201-311. — KOTNIK. - OSTERMANN,
524, 525 ter Vidossijeva opomba 4 in 4* istotam.
11. Ljudske igre
KOTNIK, 88: Nekaj črtic o slovenskih pasijonskih igrah
na Koroškem. — KURET M., Pustne seme na Cerkljanskem.
Et XVII, 101. — MATIČETOV M., »Problemi ljudskega gledališča
pri Slovanih« (poročilo o predavanju P. Bogatyreva). Slovenski Poročevalec,
26. II. 1946. - PODRECCA II, 102. - Rutar-B, 115. - STAROVAŠKI (= ŽNI-
DARŠIC Fr.), Duhovne igre v Gorici o binkoštih 1622. V božični
prilogi »Edinosti« 1926, št. 307. — TRINKO Ivan, JA 1923, 119.
12. Ljudski napisi
Pet »nadgrobnic iz cirkljanskega pokopališča« je zapisal SEDEJ Fr., objavil
pa Baudouin de Courtenay v AslPh VIII (1885), 279. — Sedaj gl. tudi MATIČETOV
M., Primorski ljudski napisi: priložnostnai rubrika v >Ljudskem
tedniku« v Trstu od 14. VIII. 1947. (št. 80) dalje.
13. Ljudska umetnost
BEDNARIK. - CORONALI G. B., Curiosita epigrafiche. CF XIII
(1937), 118, 293. — COSSAR R. M., Ricordi di una vecchia industria
goriziana. La porta orientale I (1931), 807. V historijatu steklarne pri Trebuši
ugotavlja, da so tam izdelovalli tudi podobe na steklo. — GASPARI Maksim, O
ljudskih slikah na steklo. Et XII (1939), 5. — KOS Franc K., Orna-
mentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slo-
venskem. Pos. odtis iz ZUZ XVII, 1941. — MORASSI A., Antica pittura
popolare in Val d'Isonzo. Le vie d'Italia XXIX (1923), 1335. — OREL
Etnografija zapadnili Slovencev 55
Boris, Slovenska božja pot in izvori njene ljudske umet-
nosti. »Umetnost« VII (1942—3). PERUSINI Gaetano, Mobili popolari
friulani. CF XVIII (1942), 30. Med skrinjami prinaša eno iz Kobarida in dve
z Goriškega. — RUTAR. — STANIČ Stanko, Iz zgodovine upodoblja-
joče obrti na Goriškem. JA 1924, 143. — STELE France, Stavbar
Andrej iz Loke. ZUZ V (1925), 47; — (isti), Magister Martinus
Petr(ich). ZUZ VI (1926), 147; — (isti). Umetnost v Primorju. Pri
AZ v Ljubljani, 1940. Ima tudi nekaj literature, ki je tu ne navajam. — Š(CEK)
V(irgil), Zgodovinsko razpelo v Lokvi. JA 1923, 124. - VURNIK
dr. Stanko, Slovenske panjske končnice. Et III (1929), 157.
Résumé
De l'ethnographie et du folklore des Slovenes occidentaux
Sous le nom de «Slovenes occidentaux» l'auteur désigne les Slovenes
qui ont déja été annexés au royaume italien en 1866, comme ceux qui
ont appartenu a l'Italie apres la premiere guerre mondiale. 350.000 Slo-
venes en tout, établis en mMSse compacte depuis l'ancienne frontiere italo-
yougoslave sur toute la -zone centrale et septentrionale de la ¦'^Vénétie
Julienne», et dans le nord-est de la province d'Udine jusqu'a la plaine
du Frioul. Ainsi qu'on le voit sur la carte (fig. 1) la région étudiée est
une continuation naturelle du territoire ethnographique slovene par dela
l'ancienne frontiere politique.
Le premier chapitre — Esquisse historique jusqu^a la fin du
XIX*" siecle — présente ce qu'il y a de plus remarquable comme faits,
sources, et auteurs dans le développement de l'ethnographie des Slovenes
occidentaux. Les premiers documents, modestes, qui remontent jusqu'au
XIV» siecle, sont importants par leur contenu: ils parlent du culte des
arbres, des danses mortuaires, des jeux funéraires, des costumes masculins
et féminins, de la peche, et d'autres détails de la vie économique. Le XF"
et le XVI« siecle nous transmettent différents témoignages sur les sorciers,
les proces d'envoutement et de magie, ainsi que sur l'art populaire, la
musique, l'habitation paysanne. En particulier, l'historien Nicoletti (fl596),
du Frioul, nous donne des indications sur les vetements, l'élevage du bétail,
les coutumes matrimoniales, les chansons narratives chez les Slovenes.
Far la suite, apres ces premiers documents sur les chants populaires, le
moine italien Fra Gregorio Alasia publie a Udine quelques chansons na-
tionales Slovenes (1607). Mais c'est Valvasor (Die Ehre des Herzogthums
Krain, cf. surtout II 43 s et VI 7, 8, 13) qui donne une description ampie
et détaillée, au surplus enrichie de gravures, de l'ethnographie et du
folklore des Slovenes occidentaux. Valvasor a posé la premiere pierre de
l'ethnographie slovene et presque tous les chercheurs, qu'ils soient slaves
ou étrangers, ont bâti plus tard sur ses fondements. Parmi les étrangers,
B. Hacquet surtout est a citer. Pendant le 'XIX" siecle, alors que, parmi
les sciences, l'ethnographie se constitue comme une discipline indépen-
56 Milko Matičetov
dante, un vigoureux effort dans les recherches ethnographiques se mani-
feste chez les Slovenes occidentaux. Outre les érudits locaux, dont les plus
remarquables sont Štefan Kocjainčič, Simon Rutar et Karel Štrekelj, deux
savants, l'un russe, l'autre polonais, ont contribué au progres des études
ethnographiques sur les pays Slovenes de l'ouest: I. Sreznjevski et J. Bau-
douin de Courtenay.
Le second et le quatrieme chapitre — «Revue par branches» —
comprennent l'essentiel du traité. Dans de breves rubriques, l'auteur traite
plus ou moins en détail des diverses branches de l'ethnographie et du
folklore des Slovenes de l'ouest. Une bibliographie dans le c[uatrieme
chapitre complete les divers paragraphes du second chapitre: la demeure
paysanne, l'économie, costumes populaires, droit populaire^ coutumes,
médecine, musique populaire, contes et récits oraux, dialectologie, livres
populaires, théâtre, inscriptions, enfin art populaire. Sur tout ceci on ne
disposait jusqu'a présent d'aucun travail "Wensemble, de sorte que beau-
coup de problemes sont seulement esquissés.
Le chapitre de conclusion nous mene a un probleme qui, a propos
d'un territoire frontiere tellement exposé, est d'une brulante actualité:
«La collaboration scientifique avec les voisins», singuliere-
ment, ici, avec les Italiens. Les controverses de la politique et des inté-
rets, surgies sous la pression des cercles dirigeants, ne devraient jamais
s'introduire dans la science, surtout dans l'ethnographie, laquelle par son
essence est un terrain délicat et peut se preter a des fins non scientifiques.
A cet égard, le passé offre maints exemples de ces déviations, et
l'auteur cite un exemple de travail ethnographique nettement négatif: les
»Fonti vive dei Veneto-Giuliani« de BABUDRI. A l'avenir, rien de tel
ne doit se renouveler. Les Slovenes attendent maintenant, a bon droit,
que, par exemple, l'«Atlante linguistico italiano» revise son point de vue
et présente la «presqu'île linguistique slovene en Italie» avec un autre
plan que le plan primitif d'avant guerre. Dux passé, il sera bon de reprendre
et de redévelopper seulement les exemples positifs de collaboration scien-
tifique, tels que ceux de la revue frioulane «Ce Fastu». Dans l'examen
des questions ethnographiques ou folkloriques qui intéressent les deux
côtés, le slave et l'italien, il serait recommandable de suivre le meme
chemin quUvan Grafenauer dans son étude sur la «Lepa Vida» et sa
soeur italo-méditerranéenne «Donna Gandia». La science ne doit pas
séparer, mais réunir.