bhoje ra se s Bee=e8J š» pr»*«5?.*w vsak tiče ob t5. uri desse-sSntfi«
Bmhvišlvo Je v Ljnblj8nis Frančiškansko ulica H.6/L, UčHoijfiko tiskarna.
Dopise fr&nfciraii in podpisati, ei cer se pb ne priobči. Rokopise se »e vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm M 6B mm po K 1'50. Uradni »azglasi, poBlau<t ter do-tič« isti prostor K 2‘—. Pri večjem narožiln popust.
PavfcUtf fr&ftfto v chfcttl sws.
V Uublfani, v soboto 20. n©tfeiwfef» 1920.
m" Mmiai >tcw.f Mreno.
Leto IV.
.v 1.0. «.-W*P*J»*Vw9
Glasilo lugosEov. sctflggno-demokratline strank®.
Telefonska £l, 313»
Naročnina: Po posti ali
i dostavljanjem as dom aa teio ,eto f< 240, za pol leta h 120, aa četrt eta K SO, za tr.osee K 20w Ea Nemčijo selo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 380.
Reklama«) je sa Hal
m poštnine proste.
Uprevništvo je v Ltnbljral FranSSSkEnslM ulica žt.fli,, UditeSieka tiskarna.
Pet strank se bori zoper socijal-demokratično stranko delavcev in kmetov. Njih boj Je nizkoten. Pokažite 28. nov., da ste vredni zahtevati svoje pravice!
Volilci! Pazite na navodila glede volitev, ki jih bomo priobčili prihodnji teden!	==-=,
Otvoritev mirovne konference v Rigi.
Rim, 19. Parlament Je ratificiral rapallsko pogodbo.
Beograd, 18. Na današnji ministrski seji, ki se je vršila popoldne, se je razpravljalo o jadranskem vprašanja. Sklenili so. da se pogodba % J ta* lijo sprejme in predloži ratifikacija vladarju v podpis.
Dr. Tfiimhič odstopi.
LDU Zagreb, 19. uov. (ZNU) „Yečer“ javlja iz Beograda, da bo dr. Truinbič v kratkem podal demisijo. Dr. Trumbič smatra svojo misijo v zunanji politiki za končano in hoče posvetiti svoje delo konsolidaciji dr* davnih razmer. Najbrž bo dr. Trumbič podal svojo odstavko po voMtvahr v konsthuanto.
j >
Italija ratificirala šmarjetsko pogodbo.
(Vesti Ldn.)
Riga, t7. V torek bo prvh javna seja mirovne konfercnce. Na dnevnem redu je izmenjava pooblastil. V nedeljo je bit drugi pripravljalni sestanek. Obravnavalo se je Vprašanje strogega ravnanja po premirju hi dosegel se je sporazum glede dobave sladkorja. 70% sladkorja jc namenjeno za Poljsko.
Naši nasprotniki.
POKRET V MACEDONin.
Skonlie. 19. Zadnle čase so se v ©Kofiei notavili pozivi, v katerih se p/eb'valstvo nozivlie nai clasuie rt’ voltvah za nevtralno listo, ki lo priporoča bilvarsko-maeedonskl revolucionarni komite. Čili te skupine ie prikloplienie Macedoniie k Bolgarski Poličila ie vsled tega aretirala nekai treovceV iz Skonlia ki so ravnali ta pokret.
D’ANNUNZI0 RAZOČARAN.
Rim. 19. »Messaszaero« lavlia iz Trstu: General Cavhnia In D’An-' »nmzio sla imela v bliž:ni Reke sestanek na katerem *e veneral Ca-vieha nrečital del ranallske novod-be ki se nanaša na Reko. Onomnil h- do le to storil v svrho informa-»*i«e. Zastonnik Reke ie kritiziral do-godbo P’Annunzio ie Iztavil. da aa »e nresenet:lo delstvo da so Italiiani odobrili oovodho vendar na nieeova Sntnsr ne more vplivati n/j nievove " »3mere ;n nievovo rtostonanie za ksr ie edine merodaina dobrobit domovine
PROTEST POLJSKE.
R:va. 17. Pollska mitpvna dele-gpciia v Ri^f le iz verodosto4neza vira nreiela vest. da boliševikl v SmoJensku organizirajo armado v katero s:loma uvr^čaio lakomeno-vnne »rostovollce. uiete ooliske vol-ske. Uietniki vstonaio v to voisko v nadi df» Jim ne bo treba več taKo stradn*i kakor v ulemiStvu. Tako sestuvl>ene oddelke imenuieio noli-sko revolucionarno voisko Zano-veduie 'i častnk bivše carske vot-ske Lon«weiz. »ud. Poliska delega-c:>a ie nrotestirala oroti temu nrt ruski delevaci’1 oniraioč se na 2. Člen pr?m!ria. ki nr»noveduie sestavo takih nrostovolkkih oddelkov.
RUSKO VOJNO POROČILO.
Moskva 19. Frontno poročilo z dne 18. t. m.: V odseku Mosvr In Reč'ca za nas ugodni boii v katerih smo mnoeo sovražnikov uieli. V bojih pri 0\vruču ie orešla k nam strol-n;ška stotniia nolka Putivolskeea. Na polioru proti Proskurov.'u smo, boiuioč se. zasedli DeraŠnio in uplenil? dva tona in mnoeo stroinic. — Na Kr:nui štgiejo olen.
Moskva 19. Ueotovlieno ie. da le if&eci četami Petliurovišai rrmoao
noltskih častnikov In voJaJrov. Vfn-d’» nretl s strogimi odredbami.
ako ori^eio v ruske roke.
RAZNE VEST!.
Belcard. 19. Na oredlot? minlslra dr. Kukovca ie sklenil ministrski svet sestaviti nosebno komislo ki na* bi nroučevala trgovinske in prometne razmer^ v Sloverrli z ozirom na težak noložal. ki se v niem na* ha?a Sloveniia do sporazumu v Ra-nalln.
Pariz. 19. Iz Aten poročalo, da bo kraliica Olga nrevzela regentstyo. Venizelos se bo umaknil v Nlzzo.
Pariz 19. Po DoročHih iz Carigrada ie nrisnelo iz Krima v Čari-grad 50.00,2 beguncev: več tisoč lih še nriSaktiielo.
NARODNO GLEDIŠČE.
»Dalibor*, 'feele tretja noviteta v tej sezoni in režija ja kakor vedno tudi to pot pokazala, da ne more preko črte. Režija hi Jopet režija, od škandnloznth prevodov (»Tam(!) jrreni, kjer so(M) Zdenko in Mi-tada«) pa do te&enDi poz ansambla in ro> komaharskeza igrania. O »malenkostih« niti ne ge v or im, morda se ml ponudi kje drugje prilika, da napišem eno besedo. Izvajanje orkesterskega In pevskih partov »mil ni bilo tako, kot za }e bil »metana xa. mislil. Vsa} topMne tn Čustva je Tfunie po-ložil, a zakrivanje solistov ni mostel biti n!t*gov namen. N. pr. violinski solo, kjer )e bil izvajalec naravnost prisiljen, da «ra »lorte«, da pride ob surovem sprem-Ijevanju tudi nekaj do besede. Tc ni edini slučaj, ampak te ena posledica nial«nar-nostl, ki se ne poda zmožnostim g. kapelnika. Smetana rabi pogost orna dinamične finese, kar daje njegovi jelasbi Čudovito življenje in nliansetega v tej interpretaciji nisem mnogo slišal. Samo jposreče-jfl momenti« (tako predigra k četrti sliki, razen mest, kjer so stopali klarineti neupravičeno v ospred!e) ra ijloveka tudi ne mtfrejo zadovoljiti. Kar s« tiče posameznih pevcev, je bil g. Drvota Igralsko dober vse do tistega, ko odleži »duha ttporno-stii (Dalibor brez tega delo samo kvari. Režiia!) in ga zamenja s sentimentalnim klonenjem glave. Bo!j mi Je agaial g. Ro-ma»ovsky (kralj), podal !e vsaj logičen li> dosleden tip njegovega veličanstva. Gdč. Richterjeva vestna, g. Zathey je Be-ne^a 'ei, g. Pi^arevlč pr i u mie-r ne-razpoiožen. Ola^Bo gcvsrje»je »a odrn med lapremenjevaHiem »e ne spodobi. Raprfza boljša kot premiera.	>—i.
Karakteristika naSega volilnega bola ie 3ezorvan!zacila *n dezorien-»afiia Velika večina volilccv zlasti na deželi ne ve nrav. Ram nal se obrne. Masa iaštinktivno čuti in sluti da ‘e tieba nekai novega postavki na mesto starih avstrijskih razvalin a zaveda se. na ne kai nai oo-stftv? na staro me»,to in zakai.
Stara Avstriia le bila narodnostna kapitalistična in' fevdalno-kle-riVaina država. Po teh treh glavnih sestavnih točkah so bile orlientira-ne tudi glavne stranke vseh narodnosti bivše Avstriie. En del strank ie bil oritentiran no narodnosti dru-| p; do veri tret« no nremoženlu ne-
n«» fjh ie nr«lstaVlialo kotjibina-ciie posameznih upri imenovanih «kunia	|
Po svetovni vtirtf so se ras-mere za ms korenito izDremenile. Narodnostnega hoia^ni več. ker smo. Drrstali narodno-edinstvena država, v kateri ima iUgo$U>vanski živeli t?k« ogromno večifi). da drobu tulih narodnosti sploh ne oiideio v r>n?tev. Zato odnade+o • vse naciiona Ine eriSemacHe. Kar se Se pod tem Imenom okrog vlači, to so ostanki nekdaniih ■»državnooravnili« noliti-k.-. st rov ki brez gravanrnalne (bri-toževalne) t>olitike ne morejo živeti. Slično »e z verskimi strankami. Vere v Jm?os'aviii nihče nikomur ne iemiie in stranke, ki stoie danes na verskem stališču, so anahronizem, ker ima v*!aka vera svoie zavotov-iiene pravice. Prednravic seveda ni in lih tudi biti ne sme in np more.
Treba se ie tore* oriientirati na novo in mi vidimo od dne do dne bdi da se bode tudi v naši državi rodil isti rroces. kakor pa imamo v vseh paciionalno-enotnih državah: Podlas?a strankarskim prtmaciam bo v klavnem ckciiDitiskn razvil %e bo bol med kaoiiajom in delom, ki seveda ne izkliučuie različnih vmes-pih stanovskih strank (n. or. kmečke obrtne
Te nov?, srnioacile se naše liud-stvo še ne zaveda, amnak io šele sluti. Zato omahuie med starimi na?ori in med novimi noskusi in oo-siedica te«*a omahovania in koleba-nta med novo in staro orlientariio i^ dnnašute ijDlitična razdraoanost
jr» dezoriientaciia ki le rodila skoro v*č strank v Slovenili kakor le volilnih vlasov.
Socftalisiična stranka ima v danih razmerah orecei ugodno stališče vsled (e*ra Ker i p po svoiem tii-stvn v prvi vrsti ^osnodarska stranka ki vodi neiznr-o^n boi oroti ka-uitalizmu. "oc‘i^,riodemokratska stranka »e že <>d nekdai orilentJrana tako kaknr naše meščanske stranke šele moraio oriienttrati Ali na desno za kartal — ali na na levo — za delo. ' rra iti narodnost sto-mts ored tem elavnim eeslom daleč V n?rirUe.
Fd;;ia slovenska nam nasnrotna strar> ki ie v tem oziru lasno orredtliena. ie demokratska ab liberalna. To le stranka ki sto!i odločno ’ na desn’ strani in znstona načela ornih ki Inndo. Vsled težni« »modernosti« seveda ie namazana tudi
nekoliko s sociialno-reformatoričnim
o!:em kar ie oa v bistvu ne Iznre-minia. Ona »e stranka kapitala in
rrdv le 6e ie. Proti oiTkrfternti nasprotniku se da vedno voditi pošten io odkrit boi.
Mmwo zavratneiši so klerikalci. Tl bi radi združili vse rod verskim dkrijiem: kniete m meščane, dclav-ee in kanitallste. Že iz te sestave se vidi da se lini gre za vse nekai druzega kakor m kmete tn meščane itd. kaiti tako neumni tudi oni niso da ne bi vedeli da le Doooino-ma nemogoče traino združiti kmete in fpeščane: kmet ima nalvečii mte-re< na tem. da dra^o D)iylah» živel ir» ceno kupuie obrtne izdelke meščan na irpa ravno nasnroten interes. Ra vik) tako tudi dobro vedo. da n. pr katoliški fabrikant Polak ne ho delavcem zvišal nlač Iz krščanske llubezni. amnak santo če mu Dreti štrufk. S tem da hoče, klerikalna stranka zastopati tako naspro-tnio^e si interese . dokazuic. da 11 bržkone za nikogar nič ni. amoak nlei se are za nadvlado duhovščino in tistih krofov ki rabilo duhovščino kot zaščijnico svoiih ciiiev: ti .krovi so fevdalrt-kanitaHsti. monarhisti in visoki' srenerali. V tem tiči trefika nevarnost od strani klerikalcev ker ne nastopalo v pravi obleka amnak v leDi verski krinki, nod katero hodiio vedrit v revoluello-mrrtfh časih vy reakcilonarci. V odločilnih trenotkih na bodo stali klerJka‘ci vedno na kapitalistični desnici ker tako zahteva interes škofov ki ima>o velenosestva. Klerikalci so naši nnsnrotniki na dveh do-Ii’h. na gospodarskem in na kulturnem in naša skrb mora biti. da lih t*.kažemo svetu take kakoršni so. Narod pa na? potem odloči.
Samostolni kmetje so razredno-ki>nitalistična strtmka. Niihovo mesto bo na desni, za lastnino in kapital. Stvoritev te stranke le naiboll-ši dokaz da živimo v dobi nre?ru-rariie. kakor io omeniatno uvodoma. za kmetske delavce !n za male kmete ki tudi nrav zn nrav niso nič družeča kot kmečki delavci v tel stranki ne tnorp h ti nrostora.
Narodnh soriiali^n Je humbug. To le stranka ki zbira Hudi ki še danes ne vedo. da živimo v narod-no-enotni državi. Nien sociializem na ne obstoji v drugem kakor v tistih sociialn h reformah, katere nri-zn^vaio že vsi kanitalisti vsled strahu pred sociialno-demokracilo Zato bo stMnka nrei ali slei razoadla: Kar ie urndmšfva starp šole nri niei ki sc smatra za »bol še« od delavcev se bo vrnilo med demokrate kar 5e na razredno zavednih iiu-dl bodo postali samo sociialisti brez »narodnostnega« Priveska, ki ie v naroJno-enotni državi čisto rc-nr.rreben nrivesek.
Kai nai konočno rečemo o komunistih? Oni oodniraio meščanske st.-anke indirektno ker rušiio delavsko slovo. Pr. Breic ie z p. Vcn-ca^om lahko zadovolfen
Edina sociiaino - demokratska' stranka ie tista katera sp le trdno odloga za svol vstnn nn levo strail v bodočem boin mrd ka’ital^rn in dcio^i. Kdor hoče rv^inžal nekoliko razmisliti, temu se 2ft. novembra iie bo te?I<o odločiti: ta bo tdasov^ za sociiaino - demokratsko listo.
Naročajte »NAPREJ
©
Komunistične trdnfave razpadajo tudi v Srbiji.
?e Pred letom dni so bile raa-mere v delavskem gibanlu na Hr-vašHm in Srbi:i take. da če si s& hnenoval sociialneva demokrata, so te komunisti psovali . in preoanjai k-ikor zločinca. Danes 5e tudi tam doli že r.recei drugače Delavstvo lo spoznalo liudi. ki šo se vrinili v delavsko g:bank* kot avente orovoka-terie ki so naleti za to da Skoduleid delavskemu gibaniu. ki se !e bilo telo tako Jlero razvijali. Strokovno organt>aciie so se nonolnoma ločile od teh sovražnkov delavstva h» ^ Belrradu samem se le osnovala socialistična stranka večinoma Iz za-n«niV»v strokovnih organizacij kateri w čelu sta na en« strani s. Ko-rač. na drnci na s Draviša Lat>Ce-v'Č, KričaŠki In frazarski komnnisti* so l?^"b'li s tem ogromno zaslombo In obra^m r nitmi le že spisan. In drago ga bodo plačali ti hlaud ProMČevi,
Kar se ni nna*a nanravltl sociiaino demokratična stranka Dred ne »ral meseci ob volitvah v belvra*-sko občino to k* napravila sedal za volitev v konstltuamo. Kand;dira namreč samostr.ino orot^ kortmm-stem hi že danes smo prepričani d»i b mIo imeli v tem bo’u veliki usneji med razredno-zavednim delavstvom ki ie bilo vedno soc;ia!no-demokratično in ie 1? zaradi liubeea m’ru notrnelo da so komunisti (kv* k.-izali svoio nezmožnost
Srbska sociialna demokracita kmdklira v Belaradu naslednic so-drnge*
razpol^enlu:
1 V;tomir Korač. mln!ster na
2. Nedellko Divac. orrfesor:
3. Ivan Vasilevič tiskar:
4. Slobodan Zorčč. zaseb. uradnik.
5 Vela M. Siolanovič. Sef drž. markamce:
ft. Dragotin Jovanovič. br!vec. Vrhuteva kandidirajo sncilalnl (Jprn^.kati no drjndii vo’iln>h okra-kh slasti v Vriečkem (Ranall To kandidatno listp h do rodnV-rali tudi centrtuna^’ srbski ker samostjo iz taktičnih razlogov 7 o?l-rom »'a (fpan^anle ne bodo na-s>oni'i
V«seli ’ r>oiav zod'nievanla vseh resnih s.'H5aIističnih elementov se tudi v Srhi M Voiv~dm: na Hrvaškem in v B^sni fp* Hercepovj ij orav
t;iko nrii azu e kfikor o^i nas v Slovenil Za razdor in neumno t <i7a-renV» ie !e še kak naivn;? ali nevod-nož vsi nametni d l"vci in de’ovnt srioh ra danes vedo. da *e res*i;< (Ir'rtvci.-H sdcHnlieii^n^ stranka 1*> j'V;,tlnodom''k*-3tična.
Za odpust rudarjev iz voiaske službe.
Soi1rjyr Meih ior CoVa* narodnj poslanec. *e dne 16. novembra t. L nL> ministra za volno **j mornar'co v Belfadu stavil rasledn e vprašanje: Onsiod minister« 7. dne 26. lu-t. I. so bil nozvani rudaril. k| so delal* nri T b^vHiski nremojo* k.-otil dru/bi ori rndn k'h v Trbovljah Z»por*u m lirasin:ku. roieni v lenh 18%. 1897. 1898. 1890 v aktivno v-ia^ko shr'b >. Na!veči t’el teh rur da>t°v sln?i nrj 9. miku v Neff.ntlnti (Srb:iaV T bove1'ska premoarokopna družba ic napravila prošnlo. f
L
liaieri ie zaprosila. nai bi se te ru-Ua*-je nnrostilo voia^ke službe vsled fomanikania premopa. Icer manlka Izve/banih Hudi za rudokooe pri zporai omenieni družbi. Tei orošnii 'fc nvnistrstvo za vnino in mornarico z dsie 13. iuliia 1920 Sa. F. Z Br. 12144 tako daleč ugodilo, da ie DiTOStilo 90't letnikov 18% In 1897 akt:vne vojaške službe. Odposlalo domov k rudnikom na se na oodla-ei a! omenjene onro-iitve še do dgnes ni nobeneoa. čeravno so se poslala ddt'čnim voakom v Nevotin potrdita da so rudarii ;n da so nred nastonnrn vo'aške aktivne službe delali v rudnikih.
Podrsani sem osebno 15. iuliia In 5. septembra v tei zadevi rnter-venhal ko se ml ie obečalo. da se le že fnorcČilo 4. armiiski komandi v Zagrebu, da sp lili tako! odnošlie domov Ali zastoni sem pričakoval. Ker se čeravno se mi r obetalo še do danes n* ničesar ukrenilo si do-vclurem vorašati eosooda ministra:
1. le li eospodu ministru znan ta sk*čai?
2. le H eosnod minister volian preskrbeti. da se na oodlapi oprostitve ood F. Z. Br. 12144 niepovepa ministrstva Pripadete voiake letnikov IS96 in 1897 tako! odoošlie domov?
Bedasta opazka,Jutra*.
Glasilo mladih liberalcev se podaja na nota »Večernega Lista« In skuša neka! utaiiti kar ve že ori nas v Slovenili vsak politični analfabet. Člankar. ki ie oisal uvodnik v »Jutru* ? dne 18. t m., v katerem Dravi. da o kakem stvarnem oroPramu. kako misli E. Kristan urediti državo, ni bln še slišati. Ta oač ne pozna soci ial n°d emok r ailčn evra oroe rama In np nalnoveiše literature In obravnav vlede tepa vprašala. Značilno ie zhsti tudi lo. da so .JDSarK. velike Inči namreč, veliki hioercentralistl v besedah, dočim ie niih stranka raz-dnoana plede ti*pa vnrašariia kakor stara cun^ zakgJ celiska JDSarska oreanizaciia. ki ima toliko koraiže. da nove svoie mnenie. le sklenila resoiuciio v kateri 7*>bteva za Štajersko in Prekmurie samounravo. Sicer nas to ne briva topko. ali nribltl moramo to. ker podtikalo mladi nete-Hnčki nam nekai kar smo že nrecl-arfrali pred enaistimi leti in med voi-no ter zlasti po prevratu izpopolnili tiko da s svolim nropramoni tudi elede ureditve države lahko stoDi-*n® pred volilce. dočim vse druee stranke v Slovenili ker se hočeio senutl v milosti iuposlovanske denarne aristokracile. kliub našim opetovanim pozivom ipra'o Se vedno slene miši. Klerikalci liberalci In nfih bratci komunisti. zaiedničarli in narodni klub in Radičevcl so me-W!<*H svoie naz>ranlp desetkrat In so sedai roialisti. Kako druvače .nishio ureditev države ne nove nihče, ker vsak le misli kako bo otmllufal svo-ie^a nolitičncpa nasnrotnika ln se »asidral kot -- srosnodar.
Socialistična stranka Ima v tem nooiedu čisto vest in trden program
katerem nolde. Naivno ali zlobno vnrašanfe »Jutra« ne spremeni na stvari nrav nič. Slovenskemu narodu. v kolikor se briVa za pol!t!ko res 7 razumom ie nrovram snciial-
demokracije znan. Znana mu ie naša volilna proslamaciia in obsežni srv«:; (ti resohicite plede ureditve
*^^^^T7ilgT~r~iin~r'iiTN~B--—iTTriTii^TTiiM
države tudi. Nam namreč ne pre danes za to. kie bo v posameznih oa-rnprafih vejca. nodničie.. p°mišliai ali oika in klical ere nam za temell irstvo. O detailih. o posameznostih bomo Povorili. ko bo konstituanta delalo dobro ali slabo. Če oa članka,'- hoče kai več vedeti že sedal nai vzame v r<>ko resoluclie naši'1 konferenc, strankinih zborov in re-
solucije Republičanskepa Uiedinle-nia. In ker te. literature ne pozna, kaže svoio nevednost z naivnim vpra-šanlemt Kako misli E. Kristan.
Naš kandidat sodr. E. Kristan m teli o ureditvi države tako. kakor zrhtevaie to načela sociialuo-demo-kratične stranke. Menimo, da se razumemo, da ne bo zamere in da De bo »Jutr°» lovilo rib v kalnem.
Volilni fcoj v Sloveni-i.
Klerikalni hinavci. »Mariborska Straža«, glasilo dr. Korošca, piše: » . . . pobijati moramo grdo protisrbsko gonjo, ki je od starega avstrijskega režima in od na-Sih nasprotnikov tako vkorenlnjena med našim ljudstvom.. Skrbeti moramo, da bo naSa država vojaško močna in dobro organizirana, ... da se bo prosveta širila itd. —• »Večerni List«, glasilo istega dr. Korošca pa prinaša z debelimi črkami tiskano raedvrstie: Kdo nas je proda! La-hom? Odgovor je jasno namignjen: Srbi . . . Interesantno je zabeležiti, da kon-Statira Koroščeva »Straža«, da je proti-srbska ionja »ostanek starega avstrijskega režima«. Vprašamo: Kdo pa je pri nas najbolj podpiral »stari avstrijski režim«? In komu se Se danes sline cede po kolikor mogoče temni združitvi onih dveh oblačil, ki jih Nemec imenuje: der Unter-rock und die Soutane	(spodnja	kiklja
dvorskih ženskih veličin	in talar)?	Kdo
danes željno gleda na črno - žolti krščansko • socijalni režira na Dunaju in koma] čaka na povratek »katoiifeke« vladarske hiše? — Klerikalne gospode ravno ne Dl lepo gledali, če bi ostala svojim dunajskimi željam zvesta, s ie man) lep poged za-suži, če v enem listu piše	tako, v drugem
pa istočasno popolnoma	drugače,	samo
da ljudi zavaja in farba.
Kremenit znača). Zlobni lezikl trdita. da le dr. Milan L e m e ž takrat, ko >e kot krallevl komisar prlseeel zvestobo krat*« Petru, držal v Ženu. Ali io ie držal tudi takrat ko le oris^al na komunistični Drn-prani? Kdor razreši to ueranko. dobi
tltlja. Kakor le poročal »Večerni iht« |5 vstopij v SLS tuKaiSn* vcini mi":cuar trgovec Hinko LeLingti mia:4i. t.na’«i k erakim. Klerikalci mu bodo dob«i t».m.-č-tiUci pri njegovem poslu. — Zato k«.* tai-
kri.-.kavamo tajnosti SLS smo se zafenii dopisniku »Večernega lista«, ki se t d'»-pisih zelo huduje nad sociia(nimi denfkrati in /ae^varja voinesa dobičkar'3 in nas prepričuje. Ja je samo- radi verskem*, pre-pričanja vstopil v SLS. Seveda Niesavo versko prepričanje pa je jboževan e zlatega teleta. Cuiemo, da ga hoi i> Heri-kaici celo posaditi na županski stjiček Zagotavljamo vas, da se motite. K/nečko in delavno !!ud'*vr ne bo več vj i.n 'I-beralnih in klerikalnih senc, ono noče biti več molzna krava klerikalnih in lll\?r%.!'li pijavk, ampak bo volilo edmo rr.riično zastopnico delavnega ljudstva, ju* H avansko socijalno demokratično stranka.
Šmartno pr Litiji. Naši duV»vnl pastirji slutijo, da se bliža dan klerikalne preizkušnje, zato pa žele rešiti svoia potapljajočo ladjo — z raznimi duhovnimi vaiami m pridigami... Zelo lih ’,e zabadel zadnji socijalno demokratični shod. ki le marsikateremu slepcu odprl oči. Naše gospode lezi, ker se le pri nas socijaHstična misel tako zelo ukoreninila med krnskim Hudstvom, ki se ne pusti več voditi ra nos od klerikalne stranke, kako* tudi ne po dr. Žerjava rščene SHS, ki ni drugega kot liusko slepilo, a ie pravzaprav zastopnica Interesov liberalnih mesarjev, velikih posestnikov, gostilničarjev, lesniH trgačev Ud., ki hočeio zapovedovati delavnemu ljudstvu. Komunisti se k nam ne upajo, ker jih že predobro poznamo Zato so poskusili pa svojo srečo v Jablanici, kjer sa se orepirali s klerikalci, a povedali niso ničesar novega ko to, da so se skregali s pameti a. Nič vam ne bo pomagalo! Ljudstvo vas bo sodilo in obsodilo po vaših dejanjih, pravica bo zmagala nad krivico, in bo oddalo 2S. novembra svoje glasove za listo sflcijalne demokracije, ki jc edina resnična rešiteljica ljudstva.
Polltfine vesti.
+ Plebiscitna komis la zflpu t la Koroško. V četrtek se le vršila zad-nia sela nlebiscitne komisiie. V tei le nlehiscitna komteiia s posebnim aktom predala uoravo vsevra olebiscitneea ozemlia avstriiski republiki oziroma koroški deželni vladi. Istočasno le izdala oleb:scitna komislla svoi zadnii ra7e'as na prebivalstvo. v katerem naznan:a. aa le nleno uoslanstvo končano, ter s posebnim in slovesnim povdarkom onozar-a na doloCbe st. t?erma’nske mirovne oon-odbe ki se tlčelo varstva narodn h manišin t lamstvom zveze narodov Nadal e '»"ozarb* na člen 92 mirovne ooi‘X)d.be ter oo-z^vlia da se ne sme noben orehiva-lec ozemlia bivše Avstro-otrrske monarhlie vznem rlati ali nadleeo-Vhti radi nievoveea »>oltčne''a za-držaitla po izbruhu volne Avstrijska in koroška vlada sta v lavnem raz-tfhsu formalno iziav li. da sta pripravi ietj?. držati se teh določb.
+ O b- dke kat Hškib ttuh^vn-kov našteva »Slovenec« ’n pravi da noben uradnik ne bi živel od ta ^h nlač niti en mesec. To ie res /ato se nam na zdi da mnrair> Imeti
trosoodie še kake druge dohodke. s‘rer bi bjia liubMan^kB škof la že ždavnai brez duhovščine^ ker bi bii morali žo zdavrai vsi pomreti čs b‘. živi: samo od nlač ki iih našteva »Slovenec«. Ce nas hoče imeti kdo za neumne, prosto mu: ampak tako neumni da. bi »Slovencu« vse na be?e1o verieli. na le še n‘smo.
+ Za »Hrvftsko Z icomco« ža-Inleirt naši klerikalci To ie bila tista senararlstična hrvaška stranka s katero so sp zvezali naši klerikalci, da nnde'0 do oblasti Ta »Zaiadni-ca« »e sedal razpadla 5n Korošec le nr'šel ob er«va zaveznika. Druuri zavezn:k srbHanski rad kalcl. na tudi kler^alcem ob '<;a hrbet Rezultat te^a noloža:a ie frprsmen e-na nlsava mariborske »Straže«, kier s«* obrača nroti orotisrb^Vi ponil v nad? da se zonet kako nrbliža radikalom. Pa ^e hp nič ne ho nič!
+ Kandidati soc. dem. stranke v Ver-
Sečkem okrožju (Banat) so z občimi pogoji: 1. Vitomir Korač, 2. Gavra Zivano* vič, 3. Milan Zlatanič, 4. Nikola Zarič, 5. Milan Stankov, 6. ignla Topalov, 1. Tima Radovančev: kvaliticiranl: 8. Dr. Jovan Iskruljev, namestnik Dragutin Miclač; 9. Dr. Sima Aleksič, namestnik dr. Nikola Blagojevič.
LISTEK. SiirivDGsf jn ie".
Francosko spisal (lasten Lerouz.
(Dalje.)
— Fh. eosnod predsednik... to
so čutni z^aki še enkrat novem... to so čutni znaki, ki novzročilo to-I±o sodnih zmot ker novedo vam to. kar sami hočeio Ponovim še enkrat ori razimšlievaniu se iih ne smemo posluževati! Nainrei ie treba razmišl ati! Sele notem se lahk-o preizkusi če stoo^o čutni znaki v krop našepa razmišllevania... Imam prav maihen kro? nenobitne resnice: mor lec ni bil v Rumeni sobi! ZakaJ so mislili da ie bil tam? Zaradi sledov9 Sledovi so nastali lahko že nrel! Kai sem rekel: mora!1 so nastati že nrei Pamet ml pravi, da fc nwoče le da le bil v sobi že pre?! Pteiščimo vse sledove ki lih »oznamo in notrleimo. če se orile-ralo misli da ie bil morilec že orel v sobi... nrel kot se I« zaklenila edč. StamrersonOva v svoio sobo
on*l očmi e. Staneersona in očeta fakoha!
»Po nrečitanlu »Matinoveza« č*anka in no razgovoru v vlaku med P-irizom in F.pinavjem s preiskovalnim sf‘c'n;Vorn sem že imel dokaz da >e bila Rumena -soba matemat čno zaprta: posledica: morilec le nobee-nll nred orlhodom edčne Staneer-sonove v gobo o ooinočl.
»Čutni znaki so takrat prozno nasprotovali, moli naineti. Gdčna. S^antrersenova se ni sama morila, in čutni znaki so dokazovali da nj tovora o samomoru. Morilec ie b’l to-rei tokati nrel! Toda. kako da ie bi*n vdč. Stantfersonova naoadena šele nozneie. oziroma vsal na videz ie bila nanadena oozneie? Predstavni sem si seveda moral celo afero v dveh odlomkih, v dveh skoro ločenih odlomkih med knterlma la creteklo več ur: nrvl del. Pri katerem le bla edč Stanoersonova v resnici nanadena. kar na le ona nri-fcrlia: dru!»i det ori katerem se le. VeM «»r07*iiJt sani ki i b lo san?a!a. zdelo družin, da lo hoče nekdo umorili!
»Takrat Se nisem prišel v Rumeno sobo. Kaio ie bila Kdč. Stan-
r+ D’AnnunzIo zasedet Šibenik. »Tribuna* poroča: Te dni je došla vest, da je D’Anminzjo Izkrcal svoje ardite v Šibeniku. Z ozirom na to je Italija po sporazumu v Rapalla ponovila Igro, ki li je prinesla Reko. Neodgovorni In od italijanske vlade podpirani D’Annunzio meče polena pod noge pogodbi. Če pa D’Annunzio ni odgovoren, je odgovorna kraljevina Italija, ki ima svojega guvernerja admirala Milla v okupirani Dalmaciji, ki je zato ta, da prepreči te pustolovščine in da ubrani D’Annunzia. Ni tukaj D’ Annunzio sam. VerovaU v to, bi pomenjalo glupost.
+ Bolgarski narod ie žrtev monarhizma. Okupaciia novih kraiev. ki nam	iih dodelime
mirovna oopodba	na vzhodu
naše države, ie	Izvršena po-
polnoma ter ima satno še komisi la
razmejitev izvršiti svoie oosle nakar «e bo vzhodna meia zaznamovala oonolnoma definitivno. Vendar na sp že sedai lahko oodaio eotovi nodarki o teh kraiih. ki lih dobimo na vzhodu. V strumiškem okraiu smo dobili 875.3 km*, v bosilisrraj-skem okraiu 802.9.km*, v caribrod-skem okraiu 602.4 km* in v vidin-skem okraiu 166.4 km*. Vsesa sku-pai dobimo torei od Bolearskp 2447 km*. Kakor se vidi. to ozemlje ni posebno veliko. Mnovo večie le ozem-lie. ki pa dobi Orčiia od Bolgarske. G«-čii’i ie no mirovni ooeodbi dode-lienih v Traciii 8177 km*, v Pasmak-'iii pa 346 km*. Skupai le morala Br»irr^rska odstoniti Grški 8523 km*. Celokupno ie Bolearska izpubila ozemlia 10.970 km*, kar pomenja
devetino nipne^a o7emlia.
+ Romunija se ie odrekla zahtevi po Izročitvi bolgarskih vojnih krivcev, h
BukareSte javljajo:	Romunska vlada !e
obvestila bolgarsko vlado, da se odreka pravici Ie neuillyjske mirovne pogodbe za izročitev vojnih krivcev.
*+■ Bol za vlado tia Grizem, Iz Soluna iavllao: Po definitiv-n'h ooročilih o nensnehu nri volitvah ii» tninictrsk? nr<»dsednik Venl-zeloc * ladlo odnotval v EpioeL kVf le žp leta 1915. iskal zatočišče po prepiru z bivšim kratlem Kon-siantinom. Rhallisov kabinet ie formiran iz vrst onoziciie. Za danes se nričaktiie vladna deklaraciia. Za-stonniki etitente. francoski in anvle-ški no^lanik sta no instr»kciiah svojih vtsrf iziavila da niti FrancHa niti Analiia ne bosta pristali na povratek bivšepa kralia Konstatina na prški nrestol. To zadržanje velesil is vznemirilo vsp načelnike onozicil-skih strank ki so v voraSaniu ore-stolonasledstva različnega mnenla: medtem, ko Gunaris še nadalie zahteva da se vrne Konstantin so zmerni elementi za nrinca Pavla. Končno se ie med načelniki onozi-ciie dosepel sporazum in onoz:ciisko čaconie’e i7lavlia da se onozieila po koraku zaveznikov zadovoliule s povratkom biviletra prestolonaslednika JurUa na prestol Zmapa roia-listov temelii v plavnem v nezado-volinnsti ki pa Venizelostrva okolica širila v narodu s teronem nad pristaš’- Konstantinovepa režima.
-f Švicarska socljallstlčna stranka fe ne udeleži mednarodnepa so-cLialističnepa konzresa v Bernu, če se udeležilo zborovania pristaši II. imernacii°nale. kakor sta Renaudel in Orunbach. ki sta bila od franco-sl e soci’alistične stranke Imenova-na za odposlanca na bernskem kon-presu ter anvleški neodvisni laba-urist Mac [Vmald. ki ie tainik 11. in-rern»c;lonale Tozadevna Iziava. ki
Personova ranlena? Sledovi dav-lienia in na silen udarec na sence... Sledovi davlienia mi mso delali dosti orevlavice. Lahko so bili orlzad-lani orei. in pdč. Staneersonova iih le skr’la z visokim ovratnikom z boo ali s čim oodobnjm! Prisilien sem. namreč bil afero ločiti v dva dela ter si reči da ie pdč. Stanper-sonova vse zakrila kar se le zgodilo nri nrvem delu: imela ie Potovo tehtne vzroke za to ker ni zinila o tem besrde svojemu očetu, in tudi nozneie ko ni njoela taiitl. da ie bil kdo v sobi ie zatrievala preiskovalnemu sodniku na način, kot bi_.se čcndvlo \,<5e med drufirn delom! Pri-siliena ie bila k temu. ker drupače bi »o oče vpraSal: »Kai, si nam skrivala? Kai pomeni tvoi molk no takem naoa^it?«
»Zakrila ie torei sledove prstov na svoiem vratu. A b;l ie še udarec na sence! Tepa nisem razumel! Posebno ne. ko sem izvedel da so našli v sobi “včjo kost... Tepa skorai ni mopia prikriti, da to ie pobil, in vendar ie vse kazalo da se ie tudi to zgodilo med nrvim delom, ker za ta udarec le moral biti morilec navzoči Predstavljal sem sl. da ie ta
rana veliko boli malenkostna, kot so lo opisovali — v tem sem se motil
— ter sem mislil da ie skrila edčna. Stanpersonova rano na sencu z lasmi »en bandeaux*. da le zakrila rano s kitami.
»Sled morilčeve ranlene roke na Steni ie tudi °čividno nastal Pf el m morilac le bil tako ranien med Prvim delom, to le takrat, ko ie bil v sobi! Vsi sledovi ki iih ie zapustil so nastali seveda med orvim delom: ovčia kost. črne stooinie. čepica, robec. kri na steni, na vratih in na tleh... Če so bili še vsi ti sledovi tukni ie iasno. da ni Imela pdč. Stan-eersenova časa iti odstranil čeprav ie želela da se ne bi ničesar izvedelo. To me ie privedlo, da sem iskal druPi del prav kratko za pr-‘ vim. Če bi. po orvem delu. to !e do-tem ko ie morilec oobe<HMl. ootcin ko ie storila naelo v laboratorij, kier lo ie dobil nien oče že za mizo.
— če bi se mopla takrat vsai za hip vrniti v svoio s°bo. bi potovo takoi skrila vse ovčio kost čepico in robec. A tepa ni storila, ker ie bii nicn oče vedno nri niei Po tem orvem delu ni torei prišla v sobo nred ool-
lo priobčil ie torkova »Hurnanitč« in katera ie podpisana od Reinharcia,. sirankinepa predsednika, nravi na-dab> da namen bernskeea kopresa, nikak°r ne bo obnovitev nekdanje, moči II. internaciionale. ki io ie zavedni nroietar‘iat že likvidiral.
+ Skupščina zveze narodov. Na 6. seii skupščine zveze narodov »e bila 18. t. ju. volitev šestili podpredsednikov, ki iih ie izvolila skunščina sama. Pri tem ie bil na oredlop Tittoniia izvoljen predsednik IMotta med ovaciiami za častne« pa predsednika skupščine. Medtem, ^o se ie čakalo na izid taine volitve podnred^ednikov ie noročal Nanr>eit o delu za vrnitev voinih uietmkov. Nansen ie noročal. da ie bilo doslej okoli 200.000 uietnikov poslanih V domovino in da se bodo nadalmi transporti izvršili še pred božičem*
Izid volitev šestih podpredsednikov :e bil nastopen: Iši f.Japonska) 32 pjasov. Karnepeek (Holand ia) 3t plasov. Pnevrradon (Arpentiniia) 28. dr. Beneš (češkoslovaška) 26. Fo-ster (Kanada) 22. Octavio (Rrazili-ia) 18 klasov. Pribodnia sela ie Jutri.
+ Nov« določitev roka za plebiscit t Gorenji Sleziji (28. januar) je med poljskim prebivalstvom tega ozemlja izzvala veliko veselje, nasprotno pa so Nemci jak j poparjeni.
+ Obč'nske volitve ua Angleškem. Snovvden eovori v »Labour Leaderiu« o ancleških občinskih volitvah. Pravi, da ie usDeh za »Labour Partv« zadovoliiv. Od 747 kandidatov ie bilo 199 izvoljenih. 'Ž večini slučaiev se ie stranka bojevala za mandate, ki iih pret ni imela. kar ie bilo otežkočeno še s tem. di so nasprotne stranke združeno nastopale, število mandatov oa ni sorazmerno z močto stranke, ker so sp pri volitvah do^aiale čudne ne-redn«st:. V Bradfordu ie n. or. »Labour Partv« dobila 33.000 pios .v. toda nobenepa mandata: konservativci na so z 29.000 Plas°vi dobili 4? mandatov!!! V Blakburnu ie stranka z 14.500 plasovj izšla z enim man latom, toda konservativci z
11.500 (dasovi 11 sedežev! - Tako se navzlic vsem tainim. splošnim, enakopravnim in vra? vedi še kakšnim volitvam in nronorcem nov-
S'id doeaiaio v nebo kričeCe nez^o. ^
tiitosti v škodo našim strankam Tu-d,' nri nas ni holie. imamo za to dovoli nrimer. Pravzanrav nam daieio ootem zadovoliivi izidi ori volitvah še nenobitne dokaze nepremnplnve moč* na?e ide:e. kar nas notrlute v trdnem unantu. da nrei ali slei pro« deremo. To nai vsakdo premisli. Kdor poide 28 t. m. na volišče!
+ Pred zatonom zadnje zvezde en* tente. Iz Kamienieca Podolskeea ooroCaio, da so voiaSke operaciie neugodne ta ukrajinsko armado. Oienzlva boljše vtikov na fronti Mohylo\v . Dereznia ie zelo močna. Vzrok ukrajinskih neuspehov ja pomanjkanje streliva.
4 Ozemlje Vilne zasedejo Anglež!. Zveza narodov le prejela od angleške vlade sporočilo, da je pripravljena poslat! čete za vzdrževanje reda pr! ljudskem glasovanju o ozemliu Vilne. Tudi španska, francoska ln belgijska vlada so pripravljene, odposlati svoie čete v Vilno.
Iz sftrcji. ers8Blxac!|t.
Društvo živilskih delavcev v Ce-llu nnredi domačo veselico dne novembra 1920 v costilni Prl Jelačiča« Prešernova »l,ca ^tpv
,	  min--
nočio. Nekdo ie prišel v sobo ob desetih: oče Jakob ki ie kot vsak večer zanrl veternice in nrlž^al nočno svetilko. V svoji razburjenosti za Disalno mizo kier ie navidfz delala, i* gotovo oozahila. da ooide oče Ja-k°b v nieno soho. Zato se tudi z«a-ne:	nrnsi očeta Jakoba, nai ousti.
nai si ne naoravlia dela! To stoii črno na belem v »Matinu«. Oče Jakob pre vseeno v sobo in ne vidi ničesar tako ie bilo v Rumeni sobi temno!... Takrat ie bilo pdč. Stan-pemnovi oač tesno ori srcu! Vendar se mi *di. da ni vedela da ie toliko morilčevih sledov do sobi! Gotovo ie imela no orvem delu komat čas. da ie zakrila sledove nrstov na vratu in storila hitro iz sobe!... Ca b* vedela da ležiio na tleh ovčta kost. čepica <a r°bec. bi potovo pobrala in skrila vse lo o nolnoči ko ie prišla v sobo... Ni videla tega. slekla se ie ori slabi luči nočne svetilke... Lepla ie. strta do tolikem razburienhi in vsled eroze. zaradi katere ie odlašaj*« kolikor le le mo-ela. vstop v svoio sobo..,
(Dalie prih.)
iVstonnina prosta. (Ples.) Priliublie-iia srodba in prosta nabava ki in odredilo neki in mlinarii. Čisti dohodek le namenien za božično darilo brezposelnih nekov in mlinariev. Na obilni obisk vabi odbor.
Ustnik S
Pevski odsek »Svobode« v Ljubljani Vabi svo>e čiane,’ da se sigurno udeležujejo vaj vsak torek in petek v Ljubljani, Selen-bargova ulica 6./II. in vsak pondeljek in sredo v Spodnji Šiški pri Celarcu ob 8. uri »večer. Bliža se koncert in razni nastopil Sodrugi pripeljite tudi novince seboj. — Odbor.
Dramatični odsek »Svobode« uprizori v nedeljo dne 21. 1 m. dve predstavi v Traunovl dvorani na GSIncah. Popoldne ob pol 3 uri se uprizori Faun, zvečer ob pol 8 ari pa veselo igre Cisani. Na popoldansko predstavo opozarjamo sodruze in so-družice iz Ljubljane, da se predstave udeleže polnoštevilno. Pri večerni predstavi !e ha dramatični odsek primoran vsled velikih režijskih stroškov in ker so se stoji-Sča odpravila cene prostorov ^ekoiiko zvi-Sati. Vstopnice se dobe tudi v tajništvu »Svobode« Seienburiiovl uiici 6-11.
Knjižnica »Svobode« v Ljubljani, Se-lenburgova ulica 6/11., je odprta vsak pon-deljek, četrtek in soboto od 6. do pol 8. «re zvečer in vsako nedeljo od 10.—12. ■re dopoldne.
Voditelji SLS in njihovi miljeni.
Po »Večernem listu.«
Poročali smo že. da so.dunaiski tisti poročali o osromnih dohodk:h krVansko-sncialnib voditeljev v Avstriii B:vši cesarskn kralievskt minister sedanii Predsednik Weis-klrchner. sin nhove^a šolskega slu-*e. ima baie 3.000.000 kron na leto n'ače poslanec — iud — dr. Fun-df^ls ima nlačt1 2.664 000 kron. Po <Jva milio>ia so imeli Jodok Fink. Kunschak. Mataia in drugi krščansko socialni državni tain:ki in podtajniki. Včeralšni »Slovenec« se ie-*i zato na nas. Pravi, da ie vse sk'trtai laž. kakor 'e navalen eovo-r-t? takrat, ko ntu »e štrena zme-fa dena.
•\ Da se ne bo brezootrehe iez/l *&u novemo' te Dodatke so Dtinesli Vsi duT.ai.ski .listi. Krčanski socialen ni«n znal' odgovoriti nič stvarne-ra. Da bo slikn Sp non^lnelša. Dodajo šr naslednic podatke:
Duna‘ski krščanski socalec. dr. WtfskirchneT. ki ima sedai .\000.003 kron na leto ie b:l včasih velik revež. Nievov očp ie bil ubopi dolski sitima Kot oredsednik zbornice na stumiie Je^to v bivši cesarski vili v Oaštainu. kier Drireia damam siiaine večerie ter se z nilm5 ob ranih urah vozi s posebnimi vlaki na Dunai Od kod ima ta krščansko-socialni vodi-tell toi ko denaria. ko ie »avstriistai krona* itak malo vredna.
O Weiskirchneriu so Dišali du-ftalski listi večkrat, da kunuie na Du-naiu milionske hiše. Odkod na^ rh ta krščanski soeialec niačule če nt milionar. fn če !e — kako ie oostal. Povede eosnodie nri »Slovencu« in »Večernem list«*?!
Slovenski klerkalec In vodla SLS posm>d dr. Anton Korošec tudi ni ravno na Plasti da bi bil kak suh in let r^en nroletarec O nlem ere »■las dohro podloženega in petičnega trosooda O Koroščevih nvlionih se ip že m novo tovorilo. Mi mu i h nismr» nevn^čliivi. le čudno se nam rd' kf‘ko le mopjvV da so ravno VoditeH SLS na'b')ll na sumu miiio-aariev.
Neki ožil roiak dr. Korošca tudi vediteli Sl S ie te dni rrnožil svojo bčer in ii ie dal dote neka! nad rni-lion dinariev. In d>nar »p nek«) več kot krma... Bil ie nonrei siromašen >omnšter...
Olavni urednik »Slovenca« eo-snod Smodei — tako trdilo Hudfe — ima silne mili^ne. Ootovi brezvestneži celo nnvife da ie to v čudni 7 veliko nrsrpčo tam nek>e.. To sir o morali povedati še v dopolnilo da bo sl‘ka oonolneiša. če se oa kdo čuti žaUenetra vsled svojih milionov nai iih na raz.’a Revežev 5p dovoli.
Društvene ves?!.
Klub »Soča« naznanja svojim članom In prijateliein. da bode v soboto, dne 20. 1 m. v, restavraciji »Fantini« (pri nunski cerkvi) predaval g. dr. Fornazarič o Jadranskem vprašanju.
Društvo srednješolskih profesorjev imelo v sredo J. decembra, Izreden občni zbor v risalnicl I. drž. gimnazije ob desetih dopoldne z dnevnim redom: 1. nai **>otni položaj, 2. slučajnosti. Vabila po-^“žnicatu is »vodo« slede, —. Odbor.
Dnevna kronika.
Nepotrebne ustanove. Slovenci se radi hvalimo s svojimi upravnimi zmožnostmi, zlasti napram Beljjrada. Naš namen ni, braniti nedostatke naše centrale, pač pa mislimo, da ne škoduje, če pogledamo včasih tudi pred lasten prag, pred katerim leži dovolj visok kup smeti, katere bi bi’o treba prej kot mogoče odpraviti. Tako Imamo n. pr. še celo vrsto različnih vojntf. ustanov, s katerimi nas je osrečila rajnka Avstrija, ki pa pri nas še vkljub temu prav bujno cveto, čeprav je vojske že zdavnaj konec. Vzemimo le različne gospodarske urade. Kakšen pomen ima danes voinožitni zavod? Rekvizlcij ni več, minimalnih cen rU več, trgovina z Vojvodino, našo bogato žitnico, ie popolnoma prosta, tako da si vsak trgovec ali pa vsaka zadruga lahko nabavi v Vojvodini živil kolikor hoče po vsakokratnih dnevnih cenah. Čemu torej ta zavod? Kakor ie za časa voine bil morebiti dober in potreben, tako je danes odveč, ker cene živil regulira že konkurenca. Zavod ima kvečjemu še la namen, da pod pretvezo obče-koristnosti izsili od različnih pokrajinskih in centralnih oblasti razne prevozne ugodnosti — če jih sploh še — a zato moke in masti itd. ne prodaja nič ceneje in nič boljše kot druge zadruge. Zato ie skrajni čas, da ta vojni ostanek čim prej izgine Podobnih gospodarskih ustanov imamo tudl*še nekaj na Štajerskem, ki so ravno tako brez praktičnega pomena. Kadar ni moke ali pa sladkorja, ga tudi pri teh ustanovah ni: kadar pa ie, takrat je tega tudi drugod dovoli in mogoče še boljše in ce-neiše. —- Posebna špecijaliteta so stanovanjce! uradi. Znano je, da stanovanj ni. Imeti pa posebne urade za stvari, katerih ni. to je posebna naša upravna umetnost. Kar je bilo, je razdeljeno, in če prideš da-nes v stanovan'ski urad se oglasit za kako stanovanje, potem dobiš odgovor, da s! ga Išči sam in če kaj dobiš, potem moraš to prijaviti. Človek bi mislil, da za stvari, katere si najde sam, vendar ni treba urada! Zato je najpametnejše, da se tndi ta ustanova likvidira in čira prej Izgine, ker je popolnoma odveč. — Najbolj odveč j? pa naša pokrallnska vlada v tej obliki, v kakoršni obstoil. Slovenija le danes pri-i:čno tako velika, kakor nekdanja kranjska dežela. Nekdai ie zadostovala /.a vodstvo uprave ena oseba in tat urad » raznimi pododdelki in i eno samo takozvano »pisarno«. Danes pa imamo na razpolago cel kup poverjeništev t nebrojem pisarn 'n »paral tunkcijonira mnogo slabše kot nek-dai. Pokrajinske poverjenike vlade ie rodila polomiiada stare monarhije v času, ko še nihče ni vedel, kaj bo prinesla pri-hodnjost. Takrat le bila stvar mogoče opravičljiva. Danes je pa ta »revolucionarni« aparat popolnoma odveč in bi se ga dalo brez vsake škode za redno upravo restrinsirati za polovico, zlasti z ozirom na »nižje« (manipulativno) osobje. Ce bi se to zgodilo, potem bi se dalo ostale uradnike tako plačati kot je potrebno m aparat bi tunkcijuniral hitrejše In toč neiše nego danes. Zakaj se ne organizira naša vlada danes tako ifakor je bil n. pr. organiziran nekdanji deželni odbor? Ta bi bilo čisto dovolj. Pri današnjem vstrolu pa romajo akti od poverjeništva do poverjeništva in to akti, katere bi rešil ln podpisal že zdavnaj Ishko vsak okrajni glavar, to pa zato. ker nihče noče prevzemati odgovornosti in se vsled tega vsaka figa popolnoma brez potrebe pošilja na končno rešitev v — Belgrad! Potem pa vpijemo za avtonomijo! Rešujte in podpl-suite naše akte raie doma in nosite odgovornost, pa bo avtonomija takoj tu, ker >e že tu! Kritizirati razmere v Belgradu je sicer hvaležen poset, a tudi v ljubljansko upravo nekoliko podrezati ni odveč.
Snaga v javnih lokalih ie jako lepa reč in %e da doseči z uporabo jako enostavnih pripomočkov, mila In vode. Teh dveh stvari pa, kakor izgieda. v civilizirani in kulturni Ljubljani še ne poznajo povsod. Pač pa le v Ljubljani vse polno uradov in oblastnii, k| bi imele nalogo, da kaj vidijo. Pa ne vidijo niti tega, kar gre navaclirm ljudem že v — nos.
Publikacija finančnega zakona se je, kakor nam javlja finančna delegacija, zakasnila vsled tehničnih težkoč. Tekom pri-hodnjega tedna gotovo Izide v Uradnem listu.
Volitve v konstituanto. Društva »Pravnik« priredi v torek, 23. novembra točno ob 4. popoldne v sodni palači (sobu St. 79) sestanek pravnikov za razgovor o določilih, ki se tičejo poslovanja volilnih odborov. Vabljeni so zlasti predsedniki volilnih odbrnv.
Pozor, doborvoljcil Išče se Franc Mozetič, abiturijent, rojen 1. 1895 v Gorici, ki je služil kot enol. proštov, četovodja pri 97. pp. in bil 7. junija 1916 vjet pri Jur-kovcih. Kot dobrovoljec se je udeležil bojev v Dobrudži ln bil pozneje baje v ruski častniški šoli v Odesi Komur je o njem kaj znano, naj javi posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, južni kolodvor.
Vračanje emigrantov. Po uradnih poročilih se Je v tekočem letu vrnilo 28 474 Izseljencev h Amerike, v Istem času pa le odpotovalo v Ameriko 1880 oseb, V
primeru z drugimi državami se je v na5o državo vrnilo sorazmerno največ Izseljencev.
Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalce za delo« v Ljubljani. Mariboru. Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 7. do 13. novembra 1920 dela 218 moških in 82 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 254 moških la 71 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 149. — V delo se sprejmejo: pohištveni m arjj, mizarji za splošno delo, drvarji, zidarji, tesarji, zidarski delavc!, ščetarji, strojevodje, železostrugarjl, urar-j,l livarji, kuharice, likarice, vajenci, vajenke Itd.
Pestro življenje sobe štev. 28, Ljub-lianskim pravdarjem in jezikarjem ie soba štev. 28 justične palače zavetje, kjer sl skušajo ohranit! slavo in čast. Pred flegmatičnega in častitljivega sodnika, svetnika so včeraj prihajali tovarnarji, trgovci, ?dravniki, vseučillSki pr ^esorji, ženke in gospice, novinarji in advokat, ki so včeraj zaključili to kinematografsko pestro sliko. Mirovnega sodnika pa je tudi včeraj počastil sam Goethe v živi podobi. Sodnik Potrato vpraša vstopivšo krasno gospico:	»Kako se pišete?« Odgovor:
»Goethe.« Ali res?« »Res!« Sodnik: »Se pišete s teha?« »Da.« »Saj ste mu pa tudi podobni!« Lepa Mici Goethe 'i tožila ne-kesa Alojzija Kralja, ker jo je hudo ža<il v neki kolodvorski gostilni. Mici je tam zvesta svečenica boginje Hebe. Lojze je za žalitev preiel tri dni ali pa 200 K.
Tatvina na okrajnem sodišču. Med časom, ko ie svetnik Keržič vodil razprave v sobi štev. 53 ljubljanskega okrajnega sodišča, ie neznan gospod napravil obisk v njegovi uradni sobi ter mu vzel klobuk.
Najmodernejši način za reklamo žaljivk. NajoriginalnejŠI način žalienja ie uvedla trgovka Marija Gabre. Prav po amerikansko. Historija je naslednja. Nekega dne so na vogalu Pollakove tovarne mimoidoči lahko čitali lepak nenavadne vsebine z naslednjim začetkom:	»Kaj
Cloevek Naredi ko brez vere Živi Gospa Tumar Meje po Nedolžnem na sodniji tožila . . .« Včerai ie bila pri okrajnem sodniku živčno bolehna Mariia. Med drugim pravi: »Sem Marija Oaberc, od očeta Simona Plajbeza, prav Plajbeza In od matere Uršule, Jas sem nedolžna!«... Ob. tožena Mariia pa le tekom burne razprave vporabila radikalno metodo obrambe. Kot priča ie nastopila tudi gospodična Franica Jerebova, malo dekletce. Jerebova pripoveduje, da Je Mariia vzklikata; »To Te bo tepel bog. Na verlžnlkl« ... V tem trenotku ie obtoženka v živčnem napadu skočila k priči, lo prijela okoiu pasu ter jo pahnila skozi vrata na hodnik, k;er se ie razprava nadaljevala . . .
Kolo ukradeno. Mehaniku Jakob-j Merzlikariu na GHncah ie bilo ukradeno 1100 K vrodno; »StyrIa«-kolo. Tatu imajo.
Se celo plpce kradejo! Soprogi zasebnega uradnika K. V„ stanujoči na Sv. Petra cesti ie po noči 15. t. m. neznan vlomilec ukradel Iz niene barake na Poljanskem nasipu nasproti cukrarnl dva ducata pipcev, vredna 50 K. Iz jeze je tudi 60 K vredno blagaino razbil, ker je bila prazna
Tatvina konjske opreme. Po noč! 13. t m sta nili ukradeni posestniku A. L, v Vod rančih Izpred konjskega hleva 2 popolnoma kompletni, za <e*ko konjsko vprego določeni konjski opremi v skupni vrednosti približno 7000 K. Ukradeni opremi sta bili že nekoliko obrabljeni ter lz govejega usnja.
Nove znamke M ni^tr. 7* p. Sto
*n brz^iav ie narnčilo v Ameriki nove poštne 7namke v vrednosti 18U prionov d!nar'ev Pivi del teb znamk v vrednosti 60 miliionov di-nfirlev ?e že nrišel v Beograd Med temi zna^Vami se nab;tia?n ti-d< tri
vrste invalidski z"anil< ki m*nfetmvo naknadno izročilo v promet v knrist invalidom Nove znamke nridein v promet 00 novem
letit
Terltorlialna b» pravna občina Vin-kovci ie bila proglašena za mesto.
Nerednostl pr* carinarnicah v Dalraa-cljl »Trgovinski glasnik« poroča, da le ministrstvo za trgovino poslalo svoje inšpektorje v Dalmacilo. da oregiedajo ta-rnošnie carinarnice. Pri tem pregledu je bilo aretiranih več carinarjev, ki so sporazumno s tujimi denarnimi zavodi vtihotapljali tuj denar.
p& smlUn
— Bombni atentat v Gorici — trik tatov. V dvorano hotela »Central«,' pred katero Je v sredo zvečer, kakor javljeno, med koncertom »Glasbenega in pevskega društva« eksplodirala bomba, so prihajali v četrtek zgodaj zjutraj posetnik! koncerta, da poiščejo predmete, ki so jih izgubili v paniki, ko so v goječi zapuščali dvorano. Mnogo posetnikov koncerta, posebno ženske, pogrešajo ure, zapestnice, uhane in drugo, kar jim je bilo v gnje-čl odtrgano. Našli niso ničesar več, vzlic temu, da so po teprazujenju dvorane ka-
tabinlert zasedi! poslopje, Radi tega trpijo ljudje veliko materljeluo škodo.
— Impozanten pogreb sodruga Clngra
se je vršil v Slezski Ostravi Udeležilo se ga je nad 100.000 oseb; v sprevodu so nosili nad 70 delavskih zastav. Delo v vseh tovarnah je počivalo, vse trgovine so bila zaprte. DTJ so mu napravile časten špalir. Na grobu so govorili ss. Brožik, dr. Sou-kup, Prokeš, Jaroš, Vančk fn še drugi zastopniki češkega in nemškega delavstva.
— Čehi Izključeni Iz dunajskih Sol. »Vidensky Dennik« piše: Slušatelji na dunajski visoki šoti za poljedelstvo so priredili shod, ki se ga je udeležil tudi rektor dr. Ostermaver, na katerem so sprejeM soglasno nujen predlog, naj se Iz te visoke šole izključijo Cehi. V četrtek in petek so bili češki slušatelji Izključeni tudi z vseučilišča in trgovske akademije. Te izključitve so utemeljene s praškimi dogodki, ki so pa v resnici le pretveza, zakaj že pred tepllškim in praškimi dogodki se je Ščuvalo pp»ti češkim šolam na Dunaju.
— Incident na češkoslovaški . polj. skl meji. »Robotnik« poroča, da je radi dogodkov na teši n s kem ozemlju ogorčena množica napadla češkoslovaško - poljsko komisiio, ki določa mejo pri Frydeku Ko je došla obmejna straža, jo je množica napadla s kamenjem. Straža ie nato streljala. Dva člana komisije, poljski ln češkoslovaški Inženir, sta bila težko ranjena. En češkoslovaški vojak ie bil ubit, več oseb pa ie ranjenih. V Čzentnryju Je bila napadena češkoslovaška straža. Množica je uničila vse aparate, zemljevide in akte.
— Železničarska stavka ea Tlrol-
steeta* LDU. fnomost, 19. Da bi preprečilo tekmovalno streljanje deželne hrambe in prihod gostov, je socialno - demokratsko delavstvo državne železnice In južne železnice (do Brennerja) ustavilo delo Tekmovalno streljanje tirolskih domobrancev se je davi pričelo nemoteno t* gori IzeJ. — Po vsej deželi je železniški promet ostavllen. Začasno ni mogoča nobena zveza na železnicah. Luksusni vlak, ki se Je odoetlal včeraj t Dunaja proti Parizu, ni dospel v Inomost. Naibrže se je ustav:! na Solnograškem. V Landecku stoji garnitura posebnega vlaka, namenjena za prevo* plebiscitne komisije na KoroSkem na potu Iz Ostendela proti Celovcu.
— Z ozirom na zadevo parnika »Cri-mče«, katerega le moštvo ustavilo v Mor. sili ji. ker ie bU naložen z vojnim materialom (o tera smo poročal! v etii zadnjih številk), ie sindikat frnnčoskih pomorščakov izda! proglas, v katerem spominja, da so zveze strokovnih organizacij vseh Jejo! pozvale delavstvo, nai ne 'opusti rrf-fcakfti prevozov vojaškega enačaja. Posivila nadalie vse francoske mornarje ln prevozne delavce, naj sledi1" zgledu moštva »Crlmčeje«. Zaključuje * besedami: »Naj bo enkrat konec zunanjih prevozov, ki ne slu?ijo mirovnim svrham!®
— S. A. Vengerov, slavni ruski ltte-raml zgodovinar ie po nekem zakasnelem poročilu umrl v drag! polovici septembra v Petrogradu.
— Kemaitstt so, kakor poročajo Iz Carigrada, zasedli Batum. Oegečkori, zunanji minister georgijske republike, poživlja antanto na pomoč; ker tvorijo kemalisti veliko nevarnost za celo TranskavkaziKv Njih namen je, pravi, zabranlti Evropi dostop na veliko georglisko cesto, ki odpira vrata v Orient Z zasedbo Batuma bi se jim to posrečilo. — No m v tem času se jim le res že »posrečilo >!
— Avantlrade v Siriji, Ciliciji In Maroku so sta>e Francijo okrog 3 milijarde frankov, ne da bi pri tem še spominjali na ogromne človeške žrtve, ki ao lih žrtvovale. Mari bi bila vlada za ta denar obnovila svoje razdelane pokrajine na severu, tako N storila vsa) svolo prokleto dolžnost In se veselila uspehov, ki se jih sedal ne more veseliti. Tako je gospodarstvo buržuiev!
Mufiturni ves* vtik.
Slavni ševčikov kvartet Iz Praše namerava dne 2. decembra 1920 v Ljubljani koncertriratl PrliateHe idealne komorne glasbe prosimo, da se za vstopnice ogla sijo v predprodaji v Prešernovi ulici Številka 54. K
.Prirode« 9. Številka le izšla s sledečo vsebino; H. Poincare- Nauka I Istimi _ Dr. S. Giurašin:	Modre resine - C.
Flammarion: Put u vjeinosi — Dr. K. Babič: Želva usminiača — Dr. N. Smod-laka: Vestačka partenoeeneza — Dr. O. Kulera: Vzduh u oko fbdčara — Zojez-dano nebo. Opozarjamo na to številko radi zelo zanimivega gradiva.
Jugoslavenska Obnova - Njiva. 39. St. vsebuje med drugim razprave dr. Truhel-ke o procesu bosanske istamacije, dr Francova o vprašanjih bibliotečne organizacije 'm dr. Totiašiča o naši trgovski mornarici. V pregledu piše Demetrovič n težkih dnevih Jugoslavije, Alfa o poljskih visokih šolah, dr Dejak o avstrijskem budžetn z» 1920/21 Itd. Vsebina ie zelo raznovrstna.
Uoiaife se voliaeaa sklada!!
Protlnemški Izgredi na Češkoslovaškem.
Praga, 18. novembra.
Protest delavstva.
»Pravo Lidu« poroča:	Danes (lopo!«
dne je došla k predsedniku poslanske zbornice deputacija delavskih odborov praških kovinskih tovaren ter mu Izročila spomenico, v kateri se zahteva brezpo-f gojno postopanje prot! vsem, ki bi hoteli motiti parlamentarno delo. Republika ie dolžna obnoviti mir In red, ker ogrožajo sedanji dogodki gospodarske razmere.
Poročila o položaju,
V današnji seji senata je ministrski predsednik Cerny izjavil napram zastopnikom vseh klubov senata glede dogodkov" v Asclm, da so legionarji prevrnili sporna-nik cesarja Jožefa, nakar se je razvil med njimi in prebivalstvom boj, v katerem sta bili dve osebi uhiti, 15 pa ranjenih Kljub vsemu trudu se ni posrečilo, preprečiti namero garnizije v Aschu, da nc bi prevrnila Jožefovega spomenika. Obžalovanja vredni dogodki se bodo samoposebi ,umevno natančno preiskali ter se bo pro«' tl krivcem postopalo po zakonu.
Danes je vladal v Pragi popoln mir. Varnostni organi so odločeni, da vzdrža red na vsak način. Lista »Prager Tag-blatt« in »Bobemia« Se nista izšla.
Danes zvečer je došto v Brno do ve« likih protinemških demonstracij. Cehi so poškodovali nemške hiše. Množica ie šla pred uredništvo lista »Tagesbote«, kjer io, deputacija demonstrantov odšla v uredni« štvo. Po daljšem pregovarjanju le dobit list dovoljenje, da sme Jutri Iziti pod pogojem, da ne bo priobčil nobenih hujskajočih člankov.
Gospodarstvo.
Invalidski davek. Kakor opozarja finančna delegacija v Ljubljani, sc je. uve, IjavU s finančnim zakonom invalidski da« vek, ki ie namenjen v kritje stroškov ta podpore Invalidom. Podlaga za odmero te-« ga davka Je skupni celoletni predpis n* zemliarini, hišnih davkih, prldobnml, prt« hodnini in deloma dohodnini in plačarint. — Do vsote 80 K, ki se predpise na te!| davkih, le plačati 8 K invalidskega davka. Pri višjih predpisih je Invalidski davek; progresivno višil, ne presega pa nikdar 20 odstotkov predpisa na davkih, ki so mit podlaga za odmero. — Pobiral se bo od t. lanuarta 1920 dai>e. Davčni zavczanci, k| so za i. 1920 svoje davke že plačali, mm rajo naknadno plačati še invalidski davek. Na to se v lastnem interesu opozarjala vsi zavezanci z vabilom, da člmproic te* polnijo svojo dolžnost. — Morebitne za« mudne obresti se bodo od Invalidskem davka računile od 1. decembra t. i, da';c.
— Vpostavila se Je direktna železni 5ka zveza med Krakovem in Poznanjem preko Gornje Siezije. Potni Usti se ne zahtevajo.
Iz Poljčan. Dne 14. t m. Jo bila kame-nlana pisarna načelnika Grilca. Pobitih jo bilo nekaj šip. Ne odobravamo tega čina. Da se pa ne žigosa to dejanji kot največjl zločin, navedemo najverjetnejši vzrok: Gospod Grilc je znan kot zatlratelj delavstva bi uradnlštva. Opozorimo le na slučaj delavca Orešiča, ki ie bil po njesovl zaslug1 odpuščen Iz službe Jn Je umirat la« kote več mesecev s ženo In otroki na -e-stl. znan kot priden in vesten delavec. Služil je pri Južni železnici ad 20 let, zakrivil pa ni ničesar drugega kot vsi drugi njegovi tovariši: udeležil se }e stavke. Kdo 'e bo čudil Izbruhu liudske nevo« IJe? NailepSe je pa to, da sedai preganja gospod GrlJc čuvala Petroviča, ki le znaa ko« vesten uslužbenec in značaien mož, dolžeč ga kot povzročitelja navedenega dogodka popolnoma po nedolžnem. Prosi* mo gospoda Grilca, da dokaie čuvaju Pe« trociču krivdo in potem naj ga legalno kaznuje!
$g»ort.
Nogometna tekma Ilirija-Hermes. V nedeljo ob 14.30 url se vrši na prostoru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo in Her« mesom.	K
Deber dan! in mkakib bolpčin ne bodete imeli če vporabUate Feller« fev Fka flitid in Elsa krovliice 6 dvoinatih aii 2 šoeciialm steklenici EKa fiuida 420— K. 6 škatliic Elsa-kroodii" i'’ K Ideal vseli sredstev za netrovarie lenute so Fellcneva obra^n pomada močneiše vrste 15.— K. Fellerievo Dravo medici-nalno IMilno mlečno mlin z znamkd »Eha* 19.— K. Fellerieva TannoJ kina nomada za rast las veliki lon-^ ček 15, — K. — Tudi vsi dru?i Els® izdefti tvrdke Etičen V. Feller tj Donll Stuhlcl Flsatre št. 252 na Hr* vafskem so vseskoz zanesliivi itf nrinnrofliivi.	(1)
hdaiateH- Ivan Mlinar Odgovorni urednik: Jak. Vehovec
J5ir«n »»
C0SULICH-L1KE TRST-AMERIK A »Efll-IEMIS-i liIlB-ll-MIEii.
Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov /.a potnike ....	iz	Slovenijo	edinole	pri	....
Simon, Kmetec. UubDJana,
K©ledvo?ska ailca štev. 26.
sairsec,
9SCe capa? 1/®»«
s s*<a'5 n o so i> o v bi*j|
Mmi
PiaBiitkansiTegB do Jubilejnega mosta, Jg eventelno zamtnia tedanjo, ki se aa-jg ha>a v bližini glavne pcfetc. Soba najig bo v prit lij« ali prvem nadsitopjn. Pc-"“ nudbe pod K, L. na upravi^ ,Naprejaa.
ŠTAMPILJK
Sedruei I Pristopajte k sfa^rtsgl s
iirn
Ppip@ro€e sa ivrdka ■
|ac PelplItlC Ljubljana,
*3« M vi	gv> petpa nasip 7.
llfcUJos
ANT. ČERNE
LJUBLJANA
^yonHI
ftanJco
tovarn §ka zaloga šivalnih strojev
za rodbinsko rabo v vseh opremah, za obrtnike, krojače in Čevljarje, materija! kot v mirni dobi na zalogi, original Singer cylinder stroji, dalje igle. oho ter posamezne dele za vse sisteme šivalnih eirojev. Dospela je velika pr šibka raznega galanterijskega, modnega ia toaletnega blaga, jedilnega orodja, alumimjum žlic, finega čevljarskega
............................ to	tEtias E3 'itsbia is fiefofo.
orodja, vezenine, tkanine itd.
&S" Opozarjajo cc gg. trgovci, fcbrteihi ia gosti Bičarji!
Z5Š3II3I
Prletophfea 2 K, delež ICO K se lahko plača tudi v deset tednih.
Pristopnine se dobe pri vseh podružnicah Konsnmnega društva za Sloviniio v Ljubljani in okolici kakor tudi pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
Delavd, pe&sraa bo pristopita gsoZsasštsviS«©.
Gostilna Debevec
Breg SO. 20
se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pritstna vina ter dobra kuhinja po zmernih cenah
llsmni ta tena icio M!
P
vsakovistnih izdelanih cMek, fahaf-n*fi hlač, površnikov, raglanov itd. si ©glejta zalogo
tii juiir
Mubliana, Emonsko cesta 8.
Br so Ja vi: DSRENGA, Lju&IJana. - T*l«f. Interurb. SIS. BRNO — PROSTSiOV	leva	£	k	a)
ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti hi iadeljavi prva v Jugoslaviji, ter Dima nihate konkurenc« v svojih solidnih nizkih cenah.
Valja nareUla po »ari. — SAMO NA MUS LO.
Lastna izdcSovalnicatevlievIn perila.
vseh vrFi od preprostih do najfinejših dol it« vedno v tov ai tii za sksin te in kiefcake
FRANJO CERAR,
t Stoti, iiin 1»M tri Lii®*.
V popravil« prevzema trdi vsa toaadei. na dela ter pre-obbknie po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovjčevit 1 Ter5*s v Prešernovi ulici 5, kjer eo tudi vel veorci vedno na razpolago. .............*	•
špedicij ko in konaisijskop«d.etje Seles&argova aiica št. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim meterijalom Na «iefe©E©! Ljubi. gl. kolodvor. Na cSfG&Sto: Selenbnrg. ul. 12.
Zmerne cen©!
izdeluje zopet priznano najboljša usnjata
gonilna Jermana
za vsakovrstne stroje in pogone,
kože	srn pr« v!« k© mofeiSii
speci alnega stroja in najokusnejših vzorcev.
Na {ir; bmo I
v
Ne debelo H.
KAJO DEL1C,
CII
los. Fabiani,
ztater tn dreguliar Ljubljana iaMitft**
LlaMjans, Prešernova utICa 54, era nstptoll slavne pošle »m
Telefon intcrnrban M8.
Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, -- namiznih in dezertnih vin --
^7^37^7^37^37^37
14 o n h ti re urne «’ciu> l
Preko Havre v Ameriko
traja vožnja po morju BI
T samo 6 dni.u
/f &	_	Izdajo voznih listkov aa vse linije.
Natančnejša pojmsaila Ja)« e Ano: kaoeaaijika potovala« plasma tvrdke
WBKBm£* It an Kraker v Ljnbliani
Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej.
Kdor hoče imeti res s pristnim bi h go m prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
priporoma »voie
Mn li iiiiilM Mn
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. jv zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vs«?b uzercih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zle to in srebro ter plačuje pe nsjvišjih eenah, ali i pa Izmenjava za novo blago.
prispel. Oddaja na vagone:
Di, F. Jeli. iamirt 8 EM.
se dobi po nsjnižjih eenah pri tvrdki
LfubHana,
BRUMAT F.
Mestni trg štev. 25 |I.
Lastni aut®	zn prevažanje.
linnbnrciKn«1 rrur t
UubijBM. ft«hw St« IV.
—-
Kder »i
Seli nabaviti pridnega in gnanega
Haložana
TONE MALGAJ
liifetni
Hi?H io piM tfefei li lilai
= Kolodvorska ulico IL 6
Ipeh in mejo
po na nižjih cenah
prvovrstno blago ©d pitanih prašičev se prodaja vsaki dan i
Jlile PredovEča i joto li
(prva mesarska stojnica od Frančiškanskega mostu).
JURJEVO
terpeutinovo ti&tilo za čevlje
naj »e blagovoli poslužiti tvrdke: Pr«a haloška tre«*»no s olaom ANTE KORENJAK tn drug pri! Sv. Bat Kari v Natezali- |
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kle se popravljajo gramofon*?
Edino v največji lovai niški zalogi gramofonov ia godben'b avtomatov
A. RASBERGER,
Ljubljana — Sodna ulica št. 5 (pt-lvg dež. sod K a.)
Meha u it na delavnica za popravo vseh vrst gre mo fouov ln godbtnih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
slini!
rti pošli] a glavna zaloga
M. TREBAR
stojnici
LJUBLJANA,
Sv. Petra eetta S. Telefon K39
Gradbeno podjetjo
ing. Dukič in drug
Ljubljana, Resi*e*a cesta9.
se pi por«.ea za vsa v to eiroko spfldajoča dela. r
tiilavui« ku»m»k>»®o au:
itmMii apaiat
In'o Itrdlia
THE REX Co.f Ljubljana
hcieiil.isrK.uvM ul. ?il. in Urfcdiire IO.
Urina fEiiMiiiiia n vse risfiiiiti sini
n
Cementne cevi,
cevi za vodnjako 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega ksmna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8, Ljubljana.
UKAZ
ni ampak ogromen dobiček nared te, ako š« d;.n«'S naročite jlu trovan. conik ali pr*ste v v veletrgovino R. STERMECJIsI, CELJE at. 314^ katera je dobda ogromne množine sukna, par-henta, volne, etfirja, drukn in raznepa manufaktuinega b*oga iz inozemsiva ter prodala po čudovito nizkih cenah.
r\DARlCA
sve«?,
/
tS
ohranja kož®
Prolsvaja
11 liiiii Iiiiil li
Eizojavi:
UEca 213,
£a«reb.
@T Zahtevajte povsod samo prvovrstno
ZLATOROG MILO
Glavno zastopstvo za Kranjsko:	.
R. Bunc in drug, Ivubljana,
Gosposvetska cesta 7.
Prva marib. tovarna mila,
pi e!e C. BROS, Maribor.
3ZES3S
Tfek »UCKelislw tiikarnc« v Liubllaoi,