C5LR5ILO SloVm^KKR
dllrvsivtv-
■ BI
■ IB
_\_Jv__—*—K-JL*
■ ■ ■■■■■lam
■ m b i) b im ii
Izhaja vsak petek. -»
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah - štev. 2. -
Naročnina znaša:
celoletna . . K 3‘— poluletna . . „ 1*50 ?etrtletna . . „ 0'75 Posam. štev. „ 0‘10
Štev. 22.	^	sa	V	LJUBLJANI,	dnč	L	maja	1908.	sa	ss*	Leto	III.
Za delavskega otroka.
Zdaj je na dnevnem redu vprašanje, kaka skrbeti za zanemarjeno mladino. Ne bomo razpravljali o tem, kaj se v tem oziru pri nas snuje ni;ti pozivali, kaj in kako naj se ukrene — ni naša stvar. Hočemo samo v par potezah zarisati, kaj je potrebno za naše delavske otroke,' 4a se ne zanemarijo in izpridijo. Tisti, ki so poklicani tozadevne misli udejstviti, bodo to lahko
smatrali za nasvet.
Neizpodbojno dejstvo je, da varstva potrebuje v prvi vrsti in največ delavska mladina. Najbolj in najizdatneje bo seveda delavski otrok tedaj zavarovan, kadar bodo njegovi sta-riši živeli v takih gmotnih razmerah, da bodo svoje otroke lahko izdatno prehranili, jih pošteno oblačili in doma vzgajali. Povemo čisto odkrito: Vsa različna preskrbovališča in mladinska zavetišča ne morejo in nikoli ne bodo odtehtala prave vzgoje. To so naprave, ki zgolj nadomeščajo edino pravo varstvo, ki ga ima otrok samo pri materi in očetu in nikjer drugod na svetu. Seveda, dokler traja sedanja plačilna beda, pijanstvo, nezdrave stanovanjske razme-re, draginja, nenravnost kot posledica in zvesta spremljevavka siromaščine, tako dolgo bo iz-Vendomače mladinsko varstvo neobhodna po-treba. Toda prvo je: izboljšanje delavskih plač. Ufugo: Zakon za otroško varstvo po vzorcu nedavno sklenjenega angleškega in varstvo otrok v delavnicah.
Kar se naše ožje domovine tiče, je predvsem dvoje želeti. Treba je preosnovati otroško bolnico — popolnoma nemoderno, tudi prostor-
no nedostatno zgradbo. Postati mora dom za dojenčke, kjer se bo dobivalo dobro mleko in skrbna postrežba za otroke. Zdravniki imajo mnogo hvaležnega socialnohigienskega polja, ako prirede po naših večjih industrijskih krajih predavanja ali pa tečaje za matere, ki so zlasti kar se tiče prehranjevanja in negovanja dojenčkov zelo slabo poučene.
Drugo pa so: Delavsko-otroška zavetišča. Veliko zlo je, da delavski otrok pohajkuje. Zbirajo se otroci ob vogalih, jarnejo kaditi, igrati za denar, se medseboj pohujšujejo, zapravljajo, zmerjajo in se tudi priuče beračenju in nekateri ob svojem času tudi prilaščevanje tuje imovine. Ali pa: Mati in oče sta v tovarni, otroka izroče v varstvo sosedi ali pa kaki deklini, ki pri njih stanuje. Tuji ljudje otroka radi izpridijo. Iz šole grede napravijo otroci šele cele tolpe itd. Domov gre otrok nerad, saj ga ne čaka nič dobrega. Kosilo slabo in malo, tepež, prepir itd. itd.
Nujno potrebna so zato posebna zavetišča za otroke, ki na domu pogrešajo celi dan sta-rišev. Zavetišča šo lahko posebič, najbolj praktično pa je, če so združena s, šolo. Otrok naj v njih dobi kosilo in malico — vse za malo odškodnino. V odmorih bi se.kretali otroci na velikem vrtu in igrišču.
Da se bo v Ljubljani moralo na to kmalu misliti, je gotovo. Toda tudi drugod v industrijskih središčih se bo kmalu pokazala ista potreba, na Jesnicah, v Idriji in drugod.
Ni dvoma, da bodo otroci s tem neizmerno mnogo pridobili. Prvič: šolski pouk, potem: igra, telovadba, kretanje v svežem zraku, morebiti kaka preprostejša dela na vrtu, rezbanje; za deklice šivanje v malem obsegu, preprostejša ročna dela itd. Bili bi na ta način obvarovani slabe druščine na cesti, s pohajkovanjem združenih zlih razvad, rajše bi se učili, ostali bolj zdravi, se odvadili sirovosti in neprijaznosti ter že zgodaj dobil smisel za red, urejeno življenje in pametno razdeljeno delo itd.
Prijatelji mladine bodo tu našli hvaležno polje za svoje naširoko zasnovano delo. Po-vdarjamo pa še enkrat: Najboljši prijatelj mladine je tisti, ki je prijatelj starišev dobro hoče otrokom tisti, ki stremi za tem, da se dobro godi odraščenim — edino pravi cilj otroškega varstva je obvnrovarfie družine, gmotno in moralno okrepljenje obitelji, ki je in bo edino pravi varuh otrokov v telesnem in duševnem oziru.
Gorenjec.
Javna telovadba v Ljubljani. Telovadni odsek S. K. S. Z. v Ljubljani priredi s sodelovanjem drugih odsekov v nedeljo, dne 3. maja 1908. drugo javno telovadbo v veliki dvorani hotela »Union«. Kakor čujemo, bo užitek za gledalce velikansk. Telovadilo bo okoli 200 telovadcev, vrlih fantov. Dolžnost naša je, da jih obiščemo na ta zanje veseli dan, ker so izvečine vsi telovadci iz delavskih in kmečkih stanov, torej naši lastni sinovi. Spremljala jih bo vojaška godba. Začetek točno ob 5. uri pop. Zvečer pa bo komerz, pri katerem bo sodelovala vojaška godba, pevci pevskega društva »Ljubljana« ip S. K. S. Z. pa nas bodo izborno s petjem zabavali. Vstopnina h komerzu 20 kr. — Na svidenje torej v nedeljo v »Unionu«.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je priredilo v nedeljo gledališki večer z bogatim, mnogovrstnim sporedom. Vse točke so bile dobro pripravljene in so izborno uspele. Pevski zbor pod vodstvom g. P. Gorjupa je žel za svoj nastop zasluženo pohvalo. G. J. Ložar je z dobro osoljenimi kupleti vzbudil živahno veselost med občinstvom, ki je z dolgotrajnim ploskanjem pokazalo svoje priznanje. Z največjim zanimanjem pa je sledilo občinstvo veseloigri »Pot okoli zemlje v 80 dneh«. Malo dolga je sicer imenovana igra, a se je tako spretno predstavljala, da smo z napetostjo pričakovali vsake nove slike in nas je »Pot okoli zemlje v 80 dneh« na odru »Rokodelskega doma« popolnoma zadovoljila. Phileas Foggovo diznost in hladnokrvnost je izborno pogodil g. Vrečar, istotako premetenega in iznajdljivega Fiksa g. Vrančič in zvestega slugo Passerpar-touta g. Peterlin. Pa tudi vse druge vloge: trgovec Crornartij (g. Koželj), indijanski poglavar Ozaga (g, Eržen), kitajski natakar (g. Cr-Ijan), bankirji fgg. Dragotin, Pšak, Može), polkovnik (g. Kogovšek), indijanec Kamgas (g. Kurnik), bramir (g. Završnik), kapitan (g. Kru-šič) itd. so bile v dobrih rokah. Ker ima društvo za posamezne slike tudi primerno opravo, se je vse potovanje vršilo čudovito naravno in se sme reči, da je igra popolnoma vspela. — S tem gledališkim večerom je združilo društvo tudi pomenljivo društveno slavnost. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov imenuje v smislu dru-
Policajka.
(Iz nemškega.)	(Dalje)
»Redko kdaj! Le kadar je zunaj deževno, se suši perilo.«
»Takrat pa vaši posli vendar ne hodijo sem bosi?«
»To je izključeno!«
»Poglejte, gospod Golding!« pravi Ethel zmagoslavno.
»Hudodelec je bil tu gori. Bil je bos in nje-kovi sledovi vodijo k podstrešnemu oknu.«
Ethel King gre k oknu in spretno spleza na s skalcami krito streho, ki malo visi. Nadzornik 1* sledi, gospa Drive pa ostane pri oknu.
Ko sta na strehi, gledata na vse strani in Bolding reče:
»Poglejte zdaj, gospodina King, kam naj uheži od tod hudodelec?«
V resnici ni bilo ničesar, iz česar bi se dalo sklepati na kako pot, hudodelec je pa bil gotovo ua strehi.
Sicer ni bilo na gladkih skalicah nikakih sledov, a dalo se je sklepati iz gostih sledov pod streho na poti k strešnemu oknu, da je tat jako pogosto tod hodil.
Ethel King ni odgovorila. Tiho nadaljuje svojo pot po strehi, opazuje vsako skalico in si pobližje ogleduje okolico.
Tam kjer vodi strelovod v globino, stoji na strešnem robu in preiskuje zarjavelo žico in zmajuje z glavo.
»Ne!« mrmra sama med seboj. »Po strelovodu ni doli splezal. Izvolil si je drugo pot, ki jo moram odkriti, gospod Golding!«
Gospodična King stopa zamišljeno naprej po strehi. Naenkrat pa se ji obraz razvedri in zmagoslaven nasmeh ji zaigra na ustnih.
Zavodovo poslopje stoji popono samotno v parku. Daleč na okoli ni nobene hiše. Najbližje poslopja je tvornica, ki stoji kakih 100 m proč.
Deset metrov od zavodovega poslopja, deli visok zid zavodovo posestvo od tvorniške-
ga. Tovarniško posestvo pa obstoji iz poslopij in množine dreves, ki rastejo na travniku. Ravno nasproti zavodu stoji velikansk hrast.
Hrast stoji na tovarniškem posestvu v neposredni bližini zidu. Nekatere močne veje segajo daleč čez zid. Ena zelo močna veja oddaljena je komaj kakih pet metrov od poslopja.
Ethel King zagleda to vejo, spleza hitro do strešnega žleba, ki je ravno nasproti oni močni veji, pazno motri umazano ploščevino in lahen smehljaj se ii prikaže na obrazu, ko opazi, da je rob žleba nekoliko vdrt.
Nadzornik opazuje, kaj počne policajka, a ne razume, kaj misli.
»Ali Vam je že znana pot?« jo vpraša
Policajka se mu približa in mu smehljaje pokima.
»Da, vem za pot, nočem pa še o njej govoriti gospod Golding. Kmalu se boste prepričali, da se ne motim.«	(Dalje	prih.)
Somišljeniki in somišljenice! V nedeljo, dne 3. maja vsi k II. javni telovadbi in koinerzu telovadnega odseka S. K- S. Z. v Ljubljani. Na svidenje !
Predilnice.
Iz ljubljanske predilnice. V zadnjo številko »Naše Aloči« je neki dopisnik iz naše predilnice poslal dopis, v katerem v začetku hvali sedanje vodstvo našega strokovnega društva, nadalje pa tudi našteva še pomanjkljivosti, katere bi se mogle odstraniti, da bi se moglo društvo zares krepko razvijati. Res je to, da še ni vse tako, kakor bi bilo želeti in se tudi lahko reče, da noben odbor ne more vsakemu posameznemu članu vstreči, kakor bi ravno on hotel, ker odbor mora gledati pred vsem na koristi celega društva. Cenjeni dopisnik se je posebno pritožil, da se bolniki prestrogo kontrolirajo ali nadzorujejo in to zlasti od ene osebe, ki ima nalogo, da bolnike obiskuje, če so res bolni. Potem je pa dopisnik navedel slučaje, če bolnik nima nobenega človeka, da bi mu hrano oskrbel, si jo mora sam pripraviti, če noče, da bi gladu umrl, dokler mu dopuščajo moči, da more vstajati1. Na to mora odbor dopisniku sledeče odgovoriti: Dotičnik, ki bolnike nadzoruje, oziroma obiskuje, samo to poroča odboru, v kakem stanju je bolnika dobil, kaj je takrat delal in pa če ga sploh še doma ni bilo. To pa vsakdo lahko ve, da dotičnik, ki bolnike obiskuje, ni vsegaveden, zato pa on tudi ne more vedeti, vkoliko je kdo bolan, če se mu pozunanjem ničesar ne pozna, zato je pa želeti, da bi bolniki, ki so toliko bolni, da delati res ne morejo, tudi doma ne delali, ker če,doma lahko delajo in okrog hodijo, da se še vselej doma ne dobe, potem se lahko misli, da bi tildi v tovarni lahko delali, za to naj pa bolniki sami bolj nase pazijo, da ne bo pritožbe. Odbor pa mora vsekako skrbeti, da kdo društvo brez potrebe ne izrablja, ker ravno sedanji čas. ko je novi odbor nastopil, je toliko bolnikov, da jih ni bilo še nikoli poprej toliko kar društvo obstoji, tako da marsikateri teden gre več za podpore, kot se pa udnine dobi od članov. Če je pa morda sedanji odbor komu krivico storil, da ni dobil podpore, če je bil v resnici bolan, naj se pa oglasi, če je opravičen za to in bo odbor poravnal krivico. Toliko toraj v pojasnilo cenj. dopisniku. Ob enem pa prosi odbor dopisnika, da v prihodnje ne napada našega bolniškega nadzornika, ker on vrši samo svojo dolžnost, drugega pa prav nič. Če pa morda kateremu bolniku ni všeč, zato ker ne more popolnoma sv'bodilo okrog hoditi, naj bo pa doma, ali naj si pa preskrbi listek od zdravnika, da sme okrog hoditi, potem mu pa naš nadzirutelj ne bo nič rekel.
Somišljeniki in somišljenice! Zahtevajte in kupujte v vseh trgovinah in trafikah vžigalice v korist obmejnim Slovencem!
cena za kosti, 44‘/i! kg, ki jih je kupil mesar za 8 kron 40 v., kar znese 53 K 47 v., skupaj toraj znaša mesarjev dobiček za srednjega pitanca 144 K 61 v. Evo, gospod Kovač, tu smo dokazali, da ima mesar pri volu več kakor 140 K dobička. Vi ga imate pa še več, ker imate manjše stroške, kakor jih ima graški mesar. Zdaj pinkajte!
»SLOVENSKI MEŠČAN«
V 1 hibljani izhaja zdaj tednik »Slovenski Meščan«. Ime pove, da je namenjen list slovenskemu meščanstvu, olutimo, da pridemo z novim slovenskim ljublj. listom večkrat v na-sprotstvo. Komaj je namreč zagledala 2. štev. temno noč, list namreč izhaja ob sobotah zvečer, se je že zaletel precej zavito in strupeno v državnega poslanca Gostinčarja, o katerem piše:
»V enih zadnjih sej državnega zbora je poslanec Gostinčar trdil, da sedanji obrtni nadzorniki služijo edino podjetnikom. To pa ni tako. Naj gre eden vprašat naše ljubljanske podjetnike in mojstre, potem bo zvedel, kako naklonjeni so jim obrtni nadzorniki in kakšnim ši-kanam so večkrat mojstri od strani nadzornikov izpostavljeni. Ko bi le nekateri gg. poslanci ne rabili socialne demokratičnih fraz in bi po-preje povprašali, potem bi zlasti o sedanjih obrtnih nadzornikih drugače sodili.«
Tole smo sklepali, ko smo čitali napad na Gostinčarja: !. Oče napadu je kak dober prijatelj Gostinčarjev, ki bi mu prav nič ne škodilo, ko bi vsaj enkrat prečital (ne proučil) kako slovensko slovnico. 2. »Slovenski Meščan« laže, ker je rabil Gostinčar sledeče besedilo v svojem govoru:
»Obrtno nadzorstvo zdaj koristi več podjetnikom kakor delavcem.«
To je pa nekaj drugega, kakor besedilo, ki je rabi elegantni »Slovenski Meščan«.
3. Gostinčarju čast, da je povedal to, karjf vse delavstvo dobro ve in čuti. Saj obrtni nadzornik niti ne sme sam govoriti v delodajalčevi nenavzočnosti z delodajalcem! 4. Če kljub svoji naklonjenosti obrtni nadzornik graja in »šikanira« (sic) ljubljanske mojstre in podjetnike, so tega dotičniki sami vzrok, ker se ne ozirajo na postavna določila, češ, da velja postava samo za delojemalca, za delodajalca pa ne. 5. Dober . nauk nekaterim gg. posl., naj ne rabijo soc. de-mokr. fraz, dokler prej ne povprašajo, naj bi bil pisatelj ohranil lepo za se. Kdor pove resnico, ki morebiti ni vsakemu »malkotentu« všeč, zato še ne rabi socialno demokratčnih fraz.
Brzojavke v 1. in 2. številki »Slovenskega Meščana« nismo opazili nobene. Vojsko proti našim poslancem je pa že pričel. Prvi je napaden Gostinčar, sledili bodo pa lepo po vrsti drugi. Gotovo še dočakamo, da prične tale tednik še kovati v zvezde Ivana Hribarja. Živilo dlakocepstvo! Delavstvu lista ne priporočamo, ker je že nastopil proti dclavstvvu.
Jeseniška straža.
štvenih pravil one člane, ki si z dolgoletnim delovanjem za razvoj društva pridobe posebnih zaslug, za svoje častne člane. Po drugi pevski točki je društveni predsednik naznanil, da je odbor imenoval častnim članom g. Fran Globel-nika. V kratkem nagovoru je govornik označil zasluge novega častnega člana, ki že 23. leto deluje kot igralec in pevec pri prireditvah ka-tol. društva rokodelskih pomočnikov, preje v Novem mestu, sedaj pa v Ljubljani. Društveni starosta je nato slavljencu izročil krasno diplomo, pevci so pa zapeli navdušeno pesem. Gosp. Fran Globclnik je v svoji zahvali povdarjal nastopno: »Najlepše ure setn preživel kot mlad rokodelski pomočnik. Sedaj mi je pa najprijetnejše delo sodelovati pri vseh društvenih prireditvah in pripomoči, da se mlajši člani z veseljem oklepajo katol. društva rokodelskih pomočnikov, da tukaj najdejo svoj pravi dom. Vedno bolj in bolj’ sem vnet za katol. društvo rokod. pomočnikov in to ljubezen bom gojil -do groba.« Na navzoče občinstvo je ta društvena slavnost naredila nad vse ugoden vtis. Cu-jemo, da bo katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani po zgledu drugih društev tudi še mnoge člane, ki dolgo vrsto let delujejo, tako odlikovalo.
Tobačno delavstvo.
Občni zbor »Podpornega društva« bo v torek, dne 5. majnika, ob 6. uri zvečer. Dnevni red: Pozdrav in poročilo načelnikovo, poročilo tajnikovo in blagajnikovo ter pregledovalcev računov. Govor deželnega poslanca in deželnega odbornika dr. Evgena Lampeta. Volitve. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Glede na prosto sobotno popoldne je predlagalo ravnateljstvo, naj bi se delavna doba določila takole:
I.	če je ena ura odmora opoldne: od ponedeljka do četrtka od	7.—12. dopol.
od ponedeljka do četrtka od	1.—M>6. popol.
v petek	od	7.—12.	dopol.
v petek	od	L—1'/46.	popol.
v soboto	od	7.—12.	dopol.
v soboto	popoldne	prosto.
Skupni delavni čas 52% ure na teden.
II. če je 1 ‘4 ure odmora opoldne:
od ponedeljka do četrtka od %7.—%12.dopol. od ponedeljka do četrtka od 1.—V26. popol. v petek	od %7.—%12.dopol.
v petek	od 1.—%6. popol.
v soboto	od %7.—%12.dopol.
v soboto	popoldne prosto.
III. če je lVa ure odmora opoldne:
od ponedeljka do četrtka od %7.—%12.dopol. od ponedeljka do četrtka od /42.—%6. popol. v petek	od %7.—%12.dopol.
v petek	od '/42.—6. popol.
v soboto	od %7.—%12.dopol.
v soboto	popoldne prosto.
Skupni delavni čas znaša povsodi 52M> ure na teden.
To je delavstvo samoobsebi umevno odklonilo. Značilno pa je, da so socialni demokrati delali vodo, da bi delavstvo sprejelo tako razdelitev, po kateri bi moralo ob drugih dneh delati več časa.
Pattermann, tajnik socialno-demokraškc zveze je prišel preteklo soboto v Ljubljano. Čakal je pred tobačno tvornico, kdaj da pride delavstvo iz tvornice. Ki smo ga poznali, smo s smehom vpraševali, če morebiti čaka, da ga sprejmejo v tvornico. No, pa izvedeli smo, da je prišel po profesionistc, s katerimi je imel potem shod »Pri kroni«. Nam se zdi edino čudno, da je imel shod samo s profesionisti in zakaj da ni povabil na shod sve tiste, ki so člani in članice rdeče zveze. Pa ne, da so mu »pregmanj«, njemu, velikemu dunajskemu gospodu?
Za nočne čuvaje se zdaj nekaj deluje, a jasno nam še ni, kaj in kako. Vse se dela bolj tajno. Znano nam pa je, da nameravajo nočnim čuvajem samo podnevi podaljšati nekoliko prosti čas. Po našem mnenju bi s tem čuvajem ne bilo veliko pomaganega. Število čuvajev bi se moralo tako povišati, da se napravijo tri partije in bi bil čuvaj vsak tretji dan prost. Čuvaji rabijo tudi nočni počitek. Saj smo ljudje, in vemo, da se človek ponoči bolj naspi kakor podnevi. Kdor sam ni izkusil, ne vč, kaj se pravi opravljati čuvajsko službo ob slabih, viharnih, mrzlih, deževnih in ledenih nočeh. V čuvajnico se vrne čuvaj pozimi napol zmrznjen. Podnevi naj bi počival čuvaj, ponoči pa ne. Saj ve vsaka rodbinska mati in vsak rodbinski oče, kako se počije podnevi, osobito če so otroci tu.
Krvoses kapitalizem.
Shod kranjskih mesarjev. Dne 29. aprila se je vršil shod kranjskih mesarjev, ki je bil sklican samo zato, da naj bi mesarji prodajali skupno kože. To je bilo za javnost. Kaj so pa vse sklepali mesarji potem, ko s.o bili sami med seboj, pa ne vemo. Nam se gre za to. ker je mesar Kovač iz Starega trga upil, da da rad 2000 K, če se dokaže, da ima mesar pri volu 140 K dobička. Mesarji so se smejali, ko je to zaklical mesar Kovač. Mi bi radi zaslužili teh 2000 kron in zato hočemo po uradnih zapiskih dokazati, da zasluži mesar pri volu toliko. — V nekehi štajerskem deželnem zavodu so 16. januarja 1905. ubili vola. ki je veljal 409 K in je bil težak 610 kg. Stroški so znašali v Gradcu: Cena za vola 409 K, vžitninski davek 15 K 13 v., dva-dnevna hlevna pristojbina 40 v., krmljenje 40 v., taksa za ubitje 2 K 80 v., plača osobju, ki je ubilo vola, 2 K, petdnevna pristojbina za vkla-deno meso 1 K 35 v., skupni stroški iznašali so 431 K 26 v. Dobička se je pa napravilo: Koža, težka 52 kg, a 90 vin., znese 46 K 80 v., 30 kg loja, a 38 v., 11 K 40 v., jezik, pajšlrlloge 7 K, skupaj torei 65 K 20 v. Ostane toraj še stroškov 366 K 6 v. Mesa za prodajo je ostalo še 297 kg. Stroški za kilogram mesa so torej znašali iz graške klavnice 22. januarja 1905. še 1 K 23% vin., brez 19 odstot. priklade s kostmi. Prodalo se je meso za 457 K 20 v., h kateri vsoti pa še pride dobiček 19 odstot. priklade v trgovini na drobno, to je 15 odstotkov teže mesa 297 kg, kar je znašalo 62 K 37 v. Odračunati se pa mora
Sava. Izkušene domačine vun iz tovarne, nove, tuje, neizkušene pa v tovarno, to je geslo v naši tovarni. To vidi vsakdo. Da se domačim delavcem slabo godi, za to že skrbi tovarna.-Ko se družinski delavec postara -- pravzaprav oslabi od pretežkega dela — tedaj marš v pen-zijon. Še tega ne pripusti tovarna, da bi otroci na stara leta pomagali onemoglim staršem. Otrod le po svetu, da starim ne bo treba pomagati. Stari pa pomrite, saj niste za druzega kot v nadlego. Vsak mesec se vam mora dati 16 K, potem vsaj tega ne bo treba. Da gre vse bolj navidezno prav, poslužuje se vodstvo tovarne zvijače, da bi ji kdo ne mogel reči, da ga od dela pode. Dela se tako z delavci: Ako dela delavec v takem oddelku, kjer delajo rokodelci, se prestavi v tak oddelek, kjer ne delajo rokodelci. Ce v tem oddelku delavec toliko zasluži, da preživi družino, ga denejo v tak oddelek, kjer nič ne zasluži. Taki delavci gredo seveda radi proč, jim še odpovedati ni treba. Ti delavci iščejo pomoči, pa je ne dobe. Krivaje tu tovarna, krivi so pa tudi sami delavci. Ce oče dobro služi, ne gre k organizaciji. Sin tudi ne, kaj je njemu mar organizacija, saj oče dobro služi, me bo redil že 011. V resnici je domačih delavcev na Savi prav malo organiziranih, zabavljati pa znajo dobro čez organizacijo. Večinoma so delavci sami krivi, da jim nalaga tovarna toliko krivic. Delavstvo ni vse organizirano, krega se med seboj, zavida, če kdo kaj boljše zasluži. Ni popolne organizacije in ni ljubezni in prave edinosti med delavstvom. Zaraditega sc še posmehuje bližnjemu, če se mu slaba godi. Savško
'delavstvo naj spozna, da se le s pomočjo organizacije zarnorejo izboljšati delavske razmere. Kjer je delavstvo res organizirano, tam je pravo bratstvo: brat za brata gre v boj.
Eden prizadetih.
Javornik. Fred tremi tedni je prišel v ja-vorniško tovarno preddelavec Er. Aleks. Misli, da je strašno učen in iz njegovega obnašanja se razvidi, da bo ob tridesetletnici svojega delovanja postal še inženir. Ta gospod zna farbati Posebno inženirja Rajskiga. Delavci pa mislimo, da bo njegovih farbarij konec, če izve ravnatelj, da ima ta gospod v glavi mesto možganov) slamo. Saj je le v škodo tovarni. Zelo v časti je Pri inženirju Rajskiju, tako da kmalu ne bomo vedeli kdo je inženir: Aleks ali Rajski. Čudno se nam le zdi, da se gospod Rajski pusti od nje-ka tako nesramno farbati, ko njegovi kolegi vendar pripovedujejo, da je že delal v trinajstih tovarnah, a je povsod odšel z dolgim nosom Proč. Pri nas pa bo še celo za svoje farbarije ja ker delavce psuje z žaljivimi psovkami, dobil menda zaslužno kolajno od Rajskiga. Da pa bodeš bolje odlikovan, ti bodemo delavci pripeli eno medaljo na tvoje ognusne prsi za psovke: Krainerische Zigeunerbande, Krainerische nunde, Trottel, Limel itd. Za neumne nas imaš. Ce smo mi neumni, ne plačuje naših neumnosti, Ko tvoje, tovarna. Za tvoje farbarije plača tovarna vsak mesec 30 do 30 kron. Preddelavec na drugem šihtu je bolj zmožen, da bi ukazoval, Pa zasluži manj na mesec. Aleks pravi, da nismo znali na Tenistrecki« prej delati, dokler n> Prišel on. Prej ko Aleksa ni bilo, smo delali boljši »Ponteisen«, ko sedaj. Preddelavec ni šel nikdar preje domov, če se ga je potrebovalo. 'Se zdaj pride tako delo, ga ni na šilit in delamo brez njega. Ne razume se tako ne na drugo, ko na 'kozarec in ribe, Rajskija pa nafarba, da je p,. Radovedno smo, če ve ravnatelj za te farbarije. Da bi preje prišel za mojstra ali inže-"nja, prikrajšuje delavcem zaslužek, sam pa nuna nikdar dosti plače za svoj suhi goltanec. Eudno je, da ne zavrneta njegove farbarije niti Rajski, niti ravnatelj. Ta človek ne da lepe besede delavcem v tovarni, zmerja moške in ženske v stanovanju, v gostilnah zmeraj delavce 'n mojstre. Delavci pričakujejo, da bo ravnatelj naredil enkrat tem lumparijam konec. Naš Aleks ima tudi enega adjutanta, da mu prinaša vesti iz cele tovarne. Tega porabi posebno takrat, ko gre v gostilno šnops pit, da ve kaj se to med tem časom godilo, ko je on v »ohtelc« Sledal. Lansko leto smo imeli delavci že vse Pripravljeno, da bi ga brcnili iz tovarne, pa nas Je potolažil Rajski. Poživljamo ravnateljstvo, Jto poseže vmes. Dragi Aleks, danes smo obde-laH le nekaj črtic iz tvojega življenja, ako pa s,e Jto bodeš ravnal kot se spodobi preddelavcu, bomo v prihodnjosti povedali še kaj več in tudi bolj zanimivega. Za sedaj bodi tring — pozdravljen !
Rudar.
, Idrija. Veselje, ki je zavladalo med nami, k° smo zvedeli konečno razsodbo naj višjega todišča v zadevi tožbe našega državnega poslanca Gostinčarja, bilo je nepopisno. Ko je nam Jtoisko leto g. Gostinčar na nekem shodu pri Ridiču vso zadevo pojasnil, smo bili takoj na Jasnem in docela prepričani, da je krivda na tolčetovi strani, kčr g. Gostinčarju verjamemo . °t značajnemu možu in vemo, da kar 011 reče, Je istina; vedeli smo natanko, da ako bodo stva rnopravni razlogi merodajni, da mora priti tosnica na dan. Prav nič pa nas ni vznemirjalo, ko smo čuli o prvi in drugi razsodbi, saj Vemo kako stvari na Kranjskem stoje. Ta zadeva tudi ni bila prva, ki je tako izpadla. Ni dam treba na kitajske razmere kazati, Kitajci daj kažejo na naše razmere, iste so morda hujše od prvih. Zato smo pa težko pričakovano razsodbo zadnje sodne inštance tudi pozdravili ;s Primernim veseljem in našemu vrlemu delavnemu ju značajnemu državnemu poslancu gosp, ^tostinčarju iz srca častitamo k tako sijajnemu Jjadoščenju ter mu kličemo: »Bog Vas živi!«
Gosp. J niče, za Vas pa zdaj ni več zdravil; bsti flajšter, ki so ga Vam Vaši zagovorniki J1 a Vašo kosmato vest popali, ne drži več, in
Povejte vsem Vašim padarjem, da je njih *unšt za nič. Tudi žajfa, s katero so Vas umito'. je za nič, kajti bolj ko so Vas umivali, bolj , Je bili umazani in sedaj za Vas ni več žajfe. .^toazani ostanete. To je pribito. Da se s to s«dbo tudi Vi ovekovečite, zapišite v občinsko jPoniinsko knjigo sledeče: »V jubilejnem letu ptoS. imel sem tudi jaz jubilej svojih laži in torekovanj. kajti najvišje sodišče na Dunaju se
me je spomnilo in me primerno odlikovalo. Iz hvaležnosti do tolikega priznanja, ter resnici in pravici na ljubo daroval sem — večjo svoto v zabavne namene.« — Tako bodo tudi potomci po svoje čislali nekdanjega občinskega tajnika in ga primerno slavili vsled takih in enakih, ne vsakemu lastnih vrlin in zaslug.
Idrija. Pretečeno leto je Toni Kristan z neverjetnim terorizmom po svojih »sužnjih« zbiral kronce od nas delavcev za slučaj štrajka. Marsikateri tovariš si je težko odtrgal kronco in jo daroval, dobro vedoč, da ji ne bo več gospodar; pa mislil si je, ako je ne dam, ne bom še na šihtu varen pred Kristanovimi petolizniki. »Naša Moč« je opetovano svarila pošteno delavstvo proti tej Kristanovi sleparski »šeška-riji«. Ker srno krščansko-socialni delavci dosegli s svojim previdnim delovanjem povišanje delavskih plač s I. decembrom 1907., je seveda nameravani štrajk izostal. »Visoki gospod An, ton« je v svojo veliko žalost moral jenjati s »šeškanjem« krvavih kronic. Seveda je sedaj nastalo med delavstvom vprašanje: Kaj bo z našimi kroneami? Kje so? Ali jih dobimo nazaj? »Gospod« Anton so se blagohotno odzvali tem vprašanjem ter sklicali »ošeškano« delavstvo k posvetovanju. Toda od tega posvetovanja so bili izključeni vsi oni delavci, ki so dali smo po eno krono. To dejstvo postavlja delavskega krvosesa Kristana v pravo luč pred nas. Vedno povdarja v svojem glasilu in po shodih, da se mora vpeljati v vse zastopc splošna in enaka volivna pravica. Pri tej važni zadevi pa je ta mož v praksi pokazal, kako umeva enakost. Oropal je uboge delavce, ki niso vtrpeli več kot eno kronco za njegove umazane namene, pravice glasovanja. O, dragi tovariši! Ali se boste še dolgo pustili slepariti? Ali vam ne odpre ta slučaj oči? Kristan je z jezikom prijatelj delavstva; v dejanju pa največji nasprotnik delavskih zahtev. Pa saj ni čuda! On je kuhan in pečen pri liberalni fraka-riji. On je socialni demokrat le na shodih, ko ima pred seboj tropo obžalovanja vrednih nc-vednežev. Sicer pa je čisto navaden frakar, za las ne boljši kot Julče, Dragotin, notar in drugi. Cenjeni tovariši! Priporočam te vrstice v raz-mišljevanje!
Zagorje ob Savi. Pripravili smo naše soc. demokrate, da so se začeli zanimati za list »Naša Moč«. Pa še tudi na to jih hočemo pripraviti, kadar se bo kaj ukrepalo, da se bodo vprašali: kaj poreče »Vzajemno strokovno društvo« v Zagorju? Onega nasilstva, ki ga zahteva Cobalova banda, se hočemo otresti. Po shodih se hujska zoper vsacega, kdor ni demokrat. Zahteva se, da mora vsak demokrat svojega tovariša pripraviti do tega, da se vpiše v Coba-lov protokol. Ako ne, proč žnjim! So pa še tudi delavci, ki se ne boje tega nasilstva in dobro poznajo te može, ki bi radi svojo umazano preteklost oprali s pomočjo ljubljanskih gospodov. Vsi delavci in kovači morajo biti priča, da jim je zavidal zaslužek čez delavno dobo, ki je bil tudi odpravljen. Danes pa, ko ima on na dan poldrugi šilit, v nedeljo pa dva, lepo molči o tem. Mi mu tega ne zavidamo. Saj je siromak, ko je moral plačevati primanjkljaj demokraške blagajne. Mi smo pa le dosegli to, da s,o vam delavci povedali to, kar vam gre.
Prometna zveza.
Naznanilo članom »Prometne zveze«. Za
mesec april je vplačati za sledeče umrle člane: 1. Katarina Plattner v Inomostu, 2. Rupert Riedler v Taxenbachu, 3. Benedikt lliler v Blu-dencu, 4. Jožef Gmeinhart v Judenburgu, 5. Jožef Graishammer v Neumarktu, 6. Ana Elmen-thaler v Schvarzachu, 7. Alojzij Vogl pri Sv. Valentinu, S. Jožefa Michalek v Mor. Schbn-bergu, 9. Marija Wachtler v Eiebcrbrunnu, 10. Alojzij Pichler v Feldkirclietiu, 11. Franc Dvorak na Dunaju 11., 12. Filip Kertii v bosanskem Brodu, 13. Anton Buclier v Knittelfeldu, 14. Karl Hollas v Floridsdorfu !., 15. Ivan Zupančič v Ljubljani. — Mrtvih jc torej 15, za kar je plačati mrtvaščinc 75 vinarjev.
Železničar nam piše: V zadnjem času so socialni demokratje začeli kar od jeze besneti, ker jim železničarji ne lete tako na lim, kakor bi sami hoteli. Železničarji so začeli izpregle-davati, ker vidijo, da poročila, ki jim dohajajo od strani socialnih demokratov, niso prav nič zanesljiva. Na shodih jim za to dobro plačani brezdelneži obljubujejo vse mogoče in nemogoče stvari, a ko pride dan, ko bi se naj obljube izpolnile, skličejo zopet shod, na katerem se
obljube po številu še pomnože, a delavcu ostanejo le obljube. Delavec, ki obiskuje socialno-demokraške shode, postaja vedno bolj nesrečen, vedno s samim seboj in s svetom nezadovoljen, ker se v njem vzbujajo želje, ki jih čuje na shodih. Te želje in zahteve rabijo socialno-demokraški brezvestni agitatorji le v agitatori-čne in slepilne namene in jih sami ne izpozna-vajo za resne. A kaj mar socialno-demokraškim agitatorjem delavska beda, kaj jim mar delavske želje po izboljšanju. Njim je samo za trdo prislužene in s. krvjo prepojene delavske kronce. Saj je rekel en voditelj socialnih demokratov: »Delavstvu se mora vedno slikati njegova beda v najslabši luči, da postane popolnoma nezadovoljen, kajti, dokler bo delavstvo nezadovoljno, toliko časa bo obstajala socialna demokracija.«
Odkrite in resnične so te besede, dragi stanovski tovariši. Delavstvo mora biti in ostati nezadovoljno. Kdor pa bi hotel ali poizkušal izboljšati delavsko stanje in storiti delavstvo zadovoljno, ta je po mnenju socialnih demokratov delavski sovražnik. Mi pa pravimo: Tak mož. ki dela v blagor delavstva nesebično, z ljubeznijo v srcu, tak mož je delavski prijatelj, tak mož je dobrotnik delavstva. In pri nas v »Prometni zvezi« so taki možje, pri nas v krščansko-socialni stranki jih je mnogo. Naj pa jih pokažejo socialni demokrati! Ali ni vsak socialno-demokraški agitator dobro plačan lenuh, ki se mu ali ne ljubi delati, ali pa prav nič ne zna druzega, kot brusiti svoj jezik in zmerjati vse, kar je dobrega in lepega?
Razsodni železničarji so začeli že prav odločno z glavo majati nad lepimi, a v zvezde ukovanimi obljubami rdečih priganjačev. Majanje z glavo pa jih je privedlo do popolnega dvoma nad izpolnitvijo lepili obljub rdeče garde. Na stotine zato zapuščajo tabor rdečih lenuhov in krepko in brezobzirno stoje v »Prometni zvezi« kot varuhi svojih pravic in pospe-ševatelji- železničarskega blagostanja.
Seveda leže ti možje na srcu socialno-demokraškim agitatorjem. Ako za koga vedo, da je v »Prometni zvezi«, da se jim ne da več izkoriščati, potem ga neusmiljeno napadajo in zasramujejo. Denuncirajo jih, lažejo o njih in jim na vsak način izkušajo iztrgati iz ust borni kruhek, ki si ga s trdim delom služijo. Na tak način je hotela neka dobro znana rdeča pokveka, ki nosi pri socialnih demokratih zvonec, spraviti ob službo našega člana delovodjo Starmana v Ljubljani. Očita mu, da je za delo nezmožen, da grdo ravna z delavci, da je slep itd. Gospod Starman je poštena duša, izobražen, ki mu zastonj iščeš para v taboru rdečih sodru-gov. E11 greh pa ima nad seboj, {n'tega mu rdeči njegovi prijatelji nikdar ne bodo oprostili: Mož je član »Prometne zveze«, dober in zvest tovariš, dober katoličan in socialnim demokratom prav nič ne verjame. To je njegov .greli. Pa rdeči sodrugi se bodo morali navaditi takih grešnikov, ker jih je vedno več. Mi bomo pa tudi poskrbeli, da bomo o priliki vrnili napad na g. Starmana.
Socialno-demokraški »poštenjak«. Enemu najstrastnejših socialnih demokratov in najhujših kričačev na Zidanem mostu, F. S., ni dalo radeško pleče miru. Svojega tovariša, ki je zavoljo istega plečeta »fasal« tri dni, je hotel posnemati, toda brez treh dni. V to nevarnost ni hotel. Napravil je tedaj prav zvito. Drva so tudi kaj vredna, si je mislil, v hribu me pa tudi ne dobodo. In da bi bilo še bolj gotovo, se je podal v gozd g. Jakšeta iz Loke. Pa glej ga spaka! Slučaj jc hotel, da je ravno isti dan v glavo padlo gospej Jakšetovi: pojdi in poglej okoli. In ona gre skoraj eno uro in pride v gozd, v katerem je F. S. nepozvan in nenaprošen drva sekal, ne za gospoda Jakšeta, marveč za sebe. Gospa pove gospodu soprogu in ta pokliče nepovabljenega drvarja na odgovor. Seveda je mož »junaško« priznal. Na g. Jakšetovo vprašanje, ali ve, kaj bo iz te moke, prav klaverno odgovori, da bo ob službo, če se ga naznani. In dasi je socialnim demokratom ta železniška služba tako v želodcu, je vendar začel moledovati in prositi, in če se gospod Jakše noče usmiliti njega, naj se usmili vsaj njegovih otrok. Za sedaj se mu je prizaneslo z opominom, če se to še enkrat zgodi, potem pa brez prizanašanja. Gosp. urednik, ali bi mogli povedati, če je to tudi »Rdeči Prapor« prinesel? Vsaj znanim kričačem iz Zidanega mosta je resnica čez vse. — Upamo, da »Železničar« to prav gotovo prinese in morda še pove, da je bil F. S. »klerikalec«, ki je bil član »Prometne zveze« in prav pridno hodil na klerikalne shode.
* ..tlaša mor "
izhaja vsak petek.
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so:
Iza male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v.,
12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo:
1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „Naše moči“
Kopitarjeve ulice štev. 2.
Cene brez konkurence!
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19.
priporoča svojo
veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni.
Solidna postrežba!
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulite 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in  —
novosti v
konfekciji za dame.
mmm
NEW£ ' Y0RK
čPo/ni/t č •?>' t/Z moriTro
Jiiateri /Želijo bobre, po foni in xcmiesl/ioo-poicvci/i ncz/ se obrnejo
c^i/7jo/icTM?i eleten
v jjubljani L/ib/o d vorsk e ulice20. '&ša/covrstnu/7>cjusnihi btjo se bn*yilitčn0.
Franceti MMie
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26—2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Uustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
annnK
Delavke in delavci pozor!
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši
kakovosti
Josip Vidmar
v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
Ustnov-ijeno let 1862.
Milko Krapeš urar
Podružnica	T ■	11*
Resljevn cesta št. 2 Y LJUD112I11
Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g• Jos. Černe.
Pr«i S- Jos černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nilialnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro.
Oosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICJ1
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja —- uti par =====
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3
Postrežba točna. Solidne cene
I
Pozor, slovenska delavska draživa!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Ljubljana	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
Ustanovljeno leta 1845.
Mmmmmmsmmmm
/ ,\< > .\< >	y.	i
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana - - - Stari trs itev. 10
3
m
i
3
m
trgovino s klobuki in Mi
mmm
Mm,*
ar..
Velika zalaja
CD
Solidno blato
/>.s V>.\
<TA>V/. SVA
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.