PoStnlna platana v gotovini
V	dulilianl, sobota 3. aprila 1937
Cena 1 Din, s prilogo S Din
Stco. 74
Z ilustrirano prilogo ,,leden o slikali”
leto II.
Ob belgrajskem sestanku so se razpršila vsa ugibanja o razbitju Male zveze
Mala zveza gre svojo trdno pot
Vesti 3. aprila
Belgrad, 3. aprila. Uradno poročilo z zasedanja stalnega sveta Male zveze v Belgradu v dnevih 1. in 2. aprila, pravi med drugim tole :
Gospodje M. Stojadinovič, predsednik ministrskega 6veta ;n zunanji minister Jugoslavije; K. Krofta, zunanji minister Češkoslovaške in V. An-tonescu, zunanji minister Romunije, člani stalnega sveta držav Male zveze, so se sestali V Belgradu 1. in 2. aprila pod predsedstvom dr. Kamila Krofte.
1. Vrije ministri so podrobno izmenjali misli tako o splošnem položaju kakor o vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav Male zveze. Proučevanje dogodkov, daje trem ministrom [»oblastilom, da ugotove, da se je mdenarodni položaj nekako popravil. Treba je zlasti v gospodarstvu zabeležiti vidno zboljšanje.
2. Kljub temu stalni 6vet nikakor ne izgublja izpred oči vprašanj, ki še nadalje obstoje. Toda globoko je prepričan, da se morejo zadovoljivo urediti v tistem duhu sodelovanja, brez katerega je nemogoče priti do trajne ureditve mednarodnih odnosov.
3. Staln svet Male zveze je sklenil natančno držati se sklepov, sprejetih na prejšnjih zasedanjih sveta glede na razna mednarodna vprašanja, ki s« na dnevnem redu. Enotnost stališča treh zunanjih ministrov jc bila popolna, tako glede splošnih na~ čel mednarodne politike treh držav, Kakor tudi glede načinov njihove vzajemne akcije.
4. Stalni svet Male zveze ugotavlja, da se politika treh držav in njihovo medsebojno razmerje slej ko prej normalno razvijata in stalno v okviru načel, metod in ciljev, določenih s paktom o organizaciji Male zveze z dne 16. februarja 1933.
5. Stalni svet Male zveze proglaša ponovno čvrsto privrženost vseh treh držav Zvezi narodov.
6. Tradicionalna politika treh držav Male zveze sloni na ideji mednarodnega sodelovanja, čigar osnova je zvesto prijateljstvo, zapečateno z zavezniškimi obveznostmi in organizacijskim paktom. Zvene, ki združujejo tri države s prijateljskimi dr-žaValtil, posebno i državami Balkanske zveze in s Francijo, ki jim jc dala zadnje čase nove dokaze svojega prijateljstva', določajo točno okvir, v katerem so tri države pripravljene razširiti in nadaljevati svoje politične in gospodarske zveze z drugimi državami, v prvi vrsti z vsemi svojimi sosedami.
7. Organizacija sistema varnosti, je eden izmed najglavnejših problemov, ki se imajo urediti. Ta organizacija mora obsegati vsa področja Evrope. Zato izrekajo države Maje zveze iskreno željo, da bi uspela pogajanja, ki se vrše med velesilami za sklenitev nove locarnske pogodbe, pogajanja, ki
8. Stalni svet ugotavlja, da ostanejo tri države Male zveze nasprotne vsakemu ideološkemu mednarodnemu spopadu in odklanjajo pristop k eni ali drugi izmed front, ki bi morda utegnile nastati. Izrekajo svoje prepričanje, da je treba notranje vlade neodvisnih držav vzajemno spoštovati.
9. Na podlagi teh načel poudarjajo tri države Male zveze, da je bilo njihovo vedenje nasproti dogodkom na Španskem jasno in dosledno.
10. Stalni svet Male zveze je podrobno proučil razgovore, ki so se vršili zadnje mesece med člani Male zveze in drugimi državami. Ugotavlja, da so nekateri od teh razgovorov, bodisi gospodarski ali politični, že rodili pozitivne uspehe. V tem smislu zveza z zadovoljstvom sprejme na znanje sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo ter Italijo, prepričan, da bo učinkovito pripomogel k utrditvi miru. Novi dogovori prav nič ne posegajo v obveznosti, ki družijo te tri države Male zveze.
11. Stalni svet Male zveze je sprejel na znanje uspehe zasedanja osmega in devetega zasedanja gospodarskega sveta, jih odobril in dal navodila za bodoče delovanje gospodarske Malo zveze .
Današnji program
Belgrad, 3. apr. m. Po končanem zasedanju stalnega sveta držav Male zveze se bosta oba zunanja ministra Krofta in Antonescu, ki je svoj odhod od snoči preložil na danes dopoldne, ogledala nekatere znamenitosti naše prestolnice. Med drugim bosta obiskala vojaški muzej in muzej kneza Pavla.
Opoldne bo obema tovarišema priredil ministrski predsednik dr. Stojadinovič kosilo v hotelu na Avali. Po kosilu se bo Antonescu odpeljal z motornim vlakom v Bukarešto. Češkoslovaški zun. minister Krofta pa bo ostal v Belgradu še nekaj časa. Danes bo obiskal tamkajšnjo češkoslovaško kolonijo, zvečer bo pa imel predavanje na Kolar-čevi univerzi o duhu in smislu češkoslovaške zgodovine. G. Krofta se bo jutri odpeljal na Fruško goro, kjer bo obiskal tamkajšnje samostane, nato pa se bo sestal tudi s patrijarhom srbske pravoslavne cerkve Varnavo. Z večernim vlakom se bo odpeljal iz Sremskih Karlovcev v Subotico, kjer bo počakal na prihod predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša.
Pisanje francoskega tiska:
Mala zveza odklonila francosko ponudbo
Pariz, 3. aprila, o. Vse francosko časopisje ■ Francoska ponudba o kolektivnem paktu med brez razlike obsežno piše o belgrajskem sestanku Francijo in Malo zvezo je bila torej odklonjena.
:_l.	1.:	nnvo	nnliUlra	'
Male zveze in posledicah, ki jih bo nova politika držav Male zveze imela za Francijo. V glavnem govori iz vseh francoskih glasov precejšnje razočaranje. ki se je pokazalo že ob jugoslovansko-italijanski pogodbi/ V glavnem se da pisanje francoskega tiska povzeti v tele točke:
1. Romunija in ČSR sta sprejeli na znanje pogodbo, ki je bila podpisana med Italijo in Jugoslavijo. Obe vladi sta le izrazili željo, da bi vsaka članica MZ drugo članico o takih pogodbah poprej bolj podrobno poučila.
2. M a d j a r s k i se prizna pravica do enakopravnosti v oboroževanju, vendar samo pod pogojem, da da Madjarska varščine, ki so jih izdelali na belgrajski konferenci.
3. Mala zveza se zopet odločno zoperstavlja povratku Habsburžanov v Avstrijo.
4. Ni se ničesar govorilo o razširitvi obvez med državami Male zveze, ker se je sklenilo, da se bo
o	novem varnostnem sistemu govorilo tedaj, ko
bodo, če se uspešno končajo, postavila zanesljive j bosta Francija in Anglija povedali, kako mislita na-temelje miru v srednji in v vzhodni Evropi.	pogajanja	za	nov sistem varnosti
Načrti za rešitev palestinskega vprašanfa
London, 3. aprila. »Daily Herald« piše, da je posebni odbor, ki je proučil razmere v Palestini in ki je po vrnitvi v London tamkaj nadaljeval delo, precej napredoval v izdelavi predlogov za ureditev arabsko-židovskega vprašanja. Delavski list je izvedel, da bo odbor predlagal angleški vladi, da razdeli Palestino v dve popolnoma ločeni državi: ena izmed njiju bo neodvisna arabska država, druga pa britanski dominion s pretežno židovskim prebivalstvom. Zidovskemu dominionu bi bilo treba po predlogih odbora dati vse primorje med Ghazo in Akonom. Ta dominion bi po računu strokovnega odbora mogel sprejeti vsega skupaj milijon židovskih naseljencev, ki jih je zdaj v vsej Palestini okoli 400.000. Vsi ostali kraji v Palestini bi pa prišli pod neodvisno arabsko državo, ki bi se združila s Transjordanijo, katere emir bi postal poglavar nove države in bi tako uresničil svojo davno željo, da postane arabski kralj. Mesto Jeruzalem bi se neytraliziralo in internacionaliziralo ter bi ostalo pod angleškim varstvom. Prav tako bi se nevtraliziralo pristanišče Haifa, kot skrajna točka velikega britanskega petrolejskega voda.
Razen tega predlaga odbor se en načrt glede razdelitve Palestine, in sicer za celo vrsto pol neodvisnih okrožij po švicarskem zgledu; okrožja bi tako razmejili, da bi v enih čim večja arabska, v drugih pa čim večja judovska večina.
Prvi načrt bo naletel na nasprotstvo Judov in Arabcev, ker biva veliko Judov okrog Genezare-škega jezera in v zgornji jordanski dolini. Po drugi strani pa bi Judje dobili v svojo politično oblast edino rodovitno ozemlje v Palestini, ki se razteza med Akonom in Jaffo. Oba načrta sta taka, da zagotavljata Angliji neomejeno gospodstvo nad Palestino, zlasti nad njenimi najvažnejšimi točkami.
Izjave ministrov
Belgrad, 3. aprila. Preden so časnikarjem dali uradno poročilo o sestanku zunanjih ministrov Male zveze, sta češki zun. minister dr. Krofta in romunski zun. minister Antonescu dala vsak po eno izjavo, v kateri sta potrdila soglasje, ki vlada med državami Male zveze in ki se je pokazalo zlasti ob tem sestanku, medtem ko so ministri v uolgili razgovorih natančno proučili ta vprašanja, ki so nastala za Malo zvezo po novih političnih zvezah med Jugoslavijo, Italijo in Bolgarijo. Prišli ®o do zaključka, da so vsi ti jugoslovanski koraki v najlepšem skladu s cilji Male zveze in da je treba po tej poti iti naprej.
Hitlerjevska organizacija v Avstriji
Dunaj, 3. aprila, m. Policijske oblasti so odkrile novo tajno organizacijo narodno socialistične mladine, ki se je imenovala Sudmark. Centrala te organizacije je bila v mestu Freistadt. Po izjavi policijskih organov je bila ta organizacija samo podorganizacija nemške nacionalno socialistične organizacije, s katerimi je bila v tesnih stikih.
VSEM GASILSKIM ČETAM ŽUPE LJUBLJANA—OKOLICA Pogreba tovariša Josipa Turka naj se vse čete udeleže korporativno v paradnem kroju. Zbirališče je v Metelkovi ulici poleg cerkve Srca Jezusovega ob 2 popoldne, in sicer jutri, v nedeljo 4. t. m.
Uprava župe.
Uspeh preiskave o atentatu na Grazianija
Addis Abeba, 3. aprila, o. Zaradi atentata na podkralja Grazianija so italijanske oblasti uvedle obširno preiskavo in ugotovile, da so zarotniki imeli tajno radijsko postajo v hiši indijskega veletrgovca Mohameda Alija, ki je obvladoval skoraj vso trgovino z uvoženimi stvarmi v Abesiniji. V njegovih skladiščih so preiskovalni uradniki našli več strojnic ter orožja. Če bi se bila vstaja v Addis Abebi posrečila, bi bila utrjena skladišča tega podjetja služila za vojašnice Abesincem. Italijanske oblasti so takoj po koncu preiskave Mohameda Alija, ki je angleški državljan, izgnale ter zaprla vse njegove trgovine. Italijani bo tudi ugotovili, da sta glavna organizatorja atentata na
Zmage in porazi na španskih bojiščih
Salamanca, 3. aprila. Tukajšnji radio je snoči podčrtaval pomen nacionalističnih zmag na severni fronti. Mesto Vittoria je sedaj popolnoma zavarovano.
Nacionalistično ofenzivo na severu podpira tu*-di nacionalistično brodovje, ki je včeraj uspešno bombardiralo Lequieto.
Hendaye, 3. aprila. Reuter: Nac. vojni ladji »Espan« in »Bato« sta bombardirali baskiško obal pri Lequieti. Medtem je nac. pehota napadla mesto Marcijo, ki je 10 km od obali. Nac. čete so zavzele vrh Ariete. Operacije so bile izredno težke. Baskiški planinci so se hudo upirali, nacionalisti pa so medtem na drugi strani prodirali proti Durangi.
13 km pred ciliem
Vittoria, 3. apr. Nacionalisti nadaljujejo prodiranje, ki so ga začeli v sredo na biskajski fronti. Kolone, ki so krenile iz Ville Reala in katerih pro-diranje se je zdelo glede na teren, da jih bo pripe-ljalo naravnost do Duranga, so izvršile gibanje na levem krilu in napadle najbolj utrjeno postojanko vsega odseka, to je goro Gore, 1600 m visoko. Po istočasnem obstreljevanju topništva in letalstva so pehotne enote, razdeljene v štiri manjše kolone, prodrle do vrha, ki obvlada vso okolico. Predor, dosežen v teku včerajšnjega dne, se je izvršil v
gorski pokrajini, ki je bila zaradi neprestanega deževja posebno neprijazna. Sovražnik ni pričakoval napada na to točko. V zračni črti so nacionalisti le še 13 km od mesta Duranga. Vse obrambne postojanke mesta so uničile bombe iz nacionalističnih letal.
Vladne vesti
Madrid, 3. aprila. AA. Havas: Odbor za obrambo Madrida je objavil snoči ob 22 po radiu to uradno poročilo:
Ob Jarami so uporniki ponoči hudo napadli, pa so ttili takoj odbiti. Sovražnik se je po hudih izgubah vrnil na svoje postojanke. Naši oddelki so napredovali za en kilometer nad cesto, ki vodi proti Corugni. Mnogo beguncev je pribežalo na našo stran. Izjavljajo, da vlada med uporniki popolna demoralizacija. Po drugih odsekih ni bilo nič posebnega.
Stavka v lilmskih delavnicah je izbruhnila predvčerajšnjim v Parizu, a se je na posredovanje vlade končala takoj naslednjo noč, hitro, kakor se spodobi pri filmih.	•
Mehika bo še podpirala valencijsko vlado — ne le moralno, kar je poceni in neškodljivo, marveč tudi stvarno: z orožjem in vojnim materijalom,
Grazianija sin nekega bivšega visokega neguše vega uradnika, ki je imel stike z negušem, ter neki drugi abesinski dostojanstvenik. Ta dva sta zapustila London v začetku februarja in se slovesno podvrgla italijanski nadoblasti. Zaradi izgona Mohameda Alija iz Abesinije, so angleške oblasti baje protestirale pri italijanskih, češ, da Italijani vrše nasilje nad mirnim trgovcem. Italijanske oblasti pa so jim dale natančna pojasnila, kolika in kakšna je bila krivda Mohameda Alij pri zaroti proti podkralju Grazianiju.
Vsem gasilskim iupam in četam
Dne 2. t m. zvečer je umrl g. Turk Josip, prvi starešina Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani, bivši starešina Gasilske zveze v Belgradu, častni član Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani in številnih gasilskih edinic. Pokojnik je bil odlikovan z visokimi državnimi in gasilskimi odlikovanji tuzemstva in inozemstva. Organizatorju slovenskega gasilstva izkažemo poslednjo čast s tem, da ga spremimo k večnemu počitku.
Na osnovi pravil gasilske službe odrejamo, da vse tovariške gasilske župe, kakor tudi tovariške gasilske čete pošljejo v Ljubljano k pogrebu Cim večje zastopstvo.
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob 3 uri popoldne izpred Sokolskega doma na Taboru. Zbirališče gasilstva in formiranje gasilskega sprevoda je v Metelkovi ulici.
Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani.
Palača ZN je bila sinoči v temi, ko so v Ženevi imeli vaje za obrambo proti napadom iz zraka ponoči.
Pristaniški nadzorniki za Španijo, ki jih je določila komisija za nevmešavanje, bodo najbrž lahko lahko prihodnji teden že na svojih mestih. Tako se glasi sklep včerajšnje seje. Osebje, ki bo nadzornikom pomagalo, pa bo dospelo na svoja mesta šele pozneje,
Svetovno razorožitveno konferenco bo predlagal velesilam predsednik USA Roosevelt. Po njegovem naj bi ee ta konferenca sestala letos v Kopenbagenu.
Glavnega tajnika ZN, Avenola, je povabila angleška vlada na kraljevo kronanje v London, da s tem pokaže svoje veliko spoštovanje do ženevske ustanove.
Petletni načrt za utrditev Hong-Konga je izdelala angleška vlada. Stroški za to bodo znašali 10 milij. funtov, to je 2 in pol milijardi dinarjev.
S	teni bo Anglija na kitajski obali pridobila utr-jeno oporišče.
Poroka vojvode Windsorskega s Simpsonovo bo po zadnjih časnikarskih izmišljotinah v Londonu konec aprila ali v začetku maja.
Japonski letalci, ki so s posebnim letalom hoteli doseči rekord v poletu v Evropo, so se morali vrniti zaradi silnih neurij okrog otoka Formoze. Poskus bodo tvegali še enkrat. *
Indijski visokošolci v Londonu pozdravljajo odpor nacionalistične stranke proti novi ustavi in obsojajo angleško vlado, ki ne da Indijcem pravic. Tako se je izreklo njihovo zborovanje včeraj.
Mednarodna razstava mohamedanskega stavbarstva, ki bi morala biti v Kairu letos, je preložena na april 1938, ker so tuji arhitekti letos zaposleni pri pariški svetovni razstavi.
Za zboljšanje razmer med Italijo iu Anglijo so se začeli zavzemati nekateri angleški listi, med njimi »Morning post«, ki pravijo, da je treba na vsak način odstraniti vsa sedanja nesoglasja.
Izpustili so	vse aretirance, ki	jih je bolgarska policija spravila pod ključ ob	zadnjih občin-
skih volitvah.
Na svetovni sladkorni konferenci v Londonu bo Francijo zastopal gospodarski min. Spinasse, ki bo danes ali	jutri odpotoval v	London.
Prvi maj bo	narodni praznik v	Grčiji, in sicer
ga bodo slavili kot praznik dela. Tako je sklenila vlada, ker upa, da bo s tem pridobila zase precej delavskih simpatij.
Za povečanje trgovine s Turčijo so mednar. kapitalisti ustanovili posebno komisijo, ki jo tvorijo Francozi, Nemci, Angleži, Belgijci in Holandci. Komisija je prišla v Carigrad, da doseže čim več ugodnosti od turške vlade.
Praški župan dr. Baxa je odstopil, ker je izpolnil že, 75 let in po zakonu ne more več biti župan. Njegov naslednik bo organizator socialne službe v Pragi dr. Zenkl.
Francijo bo zastopal v Londonu pri kronanju angleškega kralja zunanji minister Delbos, dalje načelnik generalnega štaba Gamelin, admiral Dar-land ter general Weygan.
Trgovinska pogajanja med Madžarsko, Romunijo in Švico so se začela v Budimpešti včeraj po daljšem presledku.
Bivši predsednik angleške delavske stranke Lansbury bo odpotoval v Berlin in se sestal s Hitlerjem. Obiskal je že Roosevelta ter poglavarje raznih drugih držav in skuša iz najbolj poklicanih ust izvedeti, ali je res nemogoče skleniti na svetu politični mir na podlagi gospodarskih sporazumov.
Japonska križarka »Asigara« pride na obisk v Anglijo in Nemčijo. Pri tej priliki bodo japonski častniki podarili nemškemu admiralu Raederju star japonski samurajski meč.
Dan žalovanja po vsej Indiji je proglasila indijska nacionalistična stranka, ko je stopila v veljavo nova, vsiljena ustava. Zaprte eo bile vse trgovine, vse tovarne, vse borze, po ulicah velikih mest pa so množice brez besedi hodile v sprevodih in nosile napise »bojkotirajte ustavo«.
Ljudsko fronto na Poljskem in baltskih državah hoče za vsako ecno osnovati Kominterna, ki je v teh pokrajinah opustila taktiko javnega nasilja. Poleg tega je treba vtihotapiti zanesljive komuniste v vse zakonito dovoljene levičarske organizacije.
11 jo,r^n
Ljubljana, 3. aprila* Sinoči je zatisnil za vedno 6voje trudne oči j eden najzaslužnejših in v gasilskih vrstah najpopularnejši mož organizator in dolgoletni gasilski vodja J osip Turk. Ko lega v grob, se ga z največ-jo hvaležnostjo spominjajo predvsem tisti, ki jim je s svojim polnim razumevanjem za človekoljubno delo, kakršno se gradi po neštetih gasilskih četah po Sloveniji, vlil volje in pravilnega smisla, | da se človek odzove človeku, ko ga ta kliče: Na pomoč! Ker je mož, ki bi pravilno razumeli svoje poslanstvo, katerega eo začeli vršiti, ko so bili odbrani in postavljeni na vodilna mesta, tako zelo malo, se vendar njihovimi svežimi grobovi pokaže občutna vrzel. Ta vrzel je zijala tudi takrat pred-no je stopil na čelo gasilske organizacije zaslužni gasilec Josip Turk, tudi na tem polju človekoljubnega udejstvovanja, kakor da bi na vsak način hotela pokazati, kako malo imamo pri nas smisla za pomoč svojemu sočloveku, kadar si ne ] more sam pomagati. To delo zaslužnega pokojnika i Josipa Turka ne bo pokopano z njim, pač pa bo opozorilo vsem, ki so na tem polju tako malo-| dušni.
Njegovo delo, ki je že v vsem začetku vzbudilo pozornost, kjerkoli so se pokazali njegovi bla-I godejni učinki, je privabilo v njegov krog nešteto
I	delavnih tovarišev, ne samo na vidnih mestih med njegovimi najožjimi prijatelji, pač pa po vsej Sloveniji in še izven nje, po vseh gasilskih organizacijah. Ni ga skoraj bilo, ki ne bi bil ponosen na svojega po letih tako starega, po duhu in prožnosti pa še vedno tako mladega veljaka. Slovo ob njegovem grobu bo slovo hvaležnega slovenskega ljudstva, ki pravilno zna ceniti dela svojih zaslužnih mož, kakršno je bilo brez dvoma tudi delo od časa gasilske ledine, ki je po neumornem delu pokojnega Turka obrodila bogate sadove. Naj s to [zavestjo počiva v grobu blagi pokojniki
PREDSEDSTVO MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE
naznanja, da je dne 2. aprila 1937 umrl meščan in častni član ljubljanski, gospod
JOSIP TURK
bivši gerent, podžupan in občinski svetnik mestne občine ljubljanske, imejitelj reda sv. Save III. stopnje
itd., itd.
Na narodnem, gasilskem in komunalnem polju pre-zaslužnega pokojnika bo mesto Ljubljana obranilo v častnem spominu.
Vsak delavec tovarne Hutter bo imel svojo hišico
Maribor, 2. aprila.
Lansko leto je ustanovil veletovarnar g. Josip Hutter v Mariboru za svoje delavstvo pokojninski tond, v katerega prispevajo delavci gotov odstotek od svoje mezde, istotoliko vsoto pa prispeva v fond l^tno tudi tovarna. Ker je poleg tega g. Hutter ta fond še iz svojega ob ustanovitvi podprl z znatnim zneskom, razpolaga sedaj že z znat-^ nimi sredstvi, ki jih namerava investirati v delav-’ ske hišice za tovarniško delavstvo. Najemnina za te hišice, ki bo izredno nizka, se bo stekala v fond, ki bo na ta način prišel do stalnih sredstev za pokojnino starim in obnemoglim delavcem tovarne J. Hutter in drug. Pokojninski fond nosi naziv »Društvo za starostno preskrbo delavcev tovarne J. Hutter in drug v Mariboru«. Društvo je letos kupilo veliko zemljišče na Pobrežju med Čopovo in Jadransko ulico 'v bližini pobrežke šole. Na tem prostoru začne že letošnjo pomlad graditi hišice, in sicer bo postavilo letos 18 dvodružinskih hiš. Bodo to prav za prav lepe enonadstropne vile
z dvema ločenima vhodoma. V pritličju vsakega stanovanja je projektirana kuhinja s pritiklinami in kopalnica, v prvem nadstropju pa dve sobi. Poleg tega pa bo imela vsaka stranka tudi svojo kjet in 700 kvadratnih metrov vrta. Na zemljišču, ki je sedaj kupljeno, je prostora za 100 vil. Gradila jih bo tvrdka inž. Kiffman ter bo stala vsaka stavba 160.000 din, tako da bo letos investiranih v zgradbe okrog 3 milijone din. Društvo namerava vsako leto investirati slično vsoto v stanovanjske zgradbe. Na ta način bo nastala v Pobrežju krasna nova vilska kolonija, v kateri bodo imeli Hutterjevi delavci z vso udobnostjo opremljena stanovanja. Kolonija dobi tudi svoj lasten vodovod, ter se bo zgradil poseben vodnjak z električno črpalko. Hutterjevo delavstvo, ki že itak prejema znatno višje mezde, kakor jih plačujejo druge mariborske tovarne, bo s to plemenito akcijo ne le preskrbljeno na starost, temveč bo dobilo tudi lopa bivališča, kakor jih iinajo delovni sloji redkokje.
Tri žrtve ostanejo pod snegom
Tržič, 3. aprila. Tržič je še vedno kraj, kamor je obrnjena^pozornost naše javnosti Še tri človeška trupla leže v belem grobu pod Storžičem in k njim se dvigajo misli njihovih prijateljev, znancev, posebno pa svojcev.
Reševanie ustavljeno
Poročali smo že, kako neverjetne dimenzije ima plaz, pod katerim so našli smrt vrli tržiški fantje. Reševalne ekspedicije so preiskale doslej smotrno skoraj ves plaz, posebno pa vsa mesta, o katerih se lahko pričakuje, da krijejo pod seboj kako truplo. Dočim se je posrečilo najti šest trupel, se reševalcem pri najboljši volji ni posrečilo izslediti še treh. Včeraj zjutraj je ekspedicija zasledila v snegu kapo pokojnega Vladka Kostanjevica, dalje eno smučarsko palico, eno zlomljeno smučko in pa dve smučki. Ves teren okrog mesta, kjer je bilo to najdeno, so reševalci preiskali kolikor mogoče vestno. Toda bilo je brezuspešno. Trupel niso našli in leže verjetno daleč od teh najdenih predmetov.
Ker 60 reševalci storili vse kar so mogli in ker ni nobenih izgledov, da bi nadaljnje iskanje po snegu dovedlo do kakih uspehov, so se včeraj opol-dne reševalci, ki jih je vodil Jeseničan Joža Čop, vrnili v dolino, kjer so se zvečer udeležili tudi pogreba. Ostala tri trupla bodo morala — ako jih sicer kdo slučajno ne odkrije — čakati na poletno toploto, ki bo raztopila sneg.
Pogreb, kakršnega Tržič ne pomni
Snoči, ko so polagali k večnemu počitku štiri žrtve, je bil v Tržiču pogreb, kakršnega naše industrijsko mestece ne pomni. Vsa prometna vozila so tekom dneva, zlasti popoldne, dovažala v mesto množice ljudi, ki so se z domačini zlili v nepregledno vrsto pogrebcev. Pred odrom v občinski hiši, kjer so ležala štiri trupla, se je vrstila ta masa ter se nemo poslavljala od žrtev.
Ni ga bilo Tržičana, ki bi se, če mu je bilo količkaj mogoče, ne udeležil pogreba. Odveč bi bilo, če bi popisovali vso ogromno množico, ki se je vila skozi mesto na farno pokopališče. Med pogrebci je bil tudi ban dr. Marko Natlačen, ki je izročil županu znesek 2000 Din kot prispevek za družine, ki so prizadete zaradi nesreče. Pogreb je vodil domači g. župnik sv. Vovk v spremstvu 10 duhovnikov. Ogromno pokopališče ni moglo sprejeti vseh pogrebcev, tako da 60 ti napolnili še sosednji župnijski vrl. Ob odprtem grobu so se od pokojnikov poslovili z občuteno žalostinko najprej cerkveni pevci, nakar so se v žalostnih, a obenem za svojce tolažilnih besedah poslovili od žrtev župan Majeršič, predsednik osrednjega odbora SPD dr. Pretnar, zastopnik Prosvetnega društva sv. Jožefa Šmitek Stanko, v imenu tovarniških fantov Ivan Pavlin v imenu Športnega kluba Tržič Schvvi-ker ter končno Avgust Primožič v imenu rešenih tovarišev. Ob slovesu so bili na pokopališču prizori, ki so morali presuniti slehernega pogrebca. Ko so se sklonili prapori, med njimi tudi orlovski, so padle na krste prve grude .Trupla pokojnikov leže tako, da bodo — ko bodo položene k večnemu počitku vse žrtve — ležala tako, da bodo na vsaki strani po štirje fantje, na sredi pa edini mož in družinski oče Vinko Šarabon. Zadnje bivališče nesrečnih žrtev je pokrilo nad 50 vencev ...
Obveščevalna in reševalna služba
Dobili smo naslednje uradno poročilo:
Z ozirom na hude nesreče, ki so se v zadnjem času zgodile zaradi plazov, je kraljevska banska uprava sklicala anketo dne 2. t. m., ki so se je udeležili zastopniki zavoda za geodinamiko in meteorologijo kr. univerze, jugoslovanske zimskošportne zveze. Slov. plan. društva, Radio-oddajne postaje Ljubljane in Zveze za tujski promet v Ljubljani.
V glavnem se je razpravljalo o obveščevalni službi glede vremena in snežnih razmer za smuko.
Vsi udeleženci ankete so soglašali v tem, da je ta obveščevalna služba združenih korporacij (Zveza za tujski promet, Slov. plan. društvo, Jugoslovansko zimskošportna zveza in metereološki zavod) povsem dobro zadoščala, dale pa so se nekatere pobude za izpopolnitev te službe.	.
Največji nedostatek je ta, da nekatere planinske postojanke nimajo telefonske zveze in da je vremensko poročilo s teh postojank večkrat pre-
kasno.	,
V izogib nesrečam po plazovih se je poudar-
Obsodba Pohorca Kz Janka puste
Maribor, 2. aprila.
Danes se je vršila, kakor smo že poročali, pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti pustolovcu Albinu Kormanu iz Kumena na Pohorju, ki je bil obtožen poskusa umora. Velikemu senatu je predsedoval v. ss. dr. Tombak, prisedniki pa so bili Lenart, dr. Tu-rato, Kolšek in Lečnik. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Sever, Kormana pa je branil odvetnik dr. Leskovar. Pri razpravi je obtoženec svoj zagovor izpremenil. V preiskavi je priznal, da je nameraval policijskega pristava Trojana v njegovi pisarni z bodalom usmrtiti, sedaj pa pravi, da ga je napadel samo za šalo ter ga je hotel prestrašiti. Obsojen je bil na dve leti robije ter 2 leti izgube častnih pravic
jala potreba vzgoje občinstva, ki veliko premalo pazi na tozadevna poročila, kakor tudi na nevarnosti zaradi plazov.
Časopisje naj obširneje razpravlja in opozarja na te nevarnosti. (Časnikarji na anketo niso bili povabljeni! — Op. ur.). Tudi naj se v šoli prične s primernim poukom. Organizacije naj prirejajo predavanja.
Prof. Osana je razložil potrebo, da 6e na planinskih postojankah, ki nimajo telefonskih zvez, postavijo radio-oddajni aparati na kratke valove, ki so neprimerno cenejši od telefonskih vodov.
Prof. Reya je opozarjal, da morajo biti poročila zimskih postojank v metereološkem oziru natančnejša in da mora Slov. plan. društvo v pogodbah z oskrbniki planinskih koč stavili tudi pogoj, da oskrbujejo metereološke postaje.
Zaključek je bil ta, da se sedanja obveščevalna služba v gornjih pogledih izpopolni in da se radio-oddajna postaja Ljubljana sproti obvešča o vremenskih prilikah. Radio-oddajna postaja bo dvakrat na dan ob gotovih urah oddajala poročila.
V	drugem delu razprav se je govorilo o reševalni službi. Zastopnika Slov. plan. društva dr. Pretnar in dr. Brecelj Bta opozarjala, da so sredstva za reševalno službo, ki jo oskrbuje SPD, skrajno nezadostna, ker je reševalna služba obenem varnostna služba, so oblasti najbolj interesirane, da se ta služba redno in povoljno vrši. Apelirala sta na oblasti, da z gmotnimi sredstvi podpro to reševalno in varnostno službo.
Dovoljena je polovična voznina za tečaj učiteljskih abiturijentov Slontškove družbo od 4. do
7.	t. m. Tečaj se začne dne, 5. t. m. ob 8 zjutraj v Domu duhovnih vaj (Lichtenturnov zavod) in traja dva dni. Vsakdo naj kupi pri odhodu celo vozovnico in legitimacijo, vozovnice pa naj v Ljubljani ne odda, ker bo veljala za povratek. — Odbor.
Drzen roparski napad v mariborskem parku
Maribor, 2. aprila.
Danes zjutraj se je izvršil v mestnem parku v glavnem drevoredu drzen roparski napad na posestnico Ivano Krištof iz Krčevine. Ko je 55 letna gospa šla od doma v cerkev, je 6rečala v drevoredu neznanega moškega srednje postave in srednjih let, ki je nenadoma navalil na njo. Zgrabil jo je z obema rokama za glavo ter ji tiščal usta, ko pa je prestrašena zaradi nenadnega napada izpustila ročno torbico, ki jo je imela pod pazduho, je napadalec hitro pobral torbico ter pobegnil s plenom v smeri proti Aškerčevi ulici. V torbici je imela gospa 55 dinarjev gotovine. Gospa je vsa preplašena zbežala iz parka in vsa zasopla prihitela na Grajski trg, kjer je obvestila o napadu policijskega stražnika. Ta je naglo alarmiral policijo, ki je takoj priredila obsežno racijo okrog parka. Na stavbišču tvrdke Šlajmer & Jelenc v Aškerčevi ulici so naleteli stražniki na brezposelnega Janeza Husarja iz Radovcev v Prekmurju. Pri njem so našli 18 Din. Mož je tajil, da bi bil v kaki zvezi z napadom v parku. Dejal je, da je prišel v Maribor zaTadi dela in je prenočil pri 6vojem bratu, ki je hlapec pri baronu Twicklu. Ko so ga konfrotirali s Krištofovo, ni mogla z gotovostjo potrditi, da bi bil Husar sličen z napadalcem. Pač pa je prepoznala med denarjem, ki so ga našli pri Musarju, dinarski novec, ki je imel okrog napisa črn rob in je zatrjevala, da je bil ta novec za gotovo njena last. Na podlagi teh ugotovitev je policija Husarja izročila sodišču.
Mariborski naprednjaki so za 1. april napijali (lnovi vladi”
Maribor, 2. aprila.
Zagrebškim časopisnim kolporterjem se je nehote in nevede posrečilo imenitno potegniti za 1. aprila mariborske naprednjake. Muhasti kolporterji so si za 1. april izmislili svojevrstno senzacijo ter so pri prodaji popoldanskih listov kričali na vse grlo: »Nov viada, nova vlada, Jevtič ministrski predsednik, Uzunovič notranji minister«. Zagrebčani so to potegavščino sprejemali s smehom. Bilo pa je v Zagrebu tega dne par Mariborčanov, ki se prištevajo tako zvanim »naprednim« krogom. Tudi ti so slišali kričanje zagrebških kolporterjev, pa so jih v svoji provincialni naivnosti vzeli za res. Nobeden se ni spomnil, pa kupil časopis, da se prepriča, kaj je resnice na teh klicih, pač pa so vsi radostni hiteli na kolodvor ter prinesli veselo vest še toplo v Maribor. Kakor blisk je zakrožila po . mariborskih lokalih in kavarnah po prihodu večernega vlaka. Tam, kjer se zbirajo »napredne« družbe, so 6e kar naenkrat začele stikati glave, nekaj se je šušljalo, potem pa je zaorilo »živijo« in že so romali na mizo litri in buteljke. Pilo se je iz veselja ter nazdravljalo Jevtiču in Uzunoviču ter starim dobrim časom. Zal je bilo to veselje le kratkotrajno. •
»Žetev« (Kino Union). Žo snoči je bila premiera filma, čeprav je bilo iz nerazumljivih razlogov v časopisih objavljeno drugače. Če se je po razočaranju nad filmom z Benjaminom Giglijem pojavilo nezaupanje v reklamna napovedovanja, je za ta film prav gotovo neupravičeno. Med vsemi filmi, kar nam jih je dala Paula Weesely, je pričujoči nedvomno najmočnejši. Že snovno jo svojski, še večjo vrednost pa ima v popolni igri in režiji. Vse izzteneva v pesem zemlje in dela, v pesem polja in ljubezni do njega. V tem okolju vznikne ljubezen med rezervnim huzarskim oficirjem, ki je podedoval za svojim očetom zelo zadolženo veleposestvo, in med hčerko grofovega služabnika. Slednja je zrastla z zemljo in se noče ločiti od nje. S silno preprosto in že bolj prepričevalno igro je Paula Wessely podala to dekle. Prizor, v katerem preprosto dekle izpove svojo neomajno priklenjenost na zemljo, je nekaj edinstvenega v filmu. Njen partner je Attila Horbinger, ki ji sicer po globini igre ni enak, vendar se uveljavlja ob njej povsem skladno. Vse se odigra, kakor bi bilo res izrezano iz širnega polja in njegovih ljudi.. Žitna polja, zlato klasje in udanost tistih, ki so navezani nanjo. Slavospev delu. — Režija jo segla v globino, saj jo je vodil Geza Bolvary. — Reči moramo, da je film nekaj posebnega in visoko umetniška stvaritev, velika v vsem, kar ima. Obenem pa film za vse in vsakogar.
V	mariborski okolici se rušiio plazovi
Tudi v mariborski okolici se rušijo plazovi, pa ne iz snega, temveč od zemlje. Deževje, ki pada neprestano že teden dni, je prepojilo tako zemljo, da so prišle na eksponiranih in k plazovom nagnjenih pobočjih zemeljske plasti v gibanje. Največ plazov se je zrušilo do sedaj v Kamnici, in sicer kar osem, ki so vsi zdrveli na ceste ter prekinili promet na njih. Največji plaz je zaprl cesto v kamniškem jarku tik za gostilno Vogrinc. Vdrl se je hrib pod župnikovim vinogradom in na cesto se je vsula ogromna masa več sto kubičnih metrov zemlje. Plaz je zasul tudi Moškonovo hišo, ki stoji na drugi strani ceste do višine oken, poleg hiše pa je podrl plot ter zlezel na vrt. Zaradi plazu se je omajal nosilec električne daljnovodne napeljave, katerega so delavci mestnega električnega podjetja danes izmenjali z drugim, katerega so postavili na varnejše mesto. Ta daljnovod dovaja elektriko v Kamnico, Rošpoh, Krčevino in Svečino ter so bili ti kraji med popravljanjem brez toka. Drugi plazovi so se zrušili večinoma na področju Sv. Urbana. Velik plaz je potegnil v dolino tudi na novo zrigolan vinograd v Vinarju ter povzročil lastniku veliko škodo. Znova se je vdrl tudi Meljski hrib ter zatrpal cesto v Št. Peter, ki je zaenkrat od voznega prometa odrezana, dokler ne bodo zemlje odkopali.
Borec za slovenstvo na Kočevskem - odhaja
Kočevje, 2. aprila.
Tukajšnji mestni kaplan g. Hrovat odhaja za župnega upravitelja v Zaplano pri Vrhniki. Z njegovim odhodom bo nastala v vrstah tukajšnjih narodnih borcev precejšnja vrzel, z njim bo izgubilo Kočevje neizprosnega kritika javnih afer
in napak. Njegovo pero je okrcalo brez »Uatotudi najvišje krajevne vrhove. Oprt na (suha) **ilrdei-stva je žigosal v mejah dostojnosti dejanja in nehanja vsakogar, če je le zaslutil, da se hoče mešetariti s človeškimi ali narodnimi pravicami. V kratkem času svojega bivanja med nami je zbral obširen material glede tukajšnjih Slovencev, česar do sedaj še nihče tako podrobno ni izpeljal.
Tudi mladina, ki zna najbolje ločiti kaj je naravno in kaj je teater ga je vzljubila, ker g. kaplan pri vsej svoji revščini ni skoparil, če je videl kje stisko, ali če je lahko napravil svojim učencem malo veselja.
Za njegovo požrtvovalno in nesebično versko, vzgojno in zlasti narodno delo smo mu kočevski Slovenci iskreno hvaležni. Žal, odhaja naš drugi Kopitar v veliki meri po zaslugi »prijateljev«, ki si jih je zaradi svoje doslednosti in narodne zavednosti nabral precejšnje število med tistimi, ki so na račun političnih enodnevnosti pripravljeni špekulirati tudi z največjimi vrednotami. G. kaplan bo šel smehljaje tudi preko tega in bo bičal še naprej vsako licemerstvo, čegar neupogljivi nasprotnik je vedno bil. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspeha in boljših prijateljev, kakor jih je našel na Kočevskem. Slovenstvo v Kočevju je s to premestitvijo veliko izgubilo.
Občni zbor Umetnostno zgod. društva
Ljubljana, 3. aprila.
Sinoči je bil v hotelu »Slon« 14. redni občni zbor Umetnostno zgodovinskega društva, ki ga je otvoril in vodil mesto odsotnega predsednika ministra dr. Izidorja Cankarja častni predsednik mons. Viktor Steska. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan in mu je polfeg članov prisostvovalo tudi nekaj gostov, ki so prišli predvsem na predavanja kustosa dr. Ložarja o vseh vprašanjih, zlasti kulturno zgodovinskih, ki se nanašajo na razvoj slovenske umetnosti. Predavanje je bilo izredno^ zanimivo ter je žel predavatelj za svoja izvajanja veliko hvaležnost med poslušalci.
Po uvodnem pozdravu je prešel mons. Steska na dnevni red. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, pri volitvah pa je bil mesto stalno odsotnega ministra dr. Cankarja izvoljen za predsednika dr. Windischer, na drugo v odboru izpraznjeno mesto pa akademski slikar Maksim Gaspari.
Pri slučajnostih je bil zlasti dobrodošel predlog ravnatelja dr. Pretnarja, ki je poudaril važnost društva ter v zvezi s tem iznesel zanimiv predlog, na kak način naj bi društvo prišlo do večjega Števila članov. Vsak član naj dobiva v bodoče brezplačno »Zbornik za umetnostno zgodovino«. Predlog je bil soglasno sprejet. Nadalje se je razpravljalo pri slučajnostih predvsem še o možnosti skupnih izletov, zlasti pa še o obisku Tintorettove razstave v Benetkah in izletu na svetovno razstavo v Parizu.
Tečaj za učitelje telesne vzgoje
Bclgrad, 1. aprila. AA. V zvezi z zakonom in uredbo o obvezni telesni vzgoji je minister za telesno vzgojo ljudstva otvoril danes v sokolskem društvu-matici prvi tečaj za učitelje obvezne telesne vzgoje. Z odlokom ministra za telesno vzgojo je postavljen za upravnika tega tečaja načelnik Milivoj Aračič, za starešino pa prof. Vili Mesner. Za učitelje splošnega telesnega pouka so imenovani strokovnjaki iz ministrstva za telesno vzgojo, posebno predvojaško izobrazbo bodo pa podali častniki.
Po tem tečaju bo ministrstvo uvedlo celo vrsto tečajev za slušatelje iz posameznih banovin.
Kulturni koledar
Fran Jeriia
3.	aprila 1829 se je rodil v Šmartnem pod Šmarno goro pesnik Fran Jeriša. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nato ie študiral najprej pravo (ki ga je tudi dovršil), pozneje pa Se filozofijo. Umrl je za
kolero 2. septembra 1855. K pesniškemu delu ga je vzbudilo viharno leto 1848. Najprej je pisal domoljubne pesmi pod vplivom Koseskega. Vendar se je
Tihotapska žaloisra
Pet pogrešanih na varnem
Od tu in tam
kmalu otresel tega vpl<va in postal eden izmed pesnikov in sodelavcev »Vedsža« (psevdonim Deto-mil). Priobčil je tudi več pripovedk in prevodov iz ruskega, poljskega, srbskega in angleškega jezika. Najbolj je znana njegova prireditev pesmi: Sem slovenska deklica.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 3. aprila: Rihard.
Nedelja, 4. aprila: Izidor.
Nočno služb« imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; dr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Komotar, Vič.
Drama: Med štirimi stenami. Izven.
Opera: La Bolieme. Red C. Poletni abonma. Kino Union; Žetev.
Kino Sloga: Jetniki s hudičevih olokov.
Kino Matica: Za ceno življenja.
K I N
2. UNION
Film nenadknljlve lepote
ŽETEV
Paula Vessely, Atila Hdrbiger, Režija: G. Bolvary
MATINEJA danes ob 14-16, lutri ob 11. url San zimske noči
Magda Schneider, faans Moser, Tfceo Llngen
Pod cerkev, 3. aprila.
Včerajšnji »Slov. dom« je poročal o žaloigri, ki ee je pripetila na velikonočni ponedeljek tihotapcem konj. Žaloigra sama se je pripetila na Ostrem vrhu, med vasema Skrilje in Šmarato. Oba tihotapca sta morala ostati v snegu deloma zaradi prehude izmučenosti, deloma pa tudi zato, ker ju je zasul sneg. Ostali trije so sicer poizkušali izvleči oba tovariša iz snega, a so bili sami tako izmučeni, da tovarišema niso mogli mnogo pomagati. Poleg tega je pretila nevarnost, da še te tri zasuje sneg. Ko so uvideli, da je vsako reševanje — če 6e more tako imenovati — brezuspešno, so vsi trije slekli s sebe vse, kar so mogli ter s to obleko zavili oba onemogleža. Upali so, da bodo pravočasno poslali pomoč iz dolino. Toda, ko so se kmetje iz Pod-cerkve odpravili na pot, je bil sneg na Ostrem vrhu tako visok, da so jedva mogli napredovati. Prodirali so skozi sjjeg z devetero konji. A tudi konji niso bili kos visokemu snegu in jih možje niso mogli spraviti naprej. Vso noč se je reševalna ekspedicija prerivala skozi sneg, vendar ji ni usipelo, da bi se prikopala do kraja, ki so ga približno popisali oni trije, ki so prispeli v dolino.
Tudi naslednjega dne eo se ljudje brezuspešno trudili, da bi se prerili skozi neverjetno visok sneg — na nekaterih mestih je bil visok do ramen. Šele po dolgem iskanju in po neverjetnih naporih se jim je v sredo končno posrečilo dokopati se do obeh ponesrečencev, ki pa sta med tem že zmrznila. Trupli so morali zaradi tako visokega snega na prav svojevrsten, način, kakršnega naša reševalna dela še ne poznajo, spraviti v dolino.
Pogreb obeh žrtev je bil v četrtek ob pol 4 v Viševku, ob pol 5 pa v Podcerkvi. Pogreb je bil prav svojevrsten: pred mrtvaškim sprevodom je nesel jezdec črno zastavo, za krsto pa je jahalo veliko fantov in mož iz kraja samega in okolice. Ko je bil pogreb v Viševku končan, so se jezdeci odpravili v Podcerkev, da so prisostvovali tudi tamkajšnjemu pogrebu. Stanko Strle je bil star šele 20 let, njegov ponesrečeni tovariš pa 50 let.
Z velikim zanimanjem so ljudje izpraševali, kaj je z ostalimi peterimi tihotapci, ki so ostali na italijanski strani. Iz zanesljivega vira vemo, da so ostali na varnem — na italijanski strani in da čakajo boljšega vremena, ko se bodo mogli brez nevarnosti podati čez hribe nazaj domov.
TEI.
27-30
SLOGA
Veliko ulmsko delo
Jetniki s hudičevih otohov
WAKNERBAZTER
MATINEJA danes ob 14-15. lutrl ob XI. uri Na končni postaji
Paul tiorbiger, Maria Andergast, Hans Moser
TEI.
21-24
MATICA
■ nntniritrc nD delavnikihob06..19.''in2l.'!um-M D NED.IN PRAZN. 15..17..19.IN 21. URI
Premiera velikega kriminalnega filma
Za ceno življenja
Carl Ludwlg Dlel, Kltty Jantzen, Theo Llngen
u»l
)n nr 6|i	'
Radi pogreba pokojnega Josipa Turka ne bo
rednega sestanka Medvodske lovske družbe, ki bi so moral vršiti danes. Vse p. n. lovce prosimo, naj se sestanka v polnem številu udeleže.
Verovšek.
Naša priljubljena virtuozinja na violini ga. Fanika Brandlova, nastopi po velikih uspehih v inozemstvu zopet v Ljubljani. Igrala bo za mikrofon ljubljanske radiofonske oddajno postaje. Posebno bo zanimiva njena interpretacija Brucho-vega violinskega koncerta v g-molu, ki ga bo izvajala ob spremljavi orkestra. Nastopila bo v nedeljo, dne 4. t. m. ob 12.15.
Danes teden in ne včeraj teden bo v frančiškanski dvorani prireditev ljubljanskih dijaških marijanskih kongregacij: »Ribič Marko«.
Na čelokoncertu, ki ga priredita v ponedeljek čelist Leskovic in pianistka Zarnikova, je na sporedu tudi Brevalova sonata v g-duru. Breval je živel v II. polovici 18. stoletja in v prvi četrtini 19. sto-letja. Svoja dela je pisal prav za prav v pred-Mozartovem stilu, odlikujejo se pa po izredni svoji 'virtuoznosti. Sonata v g- duru je eno najtežjih del le vrste v celi svetovni literaturi za čelo, obenem pa je tudi čudovito lepa. Posebno opozarjamo na njen srednji stavek, na znameniti Adagio. K sklepu programa nam bo zaigral Bogomir Leskovic še nekaj ruskih stvari v prireditvi znamenitega čelista Pjatigorskega. Koncert bo v ponedeljek 5. t. m. ob
20	v veliki filharmonični dvorani.
Prva predstava čarobne Igre s petjem, ki nosi naslov »Ribič Marko« bo 9. aprila. Igrali jo bodo kongreganisti iz vseh ljubljanskih dijaških kongregacij na frančiškanskem odru. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
G. docent dr. Oskar Reya bo predaval r torek, 6. t. in. v Prirodoslovnem društvu o temi: »Umetna klima«. Predavatelj bo govoril o klimi človeške obleke, razložil s klimatskega stališča prednost različnih obltek in blaga ter pojasnil tudi škodljivo stran nepravilnega oblačenja. Razložjl bo, kako vpliva krajevna lega stanovanja na klimatske občutke stanovalcev, in razlozil znanstveni pomen kurjenja sob. Končno bo govoru tudi o klimatskih prilikah posameznih ulic in sploh o klimatskih zadevah, ki pridejo v poštev pri gradnji celih mest Predavanje se vrši v mineraloški predavalnici univerze ob 18. uri.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob ostnlb
Sobota. 8. aprila: Med štirimi stenami. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 4. aprila: Ob 15: DR. Izven. Znižane ceno od 20 Din navzdol. — Ob 20: Matura. Premiera. Premierski abonma.	.
OPERA
Začetek ob ostnlb
Sobota, 8. aprila: La Bolieme. Red C — poletni abonma. Gostovanje sopranistke gdč. Anite Meze-tove, članice belgrajske opere.
Nedelja, 4 aprila: Ob 10.30 Pekov Miško. Otroška opereta. Gostovanje Omladinskega gledališča iz Zagreba. Izven. Izredno znižane cene od 24 do
2	Din.
Mariborsko gledališče
Sobota, 8. aprila ob 20: DR. Gostovanje Mi-bajla Markoviča.
Nedelja. 4. aprila: Ob 15: Nastop gluhonemih. Izven. — Ob 20: Dežela smehljaja. Zuižaae cene.
Na živilskem trgu
Ljubljana, 3. aprila.
Da so prazniki žo minuli in da so bili prav slabi, je videti tudi na današnjem živilskem trgu. Kakor vse dni tega tedna, tudi danes ni bilo blaga na bogve kako veliko izbiro in se gospodinje kot tudi prodajalke drže precej rezervirano. Druge, posebno kmetske, pač gotovo zaradi tega, ker eo jih na mitnici pozdravili z nekoliko večjo mitnino, posebno na zelenjavo. Pa tudi zadnji sneg v veliki meri vpliva na mrtvilo, ki na trgu vlada, tudi cene so se nekaterim predmetom povišale. Tako na pr. pri raznih solatah, ki jih je sneg pokril in morajo kmetice najprej odkidati sneg preden pridejo do nje.
Mrtev je bil včerajšnji ribji trg. Rib je bilo srednje mnogo, cene tudi srednje, kljub temu pa na jo bila prodaja slaba. Pač je bilo na tem trgu na izbiro žabjih krakov in polžev, vendar polži Ljubljančanom ne diše prav posebno.
Na zelenjadnem trgu je že nekaj novosti. Tako je tu žo prav precejšnja množina graha, seveda uvoženega in ga prodajajo kg po 12 Din. Boljša, goriška endivija velja kg 10 Din, slabša pa od_ (5 dinarjev dalje. Cvetača jemlje slovo in jo je čedalje manj, zato ni izbire in velja kg 5 Din. Kmetice imajo veliko špinače in motovilca, ki ga pro-rajajo merico za 1.50 Din, dočim je regrad po 1 dinar. Krompir, stari seveda, velja kg 1 Din. Tudi radič je po 1.50 Din merica.
Na .sadnem trgu je poleg suhega sadja tudi še nekaj jabolk, ki pa so že draga, boljša od 10 Din dalje, slabša od 7, na debelo pa jih prodajajo po 6 Din kg.
Se vedno veliko blaga pa je na perutninskem trgu, kjer pa so cene poskočile. Dočim je bilo pred veliko nočjo dobiti za kovača po 22 jajc, jih sedaj dajo le 18 komadov ali prav drobnih 20. Piščeta sta dva za 50 Din.
Tudi eo bili s predpraznično prodajo menda nezadovoljni mesarji, kajti še vedno imajo veliko šunke in svinjskega mesa.
Jutri Gradianski : Ljubljana
Jutri bodo tisoči na igrišču Ljubljane vis a vis Stadiona nestrpno pričakovali glavne tekme, pri kateri bosta pomerila svoji moči zagrebški Gradjan-ski in naš zastopnik v ligi SK Ljubljana. Tekma se bo vršila ob 15.30.
Gradjanski je za to tekmo organiziral poseben vlak svojih simpatizerjev. Moštvo se dobro zaveda, da je tekma v Ljubljani zanj naravnost usodne važnosti. Kajti v slučaju, da bi jutri naš ligaš obdržal obe točki doma, padejo njegove, zdaj skoraj stoodstotne šanse za osvojitev prvenstva in se za odločnega favorita pokaže eplit. Hajduk. Gradjanski mora iz *ubljane še v Sarajevo ter trikrat v Bel-grad, Hajduk pa ima same lažje tekme. Če pa bo jutri odnesel Gradjanski obe točki v Zagreb, potem mu letošnjega prvenstva pač nihče več ne bo mogel iztrgati iz rok. Verjetno je, da se mu bo to tudi posrečilo, kajti purgerii so letos v taki formi, da morda še niso bil nikdar, odkar obstojajo.
Toda tudi SK Ljubljana ne bo držala pri tekmi rok križem. Srečanje Gradjanskega z ljubljanskimi klubi so od nekdaj neoficielno pomenila borbo za prestiž med hrvatskim in slovenskim nogometom, ali bolje, med Zagrebom in Ljubljano. Naš ligaš bo zato jutri zastavil vse svoje moči, da zmaga. Menimo, da jutri ne bo športnici, ki ne bi prisostvoval tej edinstveni atrakciji.
v Ljubljani: Ljubljana—Gradjanski; v Belgradu: BSK—HAŠK;
Veliki šahovski brzoturnir
Ljubljana, 3. aprila.
Jutri (4. aprila) bo Slovenska šahovska zveza priredila svoj tradicionalni brzoturnir. Za oba dosedanja velika brzotumirja se je prijavilo po 81 šahistov iz vse Slovenije ter predstavljata našo največjo šahovsko prireditev. Letos pa bo morda število prijavljeacev še naraslo, saj zavzema šah vedno večji razmah in tudi Slov. šah. zveza si je pridobila s svojim resnim delom že veliko zaupanje in številne člane in prijatelje.
Brzi turnirji so za igralce kot za kibice zelo privlačne prireditve, saj pridejo oboji popolnoma na svoj račun. Poteze slede na znamenje vsakih deset sekund in zato zahtevajo take partije od igralcev silne pozornosti in hitrega odločanja. Kljub temu dožive brze partije neštete peripetije, pozicije se pestro menjavajo, izid je vedno negotov. Poleg propagande ustvarjajo taki brzoturnirji nove vezi in poznanstva med šahisti in dajejo priliko, da si pomerijo svoje moči s številnimi in neobičajnimi nasprotniki, kar pride prav posebno šihastom z de' žele, ki se jim redko nudi tako lepa prilika.
Igralo se bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Prijave s prijavnino 10 din bodo sprejemali do 9.15, nato bo žrebanje v skupine in izbirno tekmovanje, ki bo opoldne prekinjeno. Ob 14 bo skupno fotografiranje vseh udeležencev, nakar se bo pričel drugi del tekme. Igralci bodo razvrščeni po svojih dopoldanskih uspehih v nove grupe. Več zmagovalcev vsake take grupe bo nagrajenih, saj je na razpolago 40 lepih knjižnih nagrad. Zmagovalec bo pa ie prejel naslov prvaka in diplomo. Turnir bo na vsak način zaključen tako, da bodo mogli zunanji udeleženci oditi še z večernimi vlaki. Vsak udeleženec naj po možnosti prinese s seboj pregleden šah.
Pravico prijave imajo vsi verificirani člani Slovenske šahovske zveze, to so člani v zvezi včla-njenih klubov, ki jih je njihov matični klub prijavil zvezi v verifikacijo in zanje plačal članarino. Udeležiti pa še morejo te zverine prireditve izjemoma tudi vsi neorganizirani srednješolci, če se le o tem zadostno izkažejo z dijaško knjižico ali podobno legitimacijo. Pričakovati je, da šahisti ne bodo tako lepe prireditve zamudili in se bodo v velikem številu prijavili. Vabljeni pa so seveda tudi vsi prijatelji šaha, da pridejo kibicirat; vstopnina 3 din.
Celjske novice
Jugoslavija—Slavija; v Zagrebu: Concordia—Hajduk; v Sarajevu: Slavija—BASK,
Celje, 2. aprila.
Požar v Petrovčah. V sredo zvečer je izbruhnil požar v skednju posestnika g. Bervarja v Petrovčah. Čim eo domači in sosedje zapazili ogenj, so hitro začeli reševati živino in druge premične stvari. Na kraj požara so prihitele takoj tudi požarne brambe, ki so preprečile, da se ni ogenj razširil še na druga poslopja. Škoda je le delno krita z zavarovalnino.
Nedeljski šport. V nedeljo, 4. aprila ob 11 dopoldne se prične na Glaziji cross-country za drž. prvenstvo, na katerem bo tekmovalo okrog 80 tekmovalcev najboljše kakovosti iz vse države. Borba za naslov državnega prvaka bo gotovo zelo ostra in za vsakega gledalca zanimiva. — Popoldne ob 15.15 pa bo igralo SK Celje zadnjo podzvezno
§rvenstveno tekmo v pomladni sezoni, in sicer z K Mariborom. Tekmo bo sodil g. Lukežie.
Društvo gluhonemih iz Ljubljane priredi danes zvečer ob 8 v Narodnem domu predstavo, pri kateri bodo nastopili gluhonemi.
SREDNJEŠOLCI!
»Pomoč v vseh predmetih se Vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega c. 8.«
Po daljšem trpljenju jo umrl gospod
JOSIP TURK
prvi starešina Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani, bivši starešina Gasilske zveze v Beograda, častni član Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani in številnih gasilskih edinic itd.
Pokojnik je bil odlikovan z visokimi državnimi in gasilskimi odlikovanji tu- in inozemstva.
Kot organizator slovenskega gasilstva je znan širom in preko mej naše domovine.
Z njim izgubi naše gasilstvo najmarkantnejšo osebnost.
Slovensko gasilstvo mu bo ohranilo trarjen in hvaležen spomin. Blagega pokojnika bo spremilo naše gasilstvo na zadnji poti, da mu izkaže poslednjo čast.
Pogrebne svečanosti se prično v nedeljo, dne 4. aprila ob 3 popoldne na Taboru.
GASILSKA ZAJEDNICA DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI.
Sava stalno narašča in je pri Zagrebu že na-rastla za 2 in pol metra preko normale. Pri nas je padlo namreč mnogo dežja in se je začel topiti tudi sneg. Resne nevarnosti za poplave ne bo, dokler Sava ne naraste za 3 metre. — Pri Novem Sadu pa je na sotočju Save in Donave voda že
0 metrov nad normalo. Ob nasipih so morali postaviti straže.
Kar skuhal se je trileten otrok v šargoeu pri
Banja Luki, ki ga je po nesreči polila z vročo vodo njegova teta. Žena je prala perilo, a na štedilniku je imela velik lonec vrele vode. Ko je prenašala kotel iz kuhinje, ji je zdrsnil iz rok in padel na zibelko, v kateri je ležal trileten deček, sin njenega brata. Otrok se je dobesedno skuhal. Da je bila nesreča še hujša, je hotela usoda, da je^slal zraven zibelke še drugi otrok. Tega je voda le oparila. Ko je žena videla, kaj se je zgodilo, je hotela izvršiti samomor, vendar so jo zadržali.
Prav nepomembnega dogodka je bilo treba, da
sta se dve družini v Badjevicah pri Bjelovaru začeli sovražiti. Ko so se nekoč vozili vsaka s svojini vozom, je prišlo na cesti do soudara in so bili pri tem Ribaričevi konji nekoliko poškodovani. Kadarkoli so se člani obeh rodbin srečali, so se udarili. Predvčerajšnjim sta so srečala Ivan Ribarič in Ivan Stubičan. Z noži sta se poklala, da sta potem oba podlegla poškodbam.
Dve uri pred svojo smrtjo se je poročil v ši-beniški bolnišnici kmet Lovre Živkovič, ki je dolgo let bolehal na želodcu. Nazadnje se je odločil za operacijo, vendar ni bilo več pomoči1 za njegovo življenje. Ko je uvidel, da se bo moral posloviti od sveta, je dal poklicati svojo dekle, ki ji je bil obljubil, da jo bo vzel. Ko so ga vprašali zakaj, jim je odgovoril, da hoče pred svojo smrtjo na vsak način izpolniti obljubo, ltes, prišlo je dekle in izvršena je bila poroka. Pa že dve uri nato je Lovre izdihnil.
Sredi dopoldneva je bil včeraj v Varaždinu | izvršen vlom. Ko staonvalke ni bilo doma, je prišel tat in s ponarejenim ključem odprl stanovanje. Ko pa je odhajal, ga je videla soseda. Čim sc je prava stanovalka vrnila, je opazila, da je imela nezaželjen obisk. Tat ji je bil ukradel vso zlatnino, nakit in nekaj denarja. Se preden je tat prodal vse dragocenosti, je okradena opozorila zlatarje. Policija ga je hitro prijela in v njem spoznala vlomilca, ki ga je pred kratkim zagrebška policija izgnala. Prvo njegovo delo, čim je prišel | v Varaždin, je bil spet vlom.
Za eno samo paro bo prevažal vse leto pošto
1 na progi Banjaluka-Derventa lastnik avtobusa Šajin. Na tej progi vozita namreč dva avtobusa, ki imata vsak svojega lastnika. Ogorčena konkurenca je nastala med njima največ zaradi prevoza poštnih pošiljk, kar je vrglo letno od 60 do 100 tisoč dinarjev. V tej tekmi sta šla tako daleč, da sta stavila naravnost smešne ponudbe. Končno je
| naredila dobiček pošta, ki bo plačala za vse leto lo ubogo paro.
6	let robijo je dobil v Travniku Stanoje čučif, ker je ubil čisto nedolžnega človeka saino zato, ker je bil doma iz vasi, v kateri se je svojčas ženil, pa je pri vseh dekletih propadel. To ga je tako ujezilo, da je prisegel vsej vasi maščevanje. Ko je bil pred dvema mesecema semenj v Bugojnu, se je Stanoje v gostilni dobil z Mičo Jankovičem iz Oborcev. Čim je zvedel, da je iz vasi, kateri_ je prisegel maščevanje, je potegnil nož in naskočil Mičo. Ker je bil ta urnejši in skočil na svojega konja, je tudi Stanoje zajahal svojega in | oddirjal za njim. Mičo je imel hitrejšega konja in je zato pobegnil. Ves jezen je Stanoje na cesti ustavil nekega kmeta in ga vprašal, odkod je. Ko mu je dejal, da je iz Oborcev, je brez besed potegnil nož in ga šestkrat zasadil nedolžnemu kmetu v prsa.
Okrajnega glavarja v Sanskem mostu je obtožilo državno tožilstvo, da je za časa Jevtičeve vlade in volitev nasilno ravnal z ljudmi. Nekoč je otroka, ki so je zlasal z njegovim sinom, poklical
v	svojo pisarno in ga tako premlatil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Pretepsti pa je dal še mnogo drugih ljudi, politične nasprotnike pa ie denunciral in na vse načine preganjal. Današnja vlada ga jo kmalu upokojila, sedaj ga je pa sodišče v Bihaču obsodilo na 4 mesece strogega zapora. — Prvemu enak je bil tudi okrajni načelnik v dobričkem okraju, ki je prav tako za časa Jevtičevih volitev preganjal politične nasprotnike s kopico denarnih kazni. Tako je kaznoval med drugimi tudi pravoslavnega duhovnika. Sodišče mu je za te grehe prisodilo 10 dni zapora in 400 dinarjev denarne kazni.
Preko 700 milij. Din je baje sreča kot dediščino naklonila Sofiji Djordjevič iz Bitolja. Pred šestimi leti je v Filadelfiji umrla neka Iienrijeta Šefer, ki je zapustila 18 milij. dolarjev premoženja. V Ameriki pokojnica ni zapustila nobenega pravega dediča, v Evropi pa je imela le zelo dalj-nje sorodnike. Nazadnje so ugotovili, da so ostali po njej sorodniki le še v Jugoslaviji. Tako jili je v naši državi pet, na Madžarskem pa eden.
Sredi Novega Sada je zgorela hiša ■ vsemi pritiklinami. Zgorel pa je tudi delavec, ki je na podstrešju spal. Ta delavec jo delal na popravilu hišo ter se je vsak dan vozil v Petrovaradin. Zaradi nalivov pa je ta večer ostal v Novem Sadu.
Dobro organizirano tihotapsko druibo so prijeli v Somboru. V zadnjem času so tam opažali, da je bilo v prometu vsak dan več vžigalnikov in vtihotapljenih predmetov, ki so sicer stvar državnega monopola. Prvi se jim je zdel sumljiv neki obrtnik, ki je stalno potoval po Hrvatski in Bački. S čim naj bi trgoval ta obrtnik, je bilo finančnim organom dolgo zagonetka. Ko so pa pred tremi dnevi prišli v Sombor spet trije veliki zaboji na naslov tega obrtnika, so financarji naredili preiskavo. Uspeh je bil velik: našli so nekaj slo vžigalnikov, 85.000 vžigainih kamenčkov ter mnogo brivskih britvic. Kazen, ki jo bodo morali tihotapci plačati, je velika, namreč 300.000 Din.
Z odlokom prometnega ministra se razvaljajo vsa dovoljenja, pooblastila in ugodnosti pri prodaji zasebnih voznih redov na železniških blagajnah, ekspedicije takih voznih redov, usluge poste, postaj in železniških nameščencev v te namene. Z istim odlokom se dovoli tisk voznih redov tudi zasebnikom, da bodo čim točneje in skrbneje izdelani, bo generalno ravnateljstvo drž. železnic na željo zasebnih uprav voznih redov, dalo na razpolago po končanem tisku načrte stenskih voznih redov in vse drugo podatke ter med letom nastale spremembe. Obenem se prepove uradni-štvu prometnega ministrstva zasebno delo v uradnih pisarnah pri izdelovanju voznih redov zasebne izdaje in dobavljanje podatkov po železniški upra-
vi	glede železniško uradno pošle, uradne korespondence itd,
Jetniki s Hudičevih otokov
»Hvala vam,« je spregovoril v svoji veliki hvaležnosti. »Srčna hvala, general Ewing.. .<
Na dvorišču temnice je bilo prvi dan sodne obravnave razobešeno sporočilo sledeče vsebine:
»Danes je padla sodba proti Georgeu A. At-Zentodtu, ki je bil obtožen zaradi sodelovanja pri umoru predsednika Združenih držav Lincolnu.«
Ničesar več.
Samo to suhoparno sporočilo.
Posebno razburjeno in nestrpno je pričakovala vesti iz sodne dvorane nesrečna Peggy Mudd. Ves dan je čakala nanj, ves dan je preživela v mrzličnem razburjenju.
»Ali je še kakšna novica o drugih. Ali morda ve kdo kaj več o dr. Muddu?« se je obrnila k vojaku, ki je nalepil sodno sporočilo.
Vojak je malomarno skomizgnil z rameni in je ni niti pogledal. Končno je šele kratko pristavil.
»To je vee, kar morete zvedeti, gospa, to kar stoji na tem sporočilu. Drugače ne dajejo ni-kakšnih podrobnejših obvestil. Tak je ukaz vojnega ministrstva.«
Ko jo spregovoril te besede, je prav enako malomarno kot prej odšel v sodno palačo.
Nesrečna žena je držala za roko svojo hčerkico in ostala sama pred velikimi železnimi vrati, ki so jo ločila od njenega moža.
Bil je večer, topel junijski večer. Polagoma se je spuščal mrak...
»Moja vera me ne sme zapustiti,« je šepetala Peggy Mudd in vsa skrušena začela moliti za srečo svojega moža. V to molitev je zlila vse svoje občutje, vso svojo dušo. Molila je dolgo, dolgo...
Njen otrok, ki je bil ves popoldan miren, ki je obenem z njo hrabro nosil vse napore, je začel jokati. Premagala ga je utrujenost. Peggy ni niti utegnila, da bi se zabavala z. njim, kajti ta čas so se že odprla vrata sodne palače, iz katere so pričeli prihajati jetniki.
Prihajali so na dvorišče drug za drugim, počasi, mrko. Na glavah so nosili nataknjene vreče, roke so jim tičale v okovih.
Bil je grozovit prizor, ki ga je nesrečna žena
doživela. Bjlo je strašno gledati, kako te kapucaste postave korakajo ob šklepetu verig preko dvorišča.
V	njene oči so stopile solze.
Zdelo se ji je, da ji bo srce pobilo od bolesti.
»Zbogom Sam,« je vzkliknila pritajeno. »Lahko noč dragi moj!«
Jako je minil dan, pa tudi naslednji in *opet naslednji.
Neprestano, dan za dnem je prihajala Peggy Mudd z očetom, starim polkovnikom Dyerom in svojo malo hčerkico Marto pred veliko, mrko zgradbo vojnega sodišča in tam nestrpno čakala na sporočila.
Ta sporočila so bila vsak dan enaka. Cisto suhoparna, in niso povedala ničesar, ki pa so vendar toliko pomenila.
Končno je prišel dan, ko je bil zdravnik Mudd edini obtoženec, ki so ga privedli iz temnice v sodno dvorano.
Peggy je čakala pred vratini. Z obema rokama je krčevito objemala mrzlo železno mrežo vrat in * občutkom groze buljila v maskirano in okovano pojavo, ki se je počasi pomikala preko dvorišča, da je ne bi za trenutek ušla izpred oči.
Trepetaje je buljila v nesrečnega svojega moža, ko so ga privedli tik mimo nje.
Poskušala ga je poklicati, toda iz njenega osušenega grl« ni mogla beseda, ni mogla niti črhniti. Spremljala ga je s pogledom, ki so ga molile solze, dokler.ji ni:ušel izpred oči.
Edini in zadnji obtoženec je šel s svojim oboroženim . spremstvom skozi vrata v sodno dvorano.
Na njein ni bilo opaziti nikakega znaka vznemirjenosti. Vse. njegovo vedenje ni izdajalo nikakega stf-ahu. Bil je čisto hladen, miren.
Ogromna sodna dvorana, v kateri so sedeli člani vrhovnega vojnega sodišča je bila kakor, zevajoča praznina. Nekoč so bila tu zasliševanja, katerim je vedno prisostvovala velika 'množica ljudi, toda pri’tej zadnji razpravi niso pustili v dvorano občinstva. Te razprave so bile tajne. Nadnje so komaj imele dostop priče. •
§ Nad vsemi'onimi, ki so pred doktorjem Mud-doip sedeli n4 zatozni klopi zaradi iste stvari, kakor sedi^ o(l, sam, so bili že sojeni. Sodba je bila vsem 'enak«: smrt.
On je bil sedaj zadnji na vrsti.
Sedaj naj bi se odločilo o njegovi usodi.
Ledene gore — strah mornarjev po severnih morjih
ska postaja, bolnišnica in skromne enonadstropne hiše. Vse je precej nesnažno: zaboji vseh velikosti, polomljene deske, steklenice, škatljice, odpadki vseh vret, vse to leži razmetano naokrog. Do hiš, ki ne leže ob tej cesti, vodijo le slabo shojene steze. •Cesta, če se sme tako imenovati, se konča že kar tam, kakor hiše. Če greš še kakšnih 100 in naprej, po kamenju in preko močvirja, ki je vse preraščeno z mahom, zagledaš naenkrat pred seboj pokopališče, ki je ograjeno z bolj nasipu podobno kamenito ograjo. Ob vhodu stoji nizka lesena hiša, kakor da bi bila do polovice pogreznjena v zemljo. Prepereli na vse strani viseči leseni križi — le nekaj belih, kamenitih je med njimi — kažejo, kje so grobovi. Dri/gače bi jih bilo le težko poiskati. Vse, kamni in prst, je preraščena z gostim mahom.
S čim se bavifo Spitzberžani
V Longyerbyenu živi nekako 500 ljudi, 300 jih dela po rudnikih. V tem mestu biva le okoli 50 žena in 40 otrok. Ti nosijo dolge hlače, ki so podaljšane v nekak telovnik, in gorke kučme, tekajo naokrog in se zabavajo s polarnimi psi. (Tudi nekaj potomcev Amundsenovih psov sedaj z največjo skrbjo vzdržujejo v tem kraju). Novorojence, ki zagledajo svet v temni polarni noči, obsevajo z umetnim višinskim soncem. Zdravnik je pripovedoval, da ta način obsvetljevanja blagodejno vpliva na najmlajše prebivalce severnih pokrajin.
V	dveh letih so tega zdravnika kakor je sam pripovedoval, poklicali le k petim porodom. Nek in-zenjer, obratovoJja, živi v teh krajih že cela štiri leta. Kako je vplivalo nanj polarno vreme, kaže najboljše njegova zunanjost. Dobil je nekam rumenkasto polt, postal je mršav, temni kolobarji obkrožajo njegove motne oče. Pa je vendar še čisto mlad!
Velika večina prebivalstva na Spitzbergih je Norvežanov. Sem so se predvsem zatekli norveški brezposelni. Velik del delavcev se vsaki dve leti vrne nazaj na Spitzberge. Lahko bi rekli, da so to že neke vrste stalni naseljenci. Nanje je oprto tudi v veliki večini vse ondotno rudarstvo, ali vsaj smatrajo jih za nujno potrebne. Dosti pa je tudi takšnih, ki jim že po enem letu bivanja na Spitzbergih ne diši več, da bi šli tja in se tam pehali za košček kruha, ki je tu precej trd. Vsak dan zasluži delavec v teh rudnikih povprečno 20 norveških kron, kar bi bilo v našem denarju približno isti zaslužek, kakor ga imajo delavci pri nas. Ne dosti boljši! Delo pa ni tako lahko, saj delodajalci zahtevajo od vsakega delavca, da nakoplje vsak dan po tri tone premoga. Kopanje samo je olajšano s tem, da premogove plasti leže tu skoro popolnoma vodoravno, in je tako tudi manj nevarnosti pred morebitnimi rudniškimi nesrečami.
V spitzberških rudnikih tudi ni treba računati s kakšnimi težavami, ki bi jih povzročala voda, kajti zemeljske plasti so včasih do 120 m globoko v zemljo zmrznjene, mesto rastlin po površju, pa se blešče sami ledeni suhi kristali. Zrak je mrzel in čist, toplota je vedno pod ničlo. Za trdo delo kar najbolj primerna! Vse rudniške naprave so sedaj čisto modernega značaja. Tudi delavci stanujejo, kakor v neštetih drugih delavskih središčih, po skupnih stanovanjih. To pa samo neporočeni. Na delo se vozijo s posebno vzpenjačo, kakor po nekakem vrtečem se traku, ki je izpeljan od stanovanjskih hiš do vhodov v rove. Sicer je po teh stanovanjih največji mir, kakor da bi živa duša ne stanovala v njih, le kadar se delavci zbirajo k skupnemu kosilu, takrat vse nekam oživi.
Ruska naselbina Barentsburg
Kakšnih 35 km je oddaljena od Longyearbyiena druga spitzberška naselbina Barentsburg.'Leži prav blizu z ledom obdanega fjorda. Je to ruska naselbina. Nekoč so jo ustanovili Nizozemci, pozneje pa so jo zopet prodali, ker |im je pač tako bolje kazalo. Mesto, kjer so odloženi veliki kupi premoga je prav takšno, kakor bi človek imel pred seboj kak velik kolodvor. Ob robovih svetijo velike sve-tiljke, rdeče ruske svetiljke. Vse je urejeno tako, da bi kar najbolje moglo služiti sovjetski propagandi: velika posvetovalnica, stanovanjske hiše, bolnišnica in prodajalnice — povsod sami zavedni Rusi. In še komaj pred nekaj leti je kazal ta kraj skoro obupno lice. Pravijo, da je sedaj tam zaposlenih okoli 500 delavcev. Kaj točnega pa je le težko zvedeti o tem kraju in o ljudeh, ki tod žive, kajti niti oni maloštevilni Norvežani, ki so tu zaposleni, ne vedo ničesar točnejšega povedati.
Kra|( k|er je Nobile pristal
Najsevernejša naselbina, kjer kopljejo premog, pa je Nyalesund. Danes je to mesto, kakor izumrlo. Vsi obrati so se tu ustavili tedaj, ko je nastala v I
Skok čez drveče motorno kolo. Angleške vojaške vaje
nekem skladišču na tem mestu silna eksplozija. Dvajset rdečih hiš z belo obrobljenimi okni in vrati stoji tu, popolnoma praznih in zapuščenih. Veliki kupi nametane zemlje, porušene lope, podrte rudarske naprave in ogrodje Noliilovega postajališča, vee to kaže nekako obupno sliko sicer veličastne severne pokrajine. Dva velika ledenika pomakata na tem mestu svoje konce v mrzlo morje. Zdi se da ležita drug ob drugem, sta pa vendar oddaljena med seboj več kot deset kilometrov.
Poleti straži tu štirinajst mož, ki obenem vzdržujejo in zašilo popravljajo hiše, da ne razpadejo. Pečajo se takrat nekoliko tudi z lovom na divjačino in ribe. Z nami vred se je odpeljalo na jug 12 mož te posadke, dva pa sta ostala tam. Slovo od njih je bilo nekaj svojevrstnega. Kdo bi tudi vedel, ali bosta prestala tod čez zimo zdrava, ali vsaj to, če bosta ostala še živa. Streli so počili s krova, zamolklo so zatulile sirene. Zastave so se sklonilo v pozdrav. Še dolgo so mahale roke s krova v slovo, tu in tam se je odtrgal pritajen jok iz grla. Sonce se je spustilo že za obzorje, ko sta počasi izginjala v daljavi ta dva severna stražarja — dvo piki, ki jih je še tako skrbno oko kmalu izgubilo.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 8. aprila: 12 Plošča za ploSCo pisana zmep, Sodba vesela in pesmice vmes — 12.45 Vreme, poročila 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo pisana zmes. godba vesela in pesmico vmes — 14 Vreme 18 Za delopust (Hadijski orkester) — 18.40 Naravoznan-stvo in telinikn (g. prof. Miroslav Adlešič) — 19 Cas, vrome, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: O življenju muslimanske žene (Marija Ilič-Agapov) 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.20 Odda se soba s posebnim vhodom . .. Pisan večer na znano tomo v raznih varijantah. Besedilo: ga. Pavla Paternoster. Izva-jalci: člani rad. igr. družino in Bojan Adamič s svojimi solisti, vodi Ipl. — 22 čes, vreme, poročila, spored — 22.15 Vesela glasba (Itadijski orkester).
Drugi programi
Sobota, 3. aprila: Belgard: 21 Simfonični koncert — Zapreti: 20 Klavir in potje — 21 Iz operet — Dunaj: 20.10 Gribitzeva spevoigra »Polnočni čar v operit — 21.30 O filmu — 21.55 Plesna glasba — Budimpešta• 20 Pester večer — 21.20 Ciganska glasba — 22.05 Orkestralna glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba —
21	Igra — 21.40 Iz operet — 22 Orkestralna glasba — Rim-Bari: 21 Montemezzijeva opera »Ljubezen treh kraljev« — Praga: 19.45 SlovaSke narodno — 20.20 Kar-patskoruske narodne — 20.35 Offenbachova opereta tMadame Favart« — Varšava: 19.30 Klavir, violina in getjo — 20.10 Harmonika - 21 Simfonični koncert — T\ews«;e postaje: 20.10 Različni zabavni programi — Sottens: 19 Zvočni film - 20.30 Orkestriilnt in solistični koncert — Bukarešta■ 20.15 Lahka in plesna glasba i-> Parit Radio: 21.45 Mozartov koncert.
Devet članov vojnega sodišča je dosedanja | Rosabello in na njenih dvanajstero otrok. Vse si je razprava toliko utrudila in izčrpalo, da zadnjega tako živo poklical spet v spomin, vse kakor da do-obtoženca sploh niso pogledali,	J	življa vse spet znova. Zdelo se mu je neverjetno,
Edini, ki je bil še zbran in miren kot vedno, je bil pomočnik vojnega ministra Erickson. On ee je zadržal strogo službeno.
»Sedaj bo sodišče razmotrivalo obtožnico proti zdravniku Samuelu Muddu,« je izjavil svečano.
Sedeč na zatožni klopi prostrane sodne dvorane ae je dr. Mudd zagledal skozi okno v nebo, preko katerega so plavali tanki, svetli oblaki.
Bilo je poletje in povsod se je širil sam mir in sam dih rodovitnih poljan.
Njegove misli so blodile daleč odtod. Mislil je na svoja polja, na katerih sedaj popevajo črnci svoje melodiozne pesmi, na svoj udoben dom, na
■aJv s i naenkrat tako daleč, odtrgan od svoje ljubljene družine, tu pred sodniki, ki so imeli nalogo, da ga sodijo in ki ga bodo tudi sodili — čeprav je nedolžen.
Vse to se mu je zazdelo kot nek rožnati sen, v katerem bo naenkrat vztrepetal in se zbudil ter znašel naenkrat spet na svojem dragem posestvu, na katerem bo spet začel opravljati svoj priljubljeni posel in mu bo skrb le za bedne in tiste, ki rabijo njegovo pomoč.
To pomoč je on vselej v izdatni meri izkazoval. Prav zaradi tega so ga vsi v njegovem kraju tudi vzljubili.
Po spitzberških rudokopih
Z bogatimi izkušnjami in pridobitvami so se sedaj vrnili domov nemški študentje, ki so se lansko leto udeležili ekspedicije na Spitzberge. Od poročil, ki so jih ti dijaki pošiljali nemškim listom, je posebno zanimivo ono, ki se bavi z rudarstvom in zemeljskimi zak'adi na teh otokih sploh. Nekako takole piše:
Premog in mavec - glavni zaklad
Premog in mavec tvorita za Spitzberge glavni zaklad. Če bi tega ne bilo, bi najbrže ostal ta otok tudi v poletju čisto neposeljen. Od tujcev bi bili tu samo tisti, ki se podajajo semkaj v dolgih zimskih nočeh na lov za polarnimi lisicami in medvedi.
Z največjo gotovostjo se lahko trdi, da je premog, ki ga skrivajo v sebi ti otoki, iz najrazličnejših dob zemeljske zgodovine. Nastal je tedaj v pokrajinah. v katerih je vladalo zelo toplo podnebje. To se gotovo zdi malo neverjetno, kajti sedaj ti otoki leže v mrzlem severnem pasu, kjer je najmanj mogoče govoriti o kakšnem toplem podnebju. Toda, ne samo na tem mestu, pač pa tudi drugod so geologi ugotovili, da so se vremenske razmere v teku geoloških dob morale zelo spreminjati. Prišli so tudi do tega prepričanja, da je nekoč moralo biti ozemlje, na katerem se danes razprostira ogromna saharska puščava v Afriki, zelo rodovitna zemlja.
Že stoletja se je človek trudil, da bi te zemeljske zaklade v obliki premoga mogel na kakšen način čimbolje izkoristiti, kar se je tudi posrečilo v tolikšni meri, da danes celo že poudarjajo strah pred tem, da bi človek to zemeljsko bogastvo mogel prezgodaj izčrpati, to je, predno bi se mu posrečilo najti primernejšega in dolgotrajnejšega nadomestila. Najbrže tega nadomestila ne bo dal drugi kot elektrika.
Nemške skomine po Spitibergih
Po versajski pogodbi so Nemci izgubili pravico do neoviranega izkoriščanja vsega, kar se na-
haja na Spitzbergih. Po njej so postali lastniki teh otokov Norvežani, ki jim odslej rudno bogastvo, lov na divjačino, ribištvo in ostali viri prinašajo velike dohodke. Izkopavanje rud in njihov prevoz v ostale evropske pokrajine je zvezano z velikimi težavami že zaradi tega, ker se to more vršiti le v poletnih mesečih, od junija do septembra. Drugače povzroča debel led v teh krajih toliko zaprek, da ni mogoče niti misliti, na kakšen večji omenjeni romet. Kljub vsemu temu pa se je posrečilo na pitzbergih ustanoviti kar šest manjših naselbin v okolici večjih rudnikov. Največja med terni naselbinami je Longyearbyen. Toda, rudarstvo v severnih polarnih pokrajinah še daleč ni doseglo svojega vrhunca. .
Največfa naselbina - umazani Longyearbyen
Kdor se je kdaj vozil v to nenavadno pokrajino, je bil nemalo začuden, ko je po tako slikoviti vožnji med strmimi gorskimi grebeni, zagledal ob mirnem fjordu mesto Longyearbyen. Naenkrat toliko ljudi, ’ hiš, ladij in industrijskih skladišč! Ogromni kupi premoga, cele gore vreč, napolnjenih z njim! Ob tem skladišču je zaposlenih okoli sto ljudi, delavcev in ribičev v gumijastih škornjih, »pajacih«, usnjenih jopičih in kapicah. Prvikrat je lansko leto prispela nemška ladja na Spitzberge. Norvežani imenujejo takšen ledolomilec »Lypgen«. Precej mesecev so; tu ljudje popolnoma odtrgani od ostalega sveta. Nad 50 čolnov se je zibalo po morski gladini okoli naše ladje, ki je vozila s seboj naj-raznovrstnejše ribiške priprave.
Od vhoda v rudnik, nekako 300 m visoko na pobočju zasnežene mizaste gore, so se slišali glasovi, kakor’ glasovj tisočev in tisočev ljudi. Odtam vodi v dolino žična železnica, se na drugi strani ob nasprotnem obočju zopet vzpne in se konča dobra dva kilometra od tam na postajališču, kjer odlagajo rudno snov.
Longyearbyen leži v široki in globoki dolini, ob pobočju pod samim rudnikom. Od rudnega nahajališča se mesto samo ne vidi. Ob dolgi cesti, na kateri so zarezane globoke kolesnine, stoji cerkev, majhna poštna zgradba, mala radiotelegraf-
»SlovenakJ dom« iziiaja rsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din, ca Inotemutvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva a lica 6TTL Telefon 2994 in 29%, Uprava: Kopitarjeva
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno ff Ljubljani: K- Ceč. Izdajatelji Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček.