NOTARSKI VESTNIK
Priloga »Slovenskemu Pravniku". Štev. 3. Urejuje dr. Ivan Grašlč. 1926
Notar Niko Lenček.
Dne 17. aprila t. 1. je zatisnil svoje oči po kratki bolezni gospod Niko Lenček, notar v Škofji loki, v 68. letu svoje dobe. :    4 j
Rojen dne 30. majnika 1858 kot ugleden član znane narodne družine Lenčkove na Blanci, je po dokončani ljubljanski gimnaziji študiral jus na dunajski univerzi ter se posvetil notarijatu.
Svoje prvo notarsko mesto je nastopil dne 28. septembra 1887 v Velikih Laščah, kjer je posloval do 31. decembra 1890. Z razpisom just. ministra z dne 22. avgusta 1890 štev. 14.714 premeščen v Škofjo Loko, je nastopil svojo službo dne 1. januarja 1891 ter jo izvrševal do svoje smrti, torej čez 35 let. Kot notar je bil pokojni Lenček vesten ter je užival vsled svoje koncilijantnosti in poštenosti neomejeno zaupanje vsega prebivalstva.
Kot član notarske zbornice je veliko let — najmanj 25 let — vestno deloval.
V zasebnem življenju pravi gentleman, dika notarskega stanu, ki je vedno visoko držal prapor stanovske časti, je bil eden najboljših med najboljšimi, kristalno čist značaj, ki je bil med svojimi kolegi zaradi svojih duševnih vrlin jako čislan in priljubljen.
Pokojni Lenček je bil velik prijatelj narave in navdušen lovec. Posvetil je svoje moči, če je bilo treba tudi javnemu blagru ter je kot župan Škofjeloške mestne občine deloval nekaj let za mestne koristi. Z ustanovitvijo hranilnice in posojilnice v Škofji Loki pa si je med meščani postavil trajen spomenik. Njegov pogreb, kteri je bil veličasten, je bil živ dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Lenček v vseh slojih prebivalstva, pri  svojih prijateljih,  kolegih  in
3
30
znancih. Pri odprtem grobu se je. od pokojnika poslovil imenom notarske zbornice in njegovih stanovskih kolegov predsednik notarske zbornice za Slovenijo.
Škoda za tega moža, ki je prerano odšel od nas, ki ga bodo njegovi prijatelji, kolegi in vsi znanci težko pogrešali.
Naj v miru počiva zlata duša!
Pokojni Lenček je bil v vrsti škofjeloških notarjev drugi. Njegov prednik, ki je nastopil notarsko mesto v Skofji Loki kot prvi notar, ko je bil uveden notarski institut na bivšem Kranjskem, je bil pokojni notar Janez Triller, oče blagopo-kojnega dr. Karla Trillerja.
Pred nastopom notarskega mesta v Škof ji Loki je bil pokojni notar Janez Triller državnega pravdnika namestnik v Slovenjgradcu, prestopil pa je k notarijatu in zaprosil z« notarsko mesto v Skofji Loki iz rodbinskih razmer, ker se je porodil v Crngrobu pri Skofji Loki.
Janez Triller je bil menovan za notarja v Skofji Loki z razpisom justičnega ministra z dne 28. Junija 1850 štev. 10.831, kot notar zaprisežen dne 13. decembra 1856 je nastopil svoje mesto dne 21. decembra 1856 ter opravljal svojo notarsko službo nepretrgoma do svoje smrti dne 27. marca 1890. Bil je torej notar v Skofji Loki več nego 34 let. On in njegov naslednik Niko Lenček sta opravljala to mesto skoraj 70 let. Pred nastopom svoje službe izdal je pokojni notar Janez Triller nekak razglas na prebivalstvo v slovenskem in nemškem jeziku, kterega mi je dal pokojni prijatelj dir. Kari Triller na razpolago.
Ta razglas je vsekako prvi spis, katerega je sestavil notar v slovenskem jeziku, zato in zajadi njegove originalnosti ga priobčimo v izvirnem besedilu.
»Naznanilo.«
Od visociga c. k. rninisterstva pravosodja sim doli podpisani izvoljen za c. k. notarja v okraju deželne sodnije ljubljanske s sedežem v Loki. Naznanujem tedaj s sledečim, da sim 21. tega meseca odperel svojo pisarnico v novi gospod Ouzelovi hiši v Loki. Za razumljenje notarstva naj bode sledeče rečeno.
31
Kaj je namen notarstva?
Naj imenitniši namen notarstva je, da notar slehernimu, ki se njemu zaupa, pri vsakoraznih pravšnih opravilih, pismih in pogodbah, z jedno besedo v vsih razmerah, v kterih se kdo v kako dolžnost zaveže, al si kako pravico izgovori, pride v pomoč in ga obvarje vsake nevarnosti. Zraven ima notar tudi pravico, da tudi nektere uradniške spričbe čez gotove djanja in sporočila, potem vse nepravdarske vlage in prošnje na vse sodnije, uradnije in oblastnije sostavlja, in da ga tudi sodnija sama za kako uradniško delo posebno pooblasti. Notar je tedaj v najpoglavitniših zadevah svojiga poklica očitno postavljen in v prisego vzet oskerbnik v vsih pravodotičnih razmerah.
Posebna dobrota notarstva je pa ta, da pisma od notarja napravljene so po postavi za očitne in polnoverjetne izrečene in da se pravice iz tacih pisem izvirajoče hitreje kakor z nenotarskimi pismi dognati zamorejo.
Kake dolžnosti in pravice ima notar?
Notar mora vsako njemu izročeno v njegovo opravil-nost spadajoče delo z vso varnostjo in vestjo po postavali uatanjko in nemudno izpeljati, vse zvijače odstraniti in tak pervi izvir nesrečnih pravd zadušiti. «Pravično» in «pošteno> mora biti njegovo vodilo. Notar je tedaj tudi zavezan vso škodo, ki bi iz nevestnoga ali nerednoga opravljanja izvirala, iz svojega premoženja poverniti. Zato more vsak notar po postavi za povernjenje tacih škod zavarilo položiti, kakor sini ga tudi jaz s 1000 gld. že vložil. •,
Za svoje dela in za svoj trud ima pa notar pravico, plačilo po predpisanim notarskim tarifu tirjati.
Prizadeval si bodem z vsemi močmi, svoje dolžnosti natanjko in z veseljem spolnovati, željim pa tudi, da si bi pri slavnih c. k. uradnijah, kakor pri častitimu ljudstvu priza-dobil zaup in zadovoljnost, ktero ohraniti mi bode skerb poglavitna.
V Loki 21. decembra 1856.
Janez Triller, 1. r., c. k. notar.«
Hudovernik.
3*
32
Razvoj, obstoj in ustroj notarijata pri nas in drugod.1
Dr. Ivan Grašič.
Predhodnike notarjev so poznali že Egipčani. Zanimivo notarsko listino je našel2 pred kratkim dr. Fisher, ravnatelj pennsylvanske ekspedicije v Thebah, v grobu blizu tega mesta. Izkopal je namreč dve veliki zapečateni glinasti posodi, v katerih je bilo 50 papirovih zavitkov. Na teh zavitkih je rodbinska kronika od leta 318 do 273 pr. Kr. Papirus iz leta 283 vsebuje zapisnik egiptovskega notarja o razporoki moža, ki je bil imenovan Amenhotep. Listina se glasi: .»Amenhotep. V letu Tybi, ko je vladal faraon Ptolema, sin Ptoleme, je izjavil Amenhotep, sin Pathota, katerega mati je bila Tamety, svoji ženi Tahapy, hčerki Pekrura, katere mati je bila Tansir: Odpustil sem te kot ženo. Odrekel sem se pravici do tebe kot svoje žene. Rekel sem ti: izberi si moža sama. Ne bom ti v bodoče na poti, v katerokoli hišo pojdeš. Od tega dne nimam nobene pravice več do tebe kot svoje žene. Odidi takoj brez obotavljanja. — Napisal notar Tut, sin Esmina.« — Na 'zadnji strani tega dokumenta so podpisane štiri priče.
2e od nekdaj so zabeleževali pravno važne izjave in v to uporabljali določne osebe. Z gospodarskim razvojem so se pomnožili pravni posli in s tem je rastlo tudi število listin. Delo, ki je obstojalo v zapisu pravno važnih listin, je bilo že od nekdaj imenovano notarsko delo. Za izvrševanje takih opravil v najširšem pomenu besede je zadostovala že sposobnost zadevne osebe, da je utegnila od strank izraženo voljo zapisati.
1 I>r. Hermann Oberneck: Das Notariatsrecht cler deutschen Lan-tler — Berlin 1925; Standiger Ausschuss des internationalen Notar-Kongresses: Das offentliche Urkundwesen der europaischeu Staaten — Leipzig 1913; Dr. Max >Reich: Oesterreichisches Notariats-Handbuch — Leoben 1908; EntwuTf einer Notariatsordnung — VVien 1911; Notariats-zeitung, herausgegeben vom Ssterreichischen Notarenverem — letnika 1925 in 1926.
2 »Jutro« z dne 15. marca 1924.
33
Starejše rimsko pravo notarijata v današnjem smislu ni poznalo. Razlikovalo je le pisarje javnih oblastev. zvane sodne pisarje, od privatnih pisarjev. Le-ti so bili večinoma sužnji ali pa so služili proti plačilu. Sodni pisarji so se uporabljali kot brzopisarji in so bili radi okrajšav (notae), ki so se jih posluževali pri zapisovanju, imenovani notarii.
Za časa Ulpijana so se pojavili takozvani tabelioni, ki pa niso imeli uradniškega značaja, temveč so napravljali privatnim osebam obrtoma in proti plačilu listine o pravnih poslih, testamente in različne vloge. Dasi take listine, niso uživale javnega zaupanja, so se vendar od Justinijana naprej zahtevale od tabelionov pravne študije in ti so morali za izvrševanje svojih poslov pridobiti od države potrebno dovoljenje.
V 4. in 5. stoletju so bili nazvani pisarji javnih oblasti cxceptores, pisarji cesarjev pa notarii. Obstojali pa so takrat tudi notarii praetoriani, ki so bili zaposleni na magistratih.
V 7. in 8. stoletju je bil uveden institut kraljevih in cerkvenih notarjev, ki so imeli značaj javnih uradnikov. Zapisovali pa so pravne posle tudi privatnim osebam. Za take notarje so bili postavljeni večjidel tabelioni. vsled česar so si privzeli ime notarii tudi navadni tabelioni in je razlika med notarii in tabelioni tako sčasoma popolnoma izginila.
Notarijat v današnji obliki je bil najprvo uveden v Italiji, kjer je bil v 12. in 13. stoletju tudi znanstveno izoblikovan. Od tedaj razlikujemo prvikrat tudi javne in privatne listine, fžprva je moral tudi vsako menico napisati notar, sicer ni bila veljavna. Značaj »instrumentum publicum« je utegnila listina dobiti, ako jo je napravil notar, ki ga je država ali cerkev poverila z javnim zaupanjem. Take privilegije sta podeljevala cesar in papež v znak poštenosti in sicer na ta način, da sta z besedami »accipe potestatem condendi chartas publicas secundum leges e't bonos moresi« izročila zadevni osebi pero in črnilnik (per penam et calamarium). Dotični je bil potem nazvan publicus notarius odnosno apostolica auetoritate notarius. Te vrste notarjev so se v nekaterih krajih obdržale do leta 1806,
34
Zakonito je prvi uredil notarsko poslovanje državni notarski red cesarja Maksimiljana I. z dne 8. oktobra 1512 pod naslovom »Red cesarskega veličanstva za poduk javnim notarjem, kako naj izvršujejo notarske posle«. Ta red je veljal v Hamburgu do leta 1806, predpisi o napravi testamentov (s pritegnitvijo sedmih prič) pa v Frankfurtu in v Mecklen-burgu celo tja do leta 1900.
Popolno ločitev nespornega sodstva od spornega in ločitev notarijata od odvetništva je prva izvedla Francoska. Francosko notarsko pravo je bilo kodificirano v notarskem zakonu od 16. marca 1803 (25. ventose XI), ki je veljal za časa okupacije po Francozih tudi pri nas.
Danes je razširjen institut notarijata v skoro vseh evropskih in drugih državah.
Notarijata v Evropi ne poznajo: pri nas pokrajine Srbija. Črnagora, Bosna in Hercegovina, v Švici trije kantoni ter Švedska in Norveška. Ker v zadnjih dveh državah ne poznajo javnih listin, tudi nimajo notarijata, vendar so tudi na Švedskem v večjih mestih takozvani notarii publici, ki pa naprav-ljajo le proteste in nekatere druge listine. Ti uradi pa niso uradi za napravo listin v našem smislu. Na Norveškem in Švedskem namreč m zapovedi 'za fnapriavo listin, izvzemši menične in čekovne proteste. Na Švedskem ne poznajo niti odvetnikov.
V vseh drugih evropskih državah je institut notarijata uveden v eni ali drugi obliki.
Posebno stališče zavzema v tem pogledu Angleška. Tudi tu poznajo samo privatne listine, vsled česar je bil na Angleškem uveden notarijat posebne vrste. V ostalih državah Evrope pa je notarijat precej sličen.
Razlikujemo tri vrste notarijata:    čisti, odvetniški in sodniški notarijat.
Pri čistem notarijatu so notarji reden javni urad za napravo listin, le izjemoma sodišča ali drugi državni uradi — izvzemši konzulate. Notar je samostojen javen uradnik, ni pa državni uradnik in nima od države plače in pokojnine, notar je od države in strank neodvisen, stoji pa pod držav-• nim nadzorstvom. Notarje nastavlja država, ki meja zako-
35
nitim in urcdbenim potom izvrševanje notarskih poslov. Čisti notarijat imajo Slovenija, Dalmacija, Vojvodina ter nastopne evropske države: Češkoslovaška, Francoska, Belgija, Avstrija, Ogrska. Italija, Grška, Nizozemska, Španska, Portugalska. Rusija, Turška, nekatere zvezne države v Nemčiji (zlasti Bavarska) ter 11 kantonov v Švici — torej pretežna večina držav.
Odvetniški notarijat imenujemo tistega, ki je združen z advokaturo, to je vsak notar je obenem odvetnik — ne pa narobe vsak odvetnik notar. Ta vrsta notarijata je medena v naši pokrajini Hrvatski in Slavoniji, v severnih državah Nemčije (zlasti v Prusiji) in v treh kantonih Švice.
Sodniški notarijat je tisti, kjer je notar zaeno sodnik, navadno predstojnik zemljiškoknjižnega oddelka. Notar )je državni uradnik s stalno plačo in pokojnino. Sodniški notarijat imajo Bolgarija, Rumunija. Danska, Wurtenberška v Nemčiji in Finska.
Potrebna izobrazba v dosego notarskega mesta je v različnih državah različna. Največjo zahtevajo Nemčija, Avstrija, Ogrska, Italija in Belgija. Francoska zahteva le šest let prakse in notarski izpit. Angleška pa 5 oziroma v Londonu 7 letno prakso brez izpita.
Iz navedenega je razvidno, da je najbolj razširjen čisti notarijat, ki se je še najbolj obnesel in h kateremu prehajajo polagoma vse države. Vidimo pa tudi, da imata Nemčija in Švica zelo mešan notarijat.
Tudi v naši kraljevini so redni uradi za napravo javnih listin v Srbiji, Črnigori, Bosni in Hercegovini sodišča, v ostalih pokrajinah pa notarijati — javna belježništva. Pa tudi v zadnjih ni notarijat enoten, temveč je ustrojen dokaj različno. V Sloveniji in Dalmaciji velja avstrijski notarski red iz leta 1871. tu imamo čisti notarijat: v Vojvodini velja ogrski notarski red s čistim notarijatom, v Hrvatski in Slavoniji pa še stari avstrijski notarski red iz leta '855 z odvetniškim notarijatom.
A) Slovenija in Dalmacija. Lansko leto 29. septembra je poteklo ravno 75 let. odkar je bil uveden ali pravilno obnovljen v Sloveniji in Dal-
36
maciji institut notarijata, to je z zakonom od 29. septembra 1850.
Danes veljata v Sloveniji in Dalmaciji glede izvrševanja notarskih poslov: zakon od 25. julija 1871 drž. zak. št. 75 o uvedbi novega notarskega reda — to je notarski red za staro Avstrijo, z nekaterimi določbami not. redov od 21. maja 1855 štev. 94 o d n. od 7. februarja 1858 štev. 23 drž. zak. glede zaposlenja notarjev kot sodnih komisarjev in glede pristoj-binske tarife ter zakon od 25. julija 1871 drž. zak. št. 7. glede obveze za naprave notarskih zapisov za izvestne pravne posle.
Nadalje so v veljavi še: naredba justičnega ministrstva od 11. oktobra 1854 drž. zak. št. 266 glede predpisov o notarskem izpitu v zvezi z naredbo ministra pravde od 2. avgusta 1924 št. 42.679 o delni izpremembi te naredbe o notarskih izpitih pri višjih deželnih sodiščih v Ljubljani in v Splitu: nadalje določbe zakona o postopanju v disciplinskih zadevah sodnih uradnikov od 21. maja 1868 drž. zak. št. 46, ki se smiselno uporabljajo v disciplinskem postopanju proti notarjem. V Dalmaciji velja poleg tega še glede višine kavcije tudi člen VII. Circolare del Tribunale d' Appello od 23. junija 1840.
V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile izdane razen zgoraj citirane naredbe iz leta 1924 o notarskih izpitih glede notarijata še nastopne sedaj veljavne naredbe: naredba ministrstva pravde od 14. oktobra 1922 št. 43.713 o notarski tarifi za področje višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu, naredba ministrstva pravde od 14. oktobra 1922 št. 28.775 o tarifi za pristojbine notarjev kot sodnih komisarjev za področje višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu (Uradni list št. 356/22 in 357/22 in naredba ministrstva pravde od 14. oktobra 1922 št. 48.816 o odvetniški tarifi za področje višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu (Uradni listi — kakor zgoraj) ter zakon o pečatu in prisegi notarjev v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani od 30. januarja 1922 (Uradni list št. 216/22).
Redni javni urad za napravo javnih listin v službi zasebnikov so torej v Sloveniji in Dalmaciji v prvi vrsti notarji in le izjemoma za posamezne posle tudi okrajna sodišča in
37
konzulati. Podsodnost sodišč je v tem oziru zakonito urejena. V področje sodišč spada naprava in shramba oporok, shramba zasebnih oporok, naprava in shramba zapuščinsko-razpravnih zapisnikov, poveritev podpisov in prepisov, naprava inventur ter meničnih protestov. Za izvršitev teh in drugih poslov pa je poklican v prvi vrsti notar. Sodnijskih pisarjev, ki bi na-pravljali listine, pri nas ne poznamo.
Tudi občinska predstojništva utegnejo na ukaz sodišča izvršiti le posamezna opravila v teku zapuščinskega postopanja, to je napravo smrtovnic in izvedbo inventure glede premičnin. V nekaterih občinah so upeljani občinski posredovalni uradi, pred katerimi utegnejo stranke skleniti tudi izvršljive poravnave. Za napravo drugih listin pa občinska predstojništva niso poklicana.
Konzulati so navadno pristojni le za poveritev podpisov; kjer pa konzularni uradi nadomeščajo sodišča, so potem pristojni tudi za napravo vseh onih" listin, za katere bi bilo pristojno zadevno sodišče.
Notar ni državni uradnik, svoj poklic izvršuje marveč samo pod državnim nadzorstvom. Notar pri nas nima plače, nobene pokojnine — ne stane tedaj državo ničesar, pač pa predpisuje državna uprava za opravo notarskih poslov natančno tarifo, po kateri mora notar strankam zaračunati svoje delo. Starostnega in invalidskega zavarovanja notarski red ne predvideva.
V smislu notarskega reda iz leta 1871 nastavlja notarje država, ki jih poverja, da napravljajo o pravnih izjavah in o pravnih poslih kakor tudi o dejstvih, iz katerih se utegnejo izvajati pravice, javne listine ter da prevzemajo radi položbc pri sodiščih ali radi izročitve drugim osebam od strank denar in vrednostne papirje. Da ima notarski zapis odnosno njegov odpravek značaj javnosti, mora biti napravljen po vseh za to določenih bistvenih | predpisih glede oblike. Izvirnike notarskih zapisov hrani notar, strankam pa izda le takozvane odpravke teh izvirnikov, ki na imajo istotako značaj javnosti. Notarski zapisi, v katerih se ugotovi dolg v denarju ali drugih nadomestnih stvareh in v katerih so natanko določeni oseba upravičenca in zavezanca, pravni naslov, predmet in čas da-
38
jatve, so — enako sodnim poravnavam' — takoj izvršljivi, če je zavezanec zaeno izjavil v listini, da naj bo ta glede priznanega dolga takoj izvršljiva.
Poleg navedenih poslov utegnejo notarji poklicno na zahtevanje strank napravljati tudi vse vloge v nespornem postopanju, na politične, davčne, vojaške in druge oblast: ter privatne listine o vseh mogočih poslih.
Zlasti pa so notarji poklicani za napravo naredb poslednje volje z učinkom sodnih rtaredb o poslednji volji, za po-svedočbe o dejstvih in o izjavah, za poverila podpisov, prepisov in prevodov, za posvedočbe o času predložitve, za izdaje izpričeval o življenju oseb, za posvedočbe o priglasil izjav, o sklepih občnih zborov delniških družb in družb z omejeno zavezo, za napravo meničnih protestov itd.
Notarski zapisi se zahtevajo: za vse ženitnc pogodbe, za vse med zakonskima sklenjene kupne, menjalne, rentne in posojilne pogodbe in za vsa priznanja dolga, danih od enega zakoncev drugemu, nadalje za vsa potrdila o prejeti doti, za darilne pogodbe brez dejanske izročitve, za vse pravne posle med živimi, ki jih sklenejo slepci, glušci, ki ne znajo brati, ali mutci, ki ne znajo pisati — v kolikor sklepajo te posle za svojo osebo.
Pri nas utegnejo 7—181etne osebe napraviti oporoko le pred sodiščem ali notarjem. Družbe z omejeno zavezo, delniške družbe in komanditne družbe na delnice morajo skleniti svoje družbene pogodbe veljavne le v obliki notarskega zapisa, sklepi občnih zborov teh družb o izpremembi pravil so veljavni le, če jih posvedoči notar. Sodišča za izvršitev teh opravil niso pristojna. Podpise onih oseb, kojih zemljiškoknjižne pravice se omeje, obremene ali izbrišejo, mora poveriti notar ali sodišče.
Poleg navedenega posluje notar tudi kot sodni komisar, to je izvršuje tudi določne od sodišča mu odkazane posle, zlasti zapuščinske razprave, cenitve itd. Tudi za te posle predpiše minister pravde natančno tarifo.
Izvrševanje advokature je po § 7 n. r. z notarijatom nezdružljivo, le na deželi pri okrajnih sodiščih, kjer nimata sedeža najmanj dva odvetnika, sine notar zastopati stranke
39
tudi v spornih zadevah. Če je notar vpisan v imenik kazenskih zagovornikov, sme stranke neomejeno zastopati tudi v vseh kazenskih zadevah.
Iz vsega navedenega je razvidno, da je poslovanje notarjev v Sloveniji in Dalmaciji v glavnem v napravi notarskih zapisov, to je javnih listin na polju pogodbenega prava v najširšem pomenu besede. V vsem nespornem postopanju pridejo v glavnem v poštev le notarske listine; sodne listine so zelo omejene in zanje tudi ni predpisov glede oblike. Predpisov o obliki zasebnih listin ni.
Notar utegne postati, kdor ima v naši državi domovinsko pravico, je star 24 let, je neoporečen in sme razpolagati s svojim imetjem, kdor je nadalje dovršil pravne in državo-slovne študije in napravil teoretične državne izpite ali juri-dični doktorat ter z uspehom notarski, odvetniški ali sodniški izpit ter je bil v praktični justični službi 4 leta in od te najmanj dve leti v notarski praksi. Ostalo prakso utegne prestati na sodišču, pri odvetniku ali finančni prokuraturi. \ resnici pa preteče do imenovanja 5 do 15 let.
Odvetniški ali sodniški izpit nadomestuje še sedaj notarski izpit, nasprotno pa ne. Vsledtega prestopajo zadnji čas mnogi mlajši sodniki s sodniškim izpitom k notarijatu. V novem notarskem redu bo odpraviti to razliko tako, da bo veljal za vse le sodniški izpit.
Glede števila notarskih mest obstoja numerus clausus. Navadno je na sedežu vsakega okr. sodišča po en notar, le v večjih mestih je po več notarjev. Tako je v Ljubljani 5 notarjev, v Mariboru so 4, v Ptuju in v Murski Soboti pa po dva. V Sloveniji je število notarjev 59, v Dalmaciji pa 37.
Notarje imenuje dosmrtno na predloge pristojne notarske zbornice oziroma pristojnega zbornega sodišča I. stopnje ter višjega deželnega sodišča v Ljubljani odnosno v Splitu minister pravde, ki določi tudi število in sedeže notarskih mest. Notar je premestljiv le na lastno prošnjo, prisilna premestitev je nedopustna. Notar mora predložiti predpisano kavcijo, ki jamči za vse odškodninske zahteve in plačila, ki utegnejo nastati iz poslovanja notarjev kot takih in kot sodnih komisarjev. Notar ima svoj uraden pečat, ki mora biti po-
40
trjen od notarske zbornice v sporazumu z državnim pravd-nikom. Notar mora predložiti svoj uradni podpis, kakor ga bode rabil pri izvrševanju svojih notarskih poslov, višjemu deželnemu sodišču, ki ga. zapriseže, da bo vestno izpolnjeval svoje predpisane dolžnosti.
Notarsko mesto se izprazni navadno s smrtjo ali s premestitvijo na prošnjo dotičnega notarja, v izrednih slučajih tudi vsled resignacije, vsled izgube domovinske pravice, izgube pravice prostega razpolaganja s svojim imetjem, vsled obsodbe, vsled trajne nezmožnosti ter slednjič vsled disciplinske razsodbe. Po izpraznitvi se notarsko mesto takoj razpiše. T j
Zakonita organizacija notarjev je notarski kolegij, ki izvoli izmed članov notarsko zbornico. Ta zastopa stanovske interese in je izvršilni organ kolegija. V krajih, kjer ni notarske zbornice, izvršuje njene posle pristojno zborno sodišče I. stopnje.
B) Vojvodina.
V teli pokrajinah velja ogrski notarski red, ki po/na popoln čisti notarijat. to je: za napravo javnih listin na prošnjo zasebnikov so izključno poklicani javni notarji.
Delokrog javnih beležnikov v teh pokrajinah je v glasnem isti kakor onih v Sloveniji in Dalmaciji, s tem razločkom, da ne smejo napravljati privatnih listin. Kar se tiče sodnega komisarijata. to je izvršitev naročil po sodišču, imajo notarji v teh pokrajinah boljše stališče kakor oni v Sloveniji in Dalmaciji, njih delokrog je v tem oziru mnogo večji. Javni belež-nik sme omejeno zastopati stranke tudi v spornih zadevah.
Pristojnost notarijata za napravo listin je izključljiva, le notarji smejo napraviti javne listine. Samo v slučajih smrti, suspenzijc. premestitve, odstavitve ali resignacije so poklicana okrajna sodišča napraviti v notarjev delokrog spadajoče zapise — javne listine in to tudi samo tedaj, dokler notarsk\i zbornica ne imenuje namestnika in če v dotičnem okraju nima sedeža še drug notar ter v zadevah, ki ne utegnejo čakati. Za napravo meničnih, čekovnih protestov in protestov na ukaz se glasečih trgovskih papirjev so okrajna sodišča pristojna le, če v dotičnem okraju nima sedeža noben notar.
41
Konkurenčna pristojnost notarjev in okrajnih sodišč je le pri poveritvi podpisov in napravi javnih oporok.
Sodišča so torej za naravo javnih listin pripuščena le v zgoraj navedenih izjemnih slučajih, redni zapisni urad je notarijat. Ker je notarijat od odvetništva ločen in tvori tako samostojno panogo justične službe, obstoji v omenjenih treh pokrajinah, popolen čisti notarijat.
Moderen notarijat je bil uveden na Ogrskem s ces. patentom od 7. februarja 1858 v obliki avstrijskega notarskega reda od 25. maja 1855, ki pa je bil 1861 zopet ukinjen. Ponovno je bil uveden notarijat z notarskim redom leta 1874, ki je bil dopolnjen in izpremenjen z novelo iz leta 1886 in z več drugimi zakoni.
Osnovni zakoni ogrskega notarijata se naslanjajo, zlast; kar se tiče zapisovanja listin, na avstrijski notarski red iz leta 1871, bavarski notarski red iz leta 1861, približujejo se pa, kar se tiče uprave notarijata, francoskemu pravu.
Notar je po ogrskem notarskem redu javni uradnik, ni pa državni uradnik. On napravlja vedno listine po naročilu strank, a ne izvršuje državne službe ter ne stoji do države v službenem razmerju; tudi nima od države plače in ne dobi pokojnine. Notar nosi zgolj naslov svojega poklica, država ne jamči za po njem povzročeno škodo — izvzemši pri poslih iz sodnega komisarijata.
Notarje imenuje minister pravde po razpisu od strani notarske zbornice in sicer dosmrtno, uradna premestitev ]e nedopustna. Notar utegne postati, kdor je izvršil vse juridične študije, dovršil predpisano prakso to je 3 letno prakso pri notarju ali 4 letno službo kot sodnik ali državni pravdnik ali kot odvetnik ter je slednjič napravil odvetniški ali sodniški izpit. Notarskega izpita ogrski notarski red ne pozna.
Notar ne sme izvrševati advokature, tudi ne sme biti državni poslanec, tudi ne udeležen pri finančnem podjetju in trgovskih poslih.
Notar mora položiti predpisano kavcijo, ima svoj potrjen pečat in podpis ter mora položiti uradno prisego.
Število in uradne sedeže notarjev določi kakor v Sloveniji in Dalmaciji minister pravde. Takozvani menični no-
42
tarji sc od leta 1875 naprej ne imenujejo več. Organizacija je slična oni v Sloveniji in Dalmaciji. V disciplinskem senatu je polovica članov-notarjev.
C) Hrvatska in Slavonija.
V teh dveh pokrajinah imamo takozvani odvetniški no-tarijat. Javni beležniki so obenem tudi odvetniki. Tu velja še stari avstrijski notarski red.iz leta J.855, po katerem je na deželi z notarijatom združena advokatura.
Poleg javnih beležnikov so na Hrvatskem in v Slavoniji tudi občinski beležniki, ki pa so le nekaki občinski tajniki in z napravo javnih listin nimajo nobenega opravka.
V ostalem je ustroj notarijata sličen ustroju notarijata v Sloveniji in Dalmaciji.
Č) Srbija, Črna gora, B o s m a in Hercegovina.
V teh pokrajinah institut notarijata ni uveden.
V Srbiji napravljajo javne listine sedaj le še prvostepeni sudovi.
V Črnigori, kjer ne poznajo tudi odvetnikov, izvršujejo vse v delokrog notarjev spadajoče posle sodišča, takozvana kapitanalna sodišča.
V Bosni in Hercegovini je reden urad za napravo javnih listin zemljiškoknjižna komisija, ki obstoji pri vsakem okrajnem sodišču. Za pripadnike muslimanske veroizpovedi izvršujejo javne listine v imovinskih, ženitnih in dednih zadevali državna šeriatska sodišča.
D) Sosedne in nekatere druge države.
V Bolgariji velja notarski red iz leta 1885. Za napravo javnih listin je pri vsakem deželnem sodišču notar, v mestih in krajih na deželi pa izvršujejo notarske posle mirovni sodniki. Notar je zaeno predstojnik zemljiškoknjižnega urada, notarijat je torej podržavljen; Bolgarija ima sodniški notarijat.
R u m u n i j a: redni uradi za napravo javnih listin so takozvana notarijatska sodišča; tudi Rumunija ima torej sodniški notarijat.
Grška ima čisti notarijat.
Turška ima čisti notarijat po francoskem vzorcu.
43
Italija ima moderen čisti notarijat. Najnovejši zakon o notarijatu in o notarskih arhivih je od 16. februarja 191.3. Po tem zakonu mora imeti vsak notar doktorsko diplomo.
Francoska ima priznano najboljši in najmodernejši notarijat, ki so ga posnele v glavnem mnoge druge države. Notarji imajo takorekoč monopol za napravo vseh listin, ki naj imajo na zahtevo strank značaj javrosti. Notar ima zelo ugledno stališče, je svetovalec ;strankam, upravitelj imetja, razsodnik v družinskih zadevah, posreduje hipoteke itd. itd. Skoro vsaka imovitejša hiša ima svojega notarja. Francoska ima torej popolnoma čisti notarijat in tudi ne pozna uporabe notarjev kot sodnih komisarjev. V zapuščinskih in varstvenih zadevah poslujejo notarji sami od sebe, brez naročila od strani sodišč — to poslovanje spada v njih zakoniti delokrog. "Notar nima s sodiščem ničesar skupnega, notarijat je samostojna naprava, obstoječa poleg sodišč ter ni tem podrejena v nobenem oziru.
Belgija ima ustrojen notarijat po francoskem vzorcu z nekaterimi malimi izjemami.
Nizozemska je edina država, ki ima na univerzah v Amsterdamu in Leidenu privatne docente za notarijat. Na Nizozemskem imajo notarji zelo velik ugled. Kakor so v marsikateri družini zdravniki svetovalci v zdravstvenih zadevah, tako imajo mnoge nizozemske družine svoje domače notarje, ki upravljajo njih imovino.
Češkoslovaška ima v modernem smislu reformiran avstrijski notarski red. V strokovnih listih se sedaj raz-motriva vprašanje, da se na univerzi v Pragi ustanovi stolica za notarsko pravo.
Nemčija ima vse tri vrste notarijata. Zadnji čas je bilo predlagano, da se ustroj notarijata izenači za celo državo in izda enoten državni notarski red in da se uvede na univerzah stolica za notarsko pravo.
44
Drobne vesti.
Premestitev in imenovanje. Z odlokom ministra pravde od 20. mas ja 1926 je bil notar dr. Ivo Šorli v Šmarju pri Jelšah premeščen v Maribor, za notarja na Vranskem pa postavljen notarski namestnik Juro D e t i č e k.
Smrt. Dne 17. aprila letos je umrl Niko Lenček, notar v Škof ji Loki; dne 21. julija Otmar Golob, notar v Kozjem.
Ni va kazenska zagovornika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarskega namestnika Jura Detička na Vranskem in bivšega notarja v Postojni, sedaj namestnika za izpraznjeno notarsko mesto v Mariboru, Jakoba Kogeja, na njih prošnjo v imenik kazenskih zagovor* pikov svojega okoliša.
Poziv. Ker se bo na kongresu pravnikov v Ljubljani razmotrivalo tudi vprašanje notarijata, je stanovska dolžnost vseh notarjev in notarskih kandidatov, da se tega zborovanja in dotičnih sej zanesljivo udeleže.
Kolkovar.je prošenj za zenitno dovoljenje. V smislu objašnjenja ge? neralne direkcije posrednih davkov od 6. julija 1925, št. 36.943, je plačati za *< prošnjo za dovoljenje zakona v primerih §§ 49 in 50 o. d. z. (Slovenija in Dalmacija) samo takso po tar. post. 1 in 5 t. z., a ne po tar. post. 324 b t. z., ker taki primeri ne spadajo pod določbo tar. post. 324 b t. z.
Pojasnilo. Generalna direkcija posrednih davkov je na vlogo dr. Kon« rada Janežiča, odvetnika v Kamniku, z dopisom od 7. novembra 1925, št. 78.153, odgovorila:
»Prema tački 13. raspisa ove direkcije od 6. marta 1924 god. Br. 9600*24 plača se pored takse iz T. Br. 139 još i taksa 'A % iz T. Br. 33 zakona o taksama samo za one izbrisne dozvole, sa kojima se rasteredjuju sve za dotično dugovanje opterečene nekretnine, dočim se za izbrisne dozvole koje se odnose samo na pojedine parcele ili uložke, a kod kojih ostane dotično založno pravo još i nadalje u celosti uknjiženo na vse ostale nekretnine plača prema tački 12. gornjeg razpisa samo taksa iz T. Br. 139 zakona o taksama.«
Tako je vendar prodrlo mnenje, da za odpisna dovoljenja, s katerimi dovolijo upniki le odpise določenih parcel brez prenosa njihovih pri zadev« nem zemljišču vknjiženih terjatev ali pravic, ni plačati takse iz tar. post. 33 t. z. — takso po tar. post. 139 t. z po 50 Din pa je v kolkih prilepiti pravilno na dotično zahtevo za znižanje zavarovanja in ne na odpisno dovoljenje samo, kakor napačno t-di generala direkcija v svojem gOTenjem dopisu v protislovju s členom 124., točka 1. taksnega pravilnika.
Imamo torej glede kolkovanja odpisnih dovoljenj dve popolnoma nasprotujoči si obvezni razlagi generalne direkcije posrednih davkov. Kdo bo povrnil strankam vse zadevne velike dosedaj samo vsled napačne ob« vezne poprejšnje razlage generalne direkcije plačane takse! Vidi se, kako dalekosežna in nevarna je določba odstavka 5., člena 43. t. z., ki jo je v novem taksnem zakonu na vsak način opustiti.
Dr. I. G.