Št. 94. Izhaja vsak torek in soboto ob 4 . uri popoludne. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po Poiti prejeman ali v Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in žetrtletno S-50K. Prodaja abvGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolzkih ulicah, J e 11 er»its v Nunskih ulicah in Le¬ ta n na Verdijevem tekaliMu po 8 vin Letnik X. Uredništvo in upravništvo se nahajata v .Narodni tiskarni, ulica Vetturini h. *t. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice*. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po in 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču¬ nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska »Narodna tiskarna” (odgov. L. Lukežič). Deželno gospodarstvo. I. Bojevito se je zakadil A. Gabršček ] junija meseca 1. 1901 v profesorja 1. ; Berbuč-a, ki je zastopal in zagovarjal zdravo načelo, naj se pobira užitnina v deželni upravi. V začetku prvega članka je pisal o prof. Berbuču: „Slepar hoče j slepariti, pa ga je pred svetom vendarle še malce sram! Najbrže tudi sluti, da bi ga c. kr. oblasti lepo zahvalile za čast, katero dela stanu s takimi čenčami, 1 in za ostudne hujskarije, — proti ka¬ terim moramo svobodni državljani in davkoplačevalci najodločneje protesto- vati." O drugih osebnih napadih in brez¬ mejnih surovostih molčimo za danes. In dandanes po sedmih letih je li še kdo v deželi, ki ne bi bil uverjen, da je imel ta čas prof. Berbuč prav, in da so grdo sleparili naše ljudstvo tisti, ki so metali „sleparje“ njemu v obraz? Je-li še kdo v deželi, ki ne bi bil uver¬ jen, da so nasprotniki užitnine v dež. režiji oškodovali deželo, državo in ob¬ čine za milijone s svojo agitacijo proti nameri naše stranke in prof. Ivana Berbuč-a? Tako so lopnila A. Gabrščeka v ti zadevi po zobeh dejanja, ki se ne dajo utajiti. X- * . * • Kdo se ne spominja, kako drzo- vito se je zaganjal isti A. Gabršček pred leti v »Krojaško zadrugo", katero je ho¬ tel vsekako uničiti iz malo plemenitih namenov? Sam se je hvalisal po „Soči“ in tolažil, ko se je njegova namera po¬ nesrečila, da je vsaj imel žalostni po¬ gum, mesariti ta narodni zavod z veli¬ kim nožem. A danes je »Krojaška zadruga" jedno najboljših,- najsolidnejših in naj¬ bolj cvetočih podjetij v Gorici. Promet v blagu in v denarju znaša velikansko svoto, in vse obrekovanje ne more podjetju prav nič škodovati. Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi bil A. G. tačas pometal pred pragom liberalnih podjetij, za nje skrbel, ž njimi marljivo gospodaril in svetu razkazoval, kako napredujejo in se krepko in sta¬ novitno razvijajo, nego da je tratil svoje moči v borbi proti »Krojaški zadrugi", ki mu ni bila čisto nič na potu? Vse se maščuje na tem svetu, in izvestno je, da se bode tudi to grdo početje v kratkem maščevalo na And. Gabrščeku. * * * Zakaj smo to napisali? zakaj po¬ novili? _ Zato, da osvežimo spomin našim čitateljem glede na Gabrščekovo postopanje v preteklosti, da bodo mogli sklepati iz prejšnjega na njegovo se¬ danje postopanje glede deželnih financ. Kakor je begal ljudstvo in javnost pri užitnini; kakor je črnil »Krojaško zadrugo" z namenom, da bi jo vničil: tako pita zdaj svoje kaline z neuteme¬ ljenim pretiravanjem o slabem dežlenem gospodarstvu. V dveh člankih je »Gorica" na te¬ melju uradnih podatkov nedvojbeno do¬ kazala, da more le brezvestnež ali be¬ dak trditi, da je dežela ob robu finan¬ čnega poloma. Dokazali smo, da vsi deželni dolgovi, ki izvirajo izključno le iz prejšnjih deželnozborskih dob, zna¬ šajo komaj 1,800,000 K, ki se redno od¬ plačujejo. Vkljub temu poda sedanji de¬ želni odbor koncem 1. 1908 obračun, s katerim dokaže, da dežela nima naj¬ manjšega primanjkljaja, marveč še lep preostanek. To pa hudo peče A. Gabrščeka, ker je s tem razkrinkan ves njegov švindelo slabih deželnih financah. Da bi omamil svet, začel je pisati v »Soči" posebne članke, posvečene prof. Ber¬ buču, z lastnoročnim podpisom. In kaj je dokazal v prvem članku z dne 21. t. m.? Dokazal je končno, da je vse res, kar je »Gorica" v tej zadevi pisala. Sam pravi: »Vidite, tako izgine p r o r a- čunjeni primanjkljaj za 1. 1908!“ Resnica, katere ne more niti A. G. ovreči, je torej, da koncem leta 1908 ne bode imela dežela nikakega primanj¬ kljaja. Resnica je, da sedanji dež. odbor, ki je bil izvoljen dne 2. januarja 1902, ni napravil v tej dobi niti vi¬ narja dolga, pač je pa sprejel od prejšnjih dob okolu 1,800.000 K dolga, ki se vedno amortizuje. Resnica je, da pobira deželna uprava v svoje namene na izravne davke naj¬ nižje doklade in da je povišal dež. zbor na predlog sedanjega dež. odbora v to svrho naklade ha užitnino le za 20% (in 20% za okr. šolske zaloge) in za 2 K davščino na pivo (in 1 K za šolske zaloge). Popolno neresnično je torej, če trdi A. Gabršček, da pobira naša de¬ želna blagajna najvišje doklade v Av¬ striji. Najprej naj si ogleda doklade v drugih kronovinah, potem naj govori. Le eno kronovino naj nam navede, ki ima manjše dež. doklade od naše, potem se udarno! Mož se je spozabil. Trdil je za¬ četkom, da bode imela dežela koncem 1. 1908 velik deficit in da pride vsled tega v velikanske dolgove; a opazka v »Gorici", da on in dr. Franko se mo¬ rata še učiti, kako izgine dež. deficit koncem 1. 1908, ga je spravila iz duš¬ nega ravnotežja in dokazovati je začel in dokazal v svojem članku, da on to dobro razume in pravi, vsled obstruk¬ cije mora deficit izginiti. Tega sta torej kriva dr. Gregorčič in I. Berbuč. Kako pa to dokazuje, to je narav¬ nost — gorostasno. Vidi se, da mož res ničesar ne razume o dež. proračunih in obračunih. Toda o tem prihodnjič. Uspehi naše gospodar¬ ske organizacije. (Dalje), Deset let je minolo, kar je bila ustanovljena prva raiffeisenska posojil¬ nica na Goriškem. Bil je to imeniten korak, ki je vzbudil ves poznejši naš razvoj na zadružno-gospodarskem polju. Saj imamo danes nad 40 kmečkih posojilnic po goriški deželi, imamo »Centralno posojilnico", važen in velik denarni zavod v mestu, ki služi tudi kot osrednja blagajna »Goriški zvezi gospodarskih zadrug in društev", drugi za osredotočenje našega gospodarskega dela zelo važni osnovi. »Vezali smo in vezali, kakor pravi »Soča", m privezali smo za našo deželo že nad 60 gospo¬ darskih zadrug, posojilnic, kmetij¬ skih društev, mlekarn, živinorejskih in drugih. Seveda Gabrščekovih pristašev je v njih zelo pičlo število. Zato pač pravi „Soča“, da nosijo vse te zadruge »pečat strankarstva in politični namen". Kdor ne veruje, da »Ljudska posojil¬ nica" »Trgovsko-obrtna zadruga", »Mi¬ zarska zadruga" in ona peščica novo¬ ustanovljenih liberalnih zadrug po deželi tega pečata in namena na sebi ne nosijo, ta pride gorak v liberalna nebesa, kjer se jim baje godi bolje nego Turkom v sedmih nebesih. »Vezali smo", to je res,- zakaj to dokazujejo številke statistike zadrug naše organizacije za minolo desetletje. 7195 članov je koncem minolega leta pripa¬ dalo tej »zvezi" — važni in vedno bolj vplivni v gospodarskih ozirih. Pa ko¬ liko je bilo letos ustanovljenih novih zadrug, ki bodo dalje »vezale!" Boji se pač »Soča" ravno dega> zakaj ko bodo »vezani", in ko gospodarsko močni kme¬ tovalci spoznali vso moč, vse smotre te zadružnogospodarske vezi, tedaj bodo pač spoznali vso praznoto agrarno-libe- ralnih obljub, agrarno-liberalnega splet- karenja in zavajanja. Kako so napadali »Centralno poso¬ jilnico" — »Centrifugo 14 , je še vsem na Goriškem dobro v spominu. Liberalci so prevzeli »Ljudsko posojilnico", zaga¬ njali se potem v našo »Centralno po¬ sojilnico". Po 7 letih je ta že imela nad 5 milijonov kron denarnega prometa, j okroglo dva milijona posojil in dva mi¬ lijona kron hranilnih vlog, toliko koli- kor jih ni izkazovala »Ljudska posojil¬ nica" še v nobenem svojem računu. Po- 1 leg tega ima stavbo v vrednosti 165.000 kron, katero ne obtežuje niti vinar zem- ljeknjižnega dolga! Nje rezervni fond je z malimi dobički narastel v 7 letih na 30.000 kron, ne da bila »Centralna po¬ sojilnica" odirala ljudi tako, kakor svoj čas »Trgovsko-obrtna zadruga". Dalje! Kako so smešili »Goriško zvezo". Zavod se pa na vse prazne fraze »Soče" ni oziral, marveč stopal mirno in smotreno dalje po svoji poti. Vedno navzgor — ker rakove poti ne poznamo, kakor nekatere liberalne za¬ druge. Letos ima zveza v prvih 10 me¬ secih nad 31/4 milijona kron prometa ; njen blagovni promet, ki sloni nazdravi in pametni podlagi, se vedno širi, vedno bolj uživlja v naši zadružni organizaciji. Število njenih zadrug raste, njen delo¬ krog je vedno obširnejši, ravno radi tega, ker je »Soča" registrirala v svojih predalih vsak korak zveze. »Sočin" pik je pač za nas dobrodejen! In naše posojilnice? V prvem svo¬ jem desetletju so pridobile 5,037.312 kron, tedaj nad 5 milijonov K hranilnih vlog, izdale so 3,868.306 kron, okroglo štiri mi¬ lijone kron posojil. To so šte¬ vilke, katere nam kaže statistika »Go¬ riške zveze" ob koncu 1. 1907. Če pri¬ merjamo omenjeni dve števili, vidimo, da znaša previšek nad en milijon kron, to se pravi, naši kmetovalci so prihranili v naši organizaciji en milion kron, katere imajo kot razpoložljiv kapital pri rokah za izboljšavo svojega gospodarstva. Ali ni to gospo¬ darski uspeh? Ali je to delo brez glave ?! »Soča" je našim posojilnicam prav rada predbacivala, da kmete zavajajo v dolgove. Zgoraj omenjeni podatek sam na sebi kaže, da je ravno nasprotno res. Iz številk pa, ketere imamo na razpolago za naše raiffeisenske posojilnice od 1. 1901 do 1. 1907, moremo pojasniti vzroke, ki so pripravili dolžnike do tega, da so pri posojilnicah zajemali posojila. V teh letih so namreč posojilnice na deželi izposodile 1,832.142-26 K. Proš- njiki so prejeta posojila vporabili v sle¬ deče namene: 453.839-20 K so porabili za plačila dolgov, katere so imeli pri raznih up¬ nikih, med njimi pri mnogih liberalnih prijateljih ljudstva, ki so pobirali 12,14' in še več % obresti. Tudi za plačila »Ljudski posojilnici", ki se jeotresavala po mogočnosti klerikalnih dolžnikov, ker niso plesali tako, kakor je piskala liberalna piščalka. 112.553-82 K so po¬ rabili prošnjiki za nakup gospodarskih potrebščin, 139.713 K za nakup živine, 412.449 K za nakup zemljišč, 153.081 za nakup hiš in drugih stavb, 111.520-75 kron za poprave in dozidanje stavb, 73.848-38 K za dedščine, 11.392-50 K za pokritje bolezenskih stroškov, 92.777-50 K za pomoč obrtnikom, 8.700 K za pla¬ čevanje davkov, 8.829 K za plačevanje delavcev, 3.089 70 K za pogrebne stro¬ ške, 5.376-44 K za potnine v tujino, 33.840 K za dote in ženitovanjske stro¬ ške, 28.47550 K za razdelavo vinogra¬ dov, 182.656-47 K za druge potrebe, med temi največji del za lupljenje češp. »Soča" ima na razpolago zelo »kunštne" računarje. Zato naj si pusti izračunih, koliko je šlo vsega isposojenega de¬ narja v izboljšavo gospodarskih raz¬ mer prosilcev, koliko pa na njihovo škodo. Toda izračuni naj pravilno, ker ji ne izpregledamo pomot. Pri »Krojaški zadrugi" je svoj čas naračunila 130.000 K izgube, ki je nikjer ni bilo, pri de¬ želnih financah je sedaj izračunila ne¬ izogiben gospodarski polom, ki je tudi le v njeni domišljiji. To so pač prede¬ bele pomote! Za danes dovolj! Te številke nam kažejo, da nimamo »nevspehov", pač pa za naše goriške razmere celo krasne uspehe. Priča so nam ne¬ umornega, smotrenega dela, bodrilo so nam za nadaljno trudapolno delo za osamosvojenje našega kmeta in za iz¬ polnjevanje programa, ki ga imamo kot »prava kmečka stranka". De¬ janja kažejo, da smo delali, „agrarci‘‘ in bratci liberalci pa objubujejo še le, da „h o č e j o delat i“. Kdo imej več vere, oni, ki je že delal, ali oni, ki še le obljubuje, da bo delal? Pokazali smo, da naše delo ni bilo storjeno „brez glave", marveč da se je ravnalo- po strogem premisleku, po na¬ črtu. Prihodnjič pokažemo, da so ravno liberalci delali brez glave. Uporabili bomo tudi številke, ki nam jih sami nudijo. Seveda ne pričakujemo, da bi „Soča“ odgovorila na stvar, pač pa bo stikala za osebo člankarja. Da bo ve¬ dela, po kom lopniti z loparjem, evo i me • S. P r e m r o u. Aneksija Bosne in Her¬ cegovine. (Pismo iz Bosne.) (Konec.) Hrvatsko ljudstvo je aneksijo z največjim navdušenjem sprejelo. Naj¬ manjše in najbolj pozabljene vasice bile bo v izraz veselja nad aneksije na večer lepo razsvetljene. V cerkvah se je zvo- nilo in maševalo iz tega namena. K okrajnim predstojnikom so prihajale tra¬ me navdušenega prebivalstva in izražale Bvoje veselje nad tem dogodkom. Seveda se je v tem ozira najbolj odlikovalo stolno mesto Serajevo. In kaj tedaj? Voditelje tukajšnjega naroda raka ogromnega dela, katero se more le z zdrnžnimi močmi izvršiti. De¬ želi sti do sedaj oziroma do pred 30imi leti za stotino let zaostali, kar bo treba Efdaj hiteti. V zadnjih 30ih letih se je tokaj seveda marsikaj spremenilo, tudi tukajšnjim deželam se je ngladila pot do boljše bodočnosti; a manjka še veliko. Upamo, da se posebno s pomočjo šolske obveznosti, katere fdo sedaj ni bilo, se počasi vse doseže. Razam tega bo imelo ljudstvo svoje zastopnike v deželnem zboru, b pomočjo katerih se tudi veliko doseže, kar do sedaj ni bilo mogoče, o čemur je prepričan VBak treznomisleč človek. Še nekaj! Razni madjarski politiki so prosili, oziroma zahtevali, naj vlada tukaj nastavlja več ogerskih kakor av¬ strijskih uradnikov. S tem pa se tukajšnje ljudstvo ne bo moglo nikdar strinjati. Ti uradniki bi bili po veliki večini taki, ki tukajšnjega deželnega jezika ne razumejo. Seveda bi oni hoteli kakor na Hrvatskem tudi tukaj madjarirati. Ako pa avstrijska vlada to dobro premisli, ne bo tega nikdar privolila, ker s tem bi ne imela nikakih koristi, pač pa bi si s tem na¬ kopala nevoljo tukajšnjega ljudstva, kar bi avstrijski politiki na Balkanu gotovo ne koristilo, pač pa škodova'o. In čemu naj bi s tem tudi uradovanje oteževala? Ako tukaj ni še dovolj domačih urad¬ nikov, ne manjka Slovanov, ki si tu¬ kajšnji jezik prav lahko in hitro priuče in katerih nameščenju bi se tudi ljudstvo toliko ne protivilo, ker se zaveda slo¬ vanskega bratstva. O preteči vojski se tudi tukaj mar¬ sikaj govori, vendar pa moramo reči, da ni Še taka nevarnost. Ni sicer izključeno, da pride do kakšnih prask s Srbijo. Avstrija se za vsak slučaj pripravlja in so tukajšnje meje z vojaštvom zasedene. Razun tega so tudi vse tukajšnje že¬ lezniške proge pod strogim nadzorstvom vojaštva. Vendar pa upamo, da predno pride do tega, si bo tudi Srbija celo stvar dobro prevdarila. Kakor znano, so tudi vse velevlasti proti temu, da bi se kalil mir, radi česar lahko rečemo, da vojske ne bo 1 S. Razpor med dr. Tumo in Andr. Gabrščekom. Leta 1901. smo pisali v »Gorici*: Gabršček je rojen pod zvezdo zdražb in prepira, njemu je narava že v zibelko položila dar ženijalnosti v razdvajanju človeških duhov. „Njegovo razmerno še mlado živ¬ ljenje bi dalo romanopisca Govekarja, bogato snov za nov roman »V krvi št v. II.“ Dar razdvajanja ga je sprem¬ ljal kot angelj varuh (seveda v nasprot¬ nem zmislu) po vseh potih jživljenja. Po Kobaridskem — kjer je kot ljudski uči¬ telj služboval — to še vedno vrabci čiv¬ kajo in skale govor 6. Ali mož je sam uvidel, da ne spada intrigiranje v slovar učiteljevanja, da ga vodi ta dar le v po¬ gubo, in tako je stal nekega dne na razpotju: ali popustiti učiteljevanje, ali pa zadušiti v sebi dar intrigiranja. Od¬ ločil se je za prvo, kajti čutil je, da mu drugo ni več mogoče, ko mu je prirojeno svojstvo prešlo že tako v kri in meso, da mu kuka pri vseh čutilih iz telesa. Poiskal si je nov stan, v katerem se da zdražbanje izvrstno izkoriščati, t. j. čas¬ nikarstvo in politiko. Tako je prišel zdaj v svoj pravi element, osobito kar se je pričel politični boj med dr. Gregorčičem ia dr. Tonklijem. In ko je ta nehal, ta¬ krat pa ni zdražna strast v njem pone¬ hala. Pot v bodočnost mu je bila začr¬ tana, treba je bilo toraj gledati naprej. Vedno le politični hlapec in služabnik drugim biti, vedno le politiki drugih služiti, ni prijetno. Lepše je biti voditelj med voditelji, poslanec med poslanci. In v voz, ki naj bi ga pripeljal do tega smotra, ni imel drugega vpreči, nego svoj dar razdvajanja. In pričel je komedijo razdvajanja, v kateri se je še povsod iz¬ kazal izvrstnega režiserja. Ztčel je na socijalnem polju pri „Soko!u“, pridružil se vrednemu, in oba sta skupaj uprizo¬ rila politični razkol. Konec te komedije bode v jeseni z deželnozborskimi volit¬ vami. No, potem se prične politična ko¬ medija da capo. Dr. Tuma naj se le pri¬ pravi ; kar je skusil dr. Tonkli, kar okuša dr. Gregorčič, temu ne uide tudi on. Kar je v krvi, to uniči le smrt*. Kar smo pred sedmimi leti prero¬ kovali, to se je letos zgodilo : Gabršček obklada zdaj svojega prejšnjega pobratima dr. Tumo, kojega je povzdigaval toliko let v deveta nebesa, skoraj z istimi psov¬ kami, s katerimi je obsipaval dr. Gregor¬ čiča. »Političen kloven”, „kameleon“, »koristolovec", »nepoboljšljiv grešnik", »hinavec", „nehvaležnež“ ; take in slične psovke lete zdaj na poprej toliko obo- žavanega dr. Tumo. Prikrito zbadanje dr. Tume se je pri Selo v »Soči* že 1. 1903. ter se je na¬ daljevalo v »Slovenskem Narodu”, a prava ploha psovk in inzultov se je nanj ulila šele letos, in sicer v dopisa »Slov. Na¬ roda” 4. maja. (Dalje pride). Politični pregled. Baron Bienerth pr. cesarju. Cesar je včeraj vsprejel ministerskega predsednika barona Bienertha v avdi- jenci, ki je trajala dve uri. Iitotako je vsprejel cesar v daljši avdijenci ogerskega ministerskega predsednika dr. Wekerle. Veliki izgredi med Italijani in Nemci na Dunaju. Včeraj je prišlo na vseučilišču do konfliktov med italijanskimi študent 1 , ki so priredili demonstracijo v prilog itali¬ janskemu vseučilišču v Trstu in nemško- j nacijonalnimi študenti. Italijani so peli j Garibaldijevo himno, Nemci pa Wacht j am Rhein. Naenkrat so z italijanske strani padli streli iz samokresov, ki so manje ali huje ranili več nemških di¬ jakov. Mnogo dijakov je bilo ranjenih od udarcev s palicami. Italijani so bili ko- nečno odtisneni iz aule. Policija je iz¬ vršila na ulici več aretovanj. Težko ra¬ njenih po strelih iz revolverjev je šest dijakov. Trije italijanski dijaki so bili izročeni deželnemu Bodišču. Vseučilišče bo za nekaj dni zaprto. Buški visokošolci srbski prostovoljci. Vseučiliška mladina v Moskvi je poslala srbskim akademikom brzojavko, v kateri zagotavlja srbski narod svojih simpatij, ter sporoča, da so ruski viso¬ košolci pripravljeni vstopiti v srbsko voj¬ sko kot prostovoljci Na brzojavki je 1197 podpisov. Rusija za Srbijo. Iz Petrograda javljajo, da stoji Ru¬ sija slej kot prej na stališču, da Srbija in Črnagora morate dobiti teritorijalno kompenzacijo. Edino v tem slučaju prizna Rusija aneksijo, drugače nikakor ne. Darovi. Za »Šolski Dom* Našemu upravništvu je došlo: Du- ; hovnik iz goriške okolice 8 K (ravno- tako za „Alojzijevišče“ in »Slov. siro- tišče“) udje družbe sv. Mohorja v Oblo- ' kah zložili 2 K 50 v. Preplačila za IV. zvezek S. Gregor¬ čičevih poezij so nadalje došla: Alojzij Mašera, sodni tajnik v Gorici 2 80 K; Rudolf Kovačič, višji pis. predst. 1-80 K- Anton Komac, c. kr. davčni sluga ! v Kobaridu daruje za »Slov. sirotišče” 1 K; za »Alojzijevišče" 1 K. Srčna hvala! Novice. Jubilejni pastirski list je izdal naš prevzvišeni knez in nadškof Fran¬ čišek Borgia, kateri se bode čit&l ver¬ nikom prihodnjo nedeljo. V pastirskem listu je opisano življenje našega cesarja, ki ni bilo s cvetlic imi postlano. Trnjevo pot hodi naš vladar, odkar je prevzel vlado avstrijikih narodov. Ako vidi svoje narode srečne, je tudi on srečen. Vladar je prebolel najhujše družinske udarce, pod katerimi bi vsakdo upognil. In le človek z nadnaravno močjo je megel prenesti tiko hude nesreče. Pa¬ stirski list govori nadalje o dobrosrčnosti vladarjevi, o vladarjevi ljabezni do otrok, o njegovi pobož. in o njegovih dobr ih delih, s katerimi si je spletel lovorjev venec. Konečno priporoča vernikom, naj g oreče molijo, da bi Bog ohranil sivolasega vla¬ darja na avstrijskem prestola še mnogo let na čast in slavo naše Avstrije. Določbe glede cesarskega jubi¬ lejnega Slavja. Naš prevzvišeni knez in nadškof Frančišek Borgia Sedej je zankazal glede cesarskega jubileja sledeče : Prvo adventno nedeljo dne 29. no¬ vembra naj dnini pastirji naznanijo s prižnice praznovanje jubilejne sloves¬ nosti, ki bode 2. decembra, in prečitajo pastirski list. Pri popoldanski službi Božji prve adventne nedelje naj se iz¬ postavi Najsvetejšev^eno celo uro, med ktero naj se moli rožni venec, l.tanije in drnge primerne molitve in pojo pesmi. Na koncu naj se zapoje Tantum ergo, itd. ter se da blagoslov z Najsvetejšim. Na predvečer slavnostnega dne t. j. 1. decembra naj se zvoni ali nabiva praz¬ nično (Vi-Va ure). Dne 2. decembra n»j se poje slovesna sv. maša. Po maši naj se izpostavi Naj svetejše ter zapoje Te Denm. Po molitvi zahvalnici naj se doda še molitev za cesarja. K božji službi 2. dec. se imajo povabiti cesarski in drugi uradi. Izredno se dovoli, da se vsa slo¬ vesnost opravi prvo adventno nedeljo. T stolnici se bode mesto adventno nedeljo, dan poprej, v soboto, izpostavilo Najsvetejie v javno češčenje, ki se za¬ ključi v torek popoludue, in to vsled praznovanja cesarjevega jubileja, ki se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri (ne ob 10.) Apostolski blagoslov s posebnim odpustkom podeli naš prevzvišeni knez in nadškof vsled posebne oblasti prejete od sv. Očeta na praznik Brezm. Sp. v stolnici po slovesni sv. maši. Odlikovanje. Upravnik »Primorskega lista”, blagajnik »Slov. katol. delavskega društva” in odbornik »Slov. sirotiiča" g. Laka Dngar je dobil te dni odli¬ kovanje od sv. OSeti Pija X. P r o e c c 1 e s i a et pontifice. Tega odlikovanja se veselimo, ker ga je mož vreden. Njegovo največje odlikovanje je pridno in vestno delovanje. »Slov. katoliško delavsko društvo" pri¬ redi dne 13. t. J. ob priliki občnega zbora primerno proslavo tega veselega dogodka. Križec, ki ga je dobil čislani odlikovanec od sv. Očeta, sa mu ta dan slovesno izroči. Na mnoga leta ! Imenovanje. — Deželni odbor je podelil mesto učitelja na slovenskem oddelku kmetijske šole gospodu Josipu Zidaršček-u iz Tolstegavrha na Šta¬ jerskem, ki je dovršil višjo kmetijsko šolo na Dunaju in je sedaj adjunkt na posestvih kneza Windischgratza na Spod¬ njem Štajerskem. Mesto na italijanskem j oddelku ni bilo definitivno oddano, ker so prosilci taki, ki so še le absolvirali študije in nimajo potrebne praktične vaje v kmetijstvu. Začasno se sprejme vežbanec, ki postane definitiven šele potem, ko si pridobi zadostno praktično spretnost v kmetijstvu. Andrej Gabršček — moderni B leam! Vedeževavec Bileam je bil prišel iz Mezopotamije v moabitsko deželo, da bi preklel Izraelce. Njega oslica ga je svarila, naj tegR ne dela, a on je ni po- slnšal. Ko pa je dospel na dvor kralja Balaka, ni preklel Izraelcev, marveč jih je proti svoji volji blagoslovil. Tako se godi tudi Gabrščekn. Hotel je preklinjati »krivce slabega finančnega položaja v deželi” in naslovil je svoj bombastični članek „ Goriška dežela na robu fi Hcin enega poloma ", a na konca tega čla Qkj je sam priznal, da ne bo imela deš^ sa l. 1908 nikakega primanjkljaj marveč še prebitek. Tu je le dvoje ^ goča: ali hoče imeti Gabršček svoje & tatelje za norca, ali pa je on sam ^ za norišnico ! Da bodo njegovi volil ei strmeli, kako »kuaštnega" zastopnika „ si izvolili, se je Gabršček pod svojo »učeno in temeljito razpravo o dežela®,, gospodarstva* podpisal kot dež. poslanec, Podpis je brezpotreben ! Kdor čita ta članek, ki je poln 8 q. rovih osebnih napadov, ta ve, da gg j, mogel le deželni (»Soča” bi pisala „ sli 1 stranke s politiko in z osebo Faiduttij«^’ ter imajo poguma dovolj, to svoje nje celo očitno izraziti, dasi dobro da se s tem ne prikupijo posebno 8 dajoči kliki. ^ Eco nam daja svoje nasTflt % r ji in kako naj pišemo. Te svete naj 0 . s Se za-se, nui jih čisto nič ne potrebni 0 Povedati ji pa hočemo vender, da mi se bodemo protivili vaafcemn slepljenja na¬ tega ljudstva in vsakemu švindlu, naj prihaja odkoder koli. Ker 80 p S E c o nam uže postavlja z% svetovavko, svetu¬ jemo ji tudi mi, naj drugič ne popravlja po stari navadi soLatov edino tega, česar mi mismo nikdar in nikjer trdili. T,sko brani poštenje župana G irbatto proti nam, ki nismo o njem nikoli ša dvomili, ker poznamo osebno gospoda Corbatto kot poštenjaka. Obžalujemo le, da se je dal v tem pogleda speljati na led in da je tako prišel v nasprotje z večino svojih meščanov. Imenovanje. G. dr. Frane Ška¬ fa e r n e, okrajni komisar pri tržaškem namestnižtvu, je imenovan ministeri- jalnim svetnikom v naučnem ministerstTn. Vlada — je izdala par dni pred svetim Martinom prepoved točiti novo vino pred novim letom radi preteče kolere in radi derečine, ki menda raz¬ saja po deželi. Ta prepoved je veljala za Goriško, Trst z okolico in Istro. Go¬ riško glavarstvo je bilo toli previdno, da te prepovedi, ki je povsem neopravičena, ni niti razglasilo, dočim so druga gla¬ varstva, kakor tudi goriški magistrat, izvajala poslednice iz onega ukaza. Vsakemu človeku z normalnim ra¬ zumom je umljivo, da noben deželni odbor ne more uplivati na c. kr. na¬ mestništvo iz gori navedenih razlogov, naj bi izdalo tak brezmiselni odlok. — Umljivo je tudi, da dež. odbor goriški ni kompetenten dajati navodila za take prepovedi v Trstu z okolico in v Istri. Ker je pa prepoved res jedina svoje vrste in je pouzročila v vseh krogih ve¬ liko ogorčenje, jo je c. kr. namestništvo preklicalo. A toliko v Trstu, kakor tudi v Gorici in drugod se trudijo Vladni • organi dati razumeti županom in dru¬ gim uplivnim osebam, da se je ta pre¬ poved izdala le vsled tozadevnega pri¬ poročila deželnega odbora goriškega. V »Primorskem Listu“ in v »Go¬ rici" smo vže pojasnili vso stvar ter povedali, da v deželnem odboru gori- škem se ni o tem nikdar razpravljalo niti sklepalo. Vkljub temu se zaletava „Soča“ v slov. dva odbornika in hoče ljudstvo preveriti, da sta vendarle onadva to zakrivila in se klerikalci sedaj le iz¬ govarjajo, ker jih je ona zalotila pri protiljudskem delu. Kar se naših odbornikov tiče, izjav¬ ljamo v njihovem imenu, da so brez¬ vestni obrekovalci tisti, ki vzdržujejo ono neresnično vest. Vabilo k veselici v proslavo šest¬ desetletnice vladanja Nj. veličanstva presv. cesarja Fran Josipa I., katero pri¬ redi Slov. kat. izobraževalno društvo „Branik“ v Podgori v veliki dvorani g. Štet. Bregant tik želez, nasipa dne 29. nov. 1908 ob 3. in pol pop. s sledečim vsporedom : 1. Slavnostni govor; 2. Ce¬ sarska himna; 3. »Slovenija cesarju , dekl. Gregorčič ; 4. Pesem : »Pogovor z domom'; 5. Šaljiv prizor: »Simplicij Žolna-; 6. „Ti osrečiti jo hoti“, pesem; 7. Žaloigra: »Kapelica na gori"; 8. »Roža", pesem. — Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin., sto¬ jišče 40 vin. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. »Soča" — piše o prof. Berbuč-u, da je "vedel, kaj je zagrešil deželni od¬ bor proti vinogradnikom, a da je mol¬ čal, sedaj pa da je hitro protestiral proti namestniški prepovedi glede točenja vina, oziroma proti temu, kar je najprej sam spletel. Ni nam treba še posebe poudarjati, da je to navadna »Socina laž in obrekovanje, kakoršnega m zmo¬ žen pošten človek. Glas iz občinstva. — Mestni ma¬ gistrat je z odlokom z dne 18. nov. javno naznanil, da bode voda zasebnikom z dnem 19. nov. ponovno zaprta radi po¬ manjkanja iste. - To je hud udarec za gorenji del mesta. V dolenjem mestnem delu smo v tem oziru »srečnejši" m to, ker je v ulici Vogel, ravno pred vho¬ dom v šolsko poslopje „oživel“ nov „umeten“ »studenec*. Kdor ne veruje, naj se poda na lice mesta ter se o tem natanjko prepriča. Kje je ravno isti stu¬ denec. ni treba povpraševati, ker vodo¬ tok po sredi ulice pove sam, kje ima svoj »izvir". Škandal! O ten! se obve¬ ščajo v to poklicani organi, kakor zdrav¬ stveni oddelek, vodstvo ljudske šolo v ulici Vogel, g. nadzornik itd. Občinske redarje in pometače ni treba o tem opo¬ zoriti, ker gredo večkrat na dan po isti ulici z — zaprtimi očmi! Očividec. Krščansko socialna nedelja. — V nedeljo dne 22. t. m. je bilo veselo. V Solkanu je priredilo »Kat. sloven¬ sko izobraževalno društvo" lepo in po¬ učno predavanje, ki se ga je udeležilo nad 200 oseb. Dr. A. Brecelj je naj- prvo govoril o alkoholu in njega vplivu na človeka. Po govoru pa je predavaje pojašnjeval z mnogoštevilnimi skiopti- škimi slikami. Predavanje je napravilo na poslušalce velik utis. V Z a t o m i n u se je v nedeljo po¬ poldne ustanovilo »Katoliško slovensko izobraževalno društvo". K ustanovnemu zboru so prihiteli vrli Polubinjci in Vo- larci. Šestnajst članov volarskega »Kr. s. izobraževalnega društva Planinka" se je pripeljalo na vozu, ki je bil vanj uprežen lep konj, okrašen s krasnimi planinkami. Zborovanje je otvoril mla¬ denič I. Kutin, predsedoval mu je vrli posestnik Rutar. Govoril je tajnik »Slov. kršč. soc. zveze" Fr. Kremžar. Razložil je načela, ki morajo voditi novo društvo, če hoče društvo res koristiti svojim članom. Pozival je vse poštene in verne Zatomince k bratski slogi na katoliški in slovenski podlagi. Navzoči tolminski gospod nadučitelj Kašča se je blamiral s svojo zahtevo, da bi go¬ voril. Pokazalo se je, da liberalni uči¬ telj med našim poštenim kmečkim ljud¬ stvom nima ugleda. Mož se je jezen in godrnjaje odstranil. Po shodu so ve¬ selo prepevali: mešani zbor volarski, ženski in moški zbor polubinjski. Shod se je spremenil v pravcato veselico. — Razšli smo se v bratski edinosti, z za¬ vestjo v srcu, da so in bodo znatni vsi, ki so dobre volje. Živeli vrli Zatominci in njihovo novo društvo! Najlepša nedeljska prireditev je bila pa pač v Št. Ferjanu, kjer je ondotno »Kat. bralno društvo" s svojo 25 letnico praznovalo tudi cesarjev ju¬ bilej. Novoustanovljeni telovadni odsek, broječ blizu 40 mladeničev je prišel pri¬ hajajočim mirenskim, goriškim in pod¬ gorskim bratom nasproti zunaj vasi. Po prisrčnem sprejemu od strani Št. ferjan- skih fantov so vsi odseki v lepih čve- terostopih skupno odkorakali v cerkev k službi božji. Po sv. maši je bil mla¬ deniški tečaj, na katerem sta govorila zastopnika S. K. S. Z. dr. Dermastia in dr. Capuder. Popoldne je bila veselica. Pred veselico so združeni odseki prire¬ dili ob krasnem vremenu na prostem lepo izpeljani telovadni nastop. Čast bratom Medveščeku, Mrevljetu, Puškarju in Kukavici, ki so z vzorno disciplino dosegli tako lep uspeh ! Ko so zvečer naši telovadci v lepih svojih uniformah korakali skozi Gorico, so zbujali občno pozornost med mnogobrojnim občin¬ stvom. Lep red in nastop ter krasne če¬ pice so posebno imponirale. Čast št. ferjanskim mladeničem, ker lepa sloves¬ nost je delo njih ter č. g. kurata Jarca. Vsem prisrčen : Na zdar ! Pomagati si je znal. — Pravijo, da se je Gabršček bal, da bi ostal v de¬ želnem zboru eventualno osamljen ; zato se mu je silno mudilo osnovati »S 1 o- venslci k"lub“, kateremu se je po¬ stavil na čelo. In tako zastopa sedaj Ga¬ bršček klub, ki šteje baje 4 agrarce, 3 liberalce in 2 »neodvisna". — L’ appe- tito vien’mangiando: klub ga je moral postaviti za kandidata za deželni odbor. V dosego tega treba je bilo zveze s Faiduttijevim klubom. Da se pa ne zapazi takoj prava namera, hrepenenje po kronicah, treba je bilo bombe: dežela na robu fi¬ nančnega propada! Treba je na¬ rediti konec pogubonosnemu gospodar¬ stvu Pajer-Gregorčičevemu, treba je de¬ želo rešiti propada! In glejte, ljudje božji, to hočemo mi, mi hočemo samo delati za ljudstvo, mi ne hlepimd po kronicah, saj bi imeli pri tem še .efektivno škodo, pa vse to pretrpimo, kadar gre za korist našega ljudstva. Da, da, slepiti in varati pa znajo. »Centralna posojilnica v Gorici" naznanja sl. občinstvu v mesta in na de¬ želi, da bode imela urad o priliki cesar¬ jevega jubileja v sredo dne 2. dec. 1908 zaprt. — Načelstvo. — Velika tatvina v Trstu. Že se je mislilo, da se tihisvedrovci, o katerih se je svoj čas mnogo pisalo, ne bodo tako hitro pokazali na dan in da jim je tržaška policija še precej prestrigli pe¬ ruti ter jib razgnala na razne strani. Temu ni tako. V soboto uže na vse zgo¬ daj se je raznesel glas po Trstn, da so svedrovci nlomili v prostore »Obrtne banke" (Verkehrabank) ter oropali bla¬ gajno. Ko je v soboto zjutraj služkinja opravljala v bančnih prostorih vsakdanje delo ter pospravljala, je opazila v sobi, kjerjeblaganjs, vse narobe, vse razmetano in posamezni kosi zlatega denarja se je videlo po tleh. Takoj je to naznanila pristojnim osebam. Policija, ki je prišla na lice mesta, je konstatirala ulom s tihim svedrom in tndi dognala, da ulo- milci so morali bančne prostore dobro poznati. Z bančnim ravnateljem se je nadalje konstatiralo, da so tatovi od¬ nesli 17 bankovcev po 1000 K, 47 ban¬ kovcev po 100 K, 97 bankovcev po 50 K, 335 bankovcev po 20 K, 195 bankovcev po 10 K, zraven tega še 372 zlatih na- poleonov in 5 nemških bankovcev po 1050 mark. Vsega skupaj so tatovi od¬ nesli nad 50.000 K. Škoda bi bila še večja, da ni banka prejšnji dan nložila v banko »Union" 100.000 K. Banka je za¬ varovana proti nlomn. O nlomilcih ni sleda do sedaj. Tihi sveder je torej še na delu. — Takso na vodo in sicer 10 K je sklenilo sovodenjsko starešinstvo za one posestnike, ki bodo zajemali vodo iz občinske sesalke pred občinskim domom. Ne moremo tega sklepa razumeti tembolj, i ker je prejšnji župan podaril 800 K za 1 sesalko z namenom, da bodi voda iz te sesalke vsakemn na razpolago zastonj. Ta čin prejšnjega župana je bil plemenit, Občinarji so se sesalke veselili, sedaj pa pride starešinstvo s takim sklepom. Tajci, ki bodo pojili živino pri sesalki, bodo takBe proBti, domačini, katerim je prejšnji župan hotel na lastne stroške poskrbeti vodo, bodo plačevali takso. Ta sklep je malo moder, kakor so malo modri tisti občinski starešini, ki so takemu sklepu pritrdili. — Tatovi dosedaj neznani so ulo- mili v noči od petka na soboto v trgo- govino g. Ctpella v nlici Cipressi. Od¬ nesli so 740 K, 4 gnjati, klobase in sira. Policija zasleduje tatove. _ \ Tržiču so imeli te dni ob¬ činske volitve, katerih se je udeležilo od 700 vpisanih voliicev le 67. V drugem razreda je prišlo na volišče le 13 vo¬ liicev, v prvem pa 12. Izvoljeni so laški liberalci; Ztdnji čas je občino upravljal vladni komisar vsled raznih nerednoiti. Sedaj 86 zdi, da bo ravno tako. Nekateri starešini so bili voljeni brez njih ved¬ nosti. Stran so v Tržiča zamotane. — Deželna kmetijska šola v Gorici se odpre dne 30. t. m. Vseh učencev bo je upisalo 45. — Zlat ukan je zgubila včeraj zjutraj neka rerna žena od Raštelja do Ribjega trga. Kdor bi ga našel je na- prošen, da ga odda na tukajšnji policiji. _ Poštna vest. S 1. decembrom t. 1. bo imenovanih 177 poštnih as- stentov poštnimi cfieijaii in 184 poštnih cfiicijalov poštnimi nadcficijali. _ Nesreča na železnici. Včeraj ponoči je prišel železniški sprevodnik Matija Mele na Rakeku med odbijače, kateri so mu zmečkeli leva rebra. Malo je upanje, da okreva. — Zlato medaljo za 40-Ietno zvesto službovanje je dobil in se mu je včeraj izročila ŠtefxnCej, uslužbenec v tiskarni Seitz. — Nesreča na delu. V bolnišnico usmiljenih bratov je bil prenešen 71-letni Josip Primožič, delavec v podgorski pa¬ pirnici, doma iz |Pevme. Riko je imel naslonjeno na neki stroj, ki je nenadoma začel teči in je Primožiču isto zlomil. — Bogat lov. Dne 19. t. m. so ustrelili na lovu v Medeji 82 zajcev, več jerebic in fazanov. Taki lovi so redki. Po naših poljih je več lovcev kot zajcev. IZJAVA. V uvodnem članku »Soče" z dne 19. novembra t. 1. št. 135 je bila objav¬ ljena in komentirana vest, da je deželni odbor izposloval proti našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca tekočega leta. Ta vest, katero sta objavila tudi »Slov. Narod" in »Edinost", ni izmiš¬ ljena, ampak, kakor sem se osebno pre¬ pričal, zajeta iz zanesljivih, verodostojnih virov. In vendar zastavljam jaz svojo moško besedo v to, da deželni odbor ni letos v nobeni seji niti sklepal niti sklenil, da se ima taka prepoved izposlovati, da sploh ni bilo govora o tem v dežel¬ nem odboru, dokler se ni poizvedelo, da se ima taka prepoved izdati. Po tem takem ni bil NIKDO zakonito pooblaščen, prošnjo za tako prepovedv imenu deželnega odbora vložiti. Zatrjujem slednjič, da bi se bil jaz, ako bi bil kdor si bodi v deželnem od¬ boru sprož 1 tak predlog, najodločneje protivil meni enako, kakor vsem drugim vinogradnikom nevarni nameri. V Podgori, dne 23. novembra 1908. Anton Klančič, namest. dež. odb. ! ___ « Rojaki! kupujte narodni kolek »Šolskega Doma". Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va¬ lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Rihard in = = felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seuo, slamo, re- zauico iu krompir vsake vrste pod najugodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr¬ ste v lastnem obratu z lastno parno silo. Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega doma“ Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden¬ ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu POZOR! 10 kron nagrade dobi tisti, kateri je bil mnenja, da je vkupil šiv. stroj ali dvokolo od tvrdke Sau- liig & Dekleva v Gorici; v res¬ nici pa je kupil od g. Franca Sau- nig, kateri je bil pri tvrdki po- tovalec, a je maja meseca t. 1. izstopil. Jos. Dekleva. čevljar v Semen iški ulici 1 v Oorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe m gospode. Napočila se izvršuje hitro. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^ cikorije ^ temveč določeno znamko: ^Franck" da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost, — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja, Varstv. znamka. Varstv. znamka. Vara tv. znamka, sl. Kuw. X 4457, 2 :7. H.W.W. Naznanilo. S tem slav. občinstvo opozarjamo, da Pozor vsi ki nameravate na dan sv. Andreja več skupaj Va¬ ših oblačilnih potrebščin ku- p o vati na tvrdko Franc Ravnikar v Bariči Raste]j št. 16 katera napravi ta dan mnogo znižane cene, ter vljudno opo¬ zarja sl. občinstvo steni, da po¬ rabi to lepo priliko. Toliko v naznanje! S spoštovanjem Franc Ravnikar. , -Al, = Izgotovljeno pohištvo = lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri = H. Černigoj - Gorica. Tržaška ulica 18. Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela Goriška zvez a gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z neomejeno zavezo Anton Uršič v Dornbergu ni pooblaščen v našem imenu premije inka- sirati, ter v bodoče takih vplačil ne bodemo pripoznavali. Podružnica „CR0ATIAE“ v Trstu. posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov. V zalogi Ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živin¬ sko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga mo¬ rajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, £ bivši »Hotel Central". q KiMmatopf t dvorani „CMTEAL" Veliki električni BI0SK0P Internacionalno gledišče, živečih, govorečih, po¬ jočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično yodstvo: Arhitekt n. Tscherne. Nakup automobila! (Zelo komične podobe za smejati). — Nizza. (Krasno originalno po naravi). — Poljub v temi. (Smešne slike). — Vdana soproga. Po¬ vest iz življenja v mnogih zanimljivih podobah). — Trobenta. (Komični pri¬ zori. — Za kaj je kinematograf dober., (Smešne slike). — Vodene umetnosti v Versailles. (Edino originalno povzetje po naravi.) — Človek po naravi. (Hu¬ moristični prizori). — Blisk v mlinu. (Zelo komične podobe za smejati). Predstave ob delavnikih 2 veliki predstavi y 2 7, in 8. uri zvečer. Ob ne¬ deljah in praznikih ob l / s 4, 5, y 2 7. in 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. uri predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plača vsak otrok le 20 vin. — Vsaka predstava traja čez 1 uro. CENJ. DAHE IN GOSPODJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria“ in najboljšega izdelka, dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original“ vedno le najboljši. Originai-flictoria stroji delajo s« po 10 letni uporabi brezšumno. DPiginal-ViCfOPia Stroji so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. Originai-tfictoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-ilictoria stroji so najboljši izdelek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria“ strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles B Puch“ orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piaza Duomo) št. g. Mia „Gorici“ št. 94 z in 24 . nov. 1908 Ljudsko zavarovanje. St.ro, tao ,.„ t0 , ailje anK rsnjo » onemoglost »gotmtlj, na»l.a„j 8 rente in dajatve: Delavec dobi z dovršenim 65. letom starosti starostno rento. Ako onemore pred tem časom, dobi rento za onemogle Samostojna oseba dobi v enaki starosti starostno rento. Vilma rente za onemoglega ali sta¬ rostne rente je odvisna od dobe in vi- line vplačevanja. Zaostalim se dovoli enkratna glavnična odpravnina. Nadalje bodi pripomnjeno, da bo ženskim zava¬ rovancem, ako se poroče, vrne polovica za nje plačanih prispevkov. O višini ▼plačil je pojasnjeno spodaj s tabelo. Pri tem je pripomniti, da je državni prispevek 90 K k vsaki renti že vračnnjen. Pri delavcih, Be zaradi enostavnosti smatra, da ostanejo vso prispevno dobo v istem mezdnem razreda. Ako prestopijo iz nižjega mezdnega razreda v višji razred, bi [raslo tndi pričakovanje in ž njim renta. Krog zavarovancev. 1. Nesamostojni. Zavarovanja so zavezani: industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji, poBli, pomagajoči rod¬ binski udje, vajenci, delavci na doma, domači učitelji, domače šivilje, domače perice, postrežnice itd (okroglo 6 mili¬ jonov daš). Zavarovalna dolžnost se prične s 16 letom starosti; izvzete od nje so že onemogle in več nego šest¬ desetletne osebe. Prav tako niso zava¬ rovane osebe, ki imajo mesečno ali letno plačo in kojih prejemki presegajo me¬ sečno 200 E ali na leto 2400 K. 2. Izmed samostojnih so zavarovanja zavezani vsi imetniki kakega obrtnega ali drugačnega pridobitnega podjetja ali kmetijskega in gozdarskega obrta. Izvzeti pa so tisti, kojih letni dohodek presega 2400 E ali ki redno nimajo v dela več nego dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini Prispevki se preračunjajo pri delavcih po mezdnih razredih. Polovico prispevkov mora pla¬ čevati delavec, polovico pa slažbodajnik. 0 višini rent daje spodnja tabela natanč¬ nejše pojasnilo. Pri samostojnih so razmere bistveno drugačne. Niti kme¬ tovalec, niti obrtnik in kupčevalec na drobno ne more, kakor delavec, računati na vedno enake in stalne dohodke. Ob¬ vezni najmanjši prispevek se je moral torej določiti tem previdnejše, ker so vrhutega gospodarske razmere v posa¬ meznih delih države izredno različne. Tema primerno določa predloga, da znašaj mesečni prispevek pri dohodka do 480 E na leto 50 h, in pri dohodka med 480 in 2400 E najmanj mesečno 1 E. Nadalje pa določa načrt, da bodi pridržano deželnemu zakonodajstvu ta obvezni minimum zvišati za celo ali de- lovito področje kronovine. Čeravno se more torej samostojnim osebam naložiti dolžnost le za majhne tekoče dajatve, je vendar na dragi strani mogoče, da plačajo o priliki večjih do¬ hodkov znatnejše enkratne prispevke. Na primer: kmetovalec lahko vplača znat¬ nejšo vsoto, ko je Bpravil letino. Slične 80 razmere pri mnogih sezonskih obrtih. Oziraje se na te okclnosti, omenja zakon prostovoljne večje dajatve ki niso omejene niti v roka vplačila, niti v višini (le navzgor s 100 E v letu). Na Belgijskem opazovane izkušnje pa kažejo, da je potrebno, da se k tem prostovoljnim večjim dajatvam posebno vzpodbuja. To bi se meglo zgoditi tako, da se iz javnih novcev ob vsakem vpla¬ čila odstoten prispevek zapiše v prid. Ob veliki raznovrstnosti razmer v po¬ sameznih delih države pa bo moglo vpli¬ vanje v tem zmisla le tedaj postati uspešno, če delaje po možnosti indivi- daalizajoče. Da se razvije tako delovanje so torej posebno poklicana deželna za- konodajstva. Po predlogi jim je pre¬ puščeno za pospeševanje prostovoljnega zavarovanja pripraviti pripomočke in o njih porabi izdati natančnejša določila. S tem se odkszuje avtonomnim deželnim opravam pomembna scci&lno-politična naloga. Z vsako prostovoljno večjo dajatvo se ravna kakor z enkratno vlogo, s ka¬ tero se pridobi pričakovanje, ki se pre- račani zavarovalnotehniško. Skupna pra¬ vica se sestavi potem iz vsote delnih | pričakovanj. Starostna renta, ki se po- > kaže iz teh prostovoljnih večjih dajatev, se ! lahko nastopi pred 65. letom, in Bicer že ■ po 55. leta starosti. S tem je za samo¬ stojne preskrbljeno delovito nadomestilo rente za onemogle. Povdarjati je treba, da je to zavarovanje s prostovoljnimi večjimi dajatvami dano na voljo vsem starostnim zavarovancem, torej iuJi delavcem. Čas čakanja. Preden se doseže pravica do rente, je prebiti čas čakanja. Ta čas znaša: Pri delavcih za dosego rente za onemogle 200 prispevnih tednov (pri 50 letnih prispevnih tednih 4 leta, pri 40 prispevnih tednih 5 let). Z* čis prispe¬ vanja velja pri tem tudi brez dejanskega dajanja tisti čas, v katerem opravlja za¬ varovanec aktivno vojaško službovanje ali v katerem ima bolezen, ki je zdru¬ žena z nesposobnostjo za delo, ali končno v katerem oddaja nanj pripadajoči delež zavarovalnega prispevka slažbodajniku. Pri starostni renti znaša čas čakanja 30 let, in sicer račanaje od začetka za¬ varovanja, brez ozira na eventu6lno prenehanje prispevanja. Prehodno dolo¬ čilo krajša ta čas čakanja za tiste, ki postanejo zavarovanju zavezani, ko dobi zakon moč, ali v teku naslednjega leta. Za nje znaša čas čakanja za starostno rento le 200 prispevnih tednov. Pri samostojnih znaša čas čakanja za starostno rento 200 prispevnih tednov. S tem razmeroma kratkim časom ča¬ kanja se omogoči dosega starostne rente tudi osebam, ki postanejo še-le v višji starosti zavezane zavarovanju. V tem tiči nekaka izravnava za to, ker se samo¬ stojnim ne daje renta za onemogle. Prestanek pričakovanja. Za delavca pomenja brezdeljnost izločitev iz zavarovalne dolžnosti. Zakon omogoča, da se v tem primera obranjsjo v moči pridobljene pravice z majhnimi prispevki. Isto velja za samostojno osebo, ki izstopi začasno iz zavarovanja. Ako samostojna oseba ne more pla¬ čevati polnih prispevkov za svoje zava¬ rovanje, lahko prav tako s povsem majhnimi dajatvami svoje pričakovanje vzdržuje v moči. Na ta način skuša načrt uravnati to za prakso tako važno vprašanje, oziraje se na finančne zahteve. Delavca skuša predloga varovati za primere, da bi slažbodajnik ne mogel plačevati, s tem, da ostane njegovo pri¬ čakovanje v moči kljub temu, da se ne plačujejo prispevki. Glavnične odpravnine za zaostale. Ako umre zavarovanec, se dovolijo zaostalim gl&vnične odpravnine. Do njih imajo pravico vdove ter zakonski in pc- zakonjeni otroci pod 16 leti. Nezakonski otroci imajo pravico po materini smrti, pa tudi po očetovi smrti, in sicer tedaj, če je bilo njegovo očetovstvo sodno dognano in pripoznano. Tudi roditeljem umrlega, ki jih je on vzdrževal, potem njegovim vnukom ter bratom in sestram pod 16 leti, ki so od njega dobivali svoj živež, se prizna odpravnina. Pogoj za podelitev glavnične odpravnine je, da je prebil čas čakanja 40 prispevnih tednov. Višina glavničnih odpravnin, ki jih je dovoliti zaostalim, nsj se po¬ vzame iz naslednjih primerov. (Pogoj 50 prispevnih tednov v letu): Za nesamo- Ako je ostala stojno pri- vdova brez vdova z enim z dvema Središče je blagajnica rent za onemogle in starostnih rent na Dunaju. Zanj bo treba le majhnega urad- nikega aparata, ker je glavna važnost uprave pri zunanjih organih. Načelstvo blagajnice je avtonomna. Sestavljeno je po četrtini iz izvoljencer kurij zavaro¬ vanih' delavcev, podjetnikov in zavaro¬ vanih samostojni oseb, ter končno iz imenovanih strokovnjakov. Naloge sre¬ dišča bodo organizacija in kontrola cele nprave. Razsojanje sporov. Na mesto sedanjih razsodišč stopijo nove uredbe. Poravnanje spornih pri¬ merov glede dajatev bolniškega zavaro¬ vanja je naloženo pritožnim komisijam na okrajnih uradih. Sporne zahteve, ki niso bile po¬ ravnane pri njih, potem sporni primeri glede zavarovanja onemogbh, starostnega zavarovanja in zavarovanja proti ne¬ zgodam pridejo pred o. kr. zavarovalno sodišče. Tako sodišče se ustanovi v vsaki deželi. Za prizivno oblastvo bo treba na Dunaja a3tanoviti c. kr. višje zavarovalno sodišče. V drugih spornih primerih so pristojna politična oblastra. Zoper nji¬ hove razsodbe ni odprta pritožba na upravno sodišče, temveč na višje zava¬ rovalno sodišče. (Eonec pride.) Loterijske številke. 21 . novembra. Trst. 26 1 28 6 44 Line ....... 13 83 2 50 36 ta (Na leto 12 mesečnih prispevkov po t K) 198 222 246 Povračilo prispevkov ob ženitvah. Žanski zavarovanci, ki sklenejo za¬ kon, imajo pravico, da se jim povrne polovica zanje plačanih prispevkov, ako so prebili čas čakanja 200 prispevnih tednov. Uredba organizacije. Organizacija se deli v spodnjo stop¬ njo (krajevni urad), srednjo stopnjo (de¬ želni urad) in gornjo stopnjo (državni urad). Spodnja stopnja, krajevni urad, za vse tri stroke zavarovanja je Okrajni orad za socialno zavarovanje. Njegova nalegs je vse občevanje s slnžbodajniki in zavarovanci, priglaševanje in odglaievanje, inkaso prispevkov, raz¬ vidnost pričakovanj in pripravljanje od¬ ločb rentne komisi.e. Združitev krajevne uprave teh treh strok socialnega zavarovanja v enotno krajevno službo zrgotovlja dalekosežno oprostitev in ž njo znatno zmanjšanje upravnih stroškov. V načelstvu okrajnega urada, ki oskrbuje krajevno službo za vse zava¬ rovance in vse zavarovalne stroke, so zastopane tri skupine interesentov, de¬ lavci, podjetniki^ in samostojne osebe, vsak z eno tretjino. Dfiavci in podjetniki se volijo iz načelstev bolniških blagajnic. Zastopniki samostojnih oseb se imenujejo dotlej, da se določi volivni postopek. Za osrednjo Btopnjo, deželni urad, poslujejo trije organi. Rentna komisija zavarovanja za onemoglost in starost, voljena po kurijah iz načelstev okrajnih uradov, določa o piaucah do rent. Na¬ dalje obstoja »deželni nrad“, prav tako avtonomen upravni zbor, kateremu je zlasti naloženo vplivati na nalaganje glavnice. Tretji organ je teritorijalna za¬ varovalnica proti nezgodam, koje na¬ čelstvo je sestavljeno dve tretjini iz pod¬ jetnikov in ena tretjina iz delavcev. Zavod bi moral oskrbovati tndi pisarniške posle za rentno komisijo in deželni urad. — M/, mizar in lesni trgovec fi, ta vitli taveia železni® usta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) O O O Trguje tudi z opeko, ima ve¬ liko zalogo vsakovrstnega trde¬ ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt¬ va, vinskih posod, stiskalnic itd. Tovarna tisa oilovairtnia ta o! H razstavi v Gorici 1.1990 kš franc: kralj - Gorica, Kapucinska ulica ši. 9 priporoča cenj. gg. trgovcem razno¬ vrstnega kisa. Cene zmerne, po¬ strežba točna in poštena. rmnaii m I Na predvečer decembra bodo velike razsvil^jave v proširnej Av¬ striji katere preskrbi — po naročilih naš pyrotelinik FERD. TT7AKUC v Gorici, ulica Mattioli št. 43. Iz priji zoost e prej< mr.io mročila Indi r kavarni „0 g n - t k ju tične P«l‘“ 5p - Prosiva zahtevati listke! P © «3 & •S d o a o M h O M O fc k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove aaerikuske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati liatkel Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 1RR0B BRATUŠ v Gorici Šolska nlica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega mlina. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. 1 JŠk JOSIP BONANNI1 naslednik T. Slabanja rapglp srebrnr in pozlatnr v Gorici nlica Morclli IZ odlikovan z zlato svetinjo top! C9' se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za H vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje W Jahk se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. IVAN KRAVOS la Kom št 1L GORICA aa Koran št. 11. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalog različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar¬ nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila se Izvšujejo točno. — CČT1Č ZTTIČRTIC. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slav¬ nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej¬ lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin¬ sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob 7, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče¬ vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Poprava in komi¬ sijska za . loga dvo¬ koles i n šiva nih strojev pri r i c a Prodaja tudi na mesečne ob- j., roke. Ceniki franko. “ uun * D Stara dvokolesa se emaj- i—1. lirajo po ceni z ognjem. ZS3 JVfaznanilo. »Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obre¬ stovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4j 2 0: 0 (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po S 1 ^ 0 ^ (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6° 0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne¬ spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Kranjske klobase!! najboljše vrste in sicer male po 20 vin. komad, — velike vrste po 40 vin. komad, za trgovce 10 °| 0 popusta, kakor tudi fini, sveži Špeh od pitanih prešicev kg po K 1*44, razpošilja Anton Anžič, mesarija Ljubljana. „!lzajemna zavarovalnica v Ljubljani” Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, pre¬ mičnine in pridelke; 2 . proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! dvoji Ig svojina,! aaaaaaaBBB BB BBaaBB