DEMOKRACIJA
Uredništvo In uprava: Gorica - Riva P.azzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naro6nina: Mesečna L. 65.—
PoCt. 6ek. rafi. St. 0-16127
Leto I. - Štev. 26
Gorica-Trst, 17. oktobra 1947
Izhaja vsak petek
TRPLJENJE BREZ HASKA
Na drugem mesiu prina? samo članek o procesu v Pazinu, kjer so bili obsoje? ni župnik Cek, msgr. Uk: mar in tisti, ki so hoteli preprečiti zločinski nastop komunističnih podivjancev, in skoroda oproščeni resnični napadalci in ubijalci.
V	tem članku točno pove? mo, kako je tudi Pazin že padel za železni zastor, za katerim je vsak obsojen kot izdajalec, če ni komunist in se komunistični partiji od? mika ali vsaj rahlo upira.
Žalostno pa je, da izrabljajo pazinski proces, ki je očitno velika komunistična potvorba, drugi krogi v svoje posebne namene. »Gior? nale di Trieste« od 5. t.m. je pod zaglavjem »I fatti in una nota della curia« prU nesel nekako uradno razlas go nesrečnega pazinskega procesa, ki prihaja do sledečega zaključka: »Izjave, ki sta jih podala v procesu oba duhovnika so lažnjive ali pa so bile izrečene v duševni zmedenosti, ki je ne moremo razumeti.«
Msgr. dr. Jakob Ukmar, ki se je telesno ves bolan in duševno izčrpan vrnil iz Pazina v Trst, je na ta neopravičen napad in na slič* ne izjave v drugih italijan? skih listih odgovoril s sle? dečo izjavo :
Pred Bogom, pred svo? jo vestjo in pred svetom, odgovarjam samo za tiste svoje izjave, ki sem jih pri zasliševanjih podal na zapisnik in ob koncu zasliševanja lastnoročno podpisal. Odklanjam sle* herno odgovornost glede N izjav, ki jih je kakor mo? je objavilo časopisje brez mojega odobrenja in brez moje vednosti.
Čudno, da je časopisje, ki je Cerkvi vedno veljalo kot sumljivo, tendeneioz? no in sovražno, postalo kar na mah povsem za? nesljiv vir, na podlagi katerega se lahko duhov* niki sodijo in obsodijo.
Mons. Ukmar je bil od jugoslovanskih oblasti o? semkrat sodnij sko zašli? šan, preden je bil obso? jen. Cerkvena oblast ga je pa obsodila, ne da bi ga bila niti enkrat zaslišala.
Po 46 letih poštenega službovanja v škofiji in po šestih tednih nepopis? nega fizičnega in morah nega trpljenja bi bil vsak? do pričakoval bolj pra? vično in bolj človeško postopanje.
Izjava prelata dr. Ukmar= ja je jasna in ne potrebuje dodatkov. V polnem obse? gu se strinjamo z njegovim stališčem, da bi se bila mo* rala škofijska kurija, preden je o javnosti izrekla o njem malo laskavo sodbo pri njem poučiti, kako je z izjavami, ki mu jih je pod; vrglo komunistično časopis? je. Globoko razumemo nje? govo bridko zagrenjenost, ko ugotavlja, da so ga jugo-slovanske oblasti osemkrat zaslišale, preden so ga ob: sodile, cerkvena oblast ga je pa obsodila, ne da bi ga bila niti zaslišala.
Posebno neprijetno luč meče na ves postopek dej‘
PONOVNI IZGON msgr. dr. MOČNIKA
Dne 12. oktobra so imeli v Solkanu prvi predvolilni shod. Udeležilo se ga je res precej veliko ljudi, toda le malo domačinov. Ves dan je Solkance težila slutnja, da se bo ob tem shodu ne? kaj hudega zgodilo. In res je nahujskana množica ob petih in pol vdrla v solkan? sko župnišče ter tam iskala dr. Franca Močnika. Njega niso našli, ker je šel na Sv. goro. Našli so pa v župniš? ču župnika Ivana Kretiča ter ga ob klicih: smrt faši? stom, smrt izdajalcem, odpeljali in gonili po solkan? ski cesti ob divjem vpitju nahujskane množice in ob joku Solkancev proti meji, kjer so ga s silo vrgli preko žice na italijansko ozemlje.
Nato so šli z avtomobilom po dr. Močnika na Sv. goro. Pripeljali so ga do Solkana, kjer je moral iz? stopiti in ga je razdivjana množica tujcev začela tolči
po glavi, brcati in suvati. Moral je teči skozi vas ob zasramovanju razdivjancev.
: Značilno je, da je zaščita ob obeh izgonih imela zaprta vrata in se sploh ni nikjer prikazala. Tudi dr. Močnika so s silo pahnili čez žico.
Zgodil se je še tretji zlo? čin nad kaplanom Zadni? kom. Tudi njemu niso pri? zanesli. Nahujskani zločin? ci so kaplana s silo odpelja? li iz kaplani j e na trg in ga tam tepli in brcali ter sra? motili.
To so dejstva, ki hudo obtožujejo jugoslovanske oblasti, ki nočejo ali ne mo? rejo zaščititi svojih držav? ljanov, katerih po ustavi ne bi smeli izgnati, niti prepu? stiti divjanju nahujskanih ljudi, saj po ustavi ljudstvo izvršuje svojo oblast preko odborov.
To so pač novi dokazi preganjanja duhovnikov v Jugoslaviji.
naši gospodarstuo na Tržaškem
Uradna »linija«, ki kaže tako ves liko marljivost pri ustanavljanju raznih zavodov in tvrdk, katere služijo njenim svrham, je zelo ma? cehovsko razpoložena do vseh onih gospodarskih ustanov, ki naj bi našega človeka resnično osamo? svojile in postavile na lastne noge.
Po dveh letih, odkar je Sloven? cem vsaj pravno omogočeno, da se svobodno udejstvujejo, ne vidimo oživljenega niti enega člena one goste in živahne mreže konzumov, gospodarskih društev, zadrug itd., ki je bila svoječasno naš ponos in naša moč. To so bile res ustanove, kjer so naši možje svobodno odlo* čali o svojih potrebah in namerah.
V	njih niso bili stalno prisotni prikriti ali odkriti »delegati«, člani »celic« in podobna navlaka.
Smatramo, da bi sedaj že bil čas, da se naši možje zdramijo ter sa? mi podvzamejo potrebne ukrepe, ko vendar jasno vidijo, da tega nočejo in ne bodo napravili oni, ki raje trosijo milijone za svojo min? Ijivo politično propagando kot pa za trajno ojačenje in osamosvo? jitev našega življenja. Ustvariti je treba neodvisno, prvenstveno lo* kalnim potrebam služečo gospo? darsko organizacijo z vsemi potreb? nimi celicami in ustanovami. Ne smemo se zadovoljiti z vlogo pete? ga kolesa v vozu, ki ga drugi vo? zijo, posebno še, ko vidimo, kam vodi njihova enostransko usmer? jena pot. O tem bi bilo dobro, da razmišljajo naši gospodarstveniki, delavci, kmetje in obrtniki, kaiti vsi rabijo primerne gospodai'ske organizacije, katere naj omogočijo resnično svobodo odločanja. Z nji?
stvo, da je msgr. dr. Ukmar šel na nevarno birmovanje v Istro po posredovanju in na predlog tržaškega škofa.
V	Istri je bil potem že prh letni prelat napaden, težko ranjen in vržen v zapor. Ko se je po teh nezaslišanih dogodkih vrnil bolan in po? nižan v Trst, ni čutil na tržaški škofijski kuriji ni h: če dolžnosti, kot je običaj, da bi bolnika obiskal in ga v njegovi stiski potolažil, pač pa je bil z uradno izr javo globoko žaljen.
mi postavijo šele temelje svoji resnični politični neodvisnosti. Da* nes je že preveč takih, ki zaslepijo? ni ali ustrahovani, vezani s palico ali kosom kruha, prodajajo svojo bodočnost za skromen krožnik le? ce, vrečo premoga ali poleno lesa, katerega jim »linija« blagohotno in točno odmerjeno, ne preveč, ne premalo, od časa do časa dobavlja za poštene denarje.
Upali smo, da bo v smeri osamo? svojitve napravljen prvi korak s svoječasno ustanovitvijo Kmetij? ske nabavne in prodajne zadruge
v Trstu ter bo to prva res gospo? darska in nepolitična ustanova. Toda na žalost je tudi ta organi? zacija šla po običajni poti. Nj prc? teklo niti leto dni in že je vodstvo prešlo v izrazito pobarvane roke. S tem je to društvo prenehalo biti samostojno in gospodarsko, tems več je postalo samo kolesce v ko? munističnem politično?propagand? nem ustroju. Po svoji miselnosti se ob popolni svobodi akcije ta ustanova danes ne bi prav nič vaz? likovala od onih zadrug na drugi strani meje, ki smatrajo za svojo dolžnost da poceni kupujejo, drago prodajajo, dobiček pa same kasi? rajo in na ta način doprinašajo k uresničenju onega gesla, ki ga jc izrekel predsednik Hrvatske Ijud? ske vlade: Kmetov dohodek je irc? ba znižati na raven običajne delav? ske mezde! »Seveda, trenutno tega naša tržaška ustanova še ne dela, toda v njej je zmagal in jo vodi duh, ki se drugje, čim le more, drži tega gesla. Taki ustanovi pra?
vi kmetje ne morejo zaupati!
Mnogo upov je bilo položenih v
Slovensko gospodarsko udruženje v Trstu, ki naj bi predstavljalo skupno torišče dela vseh tržaških Slovencev. Toda tu na žalost ne vidimo one pobude, ki bi jo radi pozdravili. V Trstu je bilo že nc? 6roj tujih gospodarskih delegacij, komisij, bili so sklenjeni razni do? govori (n. pr. češke dobave za 200 milijonov lir), ne da bi v časopisih imeli priliko čitati, da se je ob teh prilikah slišal in uveljavljal tudi slovenski glas. Morda jc krivda v pisarni udruženja, ki ni na višini onih nalog, kakršne zahteva udej? stvovanje v Trstu? Praktični go? spodarstveniki se tem vprašanjem gospodarske politike namreč ne
morejo posvečati. Za to odgovar? jajo gospodarske ustanove, ki so v ta namen ustanovljene. Deliti pravne nasvete, razpisovati in de? liti jugoslovanske kontingente, to še ni dovolj. To je samo en del poslovanja. Se bodo mar naši go? spodarstveniki na ljubo »liniji« odrekli svojemu uveljavljanju v ostali mednarodni trgovini (Avstri? ja, Češka, Madžarska, Nemčija), ki že danes postopoma postaja ak? tualna? Tu se je treba zanimati žc od vsakega početka, ako hočemo doseči primeren položaj in vpliv. Ko bodo policije že zasedene bo? do postala vprašanja zapletena in posamezniki se bodo lahko zado? voljili samo z drobtinami, ne pa s sorazmernimi deleži. Da bo sl )? venska drobtina ob takem delu prokleto majhna, si lahko kar mi? slimo.
Glavna naloga Slovenskega go* spodarskega udruženja v Trstu bi morala biti: doseči primerno me? sto ob skupni zeleni mizi za trža? ški slovenski živelj pri obravnava? nju vseh, malenkostnih in velikih, gospodarskih problemov v pošte? nem sodelovanju z vsemi v poštev prihajajočimi činitelji, ne oziraje se na njihove politične smeri ali nacionalno pripadnost. Bojimo sc, da Slovensko gospodarsko udru? ženje v Trstu tega ne bo doseglo. Če bodo tržaški Slovenci v gospo? darstvu »zamudili vlak«, bo to v marsičem njegova krivda, odnosno krivda onih, ki ga zasužnjujejo in mu vežejo roke.
Upoštevanje samo neposrednih trenutnih interesov grozi našim go? spodarstvenikom, da se bodo jutri znašli v slepi ulici, iz katere ne bo izhoda. Vezanje tržaškega sloven? skega gospodarskega udejstvova? nja izključno na izven tržaške že* lje in direktive ne bo prinfcslo tr? žaškim Slovencem v bodočnosti prav nič dobrega, pa naj bo tako stališče radi svoje udobnosti, ko ni treba nič misliti (misli »linija«) ne tvegati, trenutno še tako ko? modno. Izviti se je treba iz obro:a, ki ga je ustvarila »fronta« s tem, ko ne dovoli nobene resnično su? mostojne organizacije, ki ne bi po? sredno ali neposredno bila v njeni odvisnosti. Saj se lahko najde možs nost sodelovanja in poslovanja, ki ne bo imela izključno pečat podre? jenosti, temveč normalnega gO",po? darskega ne pa političnega pošlo? vanja. Za nekaj takega je potreb? na seveda uvidevnost na obeh stra? neh. Vsekakor ^a so za gospodar? sko bodočnost tržaških Slovencev potrebne širše, bolj mnogostranske ter neodvisne zamisli in programi, kot pa so one ki jih hočejo uvesti danes.
V	sredo 15. t. m. smo spremili svoje otroke v slo? venske srednje šole, da bi prisostvovali sv. maši ki je bila že pred časom nazna? njena za ta dan. Pa so nam povedali, da se pričetek no? vega šolskega leta zakasni za nekaj dni zaradi »tehnič? nih naprav«. Kaj naj bi bile te »tehnične priprave«? Šol? ska poslopja stoje še vedno, počiščena in pripravljena za sprejem dijakov, dijaki so tudi pripravljeni, profe? sorji čakajo: en sam migljaj in takoj bi se lahko pričelo, kakor se je pričelo na itali? janskih šolah in kakor se ie pričelo v Trstu, tudi na slo? venskih šolah. Kako to, da se te šole pričnejo lahko točno ob določenem času? Ali zanje niso potrebne »tehnične priprave«?
Zadnje dni so se širile
govorice, da slovenskih šol v Gorici sploh ne bo, da je sicer zadostno število dija? kov, a da primanjkuje ta? kih profesorjev, kakršne hočejo višje šolske oblasti. Nismo hoteli verjeti takim neumnim govoricam, kajti če se je izbirčna Z.V.U. zadovoljila z našimi učnimi močmi, zakaj naj bi se no? va uprava ne mogla zadovo? ljiti z njimi, posebno še, ko med že izbranimi lahko še izbira, ker zaradi zmanjša? nega števila dijakov ne bo treba več toliko učnih moči kot do sedaj? Zato se nam vsiljuje misel, da tiste govo? rice morda vendarle niso popolnoma brez podlage. V tem primeru zahtevamo, da se nam odkritosrčno pove, kaj se namerava z nami : ali so zagotovila, da dobimo svoje šole, le prazne besede, ali se nas hoče pitati samo z obljubami, v resnici pa nas voditi za nos. To zah? tevamo v imenu enako? pravnosti z našimi italijan? skimi sodržavljani — če ni tudi ta »enakopravnost« le prazna beseda.
Prizadeti starši.
Kaj se dogaja na slov.
Ob tržaški razstavi
11.	oktobra je polkovnik Robertson slavostno otvoril tržaško razstavo. Pri otvo? ritvi so bili prisotni, kot je običaj, zastopniki lokalne javne uprave, gospodarskih krogov in tiska.
Ko podajamo kratko po? ročilo o tem tržaškem do? godku, ki je za naše mesto prav gotovo velikega po? mena, se najprej vprašamo: ali je razstava tako orga? nizirana, da služi v pravilni obliki svojemu namenu.
Iz gospodarskega stališča gledano ni razstava izraz ital. nacionalne manifesta? cije, kot se je kdo trudil dokazovati v domačem ti? sku, pač pa izraz moči na šega mesta v mednarodni trgovini. Z drugo besedo, lokalni trgovski krogi mora? jo pritegniti nase čim več pozornosti inozemskih go: spodarskih krogov, če ho: čejo, da bo naše mesto res delalo.
Običaj je, da organizira trgovsko in industrijsko središče sejme, velesejme in razstave zato, da široka javnost spozna tržišče, si ustvari pravilno sliko o možnostih, ki jih ona nudi in tudi o možnostih nadalj? nega razvoja, kajti v tem je ravno ves smisel take drage razstave. Ob takih prilikah se trgovske vezi ojačajo ali pa tudi stvorijo.
Trst je postal važna luka na Sredozemlju in glavna, dejal bi, edina luka Srednje Evrope po zaslugi Avstro? Ogrske. Zaradi nujnosti, ki jih je Avstro?Ogrska imela v času hitrega razvoja ve like industrije, ki je iskala v prekomorskih deželah prvine in strnišča za svoje proizvode, je Trst postal to, kar je bil leta 1918, dokler je lahko računal na svoje naravno zaledje, ki je obje? malo vso Slovenijo, Avstri? jo, Češkoslovaško, del Polj? ske, Ogrsko, Hrvatsko ir. še del Nemčije. To zaledje je bilo leta 1918 odrezano od Trsta in je zaradi avtarkie ne politike predvojne Itali?
Od srede
 do srede_
9»><oktobraj: V Washingtonu se je začela anglo-ameriška konferenca za določitev novega deleža zasedbenih stroškov britanskega in ameriškega področja v Nemčiji. — Na zasedanju Varnostnega sveta je ameriški delegat Austin zavrni! sovjetsko zahtevo, da bi premestili vse vojaške sile v Indoneziji na položaje, ki so jih imele 20. julija. — Argentinski predsednik general Peron je poslal v Čile svojega odposlanca v zvezi z izgonom dveh jugoslovanskih diplomatov; to dokazuje najtesnejše sodelovanje med Argentino in Čilom pri pobijanju komunističnega vpliva. — Sovjetska zveza, Jugoslavija In Poljska so sklenile, da ne bodo sodelovale v novoustanovljeni balkanski komisiji. — Francoski zunanji minister Bidault je ob vrnitvi v Pariz izjavil, da nova komunistična internacional** ne bo mogla ovirati izvedbo Marshallovega načrta za Evropo.
10. oktobra ; Arabska zvez& je na plenarni seji sprejela resolucijo, ki poziva vse arabske države, naj mobilizirajo vse vojaške vire za pomoč Palestini. — Predsednik Truman jev odgovor na obtožbe o ameriškem imperla-rializmu v zvezi z ustanovitvijo komunističnega urada v Beogradu izjavil, da želijo Združene države samo trajen mir in dobrobit vsega sveta. — V gospodarskem odboru ZN je sovjetski zastopnik napadel ameriško politiko na Japonskem z izjavo, da skušajo Američani obnoviti v Aziji japonsko vojaško silo, v Evropi pa Nemčijo. — Francoski zunanji minister Bidault se je začasno vrnil v Pariz; ob svojem prihodu je izjavil, da je zelo zadovoljen z uspehi razgovorov gospodarskega in finančnega značaja, ki jih je imel z ameriškimi oblastmi v Washingtonu. — Argentinske oblasti so pridržale oba z Čila izgnana jugoslovanska diplomatska zastopnika; na policijskem poveljstvu v Buenos Airesu so ju zaslišali; vse južnoameriške države preučujejo u-krepe za prepoved nadaljnega delovanja komunističnih strank.
—	Neznane osebe so streljale proti sovjetskemu veleposlaništvu v Santiagu; sovjetski veleposlanik je zaradi tega protestiral pri čilski vladi. — Na zasedanju namestnikov štirih velesil za italijanske kolonije so se sporazumeli, da bodo poslali v kolonije eno samo preiskovalno komisijo. — Britansko zunanje ministrstvo je objavilo, da bodo italijanski vladi vrnili količino zlata v vrednosti nad šest milijonov funtov šterlingov, katerega so našle zavezniške sile v severni Italiji.
11. oktobra» Jugoslovanska vlada je prekinila diplomatske odnošaje z republiko Čile. — Turška zbornica je izglasovala zaupnico Hassanovi vladi. — Princesa Julijana bo na Nizozemskem začasno prevzela regent-stvo, In sicer do 1. decembra. — Združene države so izrazile naklonjenost do načrta za razdelitev Palestine. — Predsednik Varnostnega sveta sir AIexander Cadogan je posredoval pri francoski, ameriški in sovjetski dele-
facijl, da bi sklicali sestanek tirih velesil zaradi imenovanja tržaškega guvernerja. — Francoski zunanji minister Bidault je glede novo ustanovljene komin-terne izjavil, da so v njej zastopani tudi francoski komunisti; to — je dejal Bidault — je privilegiji, ki ga nismo zahtevali; v kominterni je torej nekaj naših sonarodnjakov, toda v njej ni Francije.
12. oktobra t Vršilec poslov guvernerja ameriškega področja v Nemčiji je odločno zanikal vesti, po katerih naj bi Združene države imele namen umakniti a-meriške čete iz Berlina. — Sovjetska zveza je ameriškemu zunanjemu ministru Marshallu predložila, naj bi sestavili korejsko vlado brez pomoči Združenih držav in Sovjetske zveze, pod pogojem, da bi se sovjetske in ameriške čete umaknile iz Koreje v začetku prihodnjega leta. — General de Gaulle je imel v Al-žiru govor o položaju v Evropi ter izjavil, da Sovjetska zveza izkorišča obupen položa}, ki ga je zapustila vojna. — V Brigi in Tendl je bil plebiscit za priključitev k Franciji; za priključitev je glasovalo 2603 upravičencev
Od srede ____________do	srede.
(Nadaljevanje s prve strani)
proti pa 208. — V Rimu so bile občinske volitve: ljudski (komunistični) blok je dobil 208.566 glasov, demokristijani 204.247, kva-lunkvisti 63.472 glasov, republikanci 36.701, monarhisti 32.691, nato pa slede druge stranke, ki so dobile manjše število glasov.
13. oktobra a Grška vlada je za en mesecjpodaljšala amnestijo podeljeno gverilcem. — V Beograd je prispela delegacija madžarske vlade, ki bo razpravljala o sklenitvi pogodbe o medsebojni pomoči med Madžarsko in Jugoslavijo. — Politični odbor ZN je zavrnil sovjetsko resolucij« o umiku britanskih čet iz Grčije.
— Predsedniku Trumanu so v Beli hiši ameriški diplomati iz Evrope podali točna poročila o gospodarskem in političnem položaju na evropskem kontinentu.
— V odboru za Palestino je sovjetski zastopnik izjavil, da je Sovjetska zveza za delitev Palestine.
14. oktobra i Ministrski predsednik Transjordanije je zanikal poročila o premikih arabskih čet ob palestinski meji. — Na zasedanju političnega in varnostnega odbora ZN so razpravljali <d ameriškem predlogu za sestavo stalnega odbora 57. držav, kateremu pa se je odločno uprla Sovjetska zveza. — Velika Britanija je zavrnila albansko zahtevo glede izročitve nekaterih domnevnih albanskih vojnih zločincev. — Winston Churchill je izjavil, da ne misli, da bi silna obrekovanja sovjetske vlade proti zahodnemu svetu mogla predstavljati znak nevarnosti nove vojne.
15. oktobra i Načelnik turškega glavnega stana general Omurtak je v Združenih državah izjavil, da bo mogoče preprečiti bodočo vojno, če se bodo združile vse demokratske dežele. — Ameriški podtajnik za zunanje gospodarske zadeve William Clajrton je predložil predsedniku Trumanu svoj odstop. — Na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu v Beogradu so podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju snedJugoslavijo in Madžarsko.— Kitajska se je pridružila Avstraliji, Boliviji in Uragvayu ter podprla amčriški predlog za ustanovitev .male skupščine ZN“. — Ameriški zunanji minister Marshall je na zborovanju ameriških sindikatov opozoril, da predstavlja evropska kriza nevarnost za popolno izginotje zahodne civilizacije. — V turško pristanišče Aleksandreta sta pripluli dve ameriški ladji, ki sta pripeljali prvo ameriško opremo za Turčijo.
Srednji vek se vrača...
Pazinski proces je za nas mi. Ako izluščimo njegovo jedro nam ostane dejstvo : župnik Cek je bil obsojen na šest let, ker je skušal na dan birme varovati laniško cerkev pred bogokletnim skrunjenjem s strani komu* nistov, kakor so bile malo prej skrunjene cerkve v Bu* zetu in Tinjanu pri Pazinu, ubijalec duhovnika Buleši* ča, ki je vdrl v laniško žup* nišče in tam nemoteno izvr* šil umor, je bil obsojen na pet mesecev. Po naši morali in pojmovanju je človeško življenje sveto in; nedo* takljivo. Kdor premišljeno ubija, zasluži težko kazen. Človek ni le številka, ampak najvišje družabno bitje in dolžnost družbe je, da ga ščiti po svojih zakonih, ki kaznujejo umor kot najhuj ši zločin, kar jih poznajo kazenski zakoni vsega civi* liziranega sveta.
Pazinski proces je samo člen v dolgi verigi komuni* stičriih političnih procesov, ki poznajo za reševanje drugačnega političnega gle* danja kot je komunistično,
samo obsodbo.
Iz dolge verige komuni* stičnih procesov od sensa* cionalnega predvojnega procesa v Moskvi proti dolgo* letnim Leninovim najožjim sodelavcem in stebrom ru* ske revolucije Žinovjevu, Kamenevu, Rikovu, Buha* rinu, in tovarišem tja do sedanjega procesa proti Ni* koli Petkovu, voditelju bol* garske opozicije, je svet spoznal, da velja za vse te procese ena sama metoda, eno samo načelo. Obdoi* žence je treba že med pre* iskovalnim zaporom tako pripraviti, da na razpravi vse priznajo, obžalujejo de* janja, radi katerih so ob* toženi in ponižno prosijo za milost. Tak obdolženec pride na proces živčno in duševno zlomljen, kot brez* zavestna gmota, ki priznava vse, obžaluje vse in dela po* koro že pred obsodbo.
V	drugo kategorijo spa* dajo obtoženci, ki ne klone* jo pod pritiskom in ki ne priznajo naprtenih jim zlo* činov. V takem primeru se javni tožilec poslužuje po*
stranskega obdolženca, ki vse prizna in obžaluje ali ob enem obremenjuje glav* nega obtoženca in zvrača nanj vso krivdo in odgovor* nost. Tako je bilo v procesu proti nadškofu Stepincu v Zagrebu, kjer ga je obre* menjeval nadškofijski tajnik. Tako se je postopalo v procesu proti Nikoli Petko* vu, kjer so ga obremenjevali in dolžili štirje soobtoženci, ki jih ni niti poznal. In tako je pri današnjem procesu v Beogradu proti predsedniku Srbske kmečke stranke univerz, profesorju dr. Dra* goljubu Jovanoviču, ki ga obremenjuje inž. Gadži.
V	teh procesih ne odlo* čuje o krivdi in nekrivdi dobra vera obtožencev. Tu se ne kaznujejo le krivična dejanja, ampak ideja in mi* sel, ki se kosa s komunistič* no ideologijo. Tu je inkvizicija, ki ne preganja samo dejanj, ampak tudi misije* nje ljudi, zanikujoč vse pri* dobitve človeštva na polju človekovega dostojanstva in človečanskih pravic.
Primer Dragoljuba Douanooiča
je mesto z luko vred samo še životarilo.
Z ustanovitvijo Svobod* nega tržaškega ozemlja je Trst postavljen pred nove naloge. Izgubil je svojo in; dustrijo v Tržiču in je ohra* nil samo to, kar se drži me* sta in severne istrske obale, ki pa še ni pridružena me* s tu.
Vprašamo se, če bo Trst razvil svojo industrijo in j vrgel podlago za večjo in[ novo, ki je sicer že v načrtu, j toda brez tistih pogonskih ! sil ki morejo ustvarjati? Bojim se, da take industrije zaradi pomanjkanja doma* j čega kapitala in ker iz političnih razlogov tuj kapital ne bo silil v STO, ne bo. Zaradi tega bo Trst nujno moral postati posrednik mednarodne trgovine, kot je že bil v veliki meri pred prvo svetovno vojno.
Temu namenu naj bi slu* žile tržaške razstave.
Nujno je bilo priklicati v Trst čim večje število ino* zemskih industrijskih in po* Ijedelskih proizvodov in po* skrbeti, da se bo zanimalo za našo razstavo čim večje število naših severnih so* sedov. Organizacijsko, smo opazili, ni bilo vse na mestu, zato upamo, da bo v bodoče bolje, kajti iz napak se lah* ko naučimo, če je naš na* men koristiti domačim in* teresom.
Dobro je nastopala na razstavi domača mala in srednja industrija ter obrt* ništvo. Večje zanimanje smo pričakovali od domače težke industrije, ki smo jo
L. 1938 se jc znašel Dr a* goljub Jovanovič v beograj* skih zaporih »GJavnjače« skupaj z nekim drugim srb; skim politikom, ki je bil ve* ren krščanski človek. Govo* ri se, da je temu politiku Jovanovič po dolgih razgo* vorih rekel: »Jaz in ti so* glašava skoro v vseh stva* reh. Ali vendar je velika razlika med nama dvema : ti veruješ v Boga.«
Na to mu odgovori oni krščanski političan sledeče:
»Točno je, Dragoljub, da obstoja med nama velika razlika. Ti ne veruješ v Boga, ali to je tebi v škodo in to te bo morda nekoč drago stalo, a morda tudi narod.«
Prišla je okupacija in revolucija. Nemci zahteva* jo Jovanoviča, ali ta se je bil dobro skril. Pozval ga je Tito, da se priključi A.V.N. O.J.*u, da podredi svoje pri* staše vodstvu kompartije. Jovanoviča pozivajo tudi njegovi bivši politični učen* ci — vsi sami generallaj* tnanti. Učenci pozivajo svo* jega učitelja.
Ali Jovanovič je neodlo* čen: odlaga, da pristanek svojim pristašem, sam osebno ne odide. Vidi pretek*
prav za prav zaman iskal;.
Inozemstvo predstavlja v glavnem le Italija na prvem mestu in Jugoslavija na dru* gem.
Italija je razstavila !c toliko, kolikor je pri vsem zainteresirana domača tr* govina. To je vse premalo, če pomislimo, da mora Ita* lija skrbeti za izvoz svojih industrijskih proizvodov na Balkan in v tisti del Srednje Evrope, ki še ni industrijsko izrabljen. Verjetno smatra* jo italijanski industrijalc'i našo razstavo kot samo po* izkus in ne računajo na nje* ne velike uspehe.
Nasprotno je Jugoslavija razstavila svoje proizvode z veliko izbranostjo in so se predstavniki njihovega go* spodarstva potrudili pri iz* biri. Razstavili so res samo to, kar postane lahko pred* met takojšnje izmenjave, oziraje se na potrebe svojih sosedov.
Upamo, da bodo v bodoče organizatorji razstave po*
lost, gleda sedanjost, a boji se bodočnosti. On je popravil Titu hrbtenico voj* ske, on je vzgojil mnoge dijaške generacije, on je prvi odprl komunizmu vra* ta beograjskega vseučelišča, Tedaj je bilo to popularno, tedaj je bilo to napredno, tedaj se ni mislilo na bo* dočnost.
Ali danes Dragoljub z žalostjo gleda, kako drugi žanjejo plodove njegovega »naprednega« dela, dane:-: Dragoljub s strahom gleUa v bodočnost in premišljuje
0 terorju komunistične dik* tature svojih dijakov. On se dobro zaveda, da komu* nizem izven svoje »general* ne linije« ne trpi ničesar, da ! s komunizmom ni nobenega | sporazuma, da komunizem ne pozna evolucije. Zato Dragoljub odkrito odgovar* ja na neprestane Titove pozive: »Jaz sem jim sedaj \ potreben, zato me vabijo,
1 a kadar me ne bodo več rabili, me bodo ubili.«
Po vsem tem, ko je bil Beograd svoboden, je šel Dragoljub Jovanovič v za* j časni parlament, pridružil j se Narodni fronti in bil izbran v prezidij. Poklicali so ga, i sprejeli so ga. ker so ga ra*
lagali važnost vsem drža* vam, ki bodo zastopane, in bodo pravičnejši pri razde* ljevanju prostora.
Iz vsega, kar smo zgoraj navedli, je nujno, da ne ostane ta razstava osami j e* na. Biti mora pobuda za bodoče delo v tem pravcu. Trst mora biti zaradi svoje izbrane zemljepisne lege središče trgovine, če že ne istočasno tudi industrije. Svetovali bi, da bi si mero* dajni krogi zamislili letno razstavo, za katero bi mora* li zgraditi primerne prosto* re, ker pomorska postaja, stavba, ki je bila predelana iz dveh skladišč avstrijske* ga izvora, ne more služiti namenu, zlasti če izročijo del prostorov plesnim in drugim zabavam.
Trst je mesto, ki bo mo* ralo uspevati, ker ga bodo k temu peljale gospodarske prilike. Zato pozdravljamo vse podobne pobude in želimo, da bi se organiza* torji iz preteklosti marsikaj naučili.
bili. Potrebno jim je bilo ime Dragoljuba Jovanovi* ča in ime njegove stranke, a ne njegova oseba. — Zato se je pritoževal v svojem govoru, povodom katerega je bil aretiran, da ga nikdo ničesar ne vpraša, da vse dela v tajnosti — kompar* tije.
»Koristni bedaki« so od* igrali svojo vlogo. V najbolj kritičnem času je Jovanovič rešil Titov režim s tem, da je pripeljal svojo stranko v Narodno fronto.
Toda Jovanovič ni obso* jen na smrt iz enostavnega razloga, ker je bil še potre* ben. — Potrebno je bilo — po ubitstvu Petkova in po osnovanju Kominterne — z neko tudi za komunistič-ne pojme milo obsodbo vsaj do neke mere pomiriti raz« burjenost javnega svetov* nega mišljenja.
Morda Dragoljub Jovanovič premišljuje danes v beograjski »glavnjači« o dogodku iz 1. 1938. Morda premišljuje o razlogih, ki so ga privedli na pot in v službo komunizma?
Samo okolnostmi se ima zahvaliti, da mu je podal j* šano življenje.
Da*li bo dojel smisel živ* ljenja in osnove neke bolj* še politike, ali pa da bi bil še živ opomin ostalim sopotnikom in hlapcem ko* munizma ?
Ob 30. letnici dr. Krekoue smrti
8. oktobra je preteklo 30 let, kar je v Št. Janžu na Dolenjskem umrl, zadet ob srčne -kapi, dr. Janez Evangelist Krek.
Kot zadrugar, socialni delavec, pisatelj, politik je dr. Krek ena najmočnejših osebnosti v zgodovini slovenskega naroda. Njegovo kladi-varsko delo je dalo desetletjem ob prelomu stoletja tako izrazit pečat, da to obdobje v naši zgodovini lahko imenujemo Krekova doba. S spoštovanjem in hvaležnostjo se klanjamo spominu velikega moža.
Kako |e za »železnim zastorom"?
Kot znano so Sovjeti lansko leto izvabili v svojo obljubljeno deželo tisoče Armencev, ki so živeli prej malo zavidanja vredno življenje v Turčiji. Pred odhodom so se nekateri izseljenci sporazumeli s svojimi prijatelji, ki so ostali v Turčiji, da jim bodo sporočili, kako jim gre v novi sovjetski domovini. Ker tudi Armenci vedo, da ni zdravo pošiljati preveč odkritih poročil o razmerah v sovjetskem raju, so se domenili, da bodo poslali le svoje fotografije, brez nevarnih besed. Ako bodo na slikah stali, bo to pomenilo, da se jim dobro godi, ako pa bodo sedeli, je to znak, da gre siaKo. Pravijo, da so prve fotografije, ki so prišle iz „raja“, prikazovale srečne izseljence, kako leže stegnjeni na tleh. *
„ TIME", 22. septembra
Slovenski radio v Trsta
Slovenska radijska posta* ja v Trstu je zadeva, ki je po mednarodnih dogovorih
o	STO rešena : na tem o* zemlju smo Slovenci enako* pravni z Italijani. Vsako okrnjenje slovenskega radi* ja na tem ozemlju je nedo* pustno in zlonamerno. Za* stopniki ZVU, ki v tem pogledu kršijo naše pravice, ne delajo za pomirjenje duhov in dvomimo, da po* stopajo v soglasju z navo* dili, ki jih ima ZVU.
O	zadevi smo v našem listu priobčili že vrsto elan* kov. Danes smo prejeli dalj* šo, dobro utemeljeno raz* pravo, ki je v celoti radi pomanjkanja prostora, žal, ne moremo priobčiti, ki pa je značilna za mišljenje slovenskih poslušalcev tr* žaškega radia.
Pismo se v svojih bistve* nih točkah glasi :
Gospod urednik,
v Vašem listu ste že nekajkrat spregovorili o vprašanju tržaške radijske postaje, prikazali njene po* manjkljivosti, ki prav go* tovo odločujočim krogom niso neznane, toda ne samo, da so bile to besede, ki so naletele na gluha ušesa, ka* kor vidimo pri poslušanju slovenske radijske postaje — se je položaj še poslabšal. Iz vseh ‘koncev nam sporo* čajo, tudi iz krajev, ki so bliže Trstu, kakor Gorica, da že ves teden radijske po* staje sploh ne morejo več vloviti. Ne morda, da bi i slišali moteno oddajo, sam* j pak postaje sploh ni več j zaslediti. Na drugi strani pa javljajo, in o tem se lahko vsakdo prepriča, da se je prav v istem tednu jakost italijanske radijske postaje povečala tako, da nadkri* Ijuje vse druge italijanske postaje in celo v Trstu zju* traj moti slovensko.
Jasno je, da vse to vzbuja razne govorice; kajti tako ena, kot druga postaja sta pod istim upravnim vod* stvom Zavezniške poroče* valne službe. Če bi bili to privatni podjetji, bi bilo razumljivo, da se na razli* čen način postopa, toda res ne moremo videti, kakšni vidiki vodijo vodstvo, da že tako premočno in za ita* lijanske poslušalce ne ravno prevažno postajo še krepi* jo, medtem ko ni slovenske slišati niti do Gorice.
Že v prejšnjih člankih ste pokazali, da italijanska po* staja še daleč nima za svoje poslušalce tiste važnosti, kakor jo ima naša. Italijani imajo danes desetine tako močnih postaj, da jih lahko še daleč izven državnih mej prav dobro slišijo. Poleg tega prenaša tržaška itali* j tinska postaja velik del svojega programa v zvezi s temi postajami. Razne zve* ze z »rete rossa« in »rete
azzura« zavzemajo včasih skoraj polovico večernega sporeda. Kdor hoče poslu* šati tiste oddaje, lahko ven* dar odpre radio Rim ali Mi* lan, ki se do Trsta in dalje prav jasno slišita, medtem ko se naša edina slovenska postaja izgublja nekje pet* indvajset kilometrov iz Tr* sta. Tržaška italijanska po* staja ima torej pomen in važnost samo za tržaško prebivalstvo, a prav gotovo ne bi imeli ničesar proti njeni oddajni moči, če bi na drugi strani našo vsaj vsi primorski Slovenci sli* -šali.
Zdi se nam, da zavezniki svojo nezainteresiranost za* kriva j o pod nekak diplomatski izgovor: ne bi hoteli, da bi se slovenska postaja slišala,tudi na ozemlje ju* goslovanske države — kjer, čisto jasno, ni zaželena, — da bi se tako izognili vsaki morebitni nevšečnosti. To* da, dragi moji, tudi Istra je danes jugoslovanska, pa je vendar italijanska poročila slišati prav do Ljubljane-Jasno je samo eno: nadalju* je se izigravanje vsega, kar diši ne morda po »progre* sivni Jugoslaviji«, ampak vse, kar zveni slovensko. Vsa ta nezainteresiranost, dejstvo, da še danes v svo* bodnem Trstu ni na Monte Radiu enega slovenskega tehnika, možnost sabotira* nja na vseh koncih, vse to kaže, da se je spremenil sa* mo nek režim, odnos do Slo* vencev pa je ostal isti. Ljudje pa, ki so po dvajse* tih letih prvič slišali sloven* sko besedo — saj res, baje so se zavezniki celo borili v tej vojski za neke svo* boščine ali nekaj podobne* ga — so ostali razočarani. Ali niso te od zaveznikov tolikokrat poudarjene be* de o svoboščinah samo pe* sek v oči, kakor nam je ne* koč bila »dvatisočletna rim« ska kultura in rimska pra* vica«?
Kdo je odgovoren za škandal, da slovenska tr* žaška postaja včasih v enem dnevu sredi oddaje kar po trikrat preneha? Ali se misli radijska postaja norčevati z nas, ko se opra* viči, češ da postaja stoji zaradi vetrovnega vremena. Vemo, da pri nas ni mogoče pričakovati, da bi postaja delovala prav brez vsakih motenj — kakor na primer londonska, o kateri sem prav pred kratkim bral v angleških časopisih, da se od svoje prve oddaje pa do danes v vseh letih ni ni* ti enkrat ustavila, niti ta* krat ne, ko so nemška leta* la sipala bombe na London. Ne, kaj takega mi ne bomo doživeli. Toda da se postaja ustavi, zato ker zapihlja ne* koliko vetra; kam pa pri* demo! _____________
Predstavniki tujih cerkev v Jugoslaviji
Že več mesecev prihajajo predstavniki ameriških in angleških cerkev v Jugosla* vijo. Njihove povoljne in: celo pohvalne izjave o Tito* vem komunizmu in o verski svobodi v Jugoslaviji so izzvale veliko iznenadenje v svetovni javnosti. Znano je, da pravi krščanski človek ne more biti nikdar komu* nist, a tem manje more ro biti neki visoki funkcionar kake krščanske cerkve. Ali komunistom sc mora priz* nati, da so mojstri, da uri* nejo tudi med svečeništvo svoje agente. Toda tu je go* vora o uglednih predstav* nikih cerkve, katerih dolgo* trajno življenje dokazuje, da niso komunisti. In ravno radi tega je greška toliko večja.
Ako človek pazljivo pre* čita vsa poročila kumunistič-nega tiska o tem vprašanju, takoj pade v oči dejstvo, da so zastopane vse cerkve in sekte, razven katoliške in pravoslavne cerkve. Med temi predstavniki se najbolj odlikujejo ameriški prote* stanti in angleški anglikanci.
Prvi in drugi so delali že v bivši Jugoslaviji silne na* pore v propagandi teh cerkev in sekt, toda brez uspeha. Jugoslavija pozna katoliško, pravoslavno in muslimansko cerkev. Narod se je pred več vekovi, že v davni preteklosti odločil za eno ali drugo, in danes se tu ne da spreminjati. Pripadnost eni ali drugi ver* ski skupnosti v Jugoslaviji je tvorila sestavni del oseb* nega, družinskega in narod* nega življenja in radi tega ni mogla najti nobena agitacija, nobena propaganda ugodnih tal med Jugoslo* vani.
Titov komunizem je sov* ražnik verskega življenja sploh. K temu cilju gre vse po poti uničenja naj moč* nejših cerkev: pravoslavne in katoliške. Poskušal je pravoslavno cerkev razbiti na pet avtonomnih cerkev, pa da na ta način vsako' po* sebej veže na rdečo Moskvo. Poskušal je katoliško cer* kev takorekoč obglaviti in onemogočiti njeno delova* nje, ali brez uspeha.
V taki situaciji se ponu* jajo predstavniki protestan* tovskih sekt Titu in zahte* vajo od njega dovoljenje za širjenje svojih sekt v Jugoslaviji, kar bi bilo v prvem redu naperjeno proti katoliški cerkvi. Tito spre* jerna to ponudbo z obema rokama. V Jugoslavijo se zgrinjajo nebrojni predstav* niki tujih cerkev (prote* stantovskih), potujejo po deželi in prepevajo hvalo* speve o svobodi vere in o komunizmu.
V mnogih slučajih so iz* javili predstavniki tujih cer* kev, da jih zanima v prvi vrsti svoboda protestant* skih sekt. Med njimi se nahaja Samuel Triksler, ko* misar protestantskih cer* kev v Rusiji. Ta zastopnik, ki se je marljivo vrgel na povezano rusko pravoslav* no telo, je prišel, da izko* risti situacijo v Jugoslaviji.
Čiim se ve za vse to, te* daj ni čudno, toda je žalost* no, zadržanje predstavni* kov tujih protestantskih cerkev, kateri izkoriščajo težko stanje naroda in na* rodniA cerkev v Jugoslaviji z namenom širjenja svojih sekt, pa magari za ceno propagande brezbožnega komunizma. .
Naša gospodarska moč po prvi svetovni vojni
V Julijski krajini je imelo slovensko in hrvatsko pre* bivalstvo, — preko 600.000 po številu — po prvi s ve* tovni vojni 1918. leta, preko 600 denarnih in drugih go* spodarskih zadrug s preko 80.000 člani. Imovina teh zadrug z denarnimi vlogami vred je znašala preko 300 milijonov zlatih kron (ena* ko tedaj 60 milijonov lun* tov). Omrežje slovanske zadružne organizacije je segalo v najbolj oddaljene gorske vasi, tako da skoro ni bilo kmečke, delavske, obrtniške in meščanske dru* žine, ki ne bi bila zadružno organizirana. Vse te zadru* ge so bile med seboj pove* zane in organizirane v dveh zvezah, v Zadružni Zvezi v Trstu in v Zadružni Zve* zi v Gorici. Za tako majhen prostor je bila to ogromna gospodarska zadružna stav* ba, ki je štela na ozemlju Julijske krajine leta 1900 153 in leta 1914 pa že bl7 zadrug. Ta zadružno*gospo* darska stavba je bila plod nesebičnega pol 'stoletja trajajočega dela — prva denarna zadruga v Julijski krajini sploh je bila sloven* ska Hranilnica in posojilni* ca v Škednju (Trst) 1883 —, požrtvovalnih mož, ki so po načelu vzajemne samopo* moči malega človeka obva* rovali slovenskega kmeta, delavca, malega trgovca in uradnika pred odiranjem v teh krajih tedaj še cveto* čega gospodarskega liberal* nega individualizma. Uspe* hi zadružništva se niso od* ražali le v gospodarski pod* vigi malega človeka, pač pa je v njem krepila in izpri* čavala ideale pravičnosti, enakosti, človečanskega do* stojanstva in svobode, ki so bili gibalo tudi velikemu britanskemu in ameriškemu zadružnemu gibanju.
Poleg zadrug je delovala po mestih cela vrsta ban* čnih in drugih denarnih za* vodov, na katere se je na* slanjala naša trgovina, obrt, Industrija ter pomorska plovba.
V centru tržaškega mesta smo imeli 1918. leta, ko je Italija zasedla Julijsko kru* jino, poleg na zadružni podlagi osnovanih denarnih za* vodov Tržaške Hranilnice
1	in Posojilnice, Trgovsko *
S obrtne zadruge, Hrvatske [ centralne hranilnice in Na ! rodne posojilnice tudi Splo-| šno Hranilnico, dalje Ja*
i	dransko banko s kapitalom
30 milijonov zlatih kron in samostojno podružnico Ljubljanske kreditne banke z glavnico 10 milijonov kron, nevštevši zadružne denarne zavode v tržaških predmestjih Skedenj. Sv. Ivan, Barkovlje in Opčine.
V	samem centru mesta smo imeli Slovenci in Hrvati 7 denarnih zavodov z lastnim premoženjem od preko 50 milijonov zlatih kron.
Ne le Trst, tudi Gorica in Pulj sta bili dobro raz* vili svojo denarno in gospo* darsko organizacijo. Hrvati so imeli v Pulju Is tarsko Posujilnico in Eskomptno društvo. V Gorici so imeli Slovenci samostojno po* družinico 'Ljubljanske kre* ditne banke, Kmečko ban* ko, Centralno posojilnico, Ljudsko posojilnico, Trgov* sko obrtno zadrugo, Zastav* ljalni zavod in goriško Za* družno zvezo.
Tako je Italija, ko je pri* šla v te kraje, našla mogoč* no in solidno slovansko gospodarsko denarno orga* nizacijo, ki bi bila v čast in ponos tudi velikemu na* rodu.
Uničevalno delo fašizma
Javno izpovedan smoter fašizma je bil raznaroditev in poitalijančenje sloven* skega življa Julijske kraji* ne. Zato pa je bilo treba predvsem uničiti gospodar* sko organizacijo Slovanov, zlomiti njih gospodarsko hrbtenico, znižati na mini* mum njihovo življenjsko raven, spraviti jih v gospo* darsko in socialno odvi* snost in s tem: pripraviti pot za njih narodno smrt.
Fašizem je zato takoj ob svojem nastopu s surovo si* lo udaril po slovanskih de* narnih in gospodarskih za* vodih. 13. julija 1920 je požgal petnadstropno pala* čo Tržaške Posojilnice in Hranilnice, kjer stoji sedaj Hotel Regina, kjer so zgo reli med drugim vsi registri, dokumenti, vrednostni pa* pirji in denar. S tem je povzročil zavodu, ki je mogel šele čez leto dni ob* noviti svoje poslovanje, preko 15 milijonov lir škode po tedanjem, to je preko 750 milijonov lii po dana* šnjem tečaju. Uničil je pro* store, dokumente in vred* nostne papirje Hrvatske centralne štedionice, opu* stošil prostore Jadranske
banke, Ljubljanske kreditne banke, Trgovsko^obrtne za* druge in Splošne hranilnice, da ne omenjamo slovenskih kulturnih in socialnih usta* nov. Istega dne je zažgnl v Pulju štirinadstropno hišo Istarske Posojilnice.
Toda kljub težkim izgu* bam, ki so šle v desetine milijonov, so naši zavodi radi svoje trdnosti in soli* dalnosti mogli zopet pričeti z delovanjem. Fašizem je videl, da s surovo silo ni mogel zadušiti naših denar* nih zavodov. Zato je sprožil proti njim fašistični državni aparat. Fašistična oblastva so pričela nadlegovati naše zavode in delati proti njim. Tako je bila prisiljena Jadranska banka leta 1923., da je izročila banko v Trstu finančni skupini fašistov. Fašistični federalni tajnik Cobolli*Gigli je na zboru fašist, tajnikov Julijske kra* jine 1927 izjavil, da morajo izginiti vsi slovanski denar* ni zavodi in da je treba uni* čiti slovansko gospodarstvo. Tako je pričel fašistični režim samovoljno in protizakonito razpuščati zakoni* to izvoljene upravne organe naših denarnih zavodov.
Tu bi bilo umestno ome* niti, da so bili vsi naši za* družni zavodi osnovani na podlagi avstrijskega zakona
0 zadružništvu od 9. aprila 1873. št. 7070. S kr. dekre* tom 4. XI. 1928 št. 232^ je Italija pustila v veljavi avstrijski zadružni zakon iz leta 1873, ki je veljal za kre* ditne zadruge z omejeno zavezo, dokler ni stopil v moč novi ital. civilni zakon 1941. leta. Kmečke, agrarne in obrtniške posojilnice so pa bile urejene z zakonom 6. VI. 1932 št. 656, spopol* njenim z zakoni od 23. 1. 1934 št. 166 in od 26. 8.1937 št. 1706.
Fašistični režim je pričel, kakor rečeno, nezakonito dušiti naše zadruge. Naj* prej je skušal po svojih pri* ganjačih prisiliti naše zavo* de, da se dajo na videz pro* stovoljno vsrkati od sorod* nih ital. zavodov. Kjer pa je naletel na odpor, je raz* pustil zadrugo s prefekcij« skim ali ministrskim dekre* tom. Imenovan je bil faši* stični komisar, ki je imel nalogo, da premoženje raz* puščene zadruge izroči fa* šističnim ali sorodnim usta; novam in da zadrugo ukine. Samo na ozemlju pod ZVU j(A.M.G:) je bilo tako uni* j čenih od 1925 do 1940 47 zadružnih denarnih žayo* j dov in 26 gospodarskih : proizvažalnih in nabavnih ! zadrug.
1 Z veliko muko sta se
LETA PREIZKUŠNJE
Prerez in nauki slovenske politike zadnjih let ČUSTVA PREVLADAJO
Naše samostojno politično življenje je bilo še prekratko, da bi tja do zadnjega poedinca vcepilo množicam vero v neka neomajna, skupna osnovna politična načela in smotre. Zato je večina hodila samo tja in tako. kot so jo vodila njena čustva in ideali. Sledila je vsemu nestalnemu valovanju teh čustvenih zanosov. Manjkalo je v stvarnosti preizkušene poli* tične praktičnosti, ki bi lahko nakazovala one velike, včasih nepremostljive razlike med zaželenim in doseg* Ijivim. Večina je bila vse preveč podvržena vplivom propagande, čustvom, ki jih je ta propaganda izzivala, in ni videla potvarjanja resnice, skrivajočega st za lepimi, mamljivimi gesli. Ni videla v delavnice, kjer so posamezne narodne in mednarodne skupine prikro* jevale in potem izkoriščale naša idealna svobodoljubna narodna čustva skladno s svojimi samoljubnimi koristmi.
Slovensko notranje politično dogajanje in boj od začetka vojne pa do danes je neposredna vidna posla dica zmede in spletk. Zato ne moremo kreniti proti bodočnosti, ne da bi do teh pojavov zavzeli svoje stališče. Povzročene rane so še tako žive in skeleče, da je predhodni sporazum in edinost v pogledu njihovega zdravljenja pogoj za vsako bodoče normalno politično življenje.
BRAT PROTI BRATU
Kakšna je torej neposredna politična realnost, iz katere nastaja današnja stvarnost?
Brat se je bojeval proti bratu. Marsikje sta oba padla in s tem doprinesla vsak po svoje žrtev za nekaj, kar jima je bilo sveto. Dogajanje je imelo samo po naključju obliko osvobodilne borbe, medtem ko je bila to v bistvu čista in enostavna državljanska vojna, pri kateri je vse »okupatorstvo« in vse, kar je s tem poj* mom v zvezi, služilo edino kot scenerija in ni bilo bistvo.
Ali je bila od dveh glavnih skupin, ki sta_ bili medsebojni boj, ena res samo zločinska? Katera?
Ako gledamo na naše posebne slovenske razmere, ne moremo dati na to vprašanje tistih preprostih od* govorov, kot jih običajno slišimo. Bili bi preveč eno* stranski.
Za nekaj zločinskega umirajo samo zločinci in njihovo število v zdravem telesu, kakršno je slovenski narod, ne more biti veliko. Ako je torej naš narodni boj zahteval tako velike žrtve, kot jih je v resnici izzval in povzročil, potem je bilo za vsem tem nekaj več kot zločin, izdaja ali pohlep po oblasti. Vsaj tiste široke narodne množice, ki so te žrtve doprinašale, so morale biti prežete z vero v nekaj tako velikega, čigar doseg je opravičeval potrebo po tolikih žrtvah.
Ne nameravamo govoriti o vodilnih skupinah ali klikah, od katerih je prav gotovo imela vsaka svoje posebne namene, za katerimi je zavestno stremela. To* da če gledamo s stališča širokih množic, je bil ta bo fr na obeh straneh nekaj svetega, na obeh straneh so borci umirali za ideale, ki so jim bili nadvse. Pri tem je po* polnoma nebistveno vsaj za presojanje plemenitosti žrtev in osebne odgovornosti večine, ali so bili ti po voditeljih posameznih skupin proglaševani ideali, zla* gani ali iskreno mišljeni. Narod je videl samo gesla; tem geslom je verjel, za ta gesla je umiral.
Gledajoč te velike obojestranske žrtve, upošteva* joč izključno samo idealne borce, pa naj si bodo prvega ali drugega naziranja, nam je nemogoče reči, da katerakoli stran v tej narodni borbi nosi na sebi iz'-ključni pečat zločinskega in judeževega dela. Ponovne poudarjamo, da govorimo tu samo množici, ali tisti veliki večini množic, ki se je postavila na prvo ali drugo stran zapeljana ali pa iz prepričanja doseženega z lastnim razumom. Nikakor pa ne nameravamo s tem opravičevati raznih pravih Judežev Iškarijotov, poži* vinjenih zločincev in podobnih tipov, ki jim je bil ta boj samo primerna prilika za nekaznovano izživljanje
Sospod tovariš!
Janezu Kranjcu sem zadnjič re* kel »gospod tovariš«, Ta naziv pa je bil plod moje zadrege. Janez Kranjc ni »gospod tovariš«, ampak samo »tovariš«, popoln, čisto — in rdečekrven »tovariš« pristne sto* odstotne tovariške ali bolje: tovar* nikSe znamke. Pravega »gospoda tovariša« sem srečal te dni. Zgo* dilo se je takosle:
Stopal sem vzdolž vlaka, da si najdeni primeren kupe. Tedaj za* slišim glas:
  Tegolin, Tegolin, kam pa?
Pridi sem k meni, tu je dovolj
prostora.
Včasih človek misli ko blisk. Kdo bi mogel to biti? Gotovo do* ber prijatelj. Samo bližnji sorod* niki in najožji prijatelji mi pravijo »Tegolin«. — In že sem se ozrl. Z okna mi je mahal trgovec,, posest* nik, bivši župan itd. Komel Leon. Odkod pa ta pozna moje domače ime? Sorodnik ni, prijatelj še manj. Vrag ga vzemi! Vedno se je bahal, da ima posebno informa* tivno službi; on je dejal: poseben
nos. Ho že res. Na vsak način ni* sem mogel odbiti prijaznega vabila.
Ko sem sedel zraven njega, me je udaril p0 rami:
— Ja, Tegolin moj dragi, kaj pa kaj delaš? 2e pet čičkih let se ni* sva videla. Mislil sem, da si se odpravil preko meje.
— Za enkrat še ne. Prilike mi ne dopuščajo.
— Ha, ha, ha! Prilike, prilike! Ta je dobra. Razumem; tam ni zrak za samostojnega človeka. Saj se meni dogaja isto. Kdo naj pa to prenese? Prosim te: nobene sv o* bode, nobenega zadoščenja, na ukaz moraš ustati, na ukaz delati, jesti, spati, govoriti, še bolj pa molčati. Z eno nogo si vedno v je* či ali v koncentracijskem tabo* rišču. Nečloveško jc to! Ampak prišel bo dan!
— Dovoli, dragi Komel Leon, da tc prekinem. S takimi besedami pri meni ne bos mnogo odpravil. Sem neke čudne vrstfc patriot. Ras zumel me boš, če ti povem pri*
spodobo: kakor veš, sem hud kadiš lec. Med vojno in po vojni sem preizkusil vse mogoče cigareto te* ga sveta. Ampak še vedno mi pri* ja najbolj domači tobak. Priznaš vam, da papirčki, v katere se da* nes zavijajo cigarete, niso po moji volji. Toda tobak je vedno isti. Iščimo, kar jc dobrega...
— Beži, beži! Papirček pokvari vse, tudi najboljši tobak. Jaz ga ne kadim, nikoli ga ne bom kadil. Ali ti smem v dokaz ponuditi do* bro amerikansko cigareto?
Zapalila sva in uporabil sem pri* liko, da obrnem pogovor:
— Slišal sem, dragi Komel Leon, da tc vojna ni oplazila. Rešil si vse, lepo trguješ, vilo imaš tudi še in najbrže tudi pohištvo, pre* proge, srebrnino, porcelan, perilo itd.
— Ne morem se pritoževati. Se« veda gre mnogo zaslugo za to mos jemu dobremu nosu in mojim trdnim načelom.
Kmalu sva dospela v Trst. Ob izstopu iz vagona sva se poslovila, ker je bila gneča velika. Prerival sem se naprej in razmišljal o tem, kar je bil govoril Komčl Leon.Vra* žji človek! Zdaj se ne baha samo
z dobrim nosom, ampak tudi z na* čeli. Nisem mogel nadaljevati sv ;* jih misli. Zapazil sem, kako nekaj metrov pred menoj Komčl Leon prisrčno ovija roko okrog vratu malega debeluharja z obrazom, ki bi delal čast vsakemu uspelemu podeželskemu peku.
  Pozdravljen, tovariš Mirke!
Odkod pa ti? Kaj prinašaš no« vega? Kaj dela .novator Turšič, ta naš Edison? Ali že zidajo po eno palačo na dan? Kako je s pet* letko? To bo zmaga! Sledila bo desetletka, potem stoletka, tisoč* letka, večni bomo! Kako pa kaj naši klero, — mačko — in čaršifa* šisti? Upam, da je ljudstvo že od* pravilo to antidemokratično, po* vampirjeno druhal. Žal mi je, da moram hiteti; mnogo bi se imel pomeniti s teboj. Pa drugič; pri* dem kmalu na obisk. Saj res: slišal sem, da ANIUK potrebuje novih fondov. Dobro. Prinesel bom pri* meren znesek. Ampak prosim: Nos benc omembe v stenčasu! Meni ne gre za reklamo, meni gre za pre* pričanje.
Okamenel sem. Torej to so na* čela! Kaj pa sc meni vsiljuje, ko ga sploh ničesar nisem vprašal? —
Doma nisem odložil niti klobuka, i ampak takoj sedel k mizi in po* slal desetim svojim prijateljem sledečo okrožnico:
»Dragi! Dogodek, ki ga bom ustno obrazložil, me je pripravil do sklepa, da ustanovim klub »Hrbtenica«, Ime jc program. Fe* bi kakor meni je danes potrebna družba poštenjakov, pri katerih veš, da beseda velja za to, za kar je izgovorjena. K vragu hinavšči* na, zahrbtnost, klečeplazenje! Vsak resnični možak naj dobi mesto v našem klubu. Edini predpogoj je, da ima vedno enako prepričanje, da je neomajen značaj. Obetam si zanimive debate in plodno izme* njavo misli v našo in splošno kos rist. Vem, da si istega mnenja, ter te pričakujem.«
Dodal sem dan, uro in kraj se* Stanka. Določil sem za gostilno »Pri zeleni streli«. Ne brez pre> udarka:	Če hočeš pri Slovencih
kaj doseči, jih moraš sklicati v gostilno. In ena najusodnejših na* pak današnjega režima v Slove« ni ji je gotovo ta, da so Slovcnccm vzeli kvartinček in ga nadome* stili s kvartom.
Bil sem na mestu točno ob do*
ločeni uri. Kdo me je čakal? Ko* mel Leon! Široko sc je zarežal:
— Dragi ‘Tegolinčck, nisi tre sicer povabil, ampak moj dober nos me je vodil. Z dušo in telesom sem za »Hrbtenico«. Odlična ide* jal To je tisto, kar nam manjka. Mene kar vpiši! Če bodo potrebni fondi, veš za moj naslov. Rojstni dan »Hrbtenice« bo najlepši Jan mojega življenja.
Kislo sem mu odgovoril:
— Hvala ti, Komel Leon, da si mi pripravil tak sprejem in ime* nitno presenečenje. Kot prvo te prosim za mato uslugo:	Saj po* znaš slovensko točnost. Povabljen* ci bodo počasi kapljali, jaz pa imam še nujen opravek. Pozdravi ' jih ti in dokler se ne vrnem, iim lahko obrazložiš pomen in namen sestanka. Tebi ni treba mnogo raz* kladanj in navodil, ker si »nož hrbtenice.
—• Seveda, seveda. Rad bom opravil; le kmalu pridi!
Šel sem. — Čakal boš, gospod tovariš Komel Leon. Ustana/ljaj »Hrbtenico« sam, po svoji hrbte* nici! Ko pač izgleda. da za enkrat take hrbtenice pri nas prevk* dujejo...
njihovih nizkotnih nagnjenj. Vedno mislimo le na slovenski narod kot celoto, v čigar zdravo silo verujemo in gledamo, ki stremi prvenstveno po nečem poštenem, tepem in idealnem.
OF NI HOTELA ENOTNOSTI
To osnovno plemenito stremljenje narodnih mno* žic je brez predsodkov izrabila skupina komunistov željnih oblasti. Brezobzirno so izkoristili težak narodov položaj za svoje strankarske politične cilje, ne oziraje se na morebitne žrtve in na upravičenost svojih zahtev. Pri tem tej skupini ni bilo važno, če s svojim egoizmom odbije sodelovanje mnogih skupin in poedincev, ki so bili verjetno mnogo bolj zreli in poklicani za čuvanje narodnih interesov v teh časih, kot pa so to bili komu* nisti, ki so si to nalogo na svojstven način prisvojili in jo na svojstven način izvajali.
O vsem tem bo bodočnost povedala resnico, ki bo mnogim pomenila pravo odkritje ter jim bo raztolma* čila mnogo stvari, o katerih so bili dosedaj samo eno« stransko obveščeni. Spravljeni so dokumenti in živi še mnogo prič, ki bodo lahko avtentično in neposredno dokazale, kako je prišlo do izmaličenja našega splošno narodnega osvobodilnega pokreta v boj ene same stranke za oblast.
Ob priliki ustanavljanja Osvobodilne fronte so se mnoge politične skupine pogajale za vstop v OF. Fse ojicijelne slovenske politične stranke, od Slov. ljudske pa tja do socialistov, so razen nekaterih poedincev, ki so bili že prej prežeti s komunistično ideologijo, spo« znale, da je sodelovanje v taki Osvobodilni fronti, kakršno je hotela imeti Komunistična partija Slovenije, nemogoče. Zato so tako Osvobodilno fronto odklonile.
Ko bodo prilike dopustile, bo nepristransko pisana zgodovina odkrila široki javnosti, kaj vse je bilo ponu* jano, kaj so razne politične skupine bile pripravljene žrtvovati in kaj so zahtevale. S hladnim razumom bodo bodoča pokolenja obsodila tiste, ki so krivi, da ni bilo edinosti takrat, ko bi jo naš narod najbolj potreboval.
Razen pri komunistih ni nikjer primanjkovalo dobre volje za očuvanje politične enotnosti slovenske« ga naroda. Toda vsako popuščanje ima svoje meje in če je komunistična stranka stavljala ostalim političnim strankam take pogoje, ki so odkrito kazali na njene diktatorske namene, za katere so ostale slovenske stranke bile prepričane, da jih narod ne bo odobraval, potem ni čuda, da nanje niso pristale.
Prepričani demokrati niso mogli k organizaciji, ki naj vrže narod izpod ene diktature pod drugo, ki je sovražila fašistične metode samo tam, kjer ni bila sama tista, ki se jih je posluževala. Boječ se konkurence in manjšine, v kateri bi se znašla, komunistična partija Slovenije nikdar ni hotela sprejeti v Osvobodilno fronto nobene politične skupine kot organizirano, sa« mostojno celoto, s katero bi na osnovi enakopravnosti delila svoj položaj. Vedno je naglašala, da sprejema si« cer iz vseh taborov, toda samo poedince. Sprejemala je res poedince, take, ki niso razpolagali sami z dovolj organiziranimi in preizkušenimi političnimi organizaci« jami, kajti vedela je, da bo iz njih lahko po potrebi ustvarila podrepnike, kakršne je potrebovala. Kot edini strumno organizirani politični skupini je bil v taki sre« dini uspeh zasiguran. Med slepci enooki kraljuje !
Tako je od početka idealno zamišljeni osvobodilni boj postal v bistvu boj komunistične stranke za oblast.
I	ekom dogodkov je padala krinka za krinko, a šele ko je zavzela zakonito oblast, je komunistična stranka z vso brutalnostjo pokazala široki javnosti svoj pravi obraz in namere.	(Se nadaljuje)
ohranili na tržaškem ozem« lju do poletja 1940. Tr« žaška posojilnica in hranil« nica ter Trgovsko obrtna zadruga v Trstu. Že v za« četku 1940. je fašistični federalni tajniik Emilio Gra« zioli zahteval od prefekta, da se razpustita omenjena dva zavoda češ, da je njun obstoj sramota za tržaški fašizem. Njegova želja se je izpolnila. Internaciji in aretaciji odbornikov je sle« dilo imenovanje komisarjev
in prisilni prevzem Tržaške posojilnice in hranilnice s strani Cassa di Risparmio Triestina. Trgovsko«obrtna zadruga je bila pa prisiljena, da je privolila k vključitvi v Banca Popolare Giuliana.
Tako so se fašistični za« vodi polastili naše imovine v vrednosti težkih milijo« nov, ki jih je slovensko ljudstvo skozi pol stoletja s težko muko zbiralo in hranilo v svojih denarnih zavodih.
Prevedeno iz »Patrie dal Friul«
Beneški Slouenci so avtonomijo že imeli
Soseske11 in „Stoli“
i*
V	teku vseh stoletij avtonomije je bila furlanska Slovenija razde« ljcna v »soseske« »vizinanzis« (občine, op. ur.), ki so jih sestav« ljali družinski očetje vsake vasi; in vsaka si je izvolila svojega žu» pana (»dean«), »Soseske« iz Na« diSke doline so skupno tvorile »veliko sosesko« (»vizinanze grm« de«) ali »Stol« (»baneje«); tiste iz doline Šent Lenarda so tvorile »Stol« v Mersi. Vsak »Stol« jo imel svojega »velikega župana« (»dean grant« o sindic) in »župa« ni« obeh »Stolov« so skupaj tvorili »skupščino« Slovenije (»Arengo«), ki pa se je sestajala le poredko in je razpravljala le o splošnih za« devah; izven tega sta dva »Stola«
urejevala sama vsak svoje zadeve — »Stol« iz Landerja se je sesta« jal okoli »kamnite mize« (»lastre«) v Tarčentu, drugi pa okoli »ka« milite mize« v Mersi. Ko sta oba skupaj zborovala v »skupščini«, sta se navadno shajala pod lipami cerkve Sv. Kvirina. »Stol« je ob zasedanju imenoval svojega »ve« likega župana«, tajnika, poročeval« ca (riferent), kasirja itd. ter je določal o vsem, kar se tiče dazka sosesk (»stcuris«), javnega reda, uprave travnikov, gozdov in j-iv« nih pašnikov (katerih je bilo mno* go rezerviranih starim družinam iz vasi), o utokih in prošnjah na« menjenih v Benetke in o vseh drugih zadevah, ki so se tikale
| tiste dežele. Vaški župani so z »malo sosesko« (občinskim odbo« rom, op. ur.) upravljali predvsem j dohodke svoje vasi in vsakokratno | odkazovanje javnih gozdov in pa« j šnikov domačim družinam. »Stola« j sta imela tudi pravico soditi v civilnih in kazenskih zadevah in sta imenovala vsak po dvanajst sodnikov, v »Stolu« v Mersi je vsaka od dvanajstih vasi imeno« vala po enega sodnika; v »Stolu« v Landerju je dvanajst sodnikov, katerim je imenovanje zapadlo, izvolilo svoje naslednike. Razora« vam je kot predsednik prisostvo« val graščak iz Čedada ali pa nje« gov namestnik, toda z omejeno oblastjo. Priziv bi morali nasloviti na oskrbnika (proveditor) iz Če« dada, toda navadno so se temu določilu izognili s tem, da so vložili priziv na drugi »Stol«. V vsaki »praudi« (razpravi) so rese« vali več tožb, naglo in točno, da niso bile stranke preveč obreme« njene s stroški. Kazni so obstojale v globah, rubežih, »sramotnih od« rih« (»elade«) in zaporu v turnu iz Biačisa. — Sramotni oder je bil oder, na katerem je obsojeni mo« ral stati toliko ur z eno nogo ali roko stisnjeno v ovitku iz sena.
KONEC AVTONOMIJE
Ta pravilnik avtonomije so z vsemi svojimi privilegiji potrdili Francozi pod Napoleonom in tudi Avstrija vse do kongresa na Du«
naju. Leta 1816 je bila določena nova upravna razdelba ozemlja in »Stoli« so bili uradno ukinjeni; to« da v praksi so »soseske« delovale vseeno, v brk občinskim delega« cijam, do okoli leta 1833, in v ne« katerih krajih, gori v hribih, celo do leta 1856, ko so bila javna ze« mljišča razdeljena. Prav za prav tista pusta zemljišča, ki niso bila razdeljena so jih skupaj uživali prebivalci raznih odrezanih kra« jev, z izključitvijo vsakega tujca, tudi pod Italijani, do nekaj let od tega, nc da bi se upala občinska oblast poseči vmes.
Malista r
* * *
V	Čedadu je 4. t. m. umrl nad« župnik in dekan čedajskega ka« pitlja msgr. Valentin Liva. Pokoj« nega niso visoko cenili le Furlani, temveč tudi beneški Slovenci, ler je branil njihove pravice in jih bo« dril s svojo tolažilno besedo. Ni se ustrašil prepovedi in očitkov, ampak kramljal s Slovenci v njiho« vem jeziku tudi v časih, ko so se tega sramovali celo nekateri Slo« venci.
L a n d a r
Na rožnovensko nedeljo se je v Landarju poslovil g. župnik Jožef Kramar. Premeščen je bil v Pre« marjako pri Čedadu. Verniki so se le težko in s solzami v očeh ločili od g. Kramarja. Na njegovo mesto je prišel g. I. Župančič.
tu. Zdaj je ta človek padel pri rdečkarjih v nemilost, zaradi ka« terega paragrafa se ravno ne ve. Dejstvo je, da je iz pravovernega ofarja postal kar čez noč pate-iti* ran in avtentičen fašist. Če pa je
v tem občinskem svetu kaj ple« vela, ne smemo vzeti to stvar tako tragično, kajti tak ali še bolj raz« raščen plevel se še vedno bohoti tudi po komunističnih gredah.
Vesti z Goriškega
Vesti s Tržaškega
Obveznosti šolskega obiska
Višje šolsko nadzorstvo je izdalo opozorilo o obveznosti šolskega obiska za vse otroke do dopolnje« nega štirinajstega leta. Dolžnost staršev je, da pošiljajo svoje otro« ke redno v šolo; vsi tisti, ki bi v tem letu prekršili to odredbo, bodo neizogibno kaznovani.
Razsodba proti uradnikom javnih del
Višje zavezniško sodišče je raz« glasilo sodbo v kazenski razpravi proti nameščencem oddelka za javna dela. Obsojeni so bili: Gui« do Ricci na 7 let in 180.000 lir glo« be, Miroslava Bessi na 4 leta ječe in 60.000 lir globe, Anita Huebner na 4 leta in 6 mesecev ječe in
180.000 lir globo, Adrijana Luzzat« to na 5 let ječe in 180.000 lir globe in D’Angelo na 18 mesecev in
60.000 lir globe. Obtoženi inž. Rapp je bil oproščen zaradi po« manjkanja dokazov.
Vzroki omejitve električnega toka
Krajevni tisk je prinesel poro« čila, da bi bilo mogoče preprečiti omejitev uporabe električnega to« ka, kar. je bilo glavni vzrok za znižanje delavnih ur v tržaških podjetjih. ZVU je zato izdala po« jasnilo, ki pravi, da sta po določ* bah mirovne pogodbe Italija in Jugoslavija dolžni dobavljati STO električno silo. To določbo sta prvih štirinajst dni po ratifikaciji mirovne pogodbe točno izpolnje« vali. Zdaj pa so morali zaradi orne« jitev proizvodnje elektrike v Italiji sprejeti omejitve tudi za STO. ZVU ne more storiti nič proti se« danjemu stanju, ker je vzrok za pomanjkanje višja sila, za katero italijanska vlada ne nosi nobene odgovornosti. Ta primer nam ja« sno kaže, s kakšnimi težavami se bo morala boriti bodoča uprava STO.	J
Protest
Pretekli četrtek se je zbralo pred Ljudskim domom 300«400 delavcev, ki so poslali zastopstvo Zavezniški vojaški upravi. Sprejela sta ga dva častnika, katerim je zastop« stvo predložilo proteste zaradi are« tacije komunističnega predstavni« ka Bruna d’Esteja ter zahtevalo njegov izpust. D'Esteja so aretirali 3. sept. pod obtožbo ugrabitve oseb in drugih zločinov. Zastop« stvo je obenem zahtevalo takoj« šnjo oprostitev devetih delavcev, proti katerim je bila v teku raz« prava zaradi dogodkov v ladjedel« nicah Sv. Marka. Medtem so delav« ci stali na cesti in peli navdušujoče pesmi. Po vrnitvi zastopstva so se na uradni poziv v miru razšli.
Dovoljenja za prireditve
Vse prošnje za javne sestanke in športne prireditve, za katere je predpisano dovoljenje ZVU,, mo« rajo prireditelji vložiti pri višjem policijskem nadzorniku področja najpozneje sedem dni pred dne« vom prireditve, ker po tem roku ne bodo nobene prošnje več spre« jeli.
Prošnje za profesorska mesta
Višje šolsko nadzorništvo sporo« ča, da so podaljšali rok za vlaga« nje prošenj in listin za profesorska mesta na srednjih šolah do 20. t.m.
Tržaška razstava
V	soboto zvečer so v poslopju pomorske postaje odprli razstavo. Otvoritvi je prisostvoval polkov« nik Robertson, komisar tržaškega področja, predsednik tržaške obči« ne dr. Miani in podpredsednik po« dročja dr. Polutan. Razstava ima 330 posebnih oddelkov, v katerih je razstavilo svoje blago približno 800 italijanskih, 100 jugoslovan« skih, 20 avstrijskih in 10 češkoslo* vaških tvrdk. Razstavljeno je mno« go zadnjih novosti v industriji, tehniki, opremi in oblačilih.
Izgubljeni otroci
Oddelek za javno skrbstvo in razseljene osebe pri ZVU je dobil obvestilo, da je v Nemčiji pri« bližno 5.000 otrok, ki so jih vojni dogodki ločili od staršev. Za otro« ke, med katerimi utegne biti tudi kak Tržačan, skrbi mednarodna begunska organizacija. Kdor koli bi hotel poizvedovati za takšnimi izgubljenimi otroci, naj se obrne na urad v ul. Mazzini, št. 30/11 ned 10. in 12. uro.
Nabrežina
Načrtna gonja nabrežinskih komunistov proti mirnim in zavtd« mm Slovencem.
Nabrežinski komunisti so se to pot znesli nad našimi poštenimi in zavednimi Slovenci. Ponoči so skupine najetih plačancev poma« zale zidove z raznimi, že obrabijo« nimi gesli. Te Slovence pitajo z belogardisti, zločinci itd. Tudi z nedavno imenovanimi občinskimi svetovalci se ne morejo sprijazniti. Vsak občinar lahko ugotovi, da so v občinskem svetu tudi možaki, to je take osebe, ki se jim radi njiho« ve politične preteklosti ne more prav ničesar očitati, da so bili fa* šisti pa še najmanj. Eden od teh občinskih svetnikov je bil po »osvobojenju« še celo predsednik krajevnega osvobodilnega odbora, v času borbe pa — seveda v dobri veri — zelo vnet pristaš z naciona« lizmom zakrinkanega gibanja in prav dober podpornik pri tako zv a« nem narodno osvobodilnem pokre«
SLOVENSKIM DIJAKOM
Na slovenskih srednjih šolah v Gorici se pouk ne bo pričel 16. t. m. kakor je bilo prvotno javljeno, teni' več nekaj dni kasneje, ker so potrebne še razne tehnične priprave za uspešno delovanje šol. Dijakom svetujemo, da pridejo večkrat na šolo, kjer so se vpisali, ker bo na razglasni deski naznanjen dan, ko se bo vršila sv. maša in pa pričetek pouka.
Ker so nam zagotovljene vse štiri slovenske šole v Gorici, ni nobenega povoda za to, da bi se iz te zakasnitve sklepalo na morebitno/nevar-nost za naše šole.
Novi tovariši
»Soča« z dne 11. oktobra t. 1. poroča o delegaciji, ki je šla v Rim, da »brani pravice Slovencev v Italiji«. Kot člani delegacije so nastopali tov. prof. Budal, tov. Vižintin in tov. Rustja.
Solkan
V	soboto 11. t. m. zvečer je bil v kulturnem domu krajevni ma« sovni sestanek, na katerem je spre« govoril tudi tovariš Simoniti, ki je med drugim zopet udrihal po Margottiju in njegovih okrvavlje« nih rokah. Ob tej priliki je svaril starše, naj ne dajejo birmovati svojih otrok Margottijevim hlap« cem in zahteval narodne škofe, za katere bi bili primerni po njego« vem razumu Juvančiči, Ferjančiči. Pripominjamo, da je nadškof Mar« gotti posredoval za časa nemške okupacije za Simonitija in ga rešil smrti. Vprašamo tovariša Simoni« tija, če si je nadškof mšgr. Mar« gotti takrat okrvavil roke, ko je njemu snemal zanko z vratu? Uprašamo ga tudi, če pristoja nje« mu, ki je v Kat. knjigarni vneto prodajal svetinjice, rožne vence, molitvenike in Margottijeve bir« manske listke, da zdaj tako široko razsoja, kdo je hlapec. O narodnih duhovnikih, kot n. pr. Feriani, prej Ferjančič, pa bolje, da ne govo« rimo.
S o v o d n j e
Prejšnji teden je komunistična »Demokratska fronta« sklicala sc« stanek, na katerem je govoril vo« ditclj tukajšnjih komunistov to« variš Bogomil Vižintin. Med dru« girn je dejal,da morajo biti Slovcn« ci složni, to se pravi organizirani samo v komunističnih organizaci« jah. Udarjal je čez »Slovensko demokratsko zvezo« in njeno gla« silo »Demokracijo« in ugotovil, da je vendarle nekaj ljudi tudi v So« vodnjah, ki jo čita. Nek mlad funkcionar, ki ni Sovodcnjc po ro» du, je omenil da bi bilo prav, da bi sc ljudje okoli »Demokracije« »likvidirali« (morda tako kot sc je to zgodilo že našemu uredniku dr. Uršiču), a namignjeno mu je bilo, da bi bilo to sedaj neprimerno. Sovodenjci zaenkrat opazujemo ce« lo komedijo, ki jo igrajo naši ko« munisti, opazujemo tovariša Bogo* mila, kako se vozi z luksuznimi avtomobili v Gorico in nazaj kot bi bil kak minister. Mi vemo tudi, kaj je »Demokratična fronta« in kaj »Demokratska zveza«. Prva temelji na strahovanju ljudstva kot so to delali že fašisti pri nas, druga na načelih prave demokra« cije, kjer vsak izmed nas uveljavi, pove svoje mnenje, nc da bi ae pri tem bal svojega bližnjega. Ko bodo tovariši od »Demokratične fronte« zginili, kot so fašisti, tedaj bo življenje pri nas živahnejše, v gostilnah nc ho več pritajenega še« petanja, malovredni ljudje nc bodo več gospodarili, ampak zdravi in brihtni ljudje bodo vodili naše po« litično in gospodarsko življenje.
Rupa in Peč
Dobili bomo duhovnika, ki bo upravljal obe bivši frakciji Mirna. Naše ljudstvo je zadovoljno, le ne« katerim punčaram to ni bilo po
godu in so pač smatrale potrebno, da pokažejo gnev do cerkve in du* hovnikov. Ljudstvo jih obsoja m pomiluje.
Miren
Nič šolske maše, nič molitve v šoli, brez križa v šoli, to so prve novosti, ki nam jih prinaša Titov režim. Nad vasjo leži neke vrste mora, ki tlači vse, celo take, ki so bili prej navdušeni Titovci. Mi smo vsi zavedni Jugoslovani, a ne komunisti, zato smo priključitev sprejeli z nekako bojaznijo. Saj vemo, s kom imamo opravka. Za« enkrat se v vasi ni zgodilo nič po* sebnega, če izvzamemo zadevo žensk, ki so protestirale pri učite« lju radi molitve v šoli itd. in so bile nato poklicane v Bilje na _-d* govor. Naše ljudstvo namreč še vedno misli, da bo lahko protesti* ralo, štrajkalo, se pritoževalo itd. toda kako to funkcionira v sedanji J., bodo kmalu videli. S pozidavo bo stvar težka, kajti ljudje bi mo* rali tozadevne stroške sami porav* nat;. Čevljarji bodo zaenkrat ostali doma in delali čevlje za armado.
Medana
Izredna čast je doletela-;teS dni našo vas. Na svoj dom v Medani je prišel v obisk naš pesnik Alojzij Gradnik. Po par dneh je^zopet odpotoval. Kmalu po njegovem odhodu je dospel sem njegov pesniški tekmec Oton Župančič.^Pravijo! da mu je bilo zelo žal, da ni več našel Gradnika. Obiskal je grob Gradnikove matere in se pozanimal za naše razmere. Smo sicer navadni kmetje, če bi pa smeli razkriti svoja srca in duše, bi velika moža, katerih delo znamo ceniti, razumela našo bol in bi nam gotovo zapela lepo misel o svobodi.
Kojsko
Sedaj, ko je svoboda »že tu pri nas«, ni strahu, da bi koga izdali, še manj pa naše jugoslovanstvo. Zato lahko mirno navedem dogo* deje iz lanskega leta, ko smo nc* kateri »izbrani« morali na mani* festacijo v Ljubljano. Z nami je bil tudi tovariš Feriani, — nekdaj Ferjančič. V Ljubljani so ljudje vi« deli dirjati proti kolodvoru gručo ljudi z duhovnikom na čelu, za njimi pa drugo gručo, ki je vpila: »Prokleti Primorci in vaše komu* nistično gnezdo«. Frčalo je tudi kamenje. Tovariš Feriani pa je ob povratku iz sramu vse to zamolčal. Žalostno je ugotoviti, da nas Kranjci dolžijo nesreče, ki je z isto ostrostjo zadela nas vse. In žalostno poglavje se še Vedno na* daljuje. Naše zapeljane mlade iju« di, ki gredo na delo na Kranjsko, sprejemajo tamkajšnji delavci kot »fašiste« ter jim očitajo, da jim odjedajo že itak majhen zaslužek. Ko pa se ti razočaranci vrnejo na svoje domove, jim domači odbori strogo prepovedujejo, da bi o tem črhnili le besedico, če se hočejo izogniti posledicam. To je pač na« ravna metoda režima, ki živi z lažmi in prevarami.
Tret.jerednikom
Vodstvo slovenskega tretjega reda sporoča slovenskim trctjcr :d* nikom, ki so bili vpisani v tretji red na Kostanjevici pri Gorici in se sedaj radi nove meje ne morejo udeleževati tretjerednih shodov, naj se od sedaj naprej udeležujejo shodov vsako tretjo nedeljo v me* scu v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Shod za mesec oktober bo v nc* deljo 19. oktobra ob štirih popol* dne. Vabljeni so tudi drugi verniki.
Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“
L Pepi 500 lir, II. Pepi 1000/lir Organist 200 lir, Bric 500 lir.
Vsem iskrena hvala!
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Tiska tiskarna Budin v Gorici-