-I/o ■o im ■in -c-» iE- Zamenjali sta šefa, vsaj za en dan! str. 44-45 Generalka še v savni, navijači na dOpUStU str. 18 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let Št. 36 / Leto 68 / Celje, 8. avgust 2013 / Cena 2,50 EUR JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si še ni?! Še ribe prosijo za vodo Nizek vodostaj, huda vročina in pomanjkanja kisika so glavni razlogi, da so v teh dneh vse bolj ogrožene tudi ribe. V okviru protipoplavnih ukrepov očiščene brežine in struga Savinje skozi Celje na več mestih kažejo, da je voda izjemno nizka in ponekod ne pokriva več niti cele struge. A kot pojasnjujejo v Ribiški družini Celje, je prav Savinja na širšem območju mesta še edina »tekoča« voda. Veliko bolj kot v Savinji so zato ribe ogrožene v zgornjem toku Hudinje, Tesnici pri Frankolovem, Pirešici nad kamnolomom in delu Ložnice. Kot pravi predsednik ribiške družine Štefan Zidanšek, so razmere v teh vodotokih in še nekaterih manjših potokih zadnje dni kritične. Ribiči zadnje dni redno spremljajo ribji živelj in bodo v primeru, če bo to potrebno, poskrbeli za izlov rib in njihovo preselitev v Savinjo, najverjetneje na območje pri betonarni v Medlogu in proti Špici. Prezgodnja silaža je tvegana Nekateri kmetje so že začeli silirati, vendar strokovnjaki opozarjajo, da silaža na silo ni pametna poteza. Svetovalec Igor Škerbot pravi, da s silažo koruze nikakor ne smemo hiteti. Koruza, ki še nima storža in ki še ni niti zacvetela, je absolutno presuha za silažo. Kjer je stanje takšno, je bolje še malo počakati in pustiti, da nastane slama, ki naj jo kmetje pospravijo in jo živini dajejo v obliki koruzne slame, kot voluminozno krmo, čeprav to ni bil prvotni cilj. Silaže bi morda lahko lotili le tam, kjer so rastline že razvile metlico in storž, saj je v njih še vsaj nekaj vlage. Rešitev: sodobni namakalni sistemi in menjava kultur Ker se narava človeku zagotovo ne bo prilagodila, se mora človek prilagoditi njej. Tudi kmetje bi morali ukrepati, saj je to očitno edini način, da se ne bodo iz leta v leto soočali s katastrofalnim izpadom pridelka. Prepozno je, če začnejo kmetje o odpravi posledic suše razmišljati šele, ko že potrka na vrata, ukrepati je treba že prej. Strokovnjaki omenjajo predvsem dve možnosti, ki bi slovenskemu kmetu dolgoročno lahko zagotovili čim manj okrnjen in čim bolj konstanten pridelek. Prvi so sodobni namakalni sistemi, s katerimi je v Sloveniji opremljenih le malo kmetijskih površin, prav tako se uporabljalo le za določene kulture, ne namakamo pa na primer travnikov in koruze, kjer je letos precejšnja škoda. Kot pravi Igor Škerbot, bi morali kmetje v prihodnjem obdobju predvsem večje kmetijske površine, tudi s pomočjo države, opremiti s sodobnimi namakalnimi sistemi, obstoječe pa posodobiti. Omogočali bi redno namakanje površin tako med sušo kot pred njenim nastopom. Seveda se že pojavlja težava pridobivanje vode za namakanje, saj je jemanje vode iz porečij nezakonito, ker so vodostaji pod svojim minimumom. Zato Škerbotov pogled sega v nekoliko oddaljeno prihodnost. Dolgoročna rešitev bi bila po njegovih besedah »lovljenje« in hranjenje vode, ki je je v ostalih letnih časih dovolj in ki mnogokrat povzroča celo poplave. »Prihodnost je tudi v shranjevanju kapnice s streh, bodisi s stanovanjske hiše, še bolje s streh večjih gospodarskih objektov. Dolgoročno torej te vode ne bomo smeli spustiti po žlebu v kanale, temveč v rezervoarje, kjer bi nam v prihodnjih mesecih lahko služila vsaj za nujne primere,« meni Škerbot. Kaj izbrati? Druga možnost je, da se kmetje naravi prilagodijo tako, da začnejo gojiti na sušo in vročino nekoliko manj občutljive rastline. V naših klimatskih pogojih bi veliko bolje kot koruza na primer uspevala ozimna žita, jara žita in nekatere krmne metuljnice, kot je na primer lucerna. Obseg uporabe teh žit, tudi za namene siliranja, se že povečuje. Kmetom med drugim tudi svetujejo, naj se setve raje lotijo nekoliko bolj zgodaj kot prepozno in naj vremenskih razmeram prilagodijo tudi gnojenje. »To so malenkosti, ki kamenček za kamenčkom dajejo določene rezultate, a na žalost pridejo ekstremi, ko tudi vsa tovrstna prilagajanja niso več dovolj.« URŠKA SELIŠNIK, ANJA DEUCMAN, IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE, SHERPA, TT Predlagajte rešitev, kako živeti z obdobji vse hujših naravnih ujm V uredništvu Novega tednika bomo vse do 30. septembra zbirali vaše predloge, kako preprečiti škodo v kmetijstvu pred naravnimi ujmami: sušo na eni in neurji na drugi strani. Predloge, razmisleke nam pošljite na e-naslov tednik@nt-rc.si. Zbrali jih bomo in na koncu najbolj prepričljive tudi objavili ter po mnenju povprašali podjetnike in strokovnjake, ki bi jih lahko skupaj z vami uresničili. Da nam ne bi bilo treba tokratne aktualne teme prihodnje leto ponavljati in zgolj ugotavljati, da smo žrtev istih težav ... da ne bomo kot že več let doslej spet bili plat zvona v kmetijstvu, ker se ne znamo, ne zmoremo ali nočemo prilagoditi spremembam, ki jih narekuje narava. Iščimo rešitve za naš boljši jutri skupaj! UREDNIŠTVO Kmetje na Polzeli rešujejo, kar se rešiti da. Toda pogled na poljščine v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini je žalosten. 4 GOSPODARSTVO Se pivovarna seli iz Laškega? Pivovarna Laško: dobro 5-mesečno poslovanje, reprogram kreditov in čakanje na kupce Skupina Laško je z bankami upnicami dosegla dogovor o reprogramu posojil do konca aprila 2014. Reprogram zagotavlja družbam iz skupine solventnost za čas trajanja prodajnega procesa Mercatorja. Tako banke upnice tokrat niso čakale do zadnjega trenutka in so Laščanom podaljšanje posojil, ki bi sicer zapadla konec letošnjega septembra, odobrile že dva meseca pred iztekom. Podobno kot v zadnjih dveh letih so bankirji tudi tokrat posojila Laščanom podaljšali za le sedem mesecev. Skupina Laško bankam redno plačuje obresti in bo v obdobju do konca aprila prihodnje leto plačala 8,7 milijona evrov. V Skupini Laško so zadolženi še za približno 350 milijonov evrov, so pa v prvih petih mesecih poplačali več kot 7 milijonov evrov obresti. V tem času je skupina ustvarila 75 milijonov evrov prihodkov in 3,6 milijona evrov dobička, kar je seveda bistveno bolje kot v enakem obdobju lani, ko so v Laškem beležili več kot 11 milijonov evrov izgube. Iz sprotnega poslovanja vračajo 50 milijonov evrov, kar je velik odliv glede na rezultate, ki Del vodilnih Skupine Laško jih ustvarjajo. »S tega vidika se lotevamo ostalih stvari,« je napovedal predsednik uprave Dušan Zorko začetek septembra, ko bodo v Laškem z izbranim svetovalcem nadaljevali postopke za prodajo različne- Zorko o primeru Šrot: »Ocenjujem, da je skupina pravno naredila vse, kar je morala postoriti, ostalo prepuščamo sodišču in pravnim svetovalcem. To so težke zadeve, naj jih do konca speljejo strokovne osebe. Sicer spremljamo tako odškodninske kot kazenske zadeve, počakali pa bomo na pravnomočnost sodb in potem storili potrebne korake.« ga premoženja. Med drugim bodo poskušali prodati dve časopisni družbi, Radensko in kosovsko pivovarno Birra Peja. Različni scenariji »Temeljno vodilo je, da imamo dovolj sredstev, da izdelujemo izdelke, ki jih lahko damo na trge, kjer jih potrošniki iščejo, ter da se prilagajamo potrebam trga ... Tudi zato je eden od ciljev enovito podjetje, ki bo prineslo siner-gijske učinke.« Kot je znano, je uprava dlje časa poskušala ustanoviti pogodbeni koncern, za kar je zdaj prepozno. »Trg in odnosi so se spremenili, vprašanje prihodnosti je, kako preživeti. Ocenjujemo, da je enovito podjetje z vse- Zorko o vodenju pivovarne: »Julija 2009 sem prišel v pivovarno in v tem času se je menjalo 13 nadzornikov. Skupina potrebuje stabilnost tako v upravi kot nadzornem svetu, ker so problemi veliki in prepleteni. Kar se tiče mojega stolčka, je tako stabilen, kot je stabilno poslovanje skupine. Nikoli nisem smatral, da je to moje doživljenjsko delo, trudim se le, da z ostalimi člani uprave delam pregledno in kakovostno. Vse ostalo je stvar drugih odločitev.« mi sinergijami in strategijami tisto, ki bo dalo odgovor na to vprašanje. To ne pomeni, da bomo podjetje ustanovili jutri, vendar je treba pripraviti vso produkcijo, tehnologijo in vse ostalo, da bomo lahko to izvedli. Že zdaj centraliziramo poslovne funkcije, saj lahko le poslujemo in vračamo denar.« »Upam, da delovna mesta, močne blagovne znamke, tudi zadovoljstvo. V Sloveniji mora priti do spoznanja, kaj lahko ali česa ne. Če bi pred leti dovolili prodajo Merca-torja, bi Skupina Laško dobila 194 milijonov. Skupina ne bi bila zadolžena, banke bi trkale na vrata,« je Zorko odgovoril na vprašanje, kaj slovenskega bo še ostalo po prodaji družb. Ali bo to podjetje, ki bi združilo Pivovarno Laško in Union, imelo eno ali dve lokaciji, za zdaj še ni znano. »Pivovarni se v preteklosti nista razvijali skupaj, temveč vsaka zase, zato bo treba pokazati možnosti in prednosti ter jih razvojno prilagoditi. Preprosto je treba najti razvojni potencial, in ob uspešni prodaji Mercatorja bo boljši odnos upnikov do tega vprašanja.« Zorko je tudi navedel, da so izdelali več kot 17 scenarijev za finančno sanacijo skupine, vendar brez lastnikov ne morejo narediti nič. Kot je povedal Zorko, povpraševanje na trgu pijač pada, spreminjajo se navade potrošnikov, pojavljajo se davki ... »Vse to nas bo jutri strahotno obremenjevalo, če ne bomo našli odgovora. Ne znam si predstavljati, da bi še naprej kapitalizirali dve lokaciji, saj moramo ciljno usmerjati minimalna sredstva, ki ostajajo skupini, na tiste trge, ki bodo omogočali rast.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA £ ISTRABENZ PLINI Družba Istrabenz plini, plini in plinske tehnologije, d. o. o., Sermin 8a, 6000 Koper, objavlja prosto delovno mesto POLNILEC II na sedežu poslovne enote, Plinarniška ulica 1, 3000 Celje, za določen čas 12 mesecev za polni delovni čas z dvomesečnim poskusnim delom. ČE IMATE IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, eno leto delovnih izkušenj pri podobnem delu, izpit za polnilca tehničnih plinov (ta pogoj je zaželen, lahko ga izpolnite pozneje), dober sluh in vonj ter lahko dvigujete težja bremena, vozniški izpit B-kategorije in Ste zanesljivi, odgovorni, sposobni delati v skupini in samostojno, sposobni delati na prostem v vseh letnih časih ter ste se sposobni pisno in ustno sporazumevati v slovenščini, poleg tega ste usposobljeni za delo z informacijsko tehnologijo IN bi radi delali pri nas, Vas vabimo, da pošljete pisno prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev do vključno 16. avgusta 2013 po pošti na naslov Istrabenz plini, d. o. o., Plinarniška ulica 1, 3000 Celje, s pripisom »razpis«. V prijavi navedite podatke za stik (telefonska številka, elektronski naslov). Glavna dela in naloge so polnjenje in praznjenje skladiščnih plinohramov, polnjenje in praznjenje železniških in avtocistern, priprava, nadzor in izločanje jeklenk po navodilih, polnjenje jeklenk tehničnih plinov in utekočinjenega naftnega plina pod nadzorom, prevzem in predaja blaga ter pretakanje plinov, skladiščenje jeklenk, izločanje neustreznih jeklenk, manjša vzdrževalna dela, zagotavljanje urejenosti delovnega okolja, delo v skladu z navodili, tudi s področja varstva pri delu in požarnega varstva. Telefonska številka za informacije je 05/ 66 34 615 V prodajo tri četrtine cinkarne Nova Ljubljanska banka, Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica, Nova KBM, NFD, Banka Celje in KD Skladi so podpisali sporazum o skupnem nastopu pri prodaji skoraj 73-odstotnega deleža družbe Cinkarne Celje. Sporazum so podpisali za leto dni z možnostjo podaljšanja. Za izvedbo postopka bo na mednarodnem razpisu izbrana svetovalna družba, ki bo vodila postopek prodaje. Po izboru je predvideno povabilo k dajanju ponudb morebitnim zainteresiranim vlagateljem. Izbrani vlagatelji bodo nato povabljeni v drugi krog, kjer bodo imeli predvidoma priložnost opraviti skrben pregled družbe. Konzorcij prodajalcev, kot je objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze, prosi upravo za pomoč pri prodaji, prav tako dovoljuje objavo izvlečka okoljevarstvenega skrbnega pregleda, saj bodo morebitni vlagatelji zainteresirani, kako cinkarna izpolnjuje okoljske zahteve in predpise. Skrbno okoljsko presojo je pri podjetju URS naročila cinkarna, in sicer za lokaciji v Celju in Mozirju. Neskladnosti so ugotovljene v zvezi z odlagališčema Bukovžlak in Za Travnikom. Presoja je ugotovila nekaj tveganj v zvezi s prstjo in podzemno vodo. Na podlagi prejetih informacij lahko sklepajo, da je vrhnja plast prsti na območju cinkarne onesnažena s težkimi kovinami. Nikoli pa ni bil opravljen pregled, ki bi ocenil okoljsko stanje globljih plasti prsti in podzemne vode. URS zato predlaga raziskavo teh območij, da se opredeli morebiten vpliv na zemljo v globini, podzemno vodo in da se določi področje onesnaženja. US Ob dve trgovini V Šmarju pri Jelšah sta pred kratkim svoja vrata zaprli kar dve trgovini, Tuš supermarket Štraus in Tuš drogerija. Lastnika živilske trgovine sta domača podjetnika, medtem ko je lastnik drogerije podjetje Tuš. O slabem obisku in poslovanju Tuš supermarketa Štraus, Tuševe franšize, ki jo je s sinom vodil gostinec in trgovec Aleksander Štravs, se je govorilo že dolgo. Da stanje že nekaj časa ni bilo rožnato, so nam povedali tudi zaposleni, pred katerimi Štravsova težav naj ne bi skrivala. Približno deset zaposlenih naj bi plače kljub temu vseskozi redno prejemalo, z izjemo kakšnega dneva ali dveh zamude, očitno pa podjetnika nista več zmogla plačevati vseh stroškov do dobaviteljev in ostalih stroškov. Ali sta se za zaprtje trgovine odločila Štravsa ali se je za to potezo odločilo podjetje Tuš, ostajajo le ugibanja. Iz Tuša so nam odgovorili le, da zadeve ne komentirajo, saj da so franšize samostojni pravni subjekti. Po naših informacijah imajo delavci delovno razmerje še do konca meseca, delo pa naj bi ohranili, če se bo našel kdo, ki bo prevzel trgovino. Govori se o dveh resnejših interesentih. So nam pa iz Tuša sporočili, zakaj so zaprli svojo dro-gerijo, ki so jo imeli prav tako v Šmarju pri Jelšah. Zapisali so, da kot dobri gospodarji spremljajo poslovanje vsake poslovalnice in če je treba, prilagodijo poslovanje razmeram na trgu. Skladno s tem so sprejeli odločitev o zaprtju šmarske drogerije. Zaposlene v takšnih primerih, če je to možno in tudi skladno s pričakovanji delavcev, preusmerijo v druge poslovalnice. AD GOSPODARSTVO 5 HTZ se spogleduje z gradbeništvom Čeprav velenjsko podjetje dela na več gradbiščih, direktor Dejan Radovanovič prodora v širši slovenski prostor ne napoveduje Direktor Radovanovič in župan Kontič med podpisom pogodbe HTZ Velenje v sodelovanju z Razvojnim centrom Energija širi razvoj na področju čiščenja pitne vode. Kot nosilec projekta Membranski bioreaktor za čiščenje podtalnice, ki je delno plačan iz skladov EU in sredstev ministrstva za gospodarstvo, podjetje HTZ nadaljuje razvoj pri odstranjevanju zdravju škodljivih nitratov iz pitne vode. Projekt, ki v obliki temeljnih laboratorijskih raziskav v sodelovanju z laboratorijem za okoljske vede in inženirstvo Kemijskega inštituta v Ljubljani poteka že od leta 2009, se končuje. Družba HZT, hčerinska družba velenjskega premogovnika, ki ima status invalidskega podjetja, ima od minulega tedna nov gradbeni posel. V družbi v tem času pospešeno delajo na Gorici, kjer rastejo nova stanovanja. Naložbo naj bi končali do konca leta. Po težavah Plutona so v HTZ Velenje prevzeli gradnjo večnamenskega objekta v Braslovčah, zdaj pa so z Mestno občino Velenje oziroma županom Bojanom Kontičem podpisali pogodbo za izvedbo gradbenih del pri prenovi mestnega središča Velenje. Gre za projekt Promenada. Velenjska družba, ki bo dela izvajala s podizvajalcem, prav tako hčerinskim podjetjem premogovnika RGP, je bila za posel izbrana na ponovljenem javnem razpisu. Podjetje RGP bo izvedlo vsa gradbena dela, HTZ Velenje pa elektro-strojni del. »Celostna podoba tega območja bo z omenjeno prenovo Promenade nadgrajena, projekt je zanimiv in bo tudi odraz sodobnosti mestne občine. Ljudi je na tem območju veliko, s posodobitvijo infrastrukture bo ta okolica še lepša, tudi obisk ljudi bo zagotovo še večji, dogajanje na tem območju še bolj živahno. Prepričan sem, da bo sodelovanje kvalitetno in da bomo upravičili zaupanje investitorja,« je napovedal direktor družbe HTZ Dejan Radovanovič. Zakaj HTZ sprejema tudi gradbena dela? Je v tem toliko denarja ali morebiti širite dejavnost? To se je zgodilo spontano oziroma slučajno. Kot vemo, je zgodba marsikaterega slo- venskega gradbenega podjetja precej žalostna, saj je kar nekaj gigantov končalo v stečaju. Vendar se gradbeništvo ne sme ustaviti, nekdo mora graditi. Mi smo z gradbeništvom nadgradili svojo dejavnost zato, ker smo bili že prej podizvajalci nekaterih gradbincev, potem pa smo sami prevzeli nekaj projektov. Prvič zaradi večje discipline pri plačevanju, saj smo sami imeli škarje in platno. Poleg tega so gradbena podjetja imela slabe bančne garancije, reference, bonitete in sčasoma smo s podizvajal-ci prevzeli dejavnost. Sami nimamo potrebnega kadra, smo pa nosilci posla. Pri krovni usmeriti Skupine Premogovnik Velenje, da pridobivamo dodatne posle izven matere, torej na zunanjih trgih, je to ena od dejavnosti, ki prinaša lepe prihodke. Če smo imeli pred tremi leti 7 milijonov zunanje realizacije, smo lani ustvarili 22 milijonov evrov in tudi za letos načrtujemo podobne prihodke. Srečujemo vas v Savinjski regiji. Pogledujete po širšem slovenskem prostoru? Mislim, da prehitra rast ni v redu, ker lahko pride do kadrovske podhranjenosti. Sami bomo gradbeni del nadgradili s tremi ali štirimi dodatno zaposlenimi sode- lavci, ki se bodo ukvarjali z gradbenim inženiringom, v veliko širitev pa ne bomo šli. Podjetje HTZ se ukvarja z izdelavo oblačil. Bo ostala to še naprej osnovna dejavnost? Paradni konji eksternih prihodkov so enote Esto, rudarska oprema in obnovljivi viri energije. Tudi razvojno-prodajno področje napreduje in ustvarja pozitivne rezultate tako v krojaškem oddelku kot Studiu HTZ. Svoje osnovno poslanstvo bomo gojili še naprej. Vemo, da se je pri zaposlovanju invalidov zakonodaja spremenila, da mora biti zdaj v invalidskem podjetju 50 in ne več 40 odstotkov invalidov ter da je manj sredstev. Lani smo prejeli 2 milijona evrov manj in vse te izpade prihodkov je treba nadomestiti z novimi programi. US, foto: arhiv MOV Seveda iz HTZ prihajajo tudi »vražje gate«. Podjetje HTZ je namreč lani z odmevnim projektom Knapi 2013: Stojimo trdno in pokončno do leta 2054 zelo uspešno poslalo na trg novo blagovno znamko moškega spodnejga perila. Z najnovejšo poletno vražjo kolekcijo so se postavili ob bok številnim slovenskim modnim blagovnim znamkam. Prenova mestnega jedra Velenje bo s prenovo dela mestnega jedra od Zdravstvenega doma Velenje do Cankarjeve ceste pridobilo privlačen prostor, ki bo dvignil kakovost bivanja v mestu, nudil nove možnosti za prireditve v mestu, povečale se bodo zmogljivosti potrebnih parkirišč pri zdravstvenem domu, gradnja novega mostu in amfiteatra ob Paki pa bo zmanjšala tudi poplavno ogroženost. Projekt prenove mestnega središča Velenja je ocenjen na 3,7 milijona evrov in je razdeljen na dva dela. Prvi del projekta zajema izgradnjo garažne hiše, amfiteatra, mostu in promenade in je ocenjen na dobre tri milijone evrov. Od tega so prejeli skoraj 2 milijona evrov evropskega denarja. Drugi del projekta zajema rekonstrukcijo in prestavitev komunalnih vodov, ocenjen je na slabih 530 tisoč evrov. Ta del je bistvenega pomena za izvedbo celotnega projekta, saj so komunalni vodi na tem območju zelo dotrajani in potrebni zamenjave. na kratko Izpitni center ostaja VELENJE - Zaradi reorganizacije agencije za varnost prometa naj bi v Sloveniji ukinili posamezne izpitne centre. Tako naj bi tudi v velenjskem izpitnem centru ohranili le praktični del vozniškega preizkusa, teoretično znanje pa naj bi kandidati po novem opravljali v drugih izpitnih centrih. Temu so v Velenju z županom Bojanom Kontičem na čelu precej ostro nasprotovali, kar se jim je obrestovalo. Župan Kontič se je namreč z agencijo dogovoril, da bodo teoretični del vozniškega izpita kandidati še naprej opravljali v Velenju. Glavna težava je bila v vzpostavitvi komunikacijskih povezav, kar bodo odslej zagotovili v prostorih ljudske univerze. Za ureditev prostorov bo poskrbela velenjska občina. V Izpitnem centru Velenje, ki deluje že več kot 40 let, vsako leto izpit opravlja približno 1.500 kandidatov. US Denar za kmetijstvo SOLČAVA - Občina je objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Občina bo za to namenila slabih 14 tisoč evrov, in sicer po shemi državnih pomoči v kmetijstvu. Med drugim bo domačinom pomagala pri naložbah v primarno proizvodnjo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pomoč »de minimis« pa bo delila na področju predelave kmetijskih proizvodov, dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva. Posebej bo podprla še društva, ki delujejo na področju kmetijstva v občini. US Sanacija struge reke Pake ŠMARTNO OB PAKI - Celjski Nivo, ki mu je država podelila koncesijo za vzdrževanje in urejanje bregov Pake in Savinje, je začel obsežno obnovo struge reke Pake na območju naselja Paška vas. Projekt predvideva čiščenje bregov struge, odvoz naplavin in čiščenje dna. Delavci bodo izvedli tudi nekaj sanacij obstoječe regulacije in zaščite bregov na mestih, kjer obstaja nevarnost odnašanja zemlje ob naraslih vodah. Dela bodo trajala dober mesec na dolžini blizu 900 metrov. Omenjeni posegi sodijo - po zagotovilih izvajalca - med ukrepe za sanacijo po poplavah iz lanskega novembra in bodo pripomogla k boljši poplavni varnosti Paške vasi, kjer so lanske novembrske poplave povzročile ogromno škode. US Bivša šola izgublja podobo ŠOŠTANJ - V teh dneh bivša Osnovna šola Bibe Roecka izgublja svojo podobo. V času, ko v šoli ni bilo več pouka, predvsem pa po odločitvi, da bodo šolo dokončno porušili, so se iz nje odvažale stvari, ki so bile še uporabne. Občina Šoštanj je za svoje potrebe shranila stvari, ki jih lahko koristno uporabi, vse ostale stvari pa so v zadnjih dveh tednih odpeljali občani, ki so izrazili interes po gradbenem materialu. Predvsem gre za odpadni les, izolacijo, plošče, okna ... Zdaj bo na tem mestu veliko gradbišče, saj bodo staro šolsko zgradbo porušili, namesto nje pa bo zrasel nov vrtec. US Bistveno več za smeti GORNJI GRAD - V začetku tega meseca naj bi velenjsko podjetje PUP Saubermacher, ki je koncesionar za izvajanje javne gospodarske službe zbiranje in odvoz odpadkov v petih občinah Zgornje Savinjske doline (Gornji Grad, Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava), odlagalo ločeno zbrane odpadke iz omenjenih lokalnih skupnosti v urejenem zbirnem centru v Podhomu. Vendar se to ni zgodilo, ker je tehnični pregled pokazal na nekatere pomanjkljivosti, ki jih mora izvajalec del odpraviti. Uporabno dovoljenje pričakujejo do začetka septembra. Takrat naj bi tudi koncesionar prevzel center v upravljanje. Do pridobitve uporabnega dovoljenja bodo poskusno ločeno zbirali odpadke. Uvajanje novega standarda ravnanja z odpadki v omenjenih zgornjesavinjskih občinah seveda za povzročitelje ne bo zastonj, saj napovedujejo tudi do 100-odstotno podražitev te storitve. US 6 IZ NAŠIH KRAJEV Za zidovi modernega Doma starejših občanov Prebold zaposleni že mesec in pol bijejo bitko za svoje delavske pravice. Pred dnevi so stavko praktično zamrznili, saj ta, kot pravi Jagrova, nima več pravega pomena in bi z njo škodovali le oskrbovancem, kar pa ni in nikoli ni bil njihov namen. Dan D je 15. avgust Deset zaposlenih v Domu starejših občanov Prebold že podalo izredne odpovedi na kratko Obiskana zbirka PREBOLD - Muzejsko zbirko Prebold skozi čas si vsak teden ogleda več obiskovalcev. Postavljavce veseli predvsem to, da v zadnjem času beležijo porast organiziranih skupin. To je po besedah predsednika Zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold Uroša Hermana nov dokaz, da je zbirka prerasla okvire lokalnih meja, hkrati pa je to dodatna obveza, da bodo še več naredili na področju promocije. »Lepo je vedeti, da si skupine za cilj potovanja oziroma izleta zastavijo tudi ogled naše zbirke.« K vse boljšemu obisku po mnenju Hermana pripomore tudi nova lokacija. Zbirka je med letoma 2002 in 2012 namreč gostovala v graščini Prebold, zdaj pa je razstavljena v Režajevi domačiji v Dolenji vasi, kjer je tudi pisarna turistično informacijskega centra. Dostopnost so pohvalili tudi predstavniki Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) in Razvojne agencije Savinja, ki so si pred dnevi ogledali zbirko. LK Lovci tokrat na preži TABOR - Domača lovska družina je v nedeljo dopoldne v lovski koči pripravila veliko meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Tabor in Savinjsko-Kozjansko ligo. 78 tekmovalcev se je v treh različnih starostnih skupinah - člani, veterani in super veterani - pomerilo v streljanju na glinaste golobe, tarče srnjaka in gamsa ter v tarčo bežečega merjasca. Med skupinami, sestavljenimi iz treh lovcev, se je najbolje odrezala ekipa iz LD Oplotnica. Sledili sta ji ekipi LD Tabor 1 in LD Velenje. V posamičnih preizkušnjah je najbolje streljal Rajko Lupše iz Kozjega, med veterani Darko Sevšek z Gorenjske in med super veterani Karli Cizej iz Braslovč. ŠO PREBOLD - Predstavniki Raiffeisen Leasinga, ki so se prejšnji teden srečali z zaposlenimi v Domu starejših občanov Prebold, so s svojo predstavitvijo vizije reševanja doma stavkajočim prižgali še zadnji plamen upanja. Stavka je tako v zadnjih dneh praktično zamrznjena, saj v domu nemoteno izvajajo vse dejavnosti. A informacij, kdaj in kako bodo delavci poplačani ter kako bodo zagotovili nemoteno poslovanje doma, še ni. Konec prejšnjega tedna so se zaposleni v Domu starejših občanov Prebold prvič srečali s predstavniki pristojnega ministrstva in lastnika doma Raiffeisen Leasinga. Na usklajevalnem sestanku sta bila prisotna tudi direktor podjetja KDU Domovi upokojencev, ki trenutno upravlja z domom v Preboldu, Ivan Kovač in direktorica Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje Danica Hren. Kot je pojasnil predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič, so predstavniki odgovornih ustanov zaposlenim predstavili vizijo rešitve dejavnosti in re- alne možnosti za normalno delovanje in poslovanje preboldskega doma. Direktor Kovač je na račune zaposlenih nakazal akontacijo junijske plače v višini 200 evrov. Preostanek naj bi delavci prejeli najkasneje do 10. avgusta. Prve odpovedi Prihod lastnikov na pogovor je po besedah predsednice stavkovnega odbora Mateje Jager pri večini zaposlenih znova obudil upanje v boljši jutri. Kot pravi, so prvič dobili občutek, da je nekomu res mar zanje in za oskrbovance. Kljub temu se je deset zaposlenih že odločilo za vložitev izrednih odpovedi delovnega razmerja. Tisti, ki še vztrajajo, upajo, da bo lastnik vendarle našel rešitev in ohranil dejavnost, saj bo s tem rešili tudi lastno investicijo. Ker je v zadnjih dneh informacij z vrha vse manj, tudi optimizem iz konca preteklega tedna počasi pojenja. Datum, do katerega naj bi delavci še čakali na zaostale plače in odgovore o prihodnosti preboldskega doma, je 15. avgust. V kolikor rešitve do takrat ne bo, napovedujejo, da bo izrednih odpovedi še več, saj želijo izkoristiti zakonsko predpisane roke, ki jim to potezo omogočajo. Dogovora še ni Iz družbe Raiffeisen Leasing so nam v pisnem odgovoru sporočili, da si prizadevajo, da bi se oskrba starejših v Preboldu nadaljevala, vse predlagane rešitve pa so zasnovali na način, da primarno poudarijo skrb za oskrbovance in zaposlene in da v okviru zakonsko razpoložljivih možnosti zagotavljajo dolgoročno stabilnost poslovanja. Ob tem so pojasnili še, da pogovori z dosedanjim upravnikom še trajajo. Prav tako še vedno usklajujejo tudi dogovor s predstavniki Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje, ki naj bi preboldski dom prevzeli v upravljanje. Za komentar in nadaljnje korake smo želeli povprašati tudi direktorja Ivana Kovača, a ga do izdaje časopisa nismo uspeli priklicati. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA energetika :elje Zaradi povečanja obsega dela POTREBUJEMO VEČ NOViH SODELAVCEV ZA: a. delo na področju lotanja, vakumiranja in polnitve hladilnih sistemov (3 delovna mesta) Želena izobrazba (poklic) in praksa: - serviserji, monterji hladilnih sistemov in naprav ali toplotnih črpalk s prakso - elektro ali strojni tehniki, mehatroniki za priučitev te dejavnosti. Po uvajalnem času obstaja možnost redne zaposlitve. B. enostavnejša montažna dela, predpripravo sklopov, embaliranje (6 do 8 delovnih mest) Želena izobrazba oziroma znanja: - študentje, nekvalificirani delavci. Delo je sezonsko in traja od maja do decembra. Prosimo vas, da pisno prijavo z življenjepisom in dokazili pošljete čimprej na naslov: Termo-tehnika, d.o.o., Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče informacije: 041/605-951 Celjski škof v dveh službah Po Sloveniji še vedno odmeva, da je postal začasni upravitelj mariborske nadškofije celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. In kako bo to vplivalo na delovanje celjske škofije? »To za celjsko škofijo ne pomeni nič posebnega,« odgovarja Lipovšek. »V Celju ostajam redni škof, kakšen dan med tednom bom v službi v Mariboru, kjer je treba opravljati tekoče zadeve do imenovanja novega nadškofa,« dodaja Lipovšek. Celjski škof pravi, da pomeni to zgolj pomoč mariborski nadškofiji, njega so izbrali zato, ker ima z življenjem Cerkve v Mariboru 35 let izkušenj. Nazadnje je opravljal delo stolnega župnika, to je župnika mariborske stolnice, kjer je bil med verniki zelo priljubljen. Ugibanja, kdo bi lahko bil novi mariborski nadškof, ki bi nadomestil dosedanjega nadškofa, celjskega rojaka dr. Marjana Turnška, se že pojavljajo. Bi to lahko bil celjski škof, dolgoletni Mariborčan dr. Stanislav Lipovšek? Ta odgovarja, da bo treba poiskati za mesto nadškofa v Mariboru mlajšega duhovnika. Celjski škof je star 69 let. BJ PREKLOPITE na PLIN Preverite svojo možnost preklopa na plin na Številki 080 16 17 j www.energetika-ce.si Plaz za plazom VRANSKO - Neurje leta 2007 je v občini povzročilo kar nekaj škode. Vranšani se trudijo, da bi čim prej odpravili vse posledice. Potem ko so obnovili že nekaj cest, zdaj obnavljajo še cestno povezavo do kmetije Plešnik, za kar bodo odšteli malo manj kot 50 tisoč evrov. Cesto, ki je bila vsa ta leta prevozna le za osebna vozila, je izvajalec začel obnavljati v juliju, normalno prevozna pa naj bi bila že sredi avgusta. Obenem bo uredil tudi del hudourniškega potoka Kisovški graben, ki je pred šestimi leti tudi povzročil škodo na tem cestnem odseku. Občini bo tako po neurju leta 2007 ostala še obnova treh odsekov občinskih cest. ŠO Po časovnem načrtu ŽALEC - Dolgo pričakovana obnova starega mestnega jedra za zdaj teče po predvidenih načrtih. Delavci izbranega izvajalca trenutno obnavljajo komunalno infrastrukturo na območju, kjer je potekala os rimske ceste, zato so občinski nadzorniki vsakodnevno v stiku z zavodom za spomeniško varstvo. Da je območje Žalca zgodovinsko pisano in bogato, se je pokazalo že v prvem tednu, ko so delavci pri izkopu ob Ro-blekovi hiši naleteli na kamnito zložbo iz rimskih časov. Kot je dejal žalski župan Janko Kos, ta najdba na srečo projekta ni ne ustavila ne upočasnila in tudi ne podražila. Čeprav so na žalski občini ponosni na svojo zgodovino in se zavedajo pomena odkritij, si Kos vendarle ne želi, da bi našli še kaj pomembnejšega. »Ob tem pomislim le na zamik predvidenih rokov in podražitev,« pravi. Sicer pa nad potekom več kot tri milijone evrov vredne investicije poleg uradnega nadzora ves čas skrbno bdijo tudi občani, ki so po besedah župana podali že kar nekaj uporabnih napotkov, predvsem pri urejanju prometa. LK na kratko Kulturni dom novembra ŠMARJE PRI JELŠAH - V kulturnem domu potekajo obsežna prenovitvena dela. Dom bo letos star že 35 let in je bil zato potreben nujne obnove. V teh dneh je približno polovica del že opravljenih. Obnavljajo notranjo opremo, vse inštalacije, odrsko in scensko tehniko, posebno zahtevna je požarnovarstvena oprema in zaščita z dvojnimi novimi požarnimi stopnicami, obnovljena bo tudi streha s požarnimi kupolami, v dvorani bodo novi stoli, postorili bodo še marsikaj. Med drugim bodo preuredili glavni vhod. Pogodba z izvajalcem je bila sklenjena v vrednosti 980 tisoč evrov, vendar bodo morali zaradi dodatnih del odšteti za četrtino več. Z dodatnimi deli se je občinski svet strinjal na zadnji seji. Izbran izvajalec, družba Adaptacije-vzdrževanje iz Ljubljane, je ponudil, da bi bila na razpisu izbrana najnižja mogoča cena, za katero pa vsega ni mogoče opraviti. Poleg tega so se pojavila dela, ki jih niso pričakovali. Ocenjena vrednost obnovljenega doma je znašala kar 1,6 milijona evrov, na koncu bo vse skupaj vseeno bistveno ceneje, kot so načrtovali. Dela naj bi bila končana novembra, pogodba z izvajalcem je bila sklenjena maja. BJ Pošt ne bodo zaprli VOJNIK - V občini so se pojavile govorice o zapiranju pošt v Novi Cerkvi in na Frankolovem, ki jih v Pošti Slovenije zanikajo. Prav tako naj ne bi prišlo do preoblikovanja v premično pošto, dodajajo v Pošti Slovenije, od koder so napovedali prenovo prostorov pošte v Vojniku. Prenova v Vojniku bo omogočila boljše prostorske pogoje, saj je tam letos predvidena centralizacija dostave iz sosednjih pošt. V poštah na Celjskem bo v bližnji prihodnosti še več novosti, predvsem v obliki novih pogodbenih pošt, ki so predvidene na Teharjah, v Topolšici, na Lesičnem in v Šmartnem ob Dreti. Dogovor z lokalnimi skupnostmi je že dosežen, postopek preoblikovanja še traja. V pogodbeni pošti sta že bili preoblikovani pošti v Taboru in Šmartnem v Rožni dolini. V Sloveniji bo v pogodbene pošte preoblikovanih več kot petdeset pošt. Pogodbene pošte so nova organizacijska oblika, kjer storitve opravlja pogodbeni izvajalec. BJ Novosti pri abonmaju ŠENTJUR - Mladinski center do petka, 11. oktobra, vpisuje v otroški abonma Jurček za sezono 2013/14. Abonma bo postregel s štirimi predstavami za otroke, stare od četrtega leta. Od letošnjega vpisa bodo v Mladinskem centru Šentjur za vsako sezono oblikovali nov sedežni red. Predstave v kulturnem domu ne bodo več gostovale ob sobotah popoldne, temveč se bodo začele ob 10. uri dopoldne. Na odru bo poleg treh gostujočih predstav kot zadnja otroke razveseljevala predstava domače mladinske gledališke skupine Odrenček. Ta je lani občinstvo navdušila s predstavo Moj dežnik po predlogi predstave Ele Peroci, predlani pa s predstavo Smrkci. TV Ujeti utrinki iz gozdov BISTRICA OB SOTLI - Mladinsko društvo pod okriljem projekta Gozdni škratki zbira fotografije gozdov. Gre za mednarodni projekt, s katerim želijo mladi opozoriti na pomen gozdov in njihove značilnosti. Poleg Mladinskega društva Bistrica ob Sotli pri projektu, ki ga sofinancira Evropska komisija, sodelujeta še bistriško kulturno društvo in Gradanska organizacija Gokul s Hrvaške. Cilj je širšo javnost preko spoznavanja pomena gozdov spodbuditi k ohranjanju gozdne krajine in oblikovanju pozitivnega odnosa do narave in zdravega načina življenja nasploh. To želijo med drugim doseči tudi s fotografskim natečajem, ki so ga naslovili Gozd v štirih letnih časih. Fotografije zbirajo še do prihodnjega četrtka, vsak posameznik pa lahko sodeluje s po največ tremi fotografijami, ki morajo biti posnete v gozdovih med Bistrico ob Sotli in Zabokom. Fotografije bo ocenila tričlanska komisija, najboljših 12 bodo objavili v posebnem koledarju za leto 2014. AD Prostori v katerih deluje vrtec Polzela so premajhni in dotrajani. Nekaj oddelkov so že pred časom preselili v prostore tamkajšnje osnoven šole, a bo šola v prihodnjem šolskem letu zaradi povečanega vpisa te prostore potrebovala za izvajanje lastne dejavnosti. Kljub zapletom, ki spremljajo projekt izgradnje novega vrtca, ostaja župan Kužnik optimističen. Prepričan je, da jim bo do septembra prihodnje leto uspelo najti primerno rešitev, da otroci ne bodo ostali brez varstva. Gradnja novega vrtca se odmika Razširitev kot stalna rešitev POLZELA - Zaradi dotrajanih in premajhnih prostorov, v katerih trenutno deluje polzelski vrtec, so se na občini že v lanskem letu odločili, da gradnjo novega vrtca izpeljejo v obliki jav-no-zasebnega partnerstva. A kot kaže bo to ostala le neizpolnjena želja župana Jožeta Kužnika, saj se tudi na ponovljeni razpis, v katerem so že nekoliko omilili razpisne pogoje, ni prijavil nihče. Polzelski župan Jože Kužnik je znova poudaril, da občina zaradi trenutne finančne situacije vrtca ne more graditi drugače kot v obliki javno-zasebnega partnerstva. Ker zasebnika v tej verigi ne morejo najti, bo morala gradnja še nekoliko počakati. Med tem občinske službe pospešeno iščejo rešitve, kako v najkrajšem možnem času in s čim manj stroški vendarle rešiti vse hujšo prostorsko stisko v predšolski vzgoji. »Zavedamo se, da moramo rešitev poiskati čim prej, saj morajo biti novi oziroma dodatni prostori urejeni najkasneje do septembra 2014, saj bo po trenutnih kazalcih takrat vpis otrok še večji,« je dejal župan. Čeprav še ni jasno, v katero smer se bo občina pri reševanju te problematike nagnila, Kužnik kot najverjetnejšo rešitev omenja dograditev obstoječega objekta, ki bi ga ob tem tudi energetsko obnovili. Dograditev bo verjetno morala občina kriti sama, medtem ko se lahko pri energetski obnovi nadeja finančne podpore evropskih skladov. Kužnik je prepričan, da bi z obnovo in razširitvijo obstoječega objekta, v katerem trenutno deluje vrtec, lahko problematiko rešili za vsaj nekaj let. »Težko je napovedovati, kaj se bo v tem času zgodilo. Lahko pa bi se ta možnost izkazala tudi kot dolgotrajno sprejemljiva,« pravi Kužnik. V prihodnje naj bi se namreč zniževali »Nikakor ne bomo vrgli puške v koruzo, saj so nov vrtec oziroma dodatni prostori zanj potrebni. Bomo pa počakali, da bodo gospodarski časi ugodnejši,« pravi polzelski župan Jože Kužnik. zakonsko predpisani normativi, ki predpisujejo kvadraturo igralnih površin na otroka in tudi najvišje dovoljeno število otrok na vzgojitelja. Hkrati pa projekcije kažejo, da bo čez šest let tudi manj otrok. Nižji normativi, nižje cene Število vlog za sprejem novincev v Vrtec Polzela za šolsko leto 2013/14 je večje od razpoložljivih mest, zato so se v zavodu odločili za eno leto znižati predpisane normative, ki predpisujejo, da se mora na otroka zagotoviti vsaj 3 kvadratne metre igralne površine. Kot pravi ravnateljica Bernarda Sopič, so s tem premostili prostorske težave v obdobju pridobivanja dodatnih kapacitet vrtca. V prihodnjem vrtčevskem letu bo vrtec na Polzeli, v 16 oddelkih tako obiskovalo 283 otrok. Njihovi starši pa so gotovo veseli nižjih cen vseh programov predšolske vzgoje, ki so začele veljati s prvim julijem. Cena dnevnega programa za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja bo nižja za dva odstotka in bo znašala 390 evrov. Za varstvo otrok v drugem starostnem obdobju bodo starši plačevali tri odstotke manj, kar znese nekaj več kot 302 evra. LEA KOMERIČKI Foto: TimE simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve * vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoßsimbio.si I www.simbio.si Na postajališčih sonce Varneje čez most KOZJE - Na območju občine urejajo ob državnih cestah 28 novih avtobusnih postajališč. Trenutno je postavljenih skoraj polovica. Projekt bo končan prihodnji mesec. Pet parov avtobusnih postajališč je v krajih, kjer jih doslej niso še imeli. Za naložbo, ki bo stala približno štiristo tisoč evrov, je občina pridobila na razpisu za obnovo in razvoj vasi 248 tisoč evrov evropskih sredstev, ostalo bo zagotovila iz domačega proračuna. Na postajališčih bodo med drugim poskrbeli za pločnike, koše za odpadke in posode za rože. Za novo javno razsvetljavo bodo izkoriščali sončno energijo. BJ VITANJE - V občinskem središču obnavljajo Pirhov most čez Hudinjo. Po zapletih, ki jih je imela izvajalka družba Nivo s pridobivanjem bančnega jamstva, potekajo dela od junija nemoteno. Prva Nivojeva ekipa je že bistveno razširila sto metrov struge Hudinje, kar naj bi Vitanje na tej lokaciji obvarovalo pred stoletnimi vodami. Bregove so zavarovali s kamnitnim in z betonskim zidom, v preteklih dneh so začeli graditi most, ki naj bi bil končan pred koncem leta. Gre za državno naložbo. BJ Pogled na pokrito tržnico iz južne strani. Posavska špajza ostaja prazna Zaradi neuspele prijave na razpis se bo gradnja pokrite tržnice zamaknila RADEČE - Občina namerava na območju vhoda v staro mestno jedro urediti prostor, ki bo malim kmetom služil kot tržnica za prodajo pridelkov. Ker je bila občina pri prijavi projekta, v katerem sodeluje še s petimi posavskimi občinami, neuspešna, ga je julija ponovno prijavila na razpis za razvoj regij. Namen projekta Posavska špajza je posodobiti dotrajane tržnice oziroma zagotoviti zmogljivosti za neposredno prodajo lokalnih in regionalnih izdelkov okoliških kmetij Gradnja tržnice v Radečah naj bi se po prvotnih načrtih začela v drugem delu letošnjega leta, zdaj pa se začetek gradnje odmika v leto 2014. Bruto vrednost projekta za občino Radeče znaša 333 tisoč evrov, od tega je dobrih 268 tisoč evrov upravičenih stroškov. in promocijo rokodelcev, rokodelskih društev in drugih nevladnih organizacij. Občina Radeče namerava v okviru projekta na območju vhoda v staro mestno jedro in Sta-rograjske ulice urediti pokrit prostor v predvideni velikosti okoli 100 kvadratnih metrov in parkirišča za obiskovalce. Prostor bo komunalno popolnoma opremljen, prodajalcem bo na voljo vsa potrebna infrastruktura za hrambo in prodajo pridelkov. Šest posavskih občin želi projekt, katerega vrednost znaša 1.6 milijona evrov, poleg lastnega vložka uresničiti s pomočjo evropskega denarja. Kot je pojasnila županja Občine Radeče Rafaela Pintarič, je prijavljen projekt ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavrnilo zaradi neustreznega nosilca. »Nosilec projekta je bil Center za razvoj podeželja Krško. Na poziv, ki je bil objavljen julija, smo se zdaj prijavili z istim projektom, njegova nosilka pa je zdaj Občina Sevnica.« Lokalni pridelovalci in rokodelci svoje izdelke in pridelke v Radečah zdaj ponujajo na tržnici, ki enkrat mesečno zaživi na mestnem trgu, sicer pa se s prodajo znajdejo po svoje. TINA VENGUST Foto: BOJAN MREŽAR na kratko Opustili bodo greznice RADEČE - Občina v teh dneh začenja graditi javno kanalizacijo za odpadno vodo na območju naselja Obrežje. Vrednost naložbe približno kilometra kanalizacije znaša dobrih 298 tisoč evrov z davkom na dodano vrednost. Naselje Obrežje na levem bregu Save nasproti mestnega središča nima urejenega kanalizacijskega sistema za odpadno vodo. V sklopu njegove gradnje bosta izvedena tudi zahtevna podboja kanalizacije pod železniško progo Zidani Most-Dobova in glavno cesto Celje-Zidani Most-Drnovo. Na primarni vod kanalizacije, ki naj bi bil končan do 1. oktobra 2013, je predvidena priključitev 36 hiš. Vsa odpadna sanitarna voda v tem delu naselja bo priključena na Centralno čistilno napravo Radeče, ki bo začela poskusno obratovati konec leta. TV Direktno v Moskvo CELJE - Prihodnje leto bo imelo Celje neposredno železniško povezavo z Moskvo. Iz Moskve do Kopra bo prihodnje leto poleti vozil v Slovenijo direktni vagon - spalnik - vsaj enkrat na teden, vozil bo vsega skupaj 45 ur. Rusi so se za povezavo s Koprom odločili zaradi precejšnjega zanimanja ruskih turistov za obisk turističnih krajev Slovenije, vlak bo zato imel postanke tudi v Mariboru, Celju in Ljubljani. Predstavniki Slovenskih železnic, potniškega prometa in ruskih železnic, ki se pogovarjajo o podrobnostih vzpostavitve neposredne železniške povezave med obema državama, bodo vozni red določili septembra. Iz Moskve že imajo neposredno železniško povezavo z Azurno obalo, z Nico. BJ Ustvarjanje v prijetni okolici ROGATEC - Na likovni koloniji se je zbralo sedem umetnikov, ki ustvarjajo na dvorcu Strmol in v njegovi okolici. Nastala dela si bo mogoče ogledati tudi na razstavi. Letošnja likovna kolonija Rogatec-Strmol je že sedma, njena vodja, umetnica iz Rogaške Slatine Erna Ferjanič Fric, pa je tudi tokrat v goste povabila mednarodno zasedbo. Že od torka v Rogatcu tako poleg nje ustvarjajo Italijan Piero Cone-stabo, Hrvata Neva in Branko Pizzul ter Slovenci Irena Gajser iz Maribora, Vinko Prislan iz Radencev in Tonya Carpenter iz Rogaške Slatine. V štirih dneh druženja bodo umetniki na svoja slikarska platna ujeli številne motive Rogatca in okolice. Poseben navdih vsako leto predstavljajo staro trško jedro, bližnja Donačka gora in dvorec Strmol, v katerem bo tudi jutrišnja razstava, ki bo na ogled do 3. septembra. Na njej bo umetnike in nastala dela predstavil likovni kritik Mario Berdič. AD VAFRA COMMERCE, d. o. o. Griže 125, 3302 GRIŽE K sodelovanju vabimo KOMERCIALISTA ali KOMERCIALISTKO za prodajo profesionalnih sredstev za vzdrževanje higiene Prodaja se po podjetjih in ustanovah pri že znanih kupcih. Med delovne naloge spadata tudi pridobivanje novih kupcev in sodelovanje z dobavitelji. Zahtevamo V. ali višjo stopnjo izobrazbe komercialne ali tehnične smeri, znanje angleškega ali italijanskega jezika, sposobnost komuniciranja z ljudmi, veselje do dela na terenu. Kandidat mora imeti izpit B-kategorije in mora obvladati osnovno računalniško znanje. K sodelovanju vabimo tudi komercialista na terenu. Pogoji za sprejem v delovno razmerje so enaki kot pri komercialistu. Vse zainteresirane vabimo, da se javijo pisno z opisom šolske izobrazbe in dosedanjih zaposlitev na zgornji naslov. Za informacije smo dosegljivi po telefonu na številki 041 613 298. Prijave sprejemamo do 31.8.2013. Pred začetkom dela bomo kandidatu nudili strokovno izobraževanje. www.radiocelje.com Dvorana za ves dan VOJNIK - Na občini se pripravljajo na začetek uporabe nove šolske telovadnice, to je športne dvorane, ki bo služila za širše potrebe kraja. Dela v novem objektu potekajo brez posebnih težav, zato računajo, da bi novo telovadnico z novim šolskim letom predali v uporabo osnovni šoli. Poleg tega je občina že sprejela pravilnik o uporabi telovadnice, ki jo bodo do 15. ure koristili za potrebe šolske športne vzgoje, nato bo do 22. ure na voljo drugim uporabnikom. V pravilniku so določila o prednostni uporabi telovadnice, o pogojih za uporabo, razmerjih med upravljavcem in uporabniki ter o uporabnini. Zaradi upravljanja nove vojniške telovadnice namerava občina z novim šolskim letom zaposliti osebo, ki bo imela na skrbi samo to delo. BJ Pogodbe in denarja ni DOBRNA - V občini so začeli postopke za ureditev središča kraja, ki ga obiskujejo številni zdraviliški gosti. Najprej želijo pri občinski stavbi urediti južni del, kjer sta predvidena velik paviljon in v bližini ekološka tržnica. V paviljonu bodo med drugim prostori za turistično informacijski center, turistično društvo in izposojevalnico koles. Občina je pridobila gradbeni dovoljenji tako za južni kot za severni del, kjer bi pozneje med drugim porušili eno od stavb. Lani so projekt prijavili ministrstvu za kmetijstvo in okolje, tam so ga potrdili, vendar čakajo še na ministrov podpis. Vrednost naložbe za ureditev južnega dela centra Dobrne znaša 270 tisoč evrov. BJ 15 LJUDSKA UNIVERZA CELJE Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje, Slovenija Telefon: (03) 428-67-50 Telefax: (03) 428-67-58 V skladu s 44. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06: uradno prečiščeno besedilo) in v skladu s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v izobraževanje odraslih (Uradni list RS, št. 82/1998) LJUDSKA UNiVERZA CELJE OBJAVLJA JAVNI RAZPIS za vpis v Program osnovne šole za odrasle v jesenski semester šolskega leta 2013/14 1. člen Vpisujemo v 6. razred (10 prostih mest), 7. razred (10 prostih mest), 8. razred (40 prostih mest) in 9. razred (40 prostih mest). 2. člen Kandidati, mlajši od 18 let, morajo imeti opravljeno osnovnošolsko obveznost. 3. člen Kandidati prinesejo k vpisu rojstni list (poročni list) in spričevalo zadnjega končanega razreda. Kandidati, mlajši od 18 let, prinesejo še potrdilo o opravljeni osnovnošolski obveznosti. 4. člen Pouk se bo začel v ponedeljek, 9. 9. 2013, ob 8. uri v prostorih Ljudske univerze Celje, Cankarjeva ulica 1, Celje. 5. člen Kontaktna oseba je Aleš Štepihar, tel.: 03/428 67 54, faks: 03/428 67 58, e-pošta: info@lu-celje.si. Dubravka Milovanovic, direktorica Ljudske univerze Celje Precej dela že pod streho Jeseni tudi javna razprava o razvoju kraja V občini Luče, kjer občinski praznik povezujejo s prireditvijo Lučki dan, letošnje praznovanje verjetno pričakujejo z nekoliko mešanimi občutki. Minuli teden je na vrata občine potrkalo računsko sodišče, ki pregleduje poslovanje občine za lani. Seveda je že mogoče slišati, da je obisk računskega sodišča odraz nekaterih napetosti v tej majhni občini in da je bila na sodišče vložena prijava. »Seveda je tudi to možno, ker se verjetno sodišče ne odloča kar tako za pregled. Vendar, kolikor vem, še zdaleč nismo edina občina, kjer pregledujejo poslovanje. Že pred nekaj časa smo jim posredovali želene dokumente, prvi sestanek je bil minuli teden. V prihodnjih mesecih bodo pregledali dokumentacijo,« je pojasnil župan Občine Luče Ciril Rosc, ki poudarja, da pregled računskega sodišča jemlje kot pozitivno izkušnjo. »Prepričan sem, da delamo zakonito, zdaj bomo videli, kje smo. Verjetno bomo dobili kakšno navodilo, hkrati pa lahko tudi mi povemo, katere stvari bi »Prihodnje leto bo v marsikaterem pogledu prelomno. Napovedujejo reformo glede števila občin. Upam, da do tega ne bo prišlo glede na to, da smo bili male občine večinoma uspešne pri črpanju evropskega denarja in izvajanju naložb. Pogled na podeželske občine danes in pred reformo lokalne samouprave je dovolj zgovoren.« lahko bile zakonsko drugače urejene, da bi delo na občinah potekalo še bolje. Računsko sodišče namreč ni nek kaznovalni organ, temveč pričakuje tudi kakšno pobudo za delovanje občin.« Kako ocenjujete delo občine od lani do letos? Ste gradili ali pripravljali projekte? Oboje. Jeseni lani je bilo v središču kraja precej končanih del, ki smo jih že prej načrtovali. Zgradili smo pločnika in več parkirišč, zaradi gradnje prizidka k občinski stavbi v poletnih mesecih smo bili precej obremenjeni. Končuje se gradnja tržnice in tudi za jeseni načrtujemo še nekaj del. Čaka nas asfaltiranje 2,5 kilometra cest, med prvimi oziroma kot ena redkih občin smo se sistematično lotili odmere občinskih cest. Vedeti je treba, da imamo 140 kilometrov razvejanega cestnega omrežja, ki je večina lastniško in geodetsko neurejeno. Problem se vleče iz preteklosti oziroma iz časa, ko je bilo »vse naše«. Lani novembra so javno infrastrukturo zelo prizadele poplave, obnove so nam vzele kar nekaj časa. Skrbijo nas plazovi, predvsem tisti v Konjskem Vrhu, za katerega je naročena izdelava potrebnih študij, seveda pa bomo odpravljali infrastrukturne težave v manjših zaselkih. Koliko denarja namenjate za naložbe, če vemo, da ste glede nezadolženosti med svetlimi slovenskimi izjemami? Kot vsako leto smo tudi letos namenili precejšen del proračuna, okrog 1,5 milijona evrov, kar je več kot pol proračuna. Upamo, da bomo izvedli vse načrtovane naložbe, sploh zaradi lanskih poplav bi lahko prišlo do kakšne spremembe, vendar zaenkrat dela izvajamo tako, kot smo načrtovali. Je pa res, da smo med redkimi slovenskimi občinami, ki so še nad vodo oziroma še niso zadolžene. Počasise končuje tudi protipoplavna zaščita Luč. To je pomemben projekt za kraj. V celoti gre za državno naložbo, sofinancirano z denarjem iz Evrope. Dela gredo proti koncu. Do sezone smo izvedli večino del na Savinji in Lučnici, jeseni pa naj bi zaščitili še dobrih sto metrov strugo v nasprotni smeri toka od mostu v Luče. Upamo, da bo konca leta načrtovani del končan. Tako bo spodnji del Luč dolgoročno varen pred poplavami, zgornji del pa bo seveda šele takrat, ko bo zgrajena obvoznica, saj bodo nasipi pomenili tudi protipoplavno zavarovanje »Poleg naštetega na desnem bregu Lučnice načrtujemo obnovo infrastrukture in prepla-stitev ceste, za kar čakamo ustrezna dovoljenja. Občina sodeluje tudi pri gradnji zbirnega centra v Podhomu in priprojektu GOŠO, s katerim bomo pokrili sive telekomunikacijske lise.« za kraj. In sva pri eni od bolečih točk v Lučah. So se strasti glede gradnje obvoznice umirile? Trenutno je zatišje in upam, da se bodo zadeve postavile na svoje mesto. Do julija je bila izdelana projektna dokumentacija, ki jo zdaj čakajo ustrezni postopki, kot jih predvideva zakonodaja. Po ustnih informacijah, ki jih imam, naj bi prihodnje leto začeli odkupovati zemljišča. Luče bodo pred poplavami varne šele takrat, ko bo končan tudi cestni del. Pro-tipoplavna zaščita v spodnjem delu ne pomeni veliko, dokler ne bo rešen tudi zgornji del, kar je bilo seveda načrtovano z gradnjo obvoznice. Naj omenim, da jeseni načrtujemo širšo javno razpravo na temo nadaljnjega razvoja Luč, predvsem za del ob obvoznici, saj želim, da pričakamo obvoznico pripravljeni, da bo to nova priložnost, ne pa nek tujek v prostoru. Luče so bile nekdaj ena najbolj turističnih vasi. Kaj pa danes? Zdi se mi, da je v okolici kar veliko ljudi. Poln je kamp, tudi pri nekaterih turističnih ponudnikih je tako, s turističnih kmetij pa nimamo povratnih informacij. Rekel bi, da kjer se gostitelji trudijo, imajo goste, ponekod pa obisk ni takšen kot v prejšnjih letih, saj tudi turizem ni več primarna dejavnost. Opažamo, da prihaja več enodnevnih gostov, ki ne trošijo toliko, kot so v preteklosti. Skratka, obiskovalcev je veliko, kakšen bo izplen, pa je v tem trenutku še težko govoriti. URŠKA SELIŠNIK Foto: US KOTLI NA POLENA, SEKANCE in PELETE Freiing ( POLET PELEN oruFNMn • SVETOVANJE • PROJEkTIRANJE • IZVEDBA •SERVIS N SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO TER DOBAVA LESNIH SEKANCEV 041 383 383 03 838 40 86 info@biomasa.si www.biomasa.si Motorno žago bodo držale tudi ženske V okviru Lučkega dne Savinjsko gozdarsko društvo pripravlja 15. vlcersko tekmovanje lastnikov gozdov z območja nazarske enote. Gre za zanimivo prireditev, ki vsako leto privabi precej radovednežev, ki občudujejo »vlcerje« pri natančnem delu z motorno žago. Lastniki gozdov bodo tekmovali v petih gozdarskih veščinah z motorno žago (kombinirani rez, precizni rez, zasek in podžagovanje, kleščenje, podiranje na balon) in v preizkusu znanja s področja varnosti in znanja pri delu. Tekmovanje šteje kot izbirno tekmovanje za sestavo območne ekipe tekmovalk in tekmovalcev za državno prvenstvo v Gornji Radgoni, kjer je nazarska ekipa že vrsto let nepremagljiva. Tekmovale bodo tudi ženske ekipe. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 13. uri. US Zaupate nam že 68 let- iMMilil&IHilia 10 LUČE PRAZNUJEJO SPODBUDNA ZGODBA Utrinki z lučke »pogledije« Na obisku v Hiši sonca Luče, enem od kamenčkov v mozaiku turistične ponudbe kraja »Goste predvsem privabljajo mir, neokrnjena narava in velika mera zasebnosti. Seveda v današnjem sodobnem svetu tudi možnost, da se od nas odpeljejo v katerokoli smer, saj smo tako od Ljubljane kot Celja in Celovca oddaljeni malo manj kot 60 kilometrov.« Pustota je pust, neobdelan svet, vendar so mnogi kmetje v Lučah in okolici imeli svoje pustote. Med njimi je bila tudi Ivanova pustota, kjer je pred časi stal hlev, danes pa na tem mestu stoji čudovita Hiša sonca Luče, ki kar vabi v naravo in svojevrstna doživetja. Hiša je izjemno okusno prenovljena in opremljena z vsemi potrebnimi novostmi, po katerih danes povprašujejo gostje. Marjeta in Iztok Terbo-všek sta Ivanovo pustoto, potem ko sta za svet nad Lučami skrbela Marjetina starša, začela spreminjati v svoj dom pred več kot četrt stoletja. V iskanju dodatnih virov zaslužka sta se tudi ob pomoči evropskega denarja odločila za turizem, kar je v Lučah nekako naravna pot. Z razpadom Jugoslavije so na pustoto prišli prvi gostje, ki sta jim Terbovškova najprej ponudila prenočišča in hrano, kasneje pa sta ponudbo razširila še z wellness centrom s savnami. Večina za akcijo V Hišo sonca Luče danes prihajajo različni gostje. Prevladujejo ribiči, pohodniki in Predlagajte podjetja, ki so za vas ^^^ spodbudne \ Z90dbe 4fM tednik@nt-rc.si1* kolesarji, ki iščejo nova doživetja. Kot pove Marjeta, večina današnjih gostov ne pride na dopust in lenari, temveč išče različne možnosti, kako bi aktivno preživela proste dneve. Tako niso redki, ki skočijo v Avstrijo, v Celovec ali na Klopinsko jezero, a tudi takšni ne, ki se odločijo za obisk Ljubljane ali katerega slovenskega kopališča. »Ko se nekaj časa ukvarjaš s trženjem, približno veš, kakšne goste boš dobil in kakšne bodo njihove želje. Potem je nekoliko lažje, je pa izjemno pomembna ponudba hrane. Gostje pač cenijo in povprašujejo po domačem,« pravi Marjeta, ki v Hiši sonca Luče sprejma mnogo Slovencev, ki se odločijo za vikend pakete, tujci pa ponavadi v neokrnjeni naravi preživijo nekoliko več časa. V zadnjem času so Terbovškovi zgradili še svojo hišo, tako da lahko oddajo apartma in šest sob ali celotno hišo. Najnovejšo gradnjo po lučko imenujejo »pogledija«. Gre za razgledni stolp v bližini hiše, ki služi kot zunanja terasa, z njega pa se odpira čudovit pogled na bližnje hribe in gozdove. Dolga pot do pravega razvoja Terbovškovi, s hčerjo Ta-maro in sinom Matijo, finančno niso odvisni samo od obiska gostov. Marjeta in Iztok se ukvarjata tudi z računovodstvom. V turizmu sta dovolj dolgo, da vesta, da je turizem kot ena od razvojnih prednosti Slovenije bolj kot ne samo beseda na papirju. Birokracija prepogosto zaduši kakšno podjetniško idejo, po drugi strani pa bi veliko več lahko postorila tudi lokalna skupnost. »Gostje iščejo informacije, a jih ni, pogrešajo urejene pešpoti, da o kolesarskih stezah niti ne govorim,« je naštevala Marjeta, ki jo najbolj moti, da je veliko stvari narejenih napol. Večkrat se dogaja, da se posameznik loti projekta, poskrbi za svoj del, nihče pa te ponudbe ne poveže v celoto in je ponudi kot zaokroženo zgodbo. »Izdela se katalog in je zgodba končana. Verjetno Luče kot takšne niso zanimive za nobeno agencijo, če nimamo zmogljivosti niti za avtobus.« Da je s slovenskim, še bolje zgornjesavinjskim turizmom nekaj res narobe, kažejo govorice ljudi, da tujci ob prihodu na letališče dobijo poseben vodnik po Sloveniji, v katerem Logarska dolina ni več omenjena. To se pozna tudi pri Terbovškovih, kjer se je prej ustavljalo kar precej tujcev, ki so iskali sobo za dan ali dva. Mnogi med njimi so potovali od ene do druge turistične točke, danes pa ni več tako. Sicer je v turizmu zaslužen kruh včasih precej trd in težko prigaran. To po svoje kaže tudi upad turističnih kmetij v Lučah in okolici, kjer so nekateri mladi, ki so po upokojitvi staršev prevzemali kmetije, preprosto nehali. Poleg tega v kraj prihaja precej drugačna struktura gostov kot v preteklih letih. »Med njimi so tudi mladi, ki jih dediščina, izleti ali planine ne zanimajo, zvečer pa nimajo kam,« se je v pogovor vključila še hči Tamara. Tudi zato ni naključje, da so Terbovškovi prepričani, da se bo treba za pravi razmah turizma bistveno bolj potruditi. URŠKA SELIŠNIK Marjeta Terbovšek (desno z dveletnim nečakom Lovrom v naročju) z delom svoje družine, ki rada poseda na »poglediji«. Sončna hiša Občina Luče v sodelovanju z društvi in krajani prireja .. NA MIVKI pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, 03/5844156 Franci-041/793-659 ALPINISTIČNO PREDAVANJE pri Igli, INFO: Franci- 041/793-659 TENIŠKI TURNIR (pred-kvalifikacije) pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INFO: 03/584 4156 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE na šolskem igrišču, ""I Rok-040/790-636 EDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO INSKIH PRIZNANJ v dvorani Gasilskega doma OTVORITEV RAZSTAVE OB 60-LETNICI KULTURNEGA IN PLANINSKEGA DRUŠTVA v osnovni šoli KONCERT OKTETAŽETEV IN ANSAMBLA GOLTE , v primeru slabega vremena prireditvenem prostoru TENIŠKI TURNIR (nadaljevanje turnirja) pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INFO: 03/584 4156 ROKOMETNA TEKMA »STARI - MLADI« na šolskem igrišču, "'"' ......" Marjan-031/772-487 RDCKŽUR S SKUPINO TABU na prireditvenem prostoru POHODNA KRIŽEVNIK (Gorniški klub Luče)- lesto pri Gostilni Kmet, 6-7 ur hoje; INF0:031/333-776 MALEM NOGOMETU ZA MOŠKE na šolskem igrišču, — — 636 ob 10.00 ob 10.30 PRAVLJICE OD UST DO UST, otroška predstava z animacijo v izvedbi KUS Potovke, pri vicerski (gozdarski) bajti na jezu, v primeru slabega vremena na prireditvenem prostoru, INF0: Katarina-031/318-874 ob 11.00 BALINANJE pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INFO in PRIJAVE: 03/5844156 ob 13.00 »VLCERSK0 TEKMOVANJE« na Hočevarjevi njivi ob 13.30 KUHANJE 'UPOKOJENSKEGA' GOLAŽA pred stavbo občine ob 16.00 TURNIR V ULIČNI KOŠARKI na košarkarskem igrišču, INF0: Jože-041/944-177 ob 18.00 SV. MAŠAZ R0GISTIV ČAST ZAVETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU v farni cerkvi ter OTVORITEV LOVSKE RAZSTAVE v lovskem domu ob 18.30 VAŠKE IGRE na Podbregu, INFO in PRIJAVE: Evgen - 040/457-847 ob 19.00 VEČER Z LJUDSKIMI PEVCI in GODCI na zgornjivasipri kmečki tržnici ob 20.00 ZABAVNI VEČER Z ANSAMBLOM ZUPAN na prireditvenem prostoru NEDELJA, 11. avpust 2013 ob 07.00 BUDNICA po vasi v izvedbi Godbe Zgornjesavinjske doline ob 09.00 PRITRKAVANJE iz farnega zvonika in STRELJANJE Z MORNARJI pri Streiarnici ob 10.00 SV. MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV. LOVRENCU v farni cerkvi ob 12.30 PRIREDITEV »OD ŠTANTAJO ŠTANTA« S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV IN NAVAD po vasi ob 15.00 TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA »SUHI - DEBELI« na Hočevarjevi njivi - OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 9:00-17:00, INF0: Jamarski klub Črni galeb-041/424-091,041/413-111, - OGLED ŽAGERSKEGA MLINA v Podvolovljeku, INFO: Franc Robnik-031/627-288 - MOŽNOST SPUSTA PO SAVINJI S KAJAKOM ALI RAFTOM, Kamp Šmica - (03) 584-43-30, Dolina Avantur - 051/606-410; - MOŽNOST SOTESKANJA V SLAPU CUC, INF0: Dolina Avantur-05I/G06-410 - MOŽNOST OGLEDA JUVAN0VE HIŠE, INF0: Družina Matijovc- 031/611-708: - MOŽNOST OGLEDA UNIKATNIH LESENIH IZDELKOV DELAVNICE ŠLANGER, INF0: Jože Strmčnik-051/482-033 PRISRČNO VABLJENI! Hiša sonca je na lepem razglednem mestu tik nad vasjo Luče na nadmorski višini 620 metrov. Dva kilometra dolga pot do hiše vodi iz središča Luč, kjer je treba zaviti proti Podvolovljeku. LUČE PRAZNUJEJO 11 Nova podoba nekoč najlepšega kraja Bo dolgo načrtovana prenova Luč prinesla v kraj tudi več utripa? Luče so nekdaj slovele kot ena najlepših slovenskih vasi, saj so se vrsto let ponašale z nazivom najlepše urejenega turističnega kraja, kar je bila krona dobrega sodelovanja med turističnimi ponudniki in drugimi domačini pri organizaciji prireditev in urejanju okolice. Potem je vas, vsaj kar se infrastrukture tiče, nekoliko povozil čas. Verjetno je najhujše razdejanje pustila poplava pred dobrima dvema desetletjema. Danes Luče dobivajo drugačno podobo. Potem ko so v občini v preteklih letih več vlagali v naselja v okolici, je v zadnjem času temeljito prenovo doživelo središče občine, vas Luče. Ideja o ureditvi vasi je zelo stara, saj je ozka cesta pomenila pravi prometni zamašek, pereče je bilo pomanjkanje parkirišč, seveda je bila zaradi številnih vozil ogrožena tudi varnost pešcev, sploh gostov, ki se radi sprehajajo po vasi. Ureditev parkirišč, pločnikov ... V zadnjih letih so tako v Lučah, v zgornjem delu vasi, zgradili pločnik po obeh sta-neh ceste in uredili več dodatnih parkirišč. Dela so izvajali v sklopu širše zastavljenega projekta Preko pet mostov, ki je z idejo o ureditvi sprehajalnih poti v okolici širše turistično zasnovan. Seveda mnogi s ponosom pokažejo tudi na prizidek k občinski zgradbi, kjer so med drugim uredili zobozdravstveno ambulanto. Celotna zgodba urejanja Luč se je začela pred leti, ko so zgradili pokrita parkirišča, lani pa so dogradili pločnik in dodatna parkirišča za zadružnim objektom. Zdaj se končujejo dela pri ureditvi tržnice, kjer so, kot se je izrazil župan Ciril Rosc, nekoliko prehitevali čas in urejajo zadnje podrobnosti v dokumentaciji. Po dopustih bo vas bogatejša za dvanajst dodatnih V zadnjem času veliko gostov v ta konec pritegne Dolina avantur. Gre za agencijo za športe na prostem z izkušenimi vodniki iz vseh koncev Slovenije. Mlada motivirana skupina adrenalinskih navdušencev združuje lastne življenjske sanje po druženju, zabavi in avanturah v naravi z aktivnostmi v agenciji. Ponosni na neokrnjeno naravo Zgornje Savinjske doline obiskovalce popeljejo v skrite kotičke, divje kanjone, na nepozabne kolesarske spuste in še kam. Promocijski program aktivnosti pripravljajo tudi ta konec tedna v okolici naravnega spomenika Igla. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo priznanja Občine Luče prejeli planinsko društvo, Franc Gracur, Janez Veninšek in Bernarda ter Jakob Matijovc, zlato plaketo pa bodo namenili kulturnemu društvu. Prvi pogled na Luče, ki se odpre obiskovalcu. parkirnih mest. Uredili bodo tudi dostop do, kot rečejo domačini, gozdne uprave. Ko bo še država izpolnila svojo obljubo in preplastila cesto, kar naj bi se zgodilo jeseni, bodo Luče dobile novo precej polepšano podobo. Ohranjena narava Luče ležijo v globoki in nekoliko razširjeni dolini Savinje ob sotočju z Luč-nico, ki priteče iz Podvo-lovljeka. Ljudje na tem območju že stoletja živijo in delajo z naravo, pomemben nosilec razvoja je kmetijstvo. Seveda imajo v teh krajih dolgoletno tradicijo planinstvo, gorsko vodni-štvo in turizem na kmetijah. Ohranjeno naravno okolje in kulturno izročilo prednikov so nedvomne primerjalne prednosti Luč in okolice. Dobro ohranjeni so viri in navade, ki izhajajo iz gozdarske tradicije. V zadnjih letih so gručasto predalpsko naselje in so sedež istoimenske občine. Kot vas se Luče v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241. Leta 1426 postanejo sedež enega od uradov gosposke iz Gornjega Grada. Farna cerkev sv. Lovrenca je prvič omenjena 1426. Sedanja pa izvira iz 17. stoletja. Ima velik baročni oltar iz približno leta 1740 in Fontonijeve freske iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju Blažu Arniču. Kot občina se Luče prvič omenjajo leta 1593. Današnja občina je bila ustanovljena leta 1995. URŠKA SELIŠNIK Foto: US Urejen zgornji del vasi s farnim zavetnikom sv. Lovrencem v ozadju Iz kuhinje četrtega rodu Martina in Matjaž Breznik Luče so nedvomno turistična vas, v kateri se lahko z najdaljšo tradicijo pohvali penzion ali po novem Hiša Raduha, kjer Martina in Matjaž Breznik kot četrta generacija sprejemata goste. Ime so spremenili letos, saj želijo poudariti, da je gostišče odprto tudi za druge, ne samo za penzionske goste. Sicer Hišo Raduha zaradi jedilnika najbolj poznajo sladokusci, a tudi avanturi-sti, saj med drugim nudijo bivanje na kozolcu ali v dveh hišah na drevesih. Slednji dve sta se sploh med tujimi gosti izkazali kot prava modna muha. V teh dneh v gostišču zaključujejo preurejanje notranjih prostorov in gospodarskega poslopja v neposredni bližini, kjer bodo prihodnji teden sprejeli prve goste. Prenova prostorov, tudi novo ime, so znak prilagajanja sodobnemu času, čeprav glas o dobri kuhinji ostaja nespremenjen. »Trendi se spreminjajo, kot se spreminja cel svet. Vendar moj glavni cilj ostaja negovanje tradicije, ki je temelj oziroma osnova vsega, kar počnemo. Seveda temu dodajamo nove trende, primerne sodobnim časom in sodobnemu popotniku. Ti pač ne potrebujejo toliko kalorij ... V kuhinji je nenehno pestro in se spreminja,« je omenila Martina, ki kot četrta v vrsti Medetovih gospodinj stoji za štedilnikom. »Kuhinja se je v tem času spremenila, je pa res, da so bile vse prednice odlične kuharice, seveda primerne tistemu času. ne bom pozabila, kako so za mamo in kasneje tudi zame govorili, da ne bom nikoli tako dobra kuharica, kot je bila predhodnica ... Vendar sem prepričana, da je vsaka po svojih močeh dodala čar tistemu času, ko je to počela s predanostjo, z ljubeznijo in vztrajnostjo.« 12 ODMEV RADIA CELJE NA KRATKO Tokrat smo se v radijski oddaji Odmev lotili teme ali so moški res boljši kuharji kot ženske. Pogovarjali smo se s priznanimi kuharji, pokukali pa smo tudi v preteklost in preverili, kakšna je bila nekoč vloga moških v kuhinji. Nekaj poudarkov .. v . povzemamo, če ste nas morda preslišali, in vas vabimo tudi k poslušanju tokra- O gradnji še ni sledu tnega radijskega Odmeva o delu med neznosno vročino. Moški res bolje kuhajo kot ženske? Vprašanje ostaja brez odgovora Televizijske programe so v zadnjem obdobju preplavili kuharske oddaje in šovi s karizmatičnimi kuharskimi mojstri, ki želijo kuhanje prikazati kot umetnost, kuhinjo pa kot prostor ustvarjalnosti, drznosti in iznajdljivosti. V večini teh oddaj kuhajo moški. In tudi sicer med svetovno priznanimi kuharskimi mojstri v zadnjem času prevladujejo moški. Pa so moški res boljši kuharji kot ženske? Eden najboljših slovenskih kuharjev, predstavnikov mlade generacije Marko Pavčnik, ki z novimi, s sodobnimi in z drznimi tehnikami premika meje znanega, meni drugače. Mlad kuhar, ki z ženo vodi eno najbolje ocenjenih restavracij pri nas, restavracijo Pavus Grad Tabor Laško, pravi, da se v sodobni kulinariki zelo dobro znajdejo tudi predstavnice nežnejšega spola. »Kuharski poklic bi kot moški poklic opredelil predvsem zato, ker je časovno izjemno zahteven. Vsak dober kuhar mora dnevno v kuhinji preživeti vsaj deset ur. Ker je čas oblikovanja poklicne kariere hkrati tudi čas, ko si izoblikujemo družino, se karieri navadno lažje posvetimo moški,« meni Pavčnik in dodaja, da to nikakor ni merilo, da v svetu visoke kulinarike ne bi mogle uspeti tudi predstavnice nežnejšega spola. »Veliko je odličnih kuharic tako v Sloveniji kot tujini,« še pravi Marko in dodaja, da če hočeš biti dober profesionalni kuhar, to zahte- va celega človeka, ogromno odpovedovanja, veliko dela, izobraževanja, samoiniciativnosti in drznosti. »Tisti, ki mu kuhanje ne predstavlja čistega zadovoljstvo, takšnega napora in pritiskov ne zdrži.« Pomembni moška in ženska roka V gostišču oziroma Hiši Raduha v Lučah ob Savinji že četrto generacijo kuhinjo obvladujejo ženske. Zdaj je glavna kuharica Martina Breznik, ki pove, da ji v kuhinji precej pomaga tudi mož Matjaž, občasno pa priskoči na pomoč še mama Emika Selišnik. »Lahko rečem, da izredno dobro kuha - očitno smo ga veliko naučili, ima pa tudi talent. Je pa res, da sem sama po poklicu kuharica, da je to moj ljub poklic in da imam daljšo kilometrino,« pravi Brezni-kova, ki je bila pred leti razglašena za kuharico leta. »Sama spoštujem moške v kuhinji, za ta naziv pa se mora uskladiti več dejavnikov, od sreče, znanja do talenta in še česa.« Ob tem tudi Breznikova priznava, da so po svetu v kuhinjah bolj pogosto moški, sploh med vodilnimi kuharji oziroma šefi. »Vsak kuhar potrebuje veliko vrlin: organiziranost, natančnost, vztrajnost ... Kar se tiče okusa, ga prinesemo s sabo na svet in ga potem nenehno pilimo. To je trening za celo življenje. Vendar tudi mislim, da je ta poklic zelo težak in da so zato v ospred- ju moški. Ženske imamo družine, poklic kuharja pa traja ob jutra do večera, ob praznikih ... Moška roka je pomembna zaradi fizičnih naporov, ženske imamo bolj občutek za lepo, mogoče včasih za boljše, lepše in mehkejše odnose. V profesionalnih kuhinjah je včasih napeto in nervozno, zato so včasih mešane ekipe tudi odlične. V naši hiši dela majhna ekipa, bolj družinska, tako da teh težav nimamo.« Za moške kuhalnica nekoč španska vas Kot je pojasnil Vladimir Šlibar, etnolog iz Pokrajinskega muzeja Celje in avtor knjige Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, moški skozi zgodovino v kuhinji niso imeli pomembnejše vloge oziroma je sploh niso imeli. Do druge svetovne vojne je bilo kuhanje zgolj v domeni žensk. Kmečka opravila so bila namreč nekoč razdeljena na dva dela. Ženske so se ukvarjale s perutninarstvom, prašičerejo, z nego bolnikov, vzgojo otrok in s kuhanjem, moški pa na drugi strani s poljedelstvom in z živinorejo. Ne smemo pa pozabiti, da so bili moški ves čas glavni kuharji v plemiških družinah in ženske v glavnem le pomočnice. Slednje dokazuje najrazličnejše pisno in slikovno gradivo. BA, LK, US, ŠO Delati v neznosni vročini Medtem ko se večina te dni na svojih delovnih mestih hladi s klimo, vsi nimajo te sreče. Med te zagotovo sodijo peki, gradbeni delavci in še kdo. Ustrezne delovne pogoje, kar se temperatur delovnih prostorov tiče, obširno opredeljuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu, podrobneje pa so standardi delovnih pogojev opredeljeni v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Omenjeni pravilnik tako med drugim določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, v tem primeru pa mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo. Kako delodajalci spoštujejo predpise, bomo preverjali v tokratnem Odmevu. Pogovarjali se bomo z delavci, inšpekcijskimi službami, v oddaji pa pričakujemo tudi mnenja in komentarje poslušalcev. Pridružite se nam! LAŠKO - Ob avtobusni postaji naj bi bila po prvotnih napovedih že sredi poletja končana gradnja trgovskega centra, prav tako naj bi na novo uredili okolico ob desnem bregu Savinje. Vendar investitor doslej še ni niti začel kopati. Kot so sporočili iz občine, je investitor na tamkajšnjo upravno enoto oddal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Postopek pa je obstal, ker se je nek občan prijavil kot stranka v postopku. Upravna enota Laško je presodila, da ta oseba ne izpolnjuje pravnega interesa, pri čemer se je na izdani sklep oseba pritožila. Dokler pritožbeni postopki ne bodo rešeni, upravna enota ne more izdati gradbenega dovoljenja, investitor pa posledično ne more začeti graditi. TV Epilog urejanja križišča v Lokah DOBJE - Podjetje Remont v teh dneh končuje ureditev križišča v kraju Loke. Lani pomladi ga je začelo urejati gradbeno podjetje CMC, po njegovem stečaju pa je projekt sredi leta zastal. Po stečaju podjetja CMC je občina je s pomočjo intervencijskega denarja preprečila močno prašenje, tako da je cestišče preplastila s slojem asfalta. V teh dneh gradnjo nadaljuje podjetje Remont, izbrano na novem razpisu. Do konca oktobra naj bi dokončalo most čez dobjanski potok, uredilo pločnike, dve avtobusni postajališči in preplastilo križišče. Investicijo, vredno okoli pol milijona evrov, v celoti financira Direkcija RS za ceste. TV Postavili klopotec PODČETRTEK - Na Virštanju so pripravili Klopotčevo soboto. Ob pestrem kulturno-folklornem programu so postavili klopotec. Klopotec naj bi bližnje vinograde obvaroval pred ptiči, Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjansko in tamkajšnja krajevna skupnost pa z njegovo postavitvijo med drugim obudita tudi spomin na stare čase, ko so bili klopotci v vinogradih nekaj vsakdanjega. Prireditev je s prihodom počastila tudi aktualna vinska kraljica Neža Pavlič. Klo-potčeva sobota je sicer le eden od dogodkov pod okriljem tradicionalnega Poletja v Podčetrtku, ki je že prineslo Vir-štanjsko noč in konjske dirke v Imenem, do konca meseca pa se bodo med drugim zvrstili še Lovrenčev sejem, Struna fest, kmečka parada in Emina noč. Septembra se obetata še koncerta hrvaške skupine Parni Valjak in zelo priljubljenih Modrijanov. AD Maševal bo tudi v Andražu POLZELA - Potem ko je z začetkom avgusta svoje delo v Andražu nad Polzelo končal Janez Furman in začel maševati v treh župnijah pri Zidanem Mostu, je polzel-ski župnik, ki je po novem prevzel županovanje tudi v Andražu, dobil novo okrepitev. Celjska škofija je za pomoč pooblastila Lovra Slejka, kaplana pri sv. Duhu v Celju, ki bo zdaj ob nedeljah in praznikih maševal v Andražu nad Polzelo. Kako dolgo bo na ta način pomagal ohranjati neprekinjenost verskih obredov, po besedah Jožeta Kužnika, generalnega vikarja Škofije Celje, zaenkrat še ni znano. ŠO Za še boljšo promocijo ROGAŠKA SLATINA - Vodenje šolskega centra je 1. avgusta prevzela Dubravka Berc Prah. Na ravnateljskem mestu je nasledila Anito Pihler, ki je iz osebnih razlogov predčasno končala svoj mandat. Dubravka Berc Prah je profesorica slovenščine in univerzitetna diplomirana pedagoginja. Delo in značilnosti Šolskega centra Rogaška Slatina dobro pozna, saj je tam kot profesorica zaposlena že enajst let. Kot je zapisala v svoji prijavi na delovno mesto ravnateljice, si bo poleg napolnitve oddelkov gimnazije in tehnika optika med drugim prizadevala ponovno oživiti program tehnik steklarstva, v katerem se trenutno izobražujeta le dve dijakinji, že nekaj zadnjih let pa ministrstvo programa ni razpisalo. Berc Prahova želi poskrbeti predvsem za čim boljšo promocijo šole in vseh treh šolskih programov ne le v Obsotelju in na Kozjanskem, temveč po vseh osnovnih šolah v državi, šolo želi čim tesneje povezati s steklarskim gospodarstvom, lotila pa se bo tudi trženja obstoječega dijaškega doma. AD VSAK ČETRTEK ob 12.15 i vdArv ucimcrv OE «dm e w POGLED! IUBJ1S H ■ AKCIJA 13 NA KRATKO V znamenju petja LJUBNO - Med številnimi prireditvami, ki so jih izvedli v okviru občinskega praznika in Flosarskega bala, je bil še posebej odmeven pevski večer, ko se je na Ljubnem s treh koncev razlegala slovenska pesem. Pod vodstvom Mitje Venišnika in Rosane Štiglic so nastopili Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno, Ženski pevski zbor Jutro iz Radmirja in oktet Žetev iz Luč. Slednji so s prepevanjem navduševali na Forštu pri Šerbeli, Radmirke so svoj nastop začele na Produ, ljubenski zbor pa pri Petrinu. Vse tri zasedbe so se nato zbrale na Placu, kjer so v zadovoljstvo številnih poslušalcev prepevale posamezno in skupaj. Po trgu so zadonele slovenske narodne, ponarodele in zabavne skladbe. Seveda med prepevanjem ni manjkalo zanimivih zgodb iz časov, ko so fantje še prepevali dekletom pod oknom, jih z dolgimi lestvami hodili klicat in se ob večerih družili na vasi. Zgodbe iz časov pred televizorjem in mobilnimi telefoni so pripovedovali Martin Juvan Čuks, Klemen Matk in Bernarda Štiglic. US Od praznika do »štantov« LUČE - Kraj je pripravljen za izvedbo 33. lučkega dne, ki se bo začel danes, ko bodo pripravili slavnostno sejo občinskega sveta in odprtje razstave ob 60-letnici kulturnega in planinskega društva. Do nedelje so bo zvrstilo obilo športnih, kulturnih in etnografskih prereditev. Za soboto po »vlcerskem tekmovanju« in kuhanju upokojenskega golaža napovedujejo rok žur s skupino Tabu. Osrednji dan bo nedelja, ki se bo začela z budnico, s pritrkavanjem in streljanjem z možnarji. Prireditev Od štan-ta do štanta, na kateri bodo letos sodelovala praktično vsa društva in številni posamezniki s prikazom starih običajev in navad, se bo v Lučah začela kmalu po 12. uri. US Glasba in čevapčiči ZREČE - Kraj je konec preteklega tedna preplavila rok glasba. Mladinsko kulturno-umetniško društvo Kladivo 11 je namreč pripravilo koncert z imenom Rock Čevapčič. Koncert Rock Čevapčič je bil letos že devetič, MKUD Kladivo pa je organizacijo prevzelo lani in koncert je ponovno postal samostojna prireditev. Poskrbljeno ni bilo le za ljubitelje rok glasbe, temveč so na svoj račun prišli tudi ostali, vse od ljubiteljev punka do polke, prav tako so lahko v izboru glasbenih skupin uživale prav vse generacije. Obiskovalce so tudi letos med drugim zabavale lokalne skupine, že dobro je znan Ansambel Marjetica, za vrhunec koncerta pa je poskrbela zasavska skupina Orlek. Seveda tudi čevapčičev, s katerimi so obiskovalci potešili lakoto, ni manjkalo. AD Namakalni sistemi niso zadoščali BRASLOVČE - V teh dneh je namakanje kmetijskih površin na vrhuncu, saj je zaradi pomanjkanja padavin suša že pokazala zobe. V Braslovčah, kjer so pred kratkim obnovili namakalna sistema Šmatevž in Letuš, se kljub temu že srečujejo s težavami. Namakalni sistem Šmatevž, ki se napaja iz jezera Žovnek, obsega dobrih 160 hektarov, letuški sistem, ki se napaja iz Savinje, pa omogoča namakanje 230 hektarov. Kljub temu, da so z uporabo vode za namakanje ravnali zelo racionalno, pa so zajetja, od koder se sistema napajata, že skoraj prazna. Glede na ponavljajoča se sušna obdobja se na braslovški občini zavedajo, da brez namakalnih sistemov ne bodo mogli zagotoviti redne kmetijske proizvodnje, zato jih na tem področju čaka še veliko dela. Na posameznih območjih, kjer še ni javnega vodovoda so se že pojavile tudi težave s pomanjkanjem pitne vode. Na kmetije, kjer so individualna vodna zajetja prazna, vodo redno vozijo gasilci, je pojasnil direktor občinske uprave Milan Šošta-rič. Čeprav težav z oskrbo pitne vode iz javnega vodovoda še ni, pa kljub temu velja preventivno opozorilo o previdnem in smotrnem ravnanju s to življenjsko pomembno tekočino. LK Lepši hram kulture ŠTORE - V okolici kulturnega doma in v njem je že nekaj časa pestro. Delno se že kaže njegova nova podoba. Občina je kulturni dom želela obnoviti že pred leti, a je morala zaradi pomanjkanja denarja naložbo prestaviti. Letos je kulturni hram vendarle prišel na vrsto, obnovo, vredno dobrih 400 tisoč evrov, pa sofinancirata država in Evropska unija. Po načrtih bo dom svoja vrata ponovno odprl konec septembra, med drugim pa se bo ponašal z novo zunanjostjo, z modernima odrsko razsvetljavo in ozvočenjem, novo podobo bo dobilo tudi zaodrje, v objektu bo poskrbljeno tudi za prezračevanje in hlajenje po najnovejših standardih. Gre za največjo naložbo letošnjega leta v občini. AD Do večnamenskega objekta SLOVENSKE KONJICE - V krajevni skupnosti Spodnje Grušovje bodo dobili večnamenski objekt. Gradilo ga bo podjetje Gradnje Marguč. Župan Miran Gorinšek je s podjetjem iz Slovenskih Konjic, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, pogodbo podpisal pretekli petek. Gradnja bo po ocenah stala 111 tisoč evrov, objekt, ki ga bodo začeli graditi septembra, pa bo pod streho prihodnje leto. Velik bo dobrih 100 kvadratnih metrov, namenjen pa za najrazličnejše prireditve, druženja in kulturne, športne dogodke ter izobraževanja. V objektu bo prostore našla tudi Krajevna skupnost Spodnje Grušovje. AD Poletje na planini MOZIRJE - V Zimsko-letnem turističnem centru Golte so v poletnih mesecih pripravili vrsto zanimivih dogodkov. V soboto bodo pripravili kmečko tržnico in ljudsko petje, drugi konec tedna v avgustu pa bo tudi športno obarvan. Med drugim napovedujejo kolesarske in pohodniške prireditve, ob predhodnem naročilu pa ponujajo tudi adrenalinske aktivnosti, kot so jadralno padalstvo, zipline, plezanje ali downhill v dolino. Praznik Marijinega vnebovzetja bodo na Golteh slovesno obeležili s sveto mašo pri kapelici Dobrega pastirja. Prihodnjo soboto bodo za obiskovalce organizirali pohod po planini s postankom v alpskem vrtu in z osvežitvijo v Mozirski koči. Zadnjo soboto v avgustu bodo praznovali konec poletnih počitnic, bogat splet poletnih prireditev pa bodo obogatili s tremi dogodki v septembru, ko se bodo na Golteh družili lovci, planinci in gasilci iz cele Slovenije. US Bolj varčna vrtec in šola NAZARJE - Tudi v tej občini so od pristojnega ministrstva dobili sklep o odobritvi vloge, s katero so se prijavili na javni razpis energetsko sanacijo vrtca in starega dela šole. Naložbo vrednotijo na slabih 194 tisoč evrov, po sklepu ministrstva pa bo občina prejela nekaj manj kot 136 tisoč evrov sofinancerskih sredstev. Ker občina pokriva tudi delež t. i. neupravičenih stroškov (gre za davek na dodano vrednost, investicijsko in projektno dokumentacija ter sanacijo obstoječih elektroinštalacij), bo skupaj za energetsko sanacijo obeh zgradb zagotovila 58 tisoč evrov. Seveda v Nazarjah pričakujejo, da bodo po končani sanaciji prihranili pri stroških, otrokom in zaposlenim pa omogočili boljše delovne in bivalne pogoje. US Inovator izven rečiških meja REČICA OB SAVINJI - Inovator Jože Bider iz Dol Suhe je za izboljšave pri traktorskem sekalniku lesnih sekancev prejel srebrno priznanje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Pred časom je tudi zaradi izkušenj, ki jih je nabral v dolgih letih dela, spregovoril na podelitvi priznanj za najboljše inovacije Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru, kjer je predstavil probleme in izzive, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Kot pravi Bider, je najpomembnejše delo inovatorja, da pri izdelku ustvari svojstveno vrednost, z njim pa mora biti v prvi vrsti zadovoljna stranka. Traktorski sekalnik lesa je namenjen za pripravo lesnih sekancev iz drobnejšega lesa, poganjajo pa ga lahko tudi manjši traktorji. US za uehne in, male ffoöpoainj J' ■ / odmie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR e o & £ e «i ^J^uharöke bukve siovenčkih goipodinj i J Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompleto» treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročij dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj boleči Stanje na računu dne 7. 8. 2013 n n -J Arn nn uu / t j u uu Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Spoštovani bralci, naročniki, poslovni partnerji ... Prijazno vabljeni, da se nam vse do konca leta pridružite v dobrodelni akciji zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice. Veliko smo že zbrali od januarja do avgusta letos in hvala vsem, ki ste po svojih močeh in zmožnostih že donirali. Zelo ustvarjalni so bili doslej tudi šentjurski skavti, ki so posebej za našo akcijo izdelali papirnate rožice in jih po simbolični ceni prodajali sokrajanom ter tako zbrali več kot tisoč evrov za ultrazvočni aparat. Zagotovo se tudi v vašem kraju, društvu, podjetju do- Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 gaja marsikaj zanimivega, polni idej ste in tudi dobrega srca ... Pridružite se nam na svoj, ustvarjalen način v naši skupni dobrodelni akciji, v Novem tedniku pa bomo o vaših prizadevanjih za skupno dobro bolnikov, ki trpijo zaradi bolečin, o tem z veseljem poročali. UREDNIŠTVO 14 KULTURA Celjski Kino pod zvezdami je zadnji dve leti pred Mestnim kinom Metropol. Organizatorji so z odločitvijo o menjavi prizorišča zadovoljni, saj se filmskih predstav udeleži še več ljudi. (Foto: TimE) V braslovškem Kinu pod kozolcem vrtijo izključno slovenske filme. Predstave so vedno lepo obiskane, še posebno veliko obiskovalcev pa si je ogledalo drugo letošnjo projekcijo - svežo slovensko komedijo Srečen za umret. Mogoče tudi zaradi tega, ker so lep del filma pod režisersko taktirko Matevža Luzarja posneli v polzelskem domu za upokojence. (Foto: PD Braslovče) Ogled filma v soju zvezd Tudi na Celjskem nekaj priložnosti Dolgi poletni večeri so kot nalašč za druženje na prostem, prijetno pa ga lahko popestrimo z ogledom filma pod milim nebom. Poletne filmske predstave že več let zapored pripravlja celjski Mestni kino Metropol, v zadnjih letih pa tudi Prosvetno društvo Braslovče in Festival Velenje v sodelovanju z velenjskim kinom. Filmski navdušenci so si lahko že ogledali bogato bero najrazličnejših brezplačnih filmskih predstav. V prvi vrsti gre za filme z lah-kotnejšo vsebino. Med njimi ne manjkajo niti slovenske uspešnice. Celjani pod zvezdami vsak petek in soboto Celjski Kino pod zvezdami je tradicionalni vsakoletni projekt Mestnega kina Metropol. Z njim želijo po besedah Sama Seničarja, programskega vodje Metropola, popestriti poletno dogajanje, ko se ljudje namesto v zaprtih dvoranah raje družijo na svežem zraku. Film tako v takšnih primerih ni zgolj sedma umetnost, tem- več tudi družaben dogodek. Slednje je mogoče še posebej dobro opaziti zadnji dve leti, odkar so Celjani idilično lokacijo letnega kina v lapi-dariju zamenjali za dvorišče Metropola, kjer se lahko obiskovalci ob filmu tudi osvežijo. Kot še dodaja Seničar, je verjetno prav sprememba prizorišča, kljub temu, da predvajajo predvsem filme, ki so že bili v rednem programu Metropola, botrovala temu, da filmske projekcije vedno znova pritegnejo vse več gledalcev. Poudariti je treba, da gre pri tem v prvi vrsti za lahkotnejše filmske vsebine, saj vemo, da je program Mestnega kina Metropol sicer sestavljenih iz nekoliko zahtevnejših. Letos se bo tako v poletnih mesecih ob petkih in sobotah zvečer zvrstilo 18 filmskih predstav, ki so brezplačne, v primeru slabega vremena pa jih pripravijo v kino dvorani. V Kinu pod kozolcem slovenska produkcija Kino pod zvezdami na Celjskem ni edina tovrstna kulturno-zabavna priredi- tev, ki popestri vroče poletne večere. Enakega projekta v nekoliko manjšem obsegu so se pred tremi leti lotili tudi v Braslovčah. Po besedah pobudnice Natalije Marovt, predsednice Prosvetnega društva Braslovče, so idejo zanj dobili prav med obiskom celjskega letnega kina. Odločili so se, da tovrstno poletno zabavo ponudijo tudi Braslovča-nom. Kozolec na veselič-nem prostoru je tako letos že tretje leto zapored prizorišče filmskih projekcij, ki so jih Braslovčani poimenovali kar Kino pod kozolcem. Filme predvajajo s pomočjo zunanjih izvajalcev, saj sami nimajo vse potrebne tehnične opreme. Domačini in okoliško prebivalstvo so petkovo brezplačno družabno ponudbo sprejeli nad pričakovanji, saj je obisk iz predstave v predstavo boljši. S tem, ko v tako velikem številu prihajajo na predstave, so po besedah Marovtove podprli dve pomembni ideji kina - brezplačen vpogled v bogato slovensko filmsko produkcijo in spodbujanje socialnega mreženja med Spodnjesavinjčani. V Velenju z Zvezdami pod zvezdami Tudi v Velenju si lahko devet filmskih predstav na prostem, ki sta jih organizatorja Festival Velenje in Kino Velenje poimenovala Zveze pod zvezdami, ogledate že trejo sezono ob ponedeljskih zvečer. Spored predstav tudi letos odraža programsko usmeritev velenjskega kinematografa, ki v svoj program vključuje tako kakovostne in umetniške evropske filme kot priljubljene hollywood-ske uspešnice. Na Festivalu Velenje so po besedah Barbare Bercko s projektom zadovoljni, saj se Velenjča-ni vedno znova udeležijo v lepem številu. S tem so, kot še dodaja Berckova, dosegli njihov osnovni namen, da s filmskimi projekcijami in ob kozarčku osvežilne pijače popestrijo polteno večerno počitniško dogajanje v Šaleški dolini. V juliju, ko so bili večeri še nekoliko daljši, so bile projekcije ob 21.30, v avgustu so ob 21. uri. Celoten sklop Velenjčani v sodelovanju s festivalom Mladih kultur Kunigunda zaključujejo 26. avgusta, ko bodo predstavili filme obetavnega velenjskega režiserja Jake Šuligoja. ŠPELA OŽIR Foto: TimE Big band Šentjur s pekvama Matejo Rajh Jager in Nikolino Novak. Vse v ritmih džeza V okviru Šentjurskega poletja 2013 je bil v soboto zvečer ob Slivniškem jezeru v Gorici pri Slivnici prvi Ramna jazz festival. Če je organizator Big band Šentjur sprva načrtoval, da se bo festival začel že popoldne, so ga nato zaradi hude vročine prestavili na sobotni večer. Na festivalu so najprej nastopili člani benda Wanna Bees pod vodstvom Matica Plemenitaša, ki je tudi eden glavnih pobudnikov tega novega glasbenega dogod- ka. V goste so organizatorji med drugim povabili mlado pevko Marušo Malec, ki je s svojo interpretacijo pesmi preminule pevke Amy Wi-nehouse že imela uspešen koncert pod okriljem Vocal BK Studia - Back to Black. Kitarist Klemen Smolej je s svojo skupino na festivalu predstavil najnovejši projekt Nice Twice. Sledil je koncert domačega big banda, na katerem so šentjurski glasbeniki poskrbeli za energično vzdušje v duhu latino ritmov. Spremljali sta jih vo- kalistki Mateja Rajh Jager in Nikolina Novak. Idejni vodja in organizator Matic Plemenitaš je bil po festivalu s številom poslušalcev in pozitivnimi odzivi občinstva zadovoljen. Soorganiza-tor projekta Luka Polenšek, ki je skrbel tudi za gostinsko ponudbo, je prepričan, da se bodo zvoki džeza na Ramno plaža spet vrnili prihodnje leto. Želja organizatorjev je namreč, da bi festival postal tradicionalen. ANJA PODKRAJŠEK Foto: VID AUŽNER KULTURA 15 Festival Musica so odprli člani šmarskega big banda s solisti. Med drugim sta zapeli Ana Ferme in Kaja Humski (na fotografiji), na odru pa so se zvrstili še Blanka Čakš, Kaja Bicskey in Žiga Šraml. Četrta izvedba festivala Musica Tokrat v središču pozornosti domači glasbeniki Kulturno dogajanje v Rogaški Slatini je v poletnih mesecih še posebej pestro. Z dogajanjem bogat je bil že julij, začetek avgusta pa zaznamujejo predvsem tradicionalni promenadni koncerti in že četrti festival Musica, ki v mesto prinaša šest koncertov. Potem ko je festival Musica v preteklih letih gostil glasbenike širše iz Slovenije in tujine, so tokrat, kot poudarja direktorica zavoda Turizem Rogaška Slatina in idejna vodja festivala Barbara Plemenitaš, v središču pozornosti predvsem glasbeniki in skupine iz Obsotelja in s Kozjanskega. Prvi koncert pod okriljem festivala Musica je bil v soboto, na Evropski ploščadi je nastopil Big band Šmarje pri Jelšah pod vodstvom dirigentke Kaje Bicskey in postregel s številnimi svetovnimi uspešnicami, obiskovalce pa popeljal tudi v čas zlatih let Slovenske popevke. Včeraj, v sredo, je ob večeru svetovnih pop uspešnic zaživel Anin dvor. Ušesa in dušo so razvajali kitarista Marko Medik in Grega Korošec ter voka-listka Aleksandra Krajnc. Ljubitelji bluesa in šansona bodo na svoj račun prišli to soboto, ob poslušanju skupine Jeanette, novopečene skupine, katere ustanovitelj je Aleš Boroš, vodja domače skupine Barni band. Na terasi restavracije Kaiser bo tudi večer džez in pop uspešnic prihodnji petek, 16. avgusta, ko bosta nastopila nadebudna glasbena ustvarjalca Maša But in Aljaž Ferenc. Zelo odmevna bo zagotovo tudi ponovitev koncerta slatinskih Kristalov, ki obeležujejo 40-letni-co svojega ustvarjanja, to nedeljo na Evropski ploščadi. Tam bo tudi zaključek festivala Musica, in sicer KONCERT: MIA ZNIDARIC Petek, 9. avgust ob 20.30, STARI GRAD CELJE Vabljeni na After Party v Branibor Club Celje. V primeru slabega vremena bo koncert v Celjskem domu. LITERARNA POTOVANJA: EVROPSKI VETROVI PRIPOVEDUJEJO ZGODBE Sobota, 10. avgust, ob 20.00, MESTNA PLAŽA Občinstvu se bo s kratkimi zgodbami predstavila mlada celjska literatka, Maja Horvat. Večer bo glasbeno popestril celjski kantavtor Samo Horvatič. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v Kvartirni hiši na Gosposki ulici 3 v Celju. EKO PRAVLJICE NA OBISKU Ponedeljek, 12. avgust, ob 18.00, MESTNA PLAŽA Delavnice izvaja Bojana Komplet, s.p., Otroške sanje. Vstop prost. V primeru slabega vremena bodo delavnice na pokritem prizorišču Vodnega stolpa. 2013 Poletje v CELJU, knežjem Več info TIC Celje, www.celeia.info * >im 1* m m.» I ZAVOD CELEIA CELJE prihodnjo soboto s skupino Funk Express, ki bo postregla z old school funkom, s soulom, z R&B-jem in disco funkom. Sprehod po Zdraviliškem parku Rogaške Slatine bodo še do 18. avgusta vsako dopoldne in vsako popoldne, z izjemo ponedeljkov, polepšali koncerti klasične glasbe zdraviliškega orkestra Musica Camerata. Tovrstni promenadni koncerti segajo že v leto 1870. AD Foto: DEJAN HRIBERNIK Priporočamo Vodni stolp bo nocoj (četrtek) glasbeno obarvan. Mladi glasbeniki bodo namreč ob 20. uri nastopili na koncertu z naslovom Z gradu odkrivamo nov svet, v okviru katerega bodo poslušalce ponesli v čas, ko je bila slovenska popevka na vrhuncu priljubljenosti. Nastopili bodo vokalistka Anja Hrastovšek, klaviaturist Rok Zalokar, bas kitarist in kontrabasist Jan Gregor-ka ter bobnar Anže Žurbi. Kljub temu, da je repertoar skupine izjemno širok, od džeza do popa, se bodo na večeru ob vodnem stolpu predstavili z naborom neminljivih slovenskih popevk. Gre za skladbe, kot so Brez besed, Vzameš me v roke, Ne prižigaj luči v temi. Koncert je brezplačen. ŠO BUKVARNA Vodja - človek, ki zaznava odtenke Pep Guardiola v nogometnem svetu velja za enega najbolj karizmatičnih in uspešnih trenerjev v klubskem nogometu, ki je svojo nogometno pot začel kot vezni igralec in večino svoje igralske kariere preživel v FC Barcelona. Leta 2012 mu je Fifa podelila priznanje za najboljšega trenerja leta, potem je konec istega leta po štiriletnem kopičenju dosežkov na vrhu Barce odšel na leto zasluženega dopusta. Povsem izgorel je začutil, da je čas za odhod iz organizacije, ki ji je bil zvest - z zgolj šestletnim premorom - od svojega trinajstega leta. Guardiolovo vodenje enega vodilnih nogometnih klubov je resnično prikaz drugačnega načina zmagovanja, ne zgolj s konceptom postavitve igralcev, preureditve tehnike in strategije igranja, temveč predvsem njegovega intuitivnega obravnavanja ekipe, človeškega pristopa in izrazito visoke ravni čustvene inteligence, ki jo je premogel v vodenju zvezdnikov, pri katerih ego in želja po individualnem pristopu tako rekoč nenehno udarjata na površje. V knjigi je prikazana Pepova pot od Santpedorskega trga do njegove izjemne vloge veznega igralca, zatem konca igralske kariere in prehoda na trenersko klop, najprej mladinske B-ekipe in zatem na čelo prve reprezentance. V samo enem koledarskem letu je ekipo izbrancev, kjer je posebno vlogo pripisal Messiju in se na začetku znebil neposlušnih zvezdnikov (Ronaldhina, Deca, Eto lxnicL - t - /*wt i Martinerc s.p. I Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za vse generacije, od Športnih do visok« elegance blagovne znamke Luna NOVO V CELJLJ! Akcijski popust do-50% na izbrane artikle CVETL1 CAR NA IN DARILNI BUTIK mMfi Nataši Hnbcrnik s.pt Poslovne enote: Kalobje-Sencjur-Celje Kontakt: 031 '363-506 in 031-302-666 01/ 746-13-80 in 03/ 99S-99-64 PRI ÜHF0ITVI GROBOl/. DELO BREZPUtNO! Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri pokličite: 031692-860 SliUopIcskArstvo Veter Ocvirk www.Ii like p] esltir s tv-3-ocvirk. con: j - " SUKOPLESKAR5KA DELA PO ŽELJAH STRAN K G SMi de ko rati va valpa1nt 041346 328 Mojster z dolgoletno tradicijo! Tukaj smo ta Vu, da skupaj rešitve, n? le poittem«, Lpnivct" tudi uspežno izpopolnimo, ^ | Ob naročilu 60 m2, vas z 10 m2 nagradimo STHDDBPlBSTIKn PHASwnbarvanje VSEH VR5f KDVIN H ItÄOj KYtUtETAb IH UGODNO' s pippin' m (n mm *H™ materiala nrn-Mi Ml o« " >«r»snje po RAI- lesMd- POSE&NI EFEKTI! www.strojepla5tika.si l^jS^lSr Predhodno "araötor BREZPLAČNO SI/ETOI/ANJE i f KIA MOTORS avt()hiša škorjanec TI» ftm* r tvSurpriHm Marl bor ska 115, Celje. 03/426 OS 64, 031 509 416 s Posebna punudba: Koiitro Ini pregl c d vašega ij) vozila pred dopustom: l£)€ L * Pregled zajema 12 kontrolnih točk. B Pri'rt clnpustam opremite vaše vozilu j z nosilci in kovčki THtfLj < f i k > Lepotni center Bs Mercator center Store Vsttplf ifEnega rtqtepts ipw7((£7)rft fltefsWr stilonoi/, bitrso vam m voljo števtlnt fametiZfitmritvs innnnMpaugaMcm 041/675-556 Cmžeks p, maxiSia im i. mšm STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin, m. ■ v.fij .•, okna - vrata - steklo HL A» Ä1 iUPON:ob naročilu oken do 31.7.2D13 vam v okna GRATJS VGRADIMO VARNOSTNO SKRITO OKOVJE p£ VdUmj» (ni *T7 708) IT PE Jloro «151 «14 955) KLEPARSKA, K lgorGOMINSEKs.p Lož NI CA PRI ŽALCU 119, 3310 ŽALEC GSM: 031 5S2 573; E-MAIL IG D R.SKGSGMAiL.C DM AKCIJA! Do-35% popusta na vso kritino VSI NAŠI MOJSTRI 31 SSL • V f C. r .i PRENOVA STANOVANJA - BELJENJE Tako kot pri zunanjih je tudi pri notranjih delih zaščita zelo pomembna. Pri tem ne gre samo za zaščito pohištva in prostora pred nečistočo, ampak tudi za natančnost in končni videz predvsem vogalov, stikov in prehodov med različnimi barvami. Zaščitni materiali, ki jih uporabljamo, so zaščitni trak, folija za zaščito pohištva in papir v roli. Razlika med kartonom in folijo je v ceni (karton je dražji) in praktičnosti. Prednost kartona je oblikovanje, saj se laže reže oziroma oblikuje po prostoru, s čimer je zaščita hitrejša. Zaradi varnosti se v nekaterih primerih uporablja izključno karton (stopnišča), saj je mokra folija spolzka in zato nevarna. Najprej zaščitimo ila z rolami kar Iona ali folije in stike zalepimo s trakom. Enako zalepimo tudi stike med steno in zaščito oziroma med steno in kotnimi letvicami laminata, pajke!a ali ploščicami. Vse slike okrog oken in drugih vogalov zatesnimo z a kril no maso, da ka- sneje lahko barvamo, če je to potrebno. Na koncu s prekrivno folijo zaščitimo pohištvo, tehniko, kuhinjske elemente. Pohištvo, če je le mogoče, premaknemo na sredino sobe. Na vseh vogalih pohištva, ki imajo stik s folijo, zalepimo trak, da preprečimo trganje in prodor praha ali barve skozi preluknjano folijo. Po potrebi stene impregniramo z emulzijo. Če so poškodovane in se barva lupi, površino poslrugamo že pred emulzijo (impregnacijo). Razpoke saniramo s trakom za bandažiranje, večje luknje pa pokitamo, pogipsamo. Ki tanje lukenj in druga popravila so izvedljiva samo do določene mere, saj je potrebo celotno glajenje sten z izravnalno maso. r\ Bandažiranje razpok kot preventiva kasnejšemu pokanju je potrebna tudi, če se celotna površina gladi. Po končani pripravi prostora začnemo pripravljati barvo za beljenje. Pri mešanju barve se upošteva, da je pri prvem sloju pleskanja barva bolj redka kot pri drugem. Da je barva pravilno razredčena, vemo takrat, ko namočimo čopič vanjo, ga dvignemo in pri tem curlja. V kolikor barva kaplja prehitro, je preveč redka, če kaplja počasneje, je pregosta. Če je površina precej umazana ali dolgo ni bila beljena, se lahko zgodi, da je barva ne prekrije, zato je potreben tretji nanos, v izjemnih primerih tudi četrti. Postopek barvanja poteka tako, da najprej pobarvamo vogale. Čopič dobro namočimo in z rahlim udarcem ob steno posode za barvo otresemo odvečna barvo. Ko barvo v nekaj gibih s čopičem nane-sema in razporedimo po steni, je treba s čopičem, ki je zdaj že suh, anulirati -pobrisati rob pobarvane površine tako, da debelejši sloj ni viden. Barvo za delo s čopičem pripravimo v posebni posodi in jo razredčimo malo bolj kot za valj. Ne pozabimo na koncu pobrisati kapelj, ki nam padejo na steno, preden se posu- m Šijo, saj bi si z brušenjem suhih kapljic otežili delo z valjem, ker je brušena površina še naprej vidna pod določenim kotom svetlobe tudi pri večkratnem nanosu barve (ne velja za vse barve). Pravilo je, da se z valjem začne barvanje pri stropu. Najbolje s križanjem. To pomeni, da se končni sloj barvanja konča v smeri proti svetlobi, predhodni pa v križ in se obvezno barva samo v eni smeri. Barvanje sten ali stropov začnemo od enega kota postopno proti drugem in ne sem in tja. Za odcejanje valja je najbolje uporabiti mrežico, in sicer tako, da dokler valj namakamo, istočasno tudi cedimo. To lahko naredimo, če valjček valjamo po mrežici in na rahlo močimo v barvo z vseh strani. Ko je celoten prostor pobeljen, se lotimo barvanja manjših površin, s Čimer dosežemo določen vpiiv barve na prostor. d o m o f i n a I GSM: 041 756 668 -tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux aken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m strešnih ceui Vm PODARIMO pri iflfjienyaui streifte Imti «č, ki se nahaja v Planetu Tuš v Olju vam ob nakupu korekcijdih o«! trikrat tedensko nudi brMpl4dntidraw!lild pregted oči v dm bulami, opremljeni po mjulijih itindanfih. Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon: tau Ob nakupu enih korekcijskih očal ram drn^a i enako enožomaio dioptrijo podarimo. ^ + KorekfijiJufi in sončnih očal FASAÖERSTVO 040 42 73 11 davor zagožen ISLIKOPLESKARSTV" tel./fax:03 70S 33 44 www.slikoplefkaretvo.eu ]nfo®slikopleskarsfvo.e 10 KVADRATOV BREZPLAČNO ob naročilu BO kvadratnih metrov jlikopleskarskih del Okrasni stresni elementi Proiirisha vas 57 322GStore Internet: www.streha-metalko.ii Gfflfc+386 (0)41331613 Pri nakupu sfre/ie METALKO prejmete lep o darilo! ŽLEBOVI GRIČ 1 PBOiZV-O DNJA IN FROMM Vf IB WBS.T UNIK4TNIII IN JTMMHDNIH ffiwswiKL*p»B*»i UDI men w w i LE CO VI GfllC d.o.a.. tr^Bnin* ■ proiivodnjs liMdHUrrj lil. iiifrtlfrtttf pil GMlUt M^J H 7*1 MU* Ott 11E E0V1. DeRO 8E. CEVI. XOVI HS KE STKf H E r vu 1KI. KU« 1 . SI 11 KO N1 r 0 HO DJJ .. ' laMdittdlit^iimltTiififtnili -poiMUpblMM, poslovilni (i ■ f r I IF IffiuUiUml ICLJE b.iivjiniin vzQi-zt j Gaji 42/b tel: OS / JO 57 210 f»K:Oef»57 211 e-mail: HebOYi-ijfiC.trgovi na#$iol-net gVTjJgCi SERA/K FLIICCA \Jl. M. CrevenWutv T, WW, WGQ Cdjt Td:. on m 019 kMjSANjE HLAČ 3LNJ se iN UJNj popolni s^vrcrasnuv/iH Oenih oSlačil DEU3VNI ČAS: jWL -pet: odi. i&Vsfft in od Vt. dtrll. t/rt; sob:odf.dtr13. t/rt iNsmicui VHHOVŠIK Z vami že 20 LET. i n n rrai uvedba vodovodnih in centiaimih 1UUM I NAPELJAV 1H SANACIJA KOPALNIC IfSTlUEUE TOHKrill Ü.I. Praži risk* m 34/d. Štore, g=m: 041 652 907 I n -t Kupon za 25 fl/HOl/ Pri naročilu storite t/ nad 500 evrov NA ENEM MESTU HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 1710 MULE J DEJAN s. p. OL Točke Čečeve 17, 323D ŠENTJUR L J 32 ZANIMIVOSTI Po skupni poti Da se kdo ne izgubi Kdor se prvič odpravi na Boč, se morda zelo razveseli, ko po eni od številnih poti prisopiha do planinskega doma. A takrat gore, visoke skoraj tisoč metrov še ne osvoji. Čisto do vrha, kjer sta razgledni in televizijski stolp, je namreč še lep del poti. Po precej strmi gozdni poti do vrha porabi še približno 45 minut lahkotne hoje. Kot je sicer razvidno s fotografije, lahko planinski dom na Boču izberemo tudi kot izhodišče za ostale pohode. Med drugim se lahko čez Pečico odpravite do Ljubičnega, malenkost krajša je pot do Poljčan. Pod vrhom Boča je še veliko smerokazov, med drugim usmerjajo tudi proti Rogaški Slatini in Donački gori. Vse poti so sicer dobro označene. AD, foto: TimE IMAMO DOJENČKA Sprva sta bili dve poti, ki sta šli vsaka po svoje, potem sta dolgo potekali druga ob drugi in se 1. junija združili v eno. Valerija Pustoslemšek iz Šmatevža in Tomaž Farčnik iz Dolenje vasi sta se pred skoraj desetimi leti spoznala v Savinjski dolini. Takoj ju je povezala ljubezen. Ko se je vse bolj razraščala, sta si v Šmatevžu uredila skupni dom. Svojo skupno pot tlakujeta s spoštovanjem, z zaupanjem, iskrenostjo in s pogumom. Prepričana sta, da za srečo v dvoje ne smeš vklepati partnerjevega srca. Treba mu je dati prostor za rast in ustvarjalnost. Mladoporočenca sta najmočnejšo potrditev ljubezni, svoj da, izrekla v Savinovem salonu v Žalcu, neprelomljivo zaobljubo pa sta izmenjala v cerkvi sv. Štefana na Gomilskem. Nežne melodije cerkvenega zbora in solistke ob violini so orosile marsikatero oko. Dan, poln sreče in veselja, se je nadaljeval v Gostišču Grof, kjer je zbrane do jutranje zarje zabaval ansambel Folk idoli. Mladoporočenca sta kot prava plesalca otvoritveni ples odplesala na pesem Ljubica v slogu dunajskega valčka. Ob polnoči se je sto zbranih svatov posladkalo s torto, zloženo iz stotih malih tortic. Vanjo so bile usmerjene vse oči, saj je bila res nekaj posebnega. NM Vse dobre stvari so tri Družina Ocvirk s Kalobja se je 19. julija povečala za novega družinskega člana. Ker so vse dobre stvari tri, sta se mami Saška in ati Ivan razveselila še enega sinka. Mali Jakob je bil težak 3,32 kilograma. Najbolj pa sta na bratca ponosna Matevž in Voranc. TV FOTO TEDNA Kdor trdno stoji, ga ne premakne niti orkanski veter Foto: SHERPA Bolijo prsti, ki ■ ■ I ■ v jih ni vec NOVI TEDNIK stran 39 Št. 36 08. 8. 2013 Spomini na žulje flosarskih »pobov« stran 36 PORTRET Enostavneje priti na kmetijo, kot jo zapustiti Obiskali smo mlado kmetico leta V Gornji Radgoni se je prejšnji mesec zbralo enajst članic društev kmetic iz vse Slovenije, ki so se borile za naziv mlade kmetice leta. Najbolje se je izkazala Damjana Žogan iz Bodrišne vasi v občini Šmarje pri Jelšah. Ne le izkušenost v kmečkih opravilih, pokazati je bilo treba tudi teoretično znanje. Damjana Žogan je članica Društva kmetic Ajda in prav to jo je poslalo na tekmovanje. Čeprav se je sprva nekoliko upirala, izkušnje danes prav nič ne obžaluje. Ker je premagala vso konkurenco, še toliko manj. Kot pravi, ni bilo tako enostavno, saj so bile potrebne tudi priprave. Tekmovalke, vse stare manj kot 40 let, so se najprej pomerile v teoretičnem znanju. Preverjali so njihovo poznavanje vinogradništva in reje krav molznic ter značilnosti buč in domačega žganja. Najboljše tri je čakal finale, kjer so se pomerile v treh zabavnih igrah, ki so bile vse do tekmovanja velika skrivnost. Mleti so morale drobtine, zabijati zobe v grablje in ročno stepsti sneg iz treh jajčnih beljakov. Pri slednji nalogi je bilo treba skodelo narobe obrnjeno držati nad glavo, iz nje pa ni smel pasti sneg. »Gledalcem in navijačem nismo dali priložnosti za zelo veliko smeha, saj sneg nobeni ni padel po glavi. Očitno smo dobro opravile delo,« se dogajanja pred slabimi tremi tedni spominja Damjana, ki je osvojenega naziva mlade kmetice leta še kako vesela. Na kmetijo iz hiše brez vrta Zagotovo mislite, da je Damjana tesno povezana s kmetijo že od malih nog. A ni tako. V majhno vasico v bližini Šentvida pri Grobel-nem se je preselila iz Vojni-ka, kjer je živela v hiši, ki ni imela niti vrta. Ljubezen do moža Mateja jo je pred trinajstimi leti zvabila v Bodrišno vas, na domačijo, ki se preživlja izključno s kmetijstvom. Morda je bila nekoč tudi ona ena tistih deklet, ki si sebe ni predstavljala na kmetiji, danes pa si, kot pravi, ne predstavlja, da bi živela v mestu ali strnjenem naselju. Tudi dela trgovke prav nič ne pogreša. Dela na kmetiji z okoli 50 glavami živine, 12 hektarji zemlje in gozda ter še 10 hektarji najetih zemljišč pač nikoli ne zmanjka. »Sprva se je bilo kar težko navaditi na nov stil življenja, a imela sem voljo in veliko željo po učenju. Mož in pokojni tast sta me hitro naučila vsega, kar je treba znati na kmetih,« pravi ponosno in dodaja, da si danes življenja brez kmetije sploh ne predstavlja. Pridne roke in vlaganje v razvoj Časi za kmetijstvo res niso rožnati, a če si pri- »Na podeželju je prelepa narava, vedno je kaj za početi, ogromno je možnosti za zdravo preživljanje prostega časa. Ljudje iz mest so večinoma v stanovanjih, na sprehode pa hodijo v trgovske centre, kar mene niti malo ne privlači,« na vprašanje o tem,, zakaj je lepo živeti na kmetiji, pove mlada kmetica leta 2013. Tekmovanje za mlado kmetico že več kot desetletje pripravlja revija Kmečki glas. Damjana Žogan ni prva od članic Društva kmetic Ajda, ki se je okitila s tem laskavim nazivom. Pred dvema letoma je mlada kmetica leta postala Barbara Kolar iz Golobinjeka. Dolgoletna predsednica društva Francka Javeršek je isto leto postala kmetica leta. Ta naziv podeljujejo kmeticam nad štiridesetim letom. Na lastne oči smo se prepričali, kako Damjana obvlada traktor. Dokazala nam je, da ji tudi vzvratna vožnja v hrib ne dela težav. den in sproti vlagaš v posodabljanje kmetije, se po Damjaninih besedah da normalno živeti. Z zado- voljstvom opaža, da tudi ljudje iz leta v leto bolj cenijo slovensko in predvsem lokalno pridelano hrano, kar med drugim vidi na vsa-komesečni kmečki tržnici v bližnjem Šmarju pri Jelšah, kjer prodaja zelenjavo, vso pridelano na ekološki način. Tudi na krožniku Žo-ganovih se najde izključno doma pridelana hrana, sami poskrbijo za vse. Damjana se tako le redko odpravi v trgovino, morda le, ko zmanjka sladkorja in kave, tu in tam v košaro vrže še kakšen priboljšek za otroke. Kar štiri nadebudneže imata z Matejem, stare trinajst, devet, šest in tri leta. Damjana je še kako vesela, da dneve najraje preživljajo zunaj, v naravi, in ne za računalnikom, čeprav seveda tudi brez tega ne gre. Se pa zagotovo obeta pestro leto, saj bo edini sin v družini septembra postal prvošol-ček. Odbojka in gasilstvo Pri tem si zna Damjana kljub obilici dela vzeti čas tudi zase. Skrbi najbolj pozabi med svojo veliko strastjo, aranžiranjem. Izjemno uživa tudi v športu, saj se vaška dekleta redno družijo ob odbojki. Je navdušena glasilka, članica in tajnica Prostovoljnega gasilskega društva Šentvid pri Grobelnem, če le utegne, se rada udeleži katerega od izobraževanj Društva kmetic Ajda, da izpopolni svoje kuharske veščine, se uči risanja na prte in na primer izdelovanja rož iz krep papirja. Prihodnje leto bo dobila priložnost, da nove prostore društva v Šmarju pri Jelšah in tudi domačo kmetijo in svoj kraj predstavi kmeticam iz vse Slovenije. Zaradi osvojitve naslova mlade kmetice leta 2013 bo tekmovanje prihodnje leto namreč prav v Šentvidu. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Matej Žogan je na svojo ženo zelo ponosen. Pravi, da je ni bilo treba prav dosti prepričevati, da se je preselila na kmetijo, kjer je pridna kot mravljica. Damjana sicer zelo uživa v družbi živali. Pravi, da je te nikoli ne jezijo. »Dela na kmetiji nimamo strogo razdeljenega. Vsak dela vse in ne morem reči, da katerega dela resnično ne maram. Mogoče mi res ni treba toliko kuhati, ker za to skrbi večinoma tašča. Sicer pa tudi otroci pri opravilih že pridno pomagajo, vsak po svojih močeh seveda,« pravi Damjana Žogan. 34 POTOPIS Le kdo se ne bi odločil za študij tukaj? Ko imaš dovolj izpitov, preprosto odideš na vožnjo po reki, da si malo zbistriš misli in razgibaš telo. Klepet v angleškem vzdušju Študentski Cambridge in London sta navdušila Avtorica 2. potopisa v poletni akciji Novega tednika je Darja Arh Centrih iz Šmartnega ob Paki. Po poklicu je učiteljica, ki poučuje angleščino ter izbirni predmet francoščino na Osnovni šoli Ljubečna. Strelka po horoskopu ima rada potovanja. Na potepe v bližnje države, še posebej v Francijo, se je večkrat odpravila že v študentskih časih. »Vesela sem, da sem na teh potepih spoznala toliko novih prijateljev, s katerimi prek spleta ostajam v rednih stikih. Še lepše je, ko se obiščemo in kakšno rečemo na štiri oči.« Njen moto je: »Človek je najbolj prilagodljivo bitje.« In tega se, po njenih besedah, zagotovo zaveda vsak, ki potuje, saj mora velikokrat pozabiti na svoje navade, vsakodnevno rutino, način prehrane. »A vse to se lahko preživi, če le imamo za to dovolj volje,« pravi avtorica tokratnega potopisa. Naša pot se je začela v četrtek, 30. maja, na Letališču Jožeta Pučnika. Združila nas je nagradna strokovna ekskurzija v Cambridge in London, kamor smo poleteli pozno popoldne. Prvi vtisi o Angliji v ugašajoči luči dneva so bili čudoviti. Skozi okno letala sem opazovala travnike nenavadno zelene barve in vrste rdečih opečnatih hišk ob cestah. Da sem res v Angliji, sem dojela šele, ko sem videla voznika avtobusa, ki je sedel na napačni strani, in luči avtomobilov, ki so se proti meni vozili po napačnem pasu. No, napačno se je zdelo meni, tam pa se zaradi tega nihče ni obremenjeval. Naš prvi postanek je bil motel Premier Inn, na pol poti med letališčem in Cambridgeem. Noč je minila, kot bi mignil, in dan, ki sem ga tako dolgo čakala, je končno le napočil. Polna pričakovanj sem odšla na zajtrk. Lahko bi se odločila za tipičen angleški zajtrk, a se mi je krožnik pečenih jajc, slanine in nenavadnega fižola zdel nekoliko pretežak za želodec, zato sem se raje lotila marmelad, kruha in kave ter se pridružila še trem učiteljicam mojih let. Tako smo za mizo obsedele štiri mlade mamice in končno uživale v miru. Lahko smo jedle in sproščeno klepetale, ne da bi nas kdorkoli motil ali priganjal, kar je dalo naši dogodivščini še dodaten čar. Študentski pridih Po zajtrku smo se podali proti mestu Cambridge - tipičnemu študentskemu mestu, kjer so se kolidži kar vrstili. A to še zdaleč niso bile navadne, dolgočasne zgradbe. Spominjali so na razkošne vile, obdajali so jih čudoviti parki, tenis igrišča in različno pokošene travce. V zraku je bilo mogoče čutiti vonj po učenju, predavanjih in seve- da po zaključnih izpitih. Naša prva postaja je bil Cambridge University Press, kjer tiskajo učbenike in knjige, ki jih odobri univerza. Nismo še dobro stopili z avtobusa, ko nas je sprejela Sophie s svojo mehko britansko angleščino. Med njenim nagovorom sem opazovala ljudi okoli sebe. Slišala sem že govorice, da so Angleži glede oblačil zelo ravnodušni, a me je vseeno presenetil pogled na gospo, ki se je v krilu brez nogavic pripeljala mimo nas. Kombinacija barv na njej je bila ena velika zmeda neu-jemajočih se barv. Groza! Bolj malica kot glavni obrok Mojo pozornost je znova pritegnila Sophie, ki nas je razdelila v dve skupini in nato mojo skupino popeljala mimo predalčkov za pošto, starih tiskarskih strojev in pisarn. Vso pot je o vsem navdušeno razlagala v svoji prijetni angleščini. Običajno me takšne govorance ne zanimajo preveč, a Sophie je izžarevala nekaj, kar nas je očaralo, da smo jo poslušali kot pridni prvošolčki. Drugi del je Ni kaj, povsem zasluženo je dobil ime Big Ben, saj je ogromen tudi stolp, ne le zvon v njem. bil nekoliko manj zanimiv. Mislim, da predvsem zaradi obljubljenega kosila. Nihče ni bil zares razočaran, ko se je obisk ogromne pisarne končal. Je bilo pa zato za nas majhno razočaranje kosilo, ki je sledilo. Pričakali so nas namreč le trikotni sendviči iz toasta z najrazličnejšimi namazi, nenavadne pite, žepki z lososom in sokovi. Na srečo prazen želodec prenese vse. Po Cambridgeu v London Po kosilu je sledil popoldanski obisk mesta. Tokrat smo se mimo nekaterih koli-džev sprehodili peš in znova me je prevzela njihova skrivnostna podoba. K očarljivosti je poleg mogočnih starinskih zgradb pripomogla tudi reka, ki se je lenobno vila skozi mesto. Z mosta sem opazovala približek Benetk, saj so se po reki študentje vozili v čolnih, podobnih gondolam. Prevzel me je pogled na dekle, ki je študiralo na mehki travi ob vodi, in za trenutek sem ji prav zavidala, da v naši Ljubljani meni ni bil dano tako nebeško mirno okolje. Ob koncu obiska sem popila ogromno skodelico okusne kave ter se odločila, da se bom v Cambridge, ki me je popolnoma prevzel, zagotovo še vrnila. Sledil je London. Že prihod pred hotel se je začel spekta-kularno. Za trenutek sem pomislila, da sem padla v kakšen »fancy« angleški film. Ustavili smo se namreč pred hotelom, kjer je k meni, navadni turistki v kratkih hlačah, pristopil postrešček in mi uslužno pomagal nesti kovček v avlo hotela. Po tako veličastnem sprejemu so se mi prijazni re-ceptorji, udobne sobe in čudovita večerja z najokusnejšimi »brownieji« še globlje vtisnili v spomin. In nato je prišla na vrsto pustolovščina. Podoživljanje groznega Henrika Začelo se je na bližnji podzemni postaji, kjer sva si s kolegico kupili celodnevno vozovnico in se podali do Big Bena. Izstopili sva ravno pred njegovim obličjem in priznati moram, da je bil ob pojemajoči luči dneva, obsijan še z zadnjimi žarki sonca, veličasten. Čez most sva se podali proti London Eye. Za trenutek sva občudovali vrteče kolo, nato pa dali svobodo najini otroški duši in se zavrteli na vrtiljaku s konjički. Ne pomnim, kdaj sem se nazadnje tako zabavala. Morda pred leti v Gardalan-du na vrtečih se skodelicah. In ker sem že od začetka koprnela po tem, da bi znova videla Tower Bridge in Tower of London, sva se po vrtiljakih podali tja. Ne vem, zakaj, ampak to je bil kraj, kjer se v Londonu najbolje počutim. In občutek se je vrnil, kakor hitro sem izstopila v njuni bližini. Ta predel je nabit s temno platjo londonske zgodovine, ki me izjemno privlači - grozni Henrik VIII. in njegovih šest žena, zapor na londonskem stolpu, duše obglavljenih, kuga, požar ... Vtisi pod črto Ko sem se naveličala zreti v mogočen Tower Bridge, sva se s kolegico odločili še za zadnjo postajo najinega zdaj že nočnega pohoda po britanski prestolnici. In le kdo bi lahko bil tam, ne da bi vsaj uzrl Buc-kinghamsko palačo? Če dodaš želji še kanček slabe orientacije, si po naključju ogledaš še konjske hleve in avenijo, ki od tam pelje do palače. Nama je uspelo. Dano nama je bilo celo občudovati avenijo, razkošno opremljeno z zastavami, saj se je bližalo slavje ob 60. obletnici kronanja angleške kraljice. Ko sva popolnoma izmučeni sedeli na zadnjem vlaku podzemne, ki je to noč še peljal do hotela, sem si potiho čestitala, da nama je v tako kratkem času uspelo videti res ogromno stvari. Naša ekskurzija se je iztekla v soboto, 1. julija, na letališču v Sloveniji. A po tako zanimivih pripetljajih je tudi vrnitev v resničen nori svet dogodivščina, saj nikoli ne veš, kaj bo prinesel jutri. DARJA ARH CENTRIH Potopis po izboru naših bralcev Do konca avgusta vam bomo ponudili pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika v okviru ene od naših treh poletnih akcij. Izberite najboljši potopis oziroma tistega, ki vas bo najbolj navdušil. Kako? Do vključno 2. septembra bomo zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis, ki nam jih boste poslali po pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. In nagrada? Med vsemi originalnimi kuponi bralcev - kopije ne veljajo - bomo izžrebali enega, nagradili pa bomo tudi pisca zmagovalnega potopisa. Rezultate bomo objavili v prvi septembrski številki, v četrtek, 5. septembra. Glasovanje se začenja ... Izrežite in pošljite kupon: Kupon IME IN PRIIMEK: NASLOV: GSM/E-NASLOV: Glasujem za potopis pod zaporedno št. a a a a a Potopis mi je bil najbolj všeč, ker... Popravek Avtorica potopisa o Gani - objavljen je bil pod št. 1 - ni Tina Koštomaj, kot smo pomotoma zapisali, temveč Tanja Koštomaj. Za napako se opravičujemo. REPORTAŽA 35 Čebela artikel kot izvozni Bogastvo Slovencev ni med, ampak naša avtohtona čebela - Potencial zavirajo birokratske ovire pri prevozu »Slovenija velja za zibelko čebelarstva, saj pri nas čebelarijo že od nekdaj. V17. in 18. stoletju so veliki čebelarji, med njimi na primer Jan Strgar in Mihael Ambrožič, čebele izvažali do Japonske, Avstralije. Čebele so pošiljali po svetu, kljub temu, da niso poznali telefonov in interneta. Danes pa je pošiljanje matice v Francijo ali na Švedsko velika težava.« Matija in Ivanka Košto-maj iz Paridola živita s čebelami in za njih. Čebelarski tandem pod imenom Medokošt je med 30 čebelarji v državi, ki se posveča vzreji matic in skrbi za or-hanjanje genskega materiala. Ta je zelo zaželen tudi čez mejo. »Čeprav sem študirala kmetijstvo, sem se odločila, da ne bom prodajala strupov v trgovini, ampak bom raje šla na pot čebelarke,« pravi Ivanka Koštomaj, ki z vsem bitjem uživa pri delu v naravi. Za to jo je navdušil Matija, profesor likovne umetnosti, ki je že kot študent naselil opuščen družinski čebelnjak. Ker živita na hribovitem območju, jima je bilo že na začetku jasno, da bosta težko preživela le s prodajo medu. Po vrnitvi iz Kanade, kjer je Matija nekaj mesecev nabiral čebelarske izkušnje, sta v svojem okolju prepoznala izvrstne pogoje za vzrejo matic. Razlike so očem skrite Matica je srce čebelje družine, saj nosi genski material in odloča, kakšne lastnosti bo imela vsa čebelja družina. Da lahko mlada čebelarja med vsemi maticami izbereta najboljše za pleme, potrebujeta velik vzorec, zato če-belarita z okoli 200 čebeljimi družinami. Ker je genetika proces, ki ga ne moremo opazovati z očmi, se ljudje pomena vrediteljev premalo zavedamo. Naša avtohtona vrsta čebele - kranjska sivka - je sicer zaščitena, kar pomeni, da sta reja in promet s plemenskim materialom drugih pasem čebel zaradi njenega varovanja prepovedana. Ker drobne živali pri nabiranju ne poznajo držav- Ivanka in Matija Koštomaj pri vzreji gospodarnih čebeljih matic sodelujeta s Kmetijskim inštitutom Slovenije in s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki skrbi za vpis v izvorno rodovniško knjigo. nih mej, imamo v Sloveniji velik genski bazen čebel, saj med njimi prihaja do križanj. Odbiral naj bi vsak čebelar Razmnoževanje poteka nenadzorovano, matica se pari v zraku z 10 do 15 troti, katerih izvor ni znan. Četudi je matica, ki že na pogled ne kaže znakov kranjske sivke, pridna nabiralka, bi jo moral čebelar po besedah sogovornikov zamenjati, sicer lahko izniči večletno delo vzredi-telja. »Če midva čebele pripeljeva na neko območje, je to isto, kot da bi na travnik pripeljala plemenskega bika. Ker pa čebela nabira v radiu treh kilometrov, imamo z ostalimi čebelarji skupen >hlev<, saj je na tem področju lahko tudi do 20 čebelnjakov,« pravita Ivanka in Matija Koštomaj. Zato je po njunem mnenju sodelovanje pri odbiri tako med društvi kot med čebelarji izjemno pomembno. Kranjica čislana v svetu Tisti, ki jim je čebelarjenje konjiček, si manjše število matic vzredijo sami. Čebelarji, ki imajo od 50 do 100 panjev in se ukvarjajo s pridelavo medu, pa za vzre-jo nimajo časa, zato matice kupujejo. Med okoli 9 tisoč čebelarji v Sloveniji je takih le okoli 300, kar je za preživetje 30 vzrejevalcev premajhen trg. Več povpraševanja po naših maticah prihaja iz tujine. Kranjica je v svetu namreč zelo čislana in iskana. »Kljub temu, da na primer italijanka prinese več medu, je čebelarji ne marajo zaradi agresivnosti. Kranjska sivka pa je zelo mirna čebela, s katero je lahko rokovati. Od- Ivanka in Matija čebelarita v nakladnih panjih. porna je na bolezni, pozimi porabi malo hrane, spomladi pa se hitreje razvije. V tujini z njo po panjih dosegajo več kot desetkrat večje donose, saj imajo za čebelarjenje toliko večje površine.« Čebelo lahko pošljemo po pošti, slona pač ne Čeprav vzreditelji v tujini čebele med državami pošiljajo brez težav, je pri nas, kot opozarjata Ivanka in Matija, zaradi zapletene birokracije zgodba povsem drugačna. Vse od februarja se na primer dogovarjata za prevoz na Švedsko, a jima do danes ni uspelo poslati matic. Dostavne službe, ki v tujini sicer prevažajo manjše koristne organizme, tudi pijavke in sviloprejke, čebel v Sloveniji ne sprejemajo. »Vzreditelji, ki si želimo, da Vsaka matica, ki zapusti vzrejališče, nosi rodovniško številko. bi matice na cilj prišle čim hitreje, jih skušamo prepričati, da čebela ni krokodil ali slon, ki ga res ne moremo poslati v poštnem paketu. Legalne poti za pošiljanje čebel iz Slovenije ni, razen da jih pošljemo v pisemski ovojnici,« pojasnjujeta Matija in Ivanka. Ob tem poudarjata, da je med stranski izdelek, slovenski izvozni izdelek pa je čebela. Dokler se tega potenciala ne bomo zavedali vsi, bo po njunem prepričanju na mestu obstalo tudi slovensko čebelarstvo. TINA VENGUST Foto: GrupA Ker imajo vzreditelji v Sloveniji težave s transportom, čebele v matičnicah pošiljajo kar v pisemskih ovojnicah. Matičnica je zračna, v njej je dovolj prostora za matico in njene spremljevalke. Čebele se med potjo hranijo s sladkorno pogačo, kar jim omogoča, da v matičnici brez težav živijo tudi do 20 dni. Tandem čebelarjev pod imenom Medokošt čebelari v Šentjurju in Dobju. Ker so za selekcijo čebel dobri ekstremni pogiji, kjer odbira poteka po naravni poti, imata stojišče tudi na Bohorju. Tamkajšnja pobočja namreč prekriva sneg, ko v dolini že raste regrat. 36 FOTOREPORTAŽA Plovbo po Savinji je leta 1478 dovolil cesar Friderik, vendar samo v času, da niso poškodovali travnikov. »Flosarji« so vozili tudi apno in menda sta Celje in Žalec pozidana iz tega apna. Takšne in podobne zanimivosti so v nedeljskem popoldnevu trosili obiskovalcem, vmes pa ni manjkalo izrazov, kot so vezani ali rezani »flos, krmaniš, prednek ...«. Mladi »flosar«, moker od zunaj, je moral biti moker tudi od znotraj. Seveda ni manjkala malha z darili botre Helene Bizjak Žerovnik. Čeprav je Savinje komaj za dva pljunka, kot so se pritoževali, so se »flosarji« le odpravili na novo »rajžo«. Spomini na žulje »flosarskih pobov« Ljubenski »flosarji« so v svoje vrste sprejeli zelenca V Vrbju je svoje mesto s pomočjo slikarke Lize Lik dobil tudi velikan Krištof, ki naj bi nekdaj živel na planini nad Ljubnim. Z glasnim horuk, novo vožnjo in blagoslovom svetega Miklavža se je v nedeljo na Ljubnem odvrtel še en Flosarski bal. Tokrat nekoliko drugačen, brez povorke, kar se je kljub negodovanju nekaterih posameznikov v poletni vročini izkazalo kot najboljša možna rešitev. Stare običaje so Ljubenci prikazali kar na sejemsko opremljenem prireditvenem prostoru v Vrbju. Da so splavarjenje in z njim povezana dela v gozdu nekdaj krojili življenje na Ljubnem in tudi v drugih zgornjesavinjskih krajih, ni dvoma. Prav tako tudi ne, da je bila plovba po Savinji, seveda so bili tisti časi bistveno drugačni kot danes, nevarno opravilo. Prehod čez jezove, štrleče skale, vrtinci ... Vseeno so pred drugo svetovno vojno vsako leto na Ljubnem naložili 600 splavov s 7.200 kubičnimi metri lesa, ki je po reki potoval do Zagreba ali dlje. Mnogi splavarski gospodarji so imeli vzdolž reke tudi svoje trgovine. Splavarstvo je z gradnjo cest in železnic izgubilo svoj pomen. Vendar v lju-benskem društvu »flosar-jev«, ki dela tudi v mednarodnem društvu splavarjev, skrbno negujejo tradicijo in spomine na nekdanje življenje, ki je po svoje izoblikovalo tudi današnji rod. »V resnici velja, da če si pravi Ljubenc, moraš biti zraven. Iz nekdanjih spominov črpamo svoj mit, svoj ponos. To negovanje tradicije je pravi način, kako ljudem približati naše nekdanje življenje in spomine ohraniti tudi za naslednje rodove,« je omenil eden najbolj znanih »flosarjev« Martin Juvan Čuks. Popotnica mlademu zelencu Seveda tudi letos ni manjkala glavna točka Flosar- skega bala, krst mladega »flosarja« ali zelenca, kot so mu rekli starejši, bolj izkušeni kolegi. Prikaz krsta je eden najstarejših evropskih običajev, ki se tičejo splavarjenja. Ta točka, ki je praktično nespremenjena že več kot pol stoletja, še vedno privabi na Ljubno ogromno obiskovalcev, ki se ne morejo dovolj načuditi pogumu, iznajdljivosti, spretnosti in duhovitosti nekdanjih »flo-sarjev«. Mlademu zelencu, za katerega je bila prva pot velika čast, so pogosto govorili, da smrdi in na »flos« prinaša celo nesrečo. Zato je bil krst neizbežen, ponavadi pa so ga opravili v gostilni na Roglci. Letos je prvo splavarsko preizkušnjo prestal Borut Budna, njegova botra pa je bila Helena Bizjak Žerov-nik. Pripovedi splavarjev na njihovi prvi postaji so bile povezane z zgornjesa-vinjskim želodcem, ki ga ni manjkalo na prireditvenem prostoru. Mladi zelenec je moral priseči, da bo kot oko v glavi varoval »flosarske« skrivnosti, spoštoval njihove zapovedi in se ne bo pritoževal zoper njihovo vedenje in hrano tako v dobrem kot slabem. Ko je še obljubil, da se bo hitro naučil vsega, kar mora znati dober »flosar«, in pomagal v stiskah in težavah, je Budna končno le prejel krst v imenu sv. Miklavža, zavetnika »flosarjev«, svetnikov, mučencev in kar je njim podobnega. Krst z dobro precejeno Savinjo ni bil dovolj, pravi »flosar« je postal šele potem, ko se je z vrčem vina zmočil še od znotraj. Novi »flosar« je seveda pritrdil vsem ostalim zapovedim, tudi tisti, naj se pri jedi drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa naj stopi ob stran, da bodo še drugi prišli zraven. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Drugačne podobe Flosarskega bala, ki jih bodo verjetno nekateri zamerili organizatorjem, češ da ne sodijo na to prireditev. Seveda ne tisti, ki vedo, koliko volje, časa in naporov je skritih za 53. prireditvijo zapovrstjo. V kraju »flosarjev« in gozdnih delavcev je veliko zanimanja poželo tudi tekmovanje v kiparstvu z motorno žago. FOTOREPORTAŽA 37 Kljub temu, da tekmovalna ekipa v primeru, da se na prireditveni prostor pripelje na okrašenem vozu, prejme dodatne točke, se letos nobena skupina ni odločila za zbiranje točk na ta način. So se pa zato na prireditveni prostor na traktorju in prikolici pripeljali kar navijači. Kosili, grabili, »štangali« Letošnje kmečke igre v Sv. Lovrencu v znamenju vode in visokih temperatur Časi, ko so se mladi fantje že navsezgodaj odpravili na roke kosit travo, da bi se izognili najhujši vročini in hkrati ujeli še roso, so že zdavnaj mimo. Tudi grabljic, ki so morale nato pokošeno travo nekajkrat obrniti in jo zložiti v kopice, na slovenskih travnikih ne opazimo več. Da ne govorimo o spo-dnjesavinjskih »štangarjih«, ki so spomladi postavljali hmeljevke. Z željo, da se tovrstna nekoč za podeželje nepogrešljiva opravila ne bi povsem pozabila, je PGD Sv. Lovrenc v nedeljo popoldne že dvaintridesetič pripravilo tekmovanje koscev, grabljic in »štangarjev«. Če je bil pred leti glavni poudarek tekmovanja na tem, kako spretni so tekmovalci, je v zadnjih letih predvsem na obujanju opravil, ki jih je izpodrinila kmetijska mehanizacija. Fantje in dekleta so tako z vsako generacijo manj vajeni poprijeti za koso, jo po-klepati oziroma na drugi strani travo zgrabiti in povezati v kopico. A presenetljivo tega ni bilo med sedmimi tekmoval- nimi ekipami, ki so v nedeljo kljub visokim, že skoraj nevzdržnim temperaturam kot za šalo vihtele kose, grablje in »štange«. Hmeljskim starešinam Ignacu Novaku, Antonu Rožiču in Vladu Maroltu, ki so že tradicionalno ocenjevali kakovost opravljenega dela, ki je poleg časa ključnega pomena, so se tako na obrazu risali nasmehi, saj so mladi z vsakim zamahom posebej potrjevali, da se še vedno dobro znajdejo tudi pri ročnih kmetijskih opravilih. Če sta tekmovalce skrbela le čas in kvaliteta opravljenega dela, je organizatorjem letos nekaj sivih las povzročilo vreme. Na srečo visoke temperature niso odgnale prijavljenih ekip in na tekmovalnem travniku požgale vse trave, kar je v teh dneh pogost prizor na slovenskem podeželju, je pa bilo zato letos nekoliko manj obiskovalcev. Za vse tiste, ki so se le odločili priti spodbujat svoje ekipe, so lovrenški gasilci poskrbeli z »vodnimi tuši«, pod katerimi so se lahko Spodnjesavinjča-ni, željni ohladitve, tudi sprehodili. Od zabavnih do resnih preizkušenj Da ni bilo prevroče niti tekmovalcem, so med tradicionalnimi preizkušnjami - košenjem, grabljenjem in »štanganjem« - organizatorji poskrbeli z vodno igro oziroma rdečo nitjo, kakor imenujejo preizkušnjo, povezano z vodo, ki povezuje različne dele tekmovanja. Tudi letos so tekmovalci v prevelikih škornjih čez različne zapreke prenašali vodo in se tako hladili ter obenem zabavali občinstvo. Za razliko od tega so obiskovalcem jemali dih pri košenju trave. Po en kosec iz vsake ekipe je moral namreč najprej pokositi travo v dolžini desetih in širini treh metrov. Preostali člani skupine so ga spodbujali, da je čim hitreje in seveda kar se da natančno opravil preizkušnjo. Pri tem so bile še posebej glasne grabljice. Bolj kot so bili kosci natančni, manj dela so imele pri naslednji preizkušnji, ko so pokošeno travo nato zgrabile in zložile v sušila. Najbolje se je odrezala ekipa DPM Polzela, ki je za nagrado prejela sedemdnevno letovanje v bungalovu v Kanegri. Sledili sta ekipi Marije Reke in Kališ. Med kosci je največ spretnosti pokazal Gregor Jezernik iz DPM Polzela in med grablji-cami članice skupine PGD Vrh nad Laškim. Zanimivo je, da se med »štangarji« niso bili najboljši Spodnje-savinjčani, temveč člana ekipe Kališ. Pri »štanganju« v prednosti Spodnjesavinjčani Glede na to, da je Sv. Lovrec v osrčju spodnjesavinjskih hmeljišč, ni nič nenavadnega, da se vsako leto mladci preizkusijo tudi v postavljanju »štang« oziroma hmeljevk. Slednje so sicer hmeljarji nekoč, ko še ni bilo hmeljskih žičnic, postavljali že spomladi. Da so organizatorji preizkušnjo tokrat nekoliko otežili, sta morala oba »štangarja« iz vsake ekipe najprej popiti po vrč piva in šele nato pokazati moč in znanje pri postavljanju težke hmeljevke. Zadnja preizkušnja je tako vsako leto nekakšen uvod v dogajanje naslednji konec tedna, ko v Braslovčah že tradicionalno sledi dan hmeljarjev, ki je poleg tekmovanja koscev, grabljic in »štangarjev« ena najbolj prepoznavnih avgustovskih etnoloških prireditev v Spodnji Savinjski dolini. ŠPELA OŽIR Foto: TimE Kmečke igre imajo po besedah starejših domačinov v Sv. Lovrencu precej daljšo tradicijo kot dobra tri desetletja. Prva tovrstna tekmovanja so namreč prirejali že v času pred drugo svetovno vojno. V nekoliko spremenjeni obliki jih je nato leta 1980 obudilo domače prostovoljno gasilsko društvo. Prepoznavni znak tekme koscev, grabljic in »štangarjev« je že več let Boris Kopitar. Tokrat se ni preizkusil le v povezovanju tekmovanja in prepevanju, temveč tudi demonstraciji igre, povezane z vodo. 38 DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ S kmetije, tople kot najboljši kruh Kipec kakovosti je za navaden polbel kruh prejela Marija Kramer iz Šmihela nad Mozirjem i» ... Že lani smo v akciji Dobrote slovenskih kmetij odkrivali pridne roke gospodinj na Celjskem, ki so z vlaganjem, s kuhanjem, z mešanjem in še s čim pridobile znak kakovosti za svoje dobrote. Akcijo nadaljujemo tudi letos. Predstavljamo 12 dobitnikov znaka kakovosti z letošnje razstave na Ptuju. Pot v Šmihel nad Mozirjem še nikoli ni bila tako kratka - po desetih minutah vožnje iz Mozirja se znajdeš v nekem drugačnem, napol planinskem svetu, ki je tudi pri Rastočnikih puhtel od vročine. A ne zaradi peke navadnega polbelega kruha, za katerega je gospodinja Marija Kramer prejela znak kakovosti na letošnjem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij. »Še sreča, da ste se najavili in sem zaradi tega že včeraj spekla kruh. Zaradi vročine pač nismo kurili v krušni peči in nam je zmanjkalo domačega kruha - še zajtrkovali nismo tako, kot je treba. Včasih se mi je zdel kupljen kruh dober, zdaj pa ne več,« je široko nasmejana pozdravila Rastočnikova gospodinja. Tako je dan pred obiskom zakurila v peči (veliko je odvisno od tega, ali kuriš z obrezlinami ali s smrekovimi »paceki«, me na hitro poučijo). Gospodinja je testo zamesila iz desetih kilogramov moke, oblikovala hlebčke in ko je bila prava temperatura, so se vzhajani znašli v peči. Ob pripovedi mi je bilo samo žal, ker vem, kako zadiši kmečka hiša, kadar se peče domač kruh. Marija je kruh prvič sama spekla pri približno 15 letih namesto bolne mame. Zdaj ga peče v tretji krušni peči. Kot pravi, ni posebnih skrivnosti. Torej moka, voda, sol in kvas, seveda pa sta obvezna ročno kvašenje in gnetenje. Na Ptuju se je preizkusila petič. Že prvo leto je prejela zlato priznanje, drugo leto ji je le malo manjkalo. Rastočnikova za to krivi moko, zato je kasneje ni več menjala. Letos je pri peki dobila nekoliko pomoči. Pri gnetenju ji je na vso moč pomagala vnukinja Laura - seveda tako, kot pomaga še ne triletni otrok. Ko sta potisnili kruh v peč, sta se nekoliko preveč zagovorili in kar naenkrat je bil kruh skoraj prepečen. Sicer ji peka vzame približno tri ure, veliko pa je odvisno, kako gorijo drva, čeprav »surovega še nismo jedli«, kot je pribil mož Franc. Mleko v ospredju Kako okusen je navaden polbeli kruh, vedo mnogi. Marija ga je nekaj časa prodajala tudi na kmečki tržnici, vendar je zaradi varovanja dveh vnukov in zaostritve predpisov glede prodaje prenehala. »Zjutraj v hlev, nato zame-siš in zakuriš ter spečeš kruh, potem pa stojiš za stojnico ... Včasih preprosto ne gre, ker je preveč dela. Še bolj me motijo pripombe posameznikov, ki se ustavljajo ob stojnicah. Veliko imajo za povedati, a kupijo bolj malo. Tisti, ki imajo živce, to prenesejo. Sama nisem, ker sem se zavedala, koliko dela je vloženega. Pri eni peki kruha sem mogoče zaslužila deset Franc s pletenko, Marija s čipkami. Tudi njun prosti čas je zapolnjen z delom. evrov, tako da res ne gre za ne vem kakšen denar.« Saj ne, da pri Rastočnikovih niso razmišljali o registraciji dopolnilne dejavnosti, vendar sta Marija in Franc predlagala, da bi uvedli neke vrste poskusno dobo. »Da človek vidi, če se bo njegov izdelek prijel in če bo našel kupce.« Pri Rastočnikovih imajo 58 hektarjev zemlje, kar se sliši veliko, vendar imajo tudi svojo planino. Najvišji vrh je Boskovec, ki leži na 1.550 metrih nadmorske višine. Vseeno se v največji meri preživljajo z mlekom. Telice so v planini, doma imajo 22 krav, na dva dneva pa namolzejo 450 litrov mleka. Dovolj je za preživetje, vendar je borba za kruh trda in vsakdanja. »Dela je več kot preveč, a se je vseeno treba včasih malo stegniti v les,« kot sta se slikovito izrazila Rastočnikova in tako potrdila prepričanje, da morajo pridelovalci mleka imeti še gozd zraven. Za vsak slučaj. Na kmetiji so zrasli štirje otroci, tako da delovne sile ne manjka. »Samo doma je ni,« Govedorejsko društvo Celje vabi na 17. tradicionalno prireditev Kmečki praznik, ki bo v nedeljo, 11. avgusta 2013, pri Pušn šanku Pri Tini na Dobrovi pri Celju, v bližini Šmartinskega jezera. Prireditev se bo začela ob 9. uri, ko bo za vas že pripravljen vol na žaru. V dopoldanskem času vas bosta zabavala ansambla Veseli potepuhi in Pravi gasilci. Ob 11. uri bo tekmovanje v košnji z BCS-kosilnicami in ob 14. uri blagoslov traktorjev. Program se bo nadaljeval s kmečkimi igrami in nato z veselim rajanjem ob zvokih ansambla Modrijani. Medijski pokrovitelj medijska hiša Novi tednik in Radio Celje kot se je pošalil Franc, Marija pa je dodala, da dokler imajo službe, naj skrbijo sami zase. »Če bo kdo ob službo, bomo mogoče še bolj kruh pekli. Nikoli ne veš.« Med pogovorom je bilo sicer mogoče zaznati, da otroci z družinami pomagajo, kolikor jim dopušča čas. Posebej nas je pozdravila Minka, zdaj že bivša dijakinja srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Kot po naključju so Rastočnikovi le povedali, da je bila njihova najmlajša zlata maturantka. Menda se je učila ravno prav, sicer pa Minka rada bere in se že vidi kot študentka na naravoslovno-teh-niški fakulteti, smer grafična in medijska tehnika. Spet piščančki »Tudi sicer je bilo letošnje leto nekaj posebnega,« je povedal Rastočnik, navdušen čebelar z 18 družinami. Čebele so desetkrat rojile, tri mačke so imele mlade, štiri krave dvojčke, po treh desetletjih pa se je po dvorišču ponosno sprehajala koklja s piščančki. V hlevu redijo tudi štiri prašiče. »Letos sem v kašči sušil 360 zgornjesavinjskih želodcev,« je omenil Franc in na nekoliko začuden pogled le izdal, da ima pač več strank, ki zaupajo v njegovo znanje glede pridelave in zorenja te suhomesnate specialitete. Vedeti je treba, da je Kramer edini pridelovalec želodca, ki se je doslej vsako leto udeležil ocenjevanja na Rečici ob Savinji, ki med poznavalci velja za najboljše tovrstno ocenjevanje. Čeprav je doslej dosegel nekaj odmevnih ocen, je letos že vnaprej vedel, da s kakšnim posebnim priznanjem ne bo nič. Želodec maja, v času ocenjevanja, ni bil dovolj suh. »To sem vedel in sem ga že hotel odnesti, a so rekli, da tako slab pa spet ni.« Oba sta v smehu povedala, da se vsak za svoj izdelek - Marija za kruh in Franc za želodce - od- Menda je enkrat kruh pekel tudi Franc: »Dobro, to, da sem imel testa polne roke, je še šlo, ampak v peč ga pa res nisem znal zmetati.« loča, da prihodnje leto ne bo več sodeloval na ocenjevanju. Ko pride čas, je nepreklicna odločitev že pozabljena. »Rada hodim na Ptuj, v Komendo ... Videvamo se enaki med seboj, tisti, ki smo v hlevu in stalno pri kmečkem delu. Zanimivo je, ko vidiš sebi enake. Nekatere gospe celo komaj hodijo, a vseeno pridejo. Potem pomislim, če ona lahko, zakaj sama ne bi,« pravi Marija, ki jo moti, da se lahko v društva kmečkih žena včlanijo tudi posameznice, ki skoraj cvetličnega lonca ne premorejo. »Živijo drugačno življenje, imajo svoj denar. Pri nas pa je denar najprej za hlev in vse drugo, zame pa ne ostane veliko.« Mimogrede sta navrgla, da sta po poroki praktično začela od začetka, zgradila silos, hlev, hišo, obnovila hlev v planini . Menda v dobrih treh desetletjih izven doma še nista ležala skupaj. Marija je bila na morju enkrat, v naši akciji Sto kmečkih žensk na morje. Želodec s kruhom A ju menda na morje niti ne vleče, prosti čas, seveda, kolikor si ga vzameta, zapolnjujeta z drugimi konjički. Marija je pokazala izjemno zbirko skrbno izdelanih prtičkov, slik in drugih okrasnih predmetov. Že nekaj let pozimi obiskuje tečaj klekljanja. Pred tedni se je udeležila tudi tečaja pri sestrah klarisah v nazarskem samostanu, kjer je spet obnovila znanje. Iz vsake besede je bilo mogoče slišati, kako ji je to precej naporno opravilo priraslo k srcu. Tudi Franc skrbi za dodatno izobraževanje, saj se je v Radencih teden dni učil plesti koše, košare in podobno. Hiša smeha mu je ostala dodobra v spominu. Tudi to, da že štiri desetletja prepeva pri moškem zboru v Šmihelu, je bilo povedano tako mimogrede. Ker so pač imeli prejšnji dan vaje na koru. V Šmihelu namreč obnavljajo šolo in pevci so si morali poiskati drug prostor ... Še veliko zanimivih podatkov se je slišalo v sobotnem dopoldnevu. Vendar je ostal naslednji vtis: komisija na Rečici je letos storila napako. Letošnji Francev suhomesnati izdelek, zdaj seveda dovolj suh in dozorjen, je v kombinaciji z Marijinim zlatim kruhom nekaj najboljšega, kar lahko poje Zgornjesavinjčan. URŠKA SELIŠNIK v v ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE 39 Bolijo prsti, ki jih ni več Šmarčanka v nesreči v hlevu izgubila nogo - Z optimizmom se življenje počasi vrača na stare tirnice Bernardi Šket so zdravniki amputirali spodnji del noge, od sredine goleni navzdol. Kljub težki izkušnji z možem Jankom ostajata pozitivna in v smehu pravita, da bosta na skupnem praznovanju abrahama veselo zaplesala. Zakaj skupnem? Janko je imel okroglo obletnico že v začetku leta, a je moral praznovanje že dvakrat prestaviti. Prvič zaradi rojstva vnuka, drugič zaradi ženine nesreče. Okrevanje po nesrečah, kakršno je doživela Bernarda, je povezano tudi s stroški. Družina je morala nekoliko preurediti hišo, da bo Bernarda lahko vozila, bosta morala zakonca kupiti avto z avtomatskimi prestavami (zdaj si ga sposoja od sina), največji strošek pa so proteze. Zdravstveno zavarovanje krije le najosnovnejšo. Že za to, ki jo uporablja zdaj, je družina doplačala dva tisoč evrov, da ima vsaj na enem mestu gibljivo stopalo, ki omogoča lažjo hojo. Kasneje bo Bernarda potrebovala še bolj kakovostno in gibljivo protezo. Cene takšnih lahko segajo v nebo. Čeprav nista pričakovala in še manj prosila, so se v občini in okolici našli številni dobri ljudje in za protezo zbirali prostovoljne prispevke. Več tisoč evrov se je nabralo v dobrodelni sklad Emino šmarske kmetijske zadruge, akciji so pripravili tudi domači gasilci in Šketovi sosedje. »Po eni strani mi je hudo, ker si nisem nikoli mislila, da bo nekoč nekdo zame zbiral denar, po drugi strani pa sem neizmerno hvaležna za vso dobroto,« pravi Bernarda Šket. Bernarda in Janko Šket z Belega pri Šmarju pri Jelšah sta si v življenju čisto dobro postlala. Ona je trgovka, on kmetovalec s precej aktivnim političnim življenjem. Posebej ponosna sta na svoja otroka, ki sta v hišo prinesla smeh štirih vnukov. Družina ni nikoli živela na zelo veliki nogi, a pomanjkanja tudi ni bilo. V zadnjem času sta se nekajkrat pogovarjala o tem, kako se je vse postavilo na svoje mesto in da je v letu, ki za oba pomeni srečanje z abrahamom, življenje morda kar prelepo. A usoda jima je pokazala, da se lahko življenje v delčku sekunde postavi na glavo. Letošnjega osmega marca družina ne bo nikoli pozabila. Janko je ženi rekel, naj na dan žena ostane v hiši, da bo za hlev in živino poskrbel sam. A Bernardo je nekaj kot nevidna sila gnalo na drugo stran ceste, kjer ima družina gospodarsko poslopje. Ni šla delat, samo sprehodila se je po hlevu. »Obrnila sem se, naredila korak nazaj, čeprav še danes ne vem, zakaj, in v tistem mi je stroj za spravilo gnoja zagrabil nogo. Naenkrat sem bila na tleh in nisem mogla nikakor rešiti noge,« se s solzami v očeh živo spominja Bernarda. Vprašanje, zakaj je naredila usoden in povsem nepotreben korak, si je Bernarda zastavila že tisočkrat, a odgovora ni. »Odločili smo se, da se tega več ne sprašujemo. Zgodilo se je in ne smemo gledati nazaj, temveč morajo biti naše misli usmerjene v prihodnost,« pravi mož Janko, ki ženi skupaj z vso družino tesno stoji ob strani. Od slabega k najslabšemu Janko je iz hleva zaslišal ženin krik groze in bolečine. Le štiri sekunde je potreboval, da je izklopil stroj, in nato, še sam ne ve, kako, dvignil 300-kilogramsko napravo in osvobodil ženino nogo. Bernarda si je še sama sezula škorenj, sprva kri sploh ni tako zelo tekla, tudi hude bolečine so se pojavile šele v rešilcu. Pogled ni bil lep, predvsem peta je bila močno poškodovana, a niti za trenutek nista pomislila, da bo Bernarda čez dobrih deset dni ostala brez noge. V bolnišnici je poškodovanko najprej čakala operacija, potem je sledilo nekaj dni ležanja s hudimi bolečinami, zatem pa zaradi vnetja ponovno operacija. Tudi po tem posegu se stanje ni izboljšalo. Še več, vnetje v peti se je širilo in Bernardi je kljub prejemanju gore antibiotikov grozila zastrupitev krvi. Družina je bila pred najtežjo odločitvijo v življenju. Da živi, žrtvovala nogo »Dali so mi dve možnosti. Ali amputacija stopala, pri čemer so rekli, da bom lahko s protezo ponovno brez večjih težav hodila po približno štirih mesecih, ali presajanje ene od mišic ob hrbtenici na nogo. V tem primeru bi potrebovala številne posege, ki ne bi zagotovili, da bo noga ostala,« razlaga Bernarda. Družina je imela za odločitev na voljo slab teden in Bernarda si ne predstavlja, kako bi ga prebrodila, če ne bi bila njena bolniška soba neprestano polna obiskov, ki so pripomogli, da so ji misli vsaj malo zaplavale drugam. Po tehtnem premisleku in pogovoru s številnimi zdravstvenimi strokovnjaki tudi iz ljubljanskega kliničnega centra sta se zakonca odločila za prvo možnost. »Ker se je stanje slabšalo, se nismo več borili za nogo, temveč za življenje. In v tem primeru ni dvoma, kaj izbrati,« pravi Janko Šket. Od manjših k večjim ciljem Prvih občutkov po amputaciji dela noge Bernarda skoraj ne zna opisati. Kot da izgubiš del sebe, opisuje in dodaja, da je najhujši fantom, torej bolečina v prstih, ki jih sploh ni več. Mesec je preležala v bolnišnici, nato so jo čakali štirje tedni okrevanja v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Življenje se postavi na glavo, spet se je treba naučiti hoditi, kot del sebe je treba sprejeti protezo. Čeprav je bilo izjemno težko, je Bernarda ob podpori bližnjih zbrala izjemno voljo in vse moči usmerila v okrevanje. Napredek je bil majhen, a viden iz dneva v dan. Nikoli si ni mislila, kakšen ponos ji bo predstavljalo prehoditi 200 metrov in se povzpeti v tretje nadstropje. A koraki napredka so bili v Soči, kjer je imela strokovno podporo, veliko enostavnejši kot po vrnitvi v domov. Že sedla na kolo Bernarda je v službi vse dneve preživela na nogah, vajena je bila dela na kmetiji, lovljenja s svojimi vnuki, oboževala je obisk zdravilišč in kopanje v morju. Vsega tega ob prihodu domov ni več zmogla, kar je bil precejšen psihičen udarec. Že povsem vsakodnevna opravila, kot je tuširanje, so predstavljala problem. A kjer je volja, je tudi pot, se zaveda Bernarda. Čeprav se še pojavi kakšen črn dan, se življenje znova počasi postavlja na stare tirnice. Še nekaj časa bo morala sicer uporabljati eno osnovnejših nožnih protez, da se bo noga resnično dobro zacelila in oblikovala. Ker je proteza zelo težka, je hitro utrujena, med delom mora tako počivati, prav tako ji vsako opravilo, od kuhanja do zalivanja rož in dela na vrtu, vzame več časa kot nekoč, tudi bolečine še niso povsem minile. A vedno znova si postavlja cilje, ki so nekoliko višji kot prejšnji dan. Tako že vozi avto z avtomatskimi prestavami, do bližnjega Šmarja se popelje s kolesom. Upa, da se bo lahko čez nekaj mesecev vrnila v službo, prepričana pa je, da bo kmalu zmogla tudi ponovno osvojiti vrh Boča. ANJA DEUČMAN, foto: GrupA Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Stanje na računu dne 7. 8. 2013 n n n a r n n U U / j U U U Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 40 ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE Za zdravje in druženje V oddaji Radia Celje Pojdi z menoj smo obiskali Šentjur in se sprehodili po parku, urejenem po Kneippovih načelih. Projekt Kneippov park je bil uspešen na razpisu Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja, ki ga je upravljalka Razvojna agencija Kozjansko objavila leta 2012 in je vključen v drugi načrt izvedbenih projektov za leto 2012. Sofinanciran je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader. Za vsebino je odgovoren Dom starejših Šentjur. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Za projekt Kneippov park je v Domu starejših Šentjur zadolžena Melita Bevc, ki je povedala, da so se po potrditvi dela začela hitro. V aprilu so začeli in vsi, tako zaposleni kot stanovalci, so z veseljem opazovali nastajanje parka. Veliko truda za ureditev parka je vložil tudi stanovalec doma starejših, Vinko. Delavce je razvajal s kavico in vsako jutro že skoraj ob svitu zalival rastline v parku. Dela so bila končana s slavnostnim odprtjem parka 5. julija. S partnerji Hotelom Smo-gavc, Društvom kmetic Zarja in Občino Šentjur želijo stanovalcem doma, širšemu prebivalstvu, turistom in obiskovalcem parka predstaviti zdrav življenjski slog in s tem izboljšati kakovost življenja. Gre za inovativno ponudbo doma, saj je prvi v Sloveniji, ki nudi tovrstno storitev. S tem so povečali pestrost, privlačnost in kakovost bivanja v domu in hkrati obogatili turistično ponudbo kraja in regije. Hotel Smogavc bo ponudbo popestril z zeliščno savno. Članice V Kneippovem parku so na izbiro naslednje terapevtske metode: GIBANJE - namen parka je, da se po njem sprehodimo bosi, saj je pomembno, da s podplati občutimo površino vsakega materiala. V parku sta dve potki z naravnimi materiali - ena z lubjem in ena s kamni. FITOTERAPIJA - ob klopeh v parku je zasajenih več kot sto zdravilnih rastlin; največ je dišavnic. Ob sedenju na klopi skušamo izluščiti vonj posameznih rastlin. HIDROTERAPIJA in ČEBRIČENJE - izvajata se z oblivi posameznih delov telesa, pri katerih z vodnim curkom vplivamo na posamezen del. Društva kmetic Zarja pa bodo izvedle predavanja in delavnice na temo zdravilnih zelišč in njihove uporabe v vsakdanjem življenju. Vse več ljudi se zanima za zdrav način življenja in preventivne aktivnosti, zato Kneippov park pomeni dodano vrednost za stanovalce doma starejših in lokalno prebivalstvo, saj predstavlja sprostitev in pobeg od hitrega načina življenja. Dobra in domača hrana Kuhinja Doma starejših Šentjur slovi po domači in okusni hrani, na jedilniku stanovalci lahko najdejo preproste jedi iz preteklosti, pripravljene na njihovo pobudo, in zahtevnejše jedi. Pripravljajo tudi sladice za zunanje uporabnike, posebej slovi njihova orehova potica. Socialna delavka Beti Prte-njak je ob tem predstavila nov koncept in vsebino v domu - gospodinjske skupine, ki so še posebej primerne za stanovalce, ki imajo demenco. Te skupine omogočajo stanoval- cem ustreznejše doživljanje skupnosti oziroma druženje v skupinski kuhinji, ki je srce gospodinjske skupine. Ritem in način življenja v gospodinjskih skupinah je enak tistemu, ki ga stanovalci, med katerimi so tudi osebe z demenco, poznajo od doma, kar pomeni, da se prilagaja posameznikovim izkušnjam, navadam, potrebam in željam. V gospodinjski skupini je vse spontano, z možnostjo čim večjega vključevanja in spodbujanja stanovalcev k vsemu (kuhanju, pripravljanju pogrinjkov, pomivanju posode, pometanju ...), ves čas je prisotna komunikacija med zaposlenimi in stanovalci, kar omogoča aktivno sooblikova-nje dnevnega ritma in upošteva bistvene značilnosti posameznikovih življenjskih zgodb. Sestavni del prostora so tudi počivalni kotički s kamini. Dom starejših Šentjur je mozaik medgeneracijskega druženja in predvsem kakovostnega preživljanja starosti, dodaja Prtenjakova. Zato se vsi zaposleni trudijo za dobrobit vsakega posameznika, a tudi za kvalitetno združevanje poklicnega in zasebnega življenja - se pravi, da tudi zaposlenim zagotavljajo prijazno delovno okolje, saj so že prejeli osnovni certifikat, da so družini prijazno podjetje. NENA LUŽAR Foto: arhiv Doma starejših Šentjur Vabljeni na brezplačna predavanja o kneippovih zeliščih, ki jih bo izvedla gospa Majda Temnik iz Društva kmetic Zarja. Predavanja in delavnice bodo potekale pri nas v domu in tudi na prostem v parku. Termini: ob 10. uri: 28, avgust, 11. september, 9. oktober, 13. in 27. november REKREACIJA 41 Najbolj trajnostna oblika rekreacije Ultramaratonski kolesar iz Zagorja ob Savi prekolesaril Slovenijo V okviru podviga 211 lipovih listov je ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij prekolesaril 211 občin. Podvig je izpeljal od 23. julija do 3. avgusta. Toliko občin je nameraval prekolsariti že lani, vendar je četrti dan padel in se poškodoval ter zato projekt prekinil. Letošnje poletje je uspel podvig dokončati in z zelenim sporočilom smo ga ujeli tudi na Dobrni in v Velenju. Hilarij se namreč zavzema za promocijo kolesarjenja kot eno najbolj trajnostnih oblik rekreacije. Tako je na svoji poti po Sloveniji promoviral tudi kolesarske poti Srce Slovenije za družine in bolj zahtevne cestne in gorske kolesarje. Hilarij je prepričan, da je ohranjanje naravnega okolja ključ za boljšo kakovost življenja na vseh ravneh, zato že skoraj 30 let izvaja zelene projekte. Zavzema se za promocijo kolesarjenja kot eno najbolj trajno-stnih oblik rekreacije. Na sprejemu na občini Dobrna se je Hilariju pridružil tudi domačin - letošnji državni prvak v hitrostnem kolesarjenju Klemen Štimulak. V Velenju je Hilarija sprejel podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin, po mestu pa je z njim kolesaril tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič. Ultramaratonec je podvig 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo končal v soboto, 3. avgusta, v Zagorju ob Savi, kjer je tudi doma. BPT Foto: ZTKS Dobrna, MO Velenje V občinah, ki jih je obiskal kolesarski ultramaratonec, so na skupen zemljevid Slovenije pod svoje mesto simbolno pritrdili svoj lipov list. Hilariju je pot z Dobrne nadaljeval proti Vojniku v družbi Klemna Štimulaka z Dobrne, letošnjega državnega prvaka v hitrostnem kolesarjenju. Pridružili so se jima seveda tudi prijatelji kolesarjenja. Podžupan Mestne občine Velenje dr. Franci Žerdin s Hilarijem in mengeškim županom Francem Jeričem. v Začetek maratona je bil umirjen, a kolesarji so kljub vročini kmalu pritisnili na »gas«. Kljub vročini na kolo Športno društvo Šmarje pri Jelšah je v nedeljo pripravilo že deseti Šmarski kolesarski maraton. Rekreativna prireditev je tudi tokrat privabila številne ljubitelje kolesarjenja, ki so se podali na tri različno dolge proge. 167 kolesarjev se je zbralo pri šmarskem gasilskem domu, kjer sta bila štart in cilj maratona. To je sicer precej manj kot lani, čemur je gotovo botrovala neznosna vročina, saj je bilo nebo brez oblaka, sonce pa je ozračje ogrelo na več kot 35 stopinj Celzija. Zdravstvena ekipa kljub temu na srečo ni imela veliko dela. Kolesarji so sicer lahko izbirali med 23-, 48- in 73-kilometrskimi trasami, prav vse pa so potekale po razgibanem področju občin Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek. Manjkalo ni ravnine niti manj in bolj zahtevnih vzponov, Šmarski kolesarski maraton pa se med drugim ponaša tudi s tem, da udeležencem poleg dobre rekreacije ponudi še uživanje v neokrnjeni naravi s prelepimi panoramskimi prizori. Na maratonu že tradicionalno niso manjkali niti najmlajši. Ti so prireditev uradno odprli s kolesarjenjem na 1.200-metrski progi, ki je bilo prava dirka. Maraton so popestrili še lastniki starih koles, člani Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur. ANJA DEUCMAN Foto: AD PRIPOROČAMO Na že tradicionalnem športnem turnirju Dobrna open 2013 se bodo v soboto, 10. avgusta, po 16. uri na igrišču OŠ Dobrna spet pomerile ekipe v košarki in odbojki na mivki. Turnir v nogometu oziroma III. Mrkijev memorial se bo začel ob 10. uri. Prijave ekip posameznih športnih disciplin do petka, 9. avgusta, najkasneje do 20. ure na elektronski naslov no-cpodkostanji@gmail.com, saj bo uro kasneje sledil žreb za tekmovalni razpored ekip. 42 INTERVJU V gore hodimo z glavo! Na vzpon se podamo, kadar nam to dovoljujejo gore in kadar napor zmoreta naše telo in duh Brane Povše skoraj vsak konec tedna preživi v gorah. Član celjske postaje gorske reševalne službe je že 32 let, zadnja štiri leta to organizacijo vodi kot načelnik. Gore nas poleti kar vabijo, da jih obiščemo, poleg lepot ob planinskih poteh in neokrnjeni naravi pa morajo pohodniki in planinci pomisliti tudi na nevarnost nesreč. Cilj pohodnikov ne sme biti le vzpon na goro, ampak tudi varen sestop v dolino, pravi načelnik celjske postaje gorske reševalne službe Brane Povše. Njegova ekipa reševalcev, ki pokriva območje od Rinke do Sotle, je letos posredovala v enajstih nesrečah, ena se je končala tragično. »Poleti so nesreče pogostejše, saj takrat gore obišče več ljudi. Na območju, ki ga pokriva naša gorska reševalna služba, se največ nesreč zgodi v Kamniško-Savinjskih Alpah, lani se je skoraj polovica nesreč pripetila v sredogorju, nekaj pa tudi v plezališčih, ki so vse bolj priljubljena,« pravi Brane Povše, ki je na čelu celjske Gorske reševalne službe zadnja štiri leta. Po njegovih besedah so vzroki nesreč zelo različni. »Največkrat gre za slabo pripravljenost pohodnikov, slabo opremo ali njeno napačno uporabo. Velikokrat so vzroki nepredvideni in nanje človek nima vpliva. Letos smo reševalci celjske reševalne službe v dveh primerih posredovali zaradi neustrezne uporabe opreme, nekajkrat so se planinci v gore odpravili v neustreznih vremenskih razmerah, več primerov pa je bilo posledica nepredvidljivih okoliščin. V primerjavi z nekaj desetletji nazaj ne moremo govoriti o spremenjenih vzrokih nesreč, pri če-merjih je teh danes mnogo več, kot jih je bilo nekoč, saj je več tudi obiskovalcev gora.« Koliko je za varen korak v gorah pomembna priprava v dolini? Priprava je zelo pomembna. Pred odhodom moramo nujno preveriti, kakšne so razmere v gorah. Na pohod se odpravimo le, kadar nam gore to dovoljujejo. Po statistikah Planinske zveze Slovenije gore letno obišče okoli 70 do 80 tisoč planincev, pohodnikov je še mnogo več. Zelo veliko se jih ne prepriča, kakšne so razmere, in nimajo ustrezne opreme. Kot pogosto povedo, potem ko jih pomagamo v nesrečah, jih gore kar potegnejo proti vrhovom, kamor se velikokrat odpravijo nepripravljeni. Seveda moramo biti za turo, ki se je lotevamo, dovolj močni tako fizično kot psihično. Če ima nekdo na primer vrtoglavico, se seveda ne more lotevati zahtevnejših vzponov. Obisk gora v Sloveniji lahko traja ves dan, zato mora vsak pri sebi preveriti, ali bo zmogel hojo od jutra do večera. Splošno priporočilo je tudi, da se v planine naj ne bi odpravljali sami. Tega se ljudje največkrat držijo, najdejo pa se tudi takšni, ki radi hodijo sami. Ljudje smo pač različni, eni imajo radi družbo, drugi v planinah iščejo mir in samoto. Kako je treba ravnati med hojo v gore? Od začetka hodimo počasi, da zagrejemo telo, nato lahko tempo stopnjujemo, a vsekakor ne pretiravamo glede na svoje zmožnosti. Vsaki dve uri si vzamemo vsaj 15 minut počitka, ki ga izkoristimo tudi za manjši obrok, seveda poskrbimo tudi, da dovolj pijemo. Pri daljšem postanku, ko si privoščimo bolj konkretno malico, se naprej ne odpravimo takoj, ampak po zaužitem obroku počakamo vsaj pol ure. Vreme je vse bolj nestanovitno, kaj moramo storiti, če nas med hojo presenetijo nevihtni oblaki? Celjska postaja gorske reševalne službe šteje 31 reševalcev, ki na pomoč priskočijo v Kamniško-Savinjskih Alpah nad Logarsko dolino, Robanovim kotom in Korošico, na delu Raduhe in na območju sredogorja po vrhu zasavskih hribov proti Savi ter na območju čez Roglo vse do Smrekovca. Za delo reševalcev se trenutno uči osem pripravnikov. V vrstah celjskih reševalcev je tudi kar nekaj starejših članov, nekdanjih reševalcev, ki radi pomagajo s svojimi izkušnjami. Po besedah Povšeta postaja nikoli ni imela težav s podmladkom, ta pa največkrat prihaja iz alpinističnih odsekov iz Zgornje Savinjske doline, Celja, Velenja in Šentjurja. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije se je letos v gorniških nesrečah v Sloveniji lažje poškodovalo 35 gornikov in težje 43. Življenje je letos v gorniških nesrečah izgubilo 10 oseb. Reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije pa so do minulega torka skupaj zabeležili 230 intevencij. Prvo pravilo je, da ob napovedi nevihte ostanemo v dolini. V poletnih dneh so pogoste popoldanske nevihte, ki se jim lahko izognemo, če se v gore odpravimo dovolj zgodaj. Če slučajno naletimo na nevihto, se ne smemo gibati po grebenih, ampak si poiščemo zavetje pod kakšno skalo ali kje drugje in pot nadaljujemo, ko je nevarnost mimo. Včasih so planince svarili, naj odvr-žejo kovinske in železne predmete, da bi se tako zavarovali pred strelo, vendar je zares bistveno, da se ne gibamo po grebenih, saj strela najpogosteje udari na izpostavljena mesta. Kaj pa sonce, nas lahko tudi to izmuči v gorah? Seveda, sploh ob vremenskih razmerah, ki jih imamo trenutno v Sloveniji. Pred kratkim smo reševalci pomagali planincu, ki je zaradi dehidracije omagal nad Okrešljem. Čeprav se je vzpenjal le dve uri, vmes ni pil, kar je bilo ob močni pripeki sonca dovolj, da ni mogel naprej. V dolino smo ga odnesli na nosilih. Tudi zato je pomembno, da se na pohod podamo dovolj zgodaj in da se izogibamo potem, ki so pretežno na soncu. Poskrbeti moramo, da s sabo vzamemo dovolj vode. V hudi vročini potrebujemo za vzpon od štiri do pet litrov vode. Bi si pa morda kdo ob tej vročini za osvežitev privoščil kakšno pivo ali kakšno drugo alkoholno pijačo, pri čemer alkohol in gore najbrž ne gredo najbolj skupaj? Med potjo alkoholne pijače niso priporočljive, saj spodbujajo dehidracijo oziroma izgubljanje tekočine. Če si želimo privoščiti pivo, si ga privoščimo ob prihodu na cilj. V zadnjih dveh letih nismo imeli primerov, da bi do nesreč prišlo zaradi prevelike količine zaužitega alkohola, v preteklosti pa smo jih že zabeležili. Poleti se v gore podajo tudi družine z otroki. Terja skrb zanje več pozornosti? Zagotovo, čeprav so otroci veliko bolj vzdržljivi kot odrasli. A so pogosto nepredvidljivi in bi včasih radi šli kam po svoje. Z njimi ni težko hoditi v gore, moramo pa pohod prilagoditi njihovi starosti in zmožnosti in paziti, da se od nas ne oddaljijo. Planinska društva in reševalci opozarjate, da smo ob prihodu na vrh gore le na polovici poti. Kakšne so izkušnje reševalcev, se tega planinci dovolj zavedamo? Večina misli, da je z vzponom na vrh opravila vse. Sestop v dolino pa je lahko še težji, ne kar se tiče vzdržljivosti, ampak je zahtevnejša pot. Zato je tudi več poškodb pri sestopih kot pri dostopih. Prevladujejo poškodbe nog, pri padcih pa si ljudje poškodujejo roke, glavo in druge dele telesa. Pri spustu nikakor ne smemo hiteti, telo pa razbremenimo z uporabo pohodnih palic. Kakšen pomen ima za varnost ustrezna oprema? Na prvem mestu sta ustrezna obutev in obleka, saj smo reševali tudi že planince, ki so se v gore podali kar v kavbojkah in brez pohodnih čevljev. Če se podajamo po zavarovanih planinskih poteh oziroma feratah, pa potrebujemo plezalni pas, čelado in sa-movarovalni komplet. Zelo pomembno je, da vemo, kakšno opremo potrebujemo, in da vsak kos opreme, ki ga vzamemo s seboj, znamo tudi pravilno uporabljati. Cepin v roki Člani celjske postaje gorske reševalne službe v poletnih mesecih dežurajo v Ka-mniško-Savinjskih Alpah, da so lahko hitreje prisotni na kraju nesreče. Dežurni reševalci so v preteklih letih bivali v zavetišču na Okrešlju, ki je namenjeno tudi hrambi opreme in zadrževanju ob izobraževanjih. Zavetišče je lani pogorelo do tal, na Okrešlju pa je že pripravljena podlaga za novo zavetišče, ki naj bi tam znova stalo čez dober mesec. »Lahkih reševalnih akcij ni. Najbolj zahtevno je ob slabih vremenskih razmerah, ko je oteženo reševanje ponesrečencev s helikopterjem. Letos takih primerov nismo imeli. Lani smo zabeležili dva primera, ko smo odšli na teren in opravili reševanje povsem >na roke<. V takih primerih vodja akcije oceni, koliko ljudi potrebuje v ekipi. Moštvo se odpelje najbliže kraju nesreče, nato pa pot do ponesrečenca nadaljuje peš. Če se nesreča zgodi v steni, splezamo ali se spustimo do planinca, ga naložimo na nosila in ga spravimo v dolino do najbližje ceste. V svojih vrstah imamo tudi štiri zdravnike, ki ponesrečenca kolikor se le da oskrbijo že pri reševanju.« nas ne bo rešil, če se prej nismo naučili z njim zaustaviti zdrsa. Tudi čelada v nahrbtniku nam ne bo obvarovala glave. Na veliko področjih v življenju nismo uspešni, dokler se zanje ne izobrazimo. Se ljudje pred vzponi v visokogorje odločijo za usposabljanja? Žal je take pobude med ljudmi premalo. Planinska društva poleti organizirajo številna izobraževanja, pozimi pa tudi v gorski reševalni službi pripravljamo izobraževanja za hojo v snegu in gibanje po nevarnem terenu. Obisk je kljub temu, da se lahko teh koristnih predavanj udeleži vsak in da je prispevek za sodelovanje namenjen le kritju osnovnih stroškov, zelo slab. Če vidimo, da gre nekaj narobe in če nam okoliščine še dopuščajo, da vzpostavimo stik, kdaj je pravi čas, da pokličemo na pomoč? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vsekakor je bolje na pomoč poklicati čim prej. Vsak mora sam oceniti, če je zmožen še kaj narediti za rešitev nastale situacije. Če pride do poškodbe, pa ne nimamo o čem več za razmišljati. Nikakor ni dobro čakati do zadnjega ali tako dolgo, da se spusti noč, saj takrat reševalci težje najdemo planince. Večina jih ima s sabo mobitel, pokritost s signali je v gorah kar dobra. Če na pomoč ne moremo poklicati s telefonom, se moramo odpraviti do najbližjega mesta, na primer do koče ali kmetije, kjer lahko vzpostavimo stik s centrom za obveščanje. Iskanje je lažje, če ob odhodu doma povemo, kam se odpravljamo in kdaj se bomo vrnili, in če na planinskih postojankah vpišemo smer poti in se na vrhovih vpišemo v vpisne knjige. Je tudi po zaslugi mobilnih telefonov iskanje ponesrečencev lažje? Sledenje signalu prenosnega telefona je v primeru izgub in nesreč zelo uporabno. Lani smo imeli primer, ko smo pod Kamniškim sedlom s pomočjo te tehnologije našli planinca, za katerega smo vedeli le, da je nekje na območju Logarske doline. A tudi nasploh se reševalna oprema izboljšuje iz leta v leto. Njena teža je manjša kot nekdaj, drugačni so materiali in izdelava. Zadnjih deset let je oprema zelo napredovala. Se ljudje iz nesrečnih dogodkov v gorah kaj naučimo? Kakšni so odzivi tistih, ki jih rešite iz sten ali jim pomagate ob poškodbah? Ljudje novice o iskanju in reševanju ponesrečencev spremljajo, vendar se jih ne dotaknejo, saj menijo, da se njim kaj takega ne more pripetiti. Ponesrečenci pa se nam večinoma zahvalijo osebno ali nam pošljejo pisno zahvalo. Večina je za našo pomoč res hvaležna. TINA VENGUST Foto: SHERPA REPORTAŽA 43 Ishinka (5.600 metrov). Na levi strani z vrha poteka prvenstvena smer Driska. 0preme d0 stene. Prvenstvena Driska »Zdravstvene težave so naju resnično izčrpale, saj jim ni bilo videti konca. Ko se je eden pozdravil, je zbolel drugi...« Alpinistične skomine Za celjska alpinista Jakoba Jovana (35) in Saša Ocvirka (28) je bilo lansko leto leto vzponov in padcev v južnoameriških Andih. Potem ko se je pri nas začenjalo poletje, sta se odpravila na alpinistično-smučar-sko odpravo v Peru. Zgode in nezgode, ki jih je prineslo dober mesec trajajoče potovanje po sicer čudoviti verigi ledenih vrhov v Cor-dilleri Blanci, so se po vsem začetnem navdušenju že kaj kmalu pokazale kot zanimive. »Ko sva prispela na letališče v Benetke, sva ugotovila, da so nama v agenciji prodali letalski karti, na katerih ni bilo vključenih dodatnih kosov prtljage, športne opreme,« pravi Jovan, ki je imel s sabo še celotno opremo za turno smučanje. Na srečo sta z nekaj evri doplačila uredila vse potrebno in se vkrcala na letalo, ki ju je najprej poneslo do Amsterdama in nato proti Limi, glavnemu mestu Peruja. Huaraz Peru se kot tretja največja država Južne Amerike ponaša z enim najdaljših in najlepših pogorij na svetu, Andi. »Za Peru sva se odločila, ker smo v tej državi Slovenci znani kot odlični alpinisti, ki ne ogrožamo sebe in drugih ter spoštujemo vse, kar nam gore prinašajo. Obenem je bilo v mestu Huaraz, kjer sva bila nastanjena oziroma velja za bazni tabor za vzpone, že toliko najinih kolegov, da sva se resnično počutila, kot doma,« pove gorski reševalec Ocvirk, ki se je v Huaraz, ki leži na nadmorski višini več kot tri tisoč metrov, vrnil po treh letih. A pot od Lime do Huaraza je dolga petsto kilometrov in tam se šele vse začne. Aklimatizacija Za višinske vzpone se je treba zaradi zdravstvenih razlogov dobro pripraviti. Potem ko sta glavnino priprav Jovan in Ocvirk opravila v Sloveniji, je bila potrebna še višinska akli- matizacija. Prvi del sta opravila, ko sta se iz Huaraza odpravila do jezera Antacocha na višini 3.900 metrov: »Tu sva steni Anta-cocha - imenuje se enako kot jezero - preplezala na vzhodni strani Direktno smer. Nato sva se odpravila na višino 4.400 metrov, tam postavila šotor in prespala. Naslednje jutro sva se povzpela še 200 metrov višje do jezera Churup,« povesta alpinista, ki sta višino načeloma dobro prenašala. Po nekaj dneh počitka sta se odpravila v dolino Parona na 4.200 metrih, kjer sta šla do bazi kampa na drugo stran jezera Paron. Zagnana in polna energije sta se naslednji dan odpravila proti kampu pod goro Artesonraju (6.025 m), kjer je bil načrtovan tudi alpinistični spust s smučmi, a sta se na višini 4.700 metrov zaradi slabega počutja in prebavnih motenj obrnila in odšla nazaj proti bazi. Teden počitka Na visoki nadmorski višini so zdravstvene težave zelo pogoste. Zaradi spremenjenih življenjskih pogojev so še toliko bolj tvegane, saj ni pametno podcenjevati višine. »Kar teden dni je trajalo, da sva se oba pozdravila, saj sva imela povišano telesno temperaturo, spremljala pa naju je tudi močna driska,« doda Jovan, ki nadaljuje, da ju je driska spremljala še večkrat in jima jemala moči. Prvenstvena Driska in spust s smučmi Alpinisti so že vajeni, da se lahko prvotni cilji iz dneva v dan spreminjajo, pa naj bodo za to krive zdravstvene težave ali vreme. In tako je bilo tudi na odpravi Ski Peru 2012, kot sta jo poimenovala Jovan in Ocvirk. Po tednu zdravljenja sta se odpravila v dolino Ishin-ke na višini 4.350 metrov in se povzpela do bivaka na višino 5.000 metrov. 27. junija jima je uspelo v zahodni steni gore Is-hinke preplezati prvenstveno smer. V Sloveniji so se kolegi alpinisti razveselili, saj jima je uspelo nekaj izjemnega: »Driska, smer, ki sva jo poimenovala po najinih najhujših težavah na odpravi, je ocenjena z D+ (40 do 60 stopinj), dolga pa je 600 metrov.« Po smeri je Jakob, nekdanji smučarski re-prezentant v telemarku, opravil z vrha še alpinistični spust s smučmi, ki prav tako velja za nekaj izjemno uspešnega. Huascaran (6.768 m) in Jirishanca (6.126 m) Cilj odprave sta alpinista na nek način sicer izpolnila, a ostala sta jima še najvišja vrhova, za katera nista zbrala dovolj moči. »Zdravstvene težave so naju resnično izčrpale, saj jim ni bilo videti konca. Ko se je eden pozdravil, je zbolel drugi ... Nisva pa želela ogroziti svojih življenj, zato sva se modro odločila, da bova Huascaran in Jiris-hanco osvojila kdaj drugič,« priznata Ocvirk in Jovan. Vseeno pa sta bila dobro pripravljena na višino, zato sta se še vedno vzpenjala, in sicer na nižje vrhove, in plezala, nastanjena pa sta bila v bazi pod Ranrapalco (5.200 metrov). Jakob Jovan se je odpravil še na solo potep po normalni smeri na 5.495 metrov visok Urus, kjer je postavil neke vrste neuradni hitrostni rekord: »Po dolgem času bivanja na višini sem bil odlično pripravljen in sem se na Urus povzpel v dveh urah in pol, sestopil pa v 40 minutah. Tega sicer nisem načrtoval, a ko sem kasneje videl odzive preostalih ljudi, sem se šele zavedel, da sem moral biti resnično hiter.« Perujci so ga poimenovali kar zmešani Slovenec in se kar niso mogli načuditi njegovi hitrosti. Člana alpinističnega odseka Planinskega društva Matica Celje sta bila glede na vse zdravstvene težave z doseženim dokaj zadovoljna, ne glede, da so bili njuni prvotni cilji zelo spremenjeni. »Najino odpravo je poleg najinih družin in prijateljev podprla tudi Mestna občina Odhodi iz višinskega tabora izgledajo nekako tako. Vsak je imel na hrbtu naloženih 30 kilogramov. Turno smučanje oziroma alpinistični spust Jakoba Jovana z Driske velja za nekaj izjemnega. Celje, ki se ji želiva tako kot vsem ostalim še enkrat zahvaliti.« V letošnjem letu se nista odpravila na nobeno odpravo, kako pa bo v prihodnje, ne želita obljubljati in napovedovati. MOJCA KNEZ Foto: osebni arhiv Poletje vabi v gore, tako običajne »smrtnike«, ljubitelje narave kot tudi profesionalne alpiniste. Toda najpogosteje na časopisnih straneh beremo o nezgodah v gorah, nekoliko manj o užitkih, ki jih lahko občutijo udeleženci različnih odprav. Bodi tokrat drugače. Peruja sta se pred dobrim letom lotila tudi dva celjska alpinista ... 44 AKCIJA S kuhalnico do službe Polonca Trbojevic iz Zagrada pri Celju se je s pomočjo Novega tednika za en dan prelevila v kuharico Polonca Trbojevic je očarana nad kuharskim poklicem, ki človeku omogoča obilo kreativnosti. Prepričana je, da lahko dobra hrana pričara nasmeh še na tako kisel obraz. Sama prav tako ni mogla skrivati veselja, ko se je z ekipo Novega tednika podala na delo v kuhinjo turistične kmetije Goršek. Naša akcija ni bila le enodnevni kulinarični preizkus, saj si je Polonca s svojim delom odprla vrata za učenje in sodelovanje. »Kaj bova danes kuhali?« je ob prvem stisku rok spraševala gostiteljica Hilda. Komaj smo prestopili hišni prag, že so nas preplavile vonjave sveže pečenega kruha. To jutro so na Lipi nad Frankolovim gospodinje spekle okoli 200 hlebov, delati pa so začele že pred jutranjim svitom. V času našega prihoda, okoli 8. ure, je bil torej že čas za malico. To je bila idealna priložnost, da za kuhalnico poprime Polonca Trbojevič, ki je po poklicu sicer vrtnarska tehnica. Ker je brezposelna, je pred časom opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za pomočnico kuharice, avgusta pa bo v Zrečah svoje znanje še poglobila na šolanju za kuharico in tako poskušala delo najti v obrti, ki jo je vzljubila že v rani mladosti. Polonco Trbojevic je zanimal celoten postopek dela v kuhinji, zato je Hildo Goršek zasula z vprašanji in kar srkala kuharske podrobnosti izkušene gospodinje. Hilda je bila zadovoljna, da je njena »vajenka« nasvete sprejela dobro namerno in da je bila pri delu zbrana in umirjena, kar je po njenem prepričanju dobro za njeno nadaljnjo poklicno pot. V kuhinji se je treba »hitro zasukniti« Polonca je mamica dveh otrok, dveinpolletne deklice in desetmesečnega sinka, zato doma največkrat pripravlja obare, enolončnice in nasploh skrbi za zdrave obroke. S Hildo Goršek sta tokrat pripravili kmečko kosilo - zelenjavno juho, pečenega piščanca, pečenko, tople kumare s krompirjem, Znate pravilno narezati pečenko? »Pri tem opravilu noža ne smemo pritiskati navzdol, ampak ga moramo rahlo premikati sem in tja, kot bi žagali drva,« je Hilda pojasnila Polonci. zabeljen stročji fižol in solato. Ker delo ne čaka, si je Polonca temeljito umila roke in začela sekljati in pražiti čebulo, ki jo je zalila s toplo vodo. V lonec je dodala na kocke narezano piščanje meso, različno zelenjavo in seveda tudi dobro pest začimb in nekaj mlete paprike. Hilda je že tri ure pred našim prihodom za peko pripravila meso, piščanca je le nasolila, pečenki pa je dodala še lovorjev list, česen in čebulo. Svoji »vajenki« je podelila nasvet, da je treba meso med peko pokriti, da ostane sočno. Vmes jo je spodbujala, naj se med posodo in priborom počuti kot doma. Ker življenje hitro teče, je treba biti hiter tudi v kuhinji. Lakota je najboljši kuhar Pri Gorškovih ob najrazličnejših priložnostih sicer sprejemajo velike skupine do 50 oseb, gospodinja pa skrivnosti kuhe in peke ne drži zase, temveč jih naprej predaja tudi v okviru učne kmetije. Zato je bila še toliko bolj vesela, da se je za uvajanje v »kuharijo«, ki je sicer fizično naporen poklic, odločilo mlado dekle. »Prav taki ljubiteljski kuharji, kot je Polonca, so najbolj strastni kuharji. To so pravi gurmani, ki radi jedo, želja, da bi sebi in drugim pripravili kaj dobrega za pod zob, jih žene, da se učijo, poskušajo in da jim večinoma uspe vse, česar se lotijo,« je dejala. Ob tem je opozorila, da se pri izbiri jedi in sestavi jedilnikov začne tudi skrb za človekovo zdravje. Zato ima kuharski podmladek sploh v današnjem hitrem tempu življenja po njenih besedah pomembo poslanstvo pri promociji domače hrane. Pol dela prihrani dobra priprava Medtem je na štedilniku že brbotala voda, v kateri sta se kuhala krompir in stročji fižol, Polonca je olupila še kumare in jih naribala. Ko je čistila in prala solato, smo radovedno odkrivali pokrovke in pokušali, kako se med kuhanjem razvijajo okusi ter kukali v pečico, kjer je meso dobivalo zlatorumeno skorjo. Hilda Goršek je pozorno spremljala, da je bilo ob delu vse brezhibno čisto, kot skrivnost priprave več jedi hkrati pa je učenki na srce položila dobro organizacijo - nekatera živila lahko umijemo, očistimo in narežemo, že preden na ogenj pristavimo posodo, prav tako je treba najprej poskrbeti za jedi, ki se kuhajo najdlje. Polonca je bila za štedilnikom nadvse suverena, kjub temu, da smo ji pred usta tiščali mikrofon in da je okrog nje bliskal fotoaparat. Po dobrih treh urah trdega dela, ki so ga nakazovale tudi potne srage, ki jih je vpijala kuharska kapa, ni bila prav nič utrujena, ampak le še bolj navdušena nad poklicem kuharice. »Zlahka si predstavljam, da bi to delo opravljala z veseljem in da bi brez težav zdržala vse napore,« je povedala, preden smo sedli za bogato obloženo mizo. TINA VENGUST Foto: GrupA Tej pojedini bi težko rekli kmečko kosilo, saj bolj spominja na kraljevsko gostijo. Na fotografiji se je Polonci Trbojevic in Hildi Goršek pridružil še ostali nepogrešljivi del ekipe, ki skrbi za razvajanje brbončic gostov. Stročji fižol je Polonca zabelila z domačimi ocvirki, kumaram pa okus izboljšala z nekaj žlicami maščobe, v kateri se je pekel piščanec. Piko na i je dodala z nekaj žlicami kisle smetane. Hilda Goršek kuhalnico vihti že več kot 40 let, pri 13 letih je samostojno spekla prvi hleb kruha, že 22 let pa na turistični kmetiji goste razvaja z domačimi dobrotami. Ko je slišala, da k njej prihajamo uresničiti željo v naši akciji Tednikova dovolilnica, nas je sprejela z odprtimi rokami. »Če še imate kakšnega kandidata, ga kar pripeljite,« je dejala. endan! 45 Mi pripeljemo bralko k profesionalcem in ona se tako vživi v situacijo, da bi jo lahko z njimi že jutri postavili na oder! »Jože, čim bolj jo namučite!« Bralko Klavdijo Simler odpeljali naravnost k Joškovi bandi Jože Žlaus: »Kaj bi ti z žlicami?« Klavdija Simler: »Ja, kaj ... igrala!« »Ti bom raje dal boben,« poskuša Žlaus. »Ne, bobne lahko igra vsak,« je vztrajna Klavdija »Ti jih bom dal v roke, boš že videla,« ji čez ramo obesi boben. »Zdaj pa igraj, če je enostavno,« se nasmeji Žlaus. In je začela. Smisel za melodijo Klavdija ima, ni kaj. Ampak je boben kaj hitro odložila in vzela svoje žlice. In zaigrala. Kapo dol! Ženska zna. Simlerjeva si namreč silno želi, da bi svoje znanje v igranju na žlice, tiste ta prave kuhinjske in lesene, izpilila do potankosti. In smo jo odpeljali k Joškovi bandi v Globoče pri Vojniku. Vmes smo celo ugotovili, da sta si Žlaus, ki vodi Joškovo bando, in Simlerjeva v sorodu! In da v Joškovi bandi igrajo na vse mogoče, na harmoniko, grablje, bučo, lončeni bas, lopar, »riflco« ..., samo na žlice ne! Klavdija se je že po nekaj minutah po prihodu na Frankolovo zasukala, se pridružila skupini in po hiši glasbene družine Žlausovih je zazvenela krasna ljudska glasba. Naša bralka je tako zelo »padla noter«, da s seboj pravzaprav ni prinesla samo žlic, ampak celo škatlo ljudskih glasbil, da se je članom Joškove bande kar nasmejalo. Pri tem je Žlaus začel uresničevati našo željo, da Klavdijo čim bolj zmuči. Medtem ko je »banda« igrala, smo Klavdiji kar sproti v roke potiskali vsa ljudska glasbila, ki jih je prinesla v škatli. Od buče, lončenega basa, tamburina, bobenčka, kraguljčkov do palčk. Še triangel in jajca je prinesla! »Ali ste vi morda kaj skupaj vadili?« smo se sumljivo čudili, ko smo jih zaslišali, saj je zvenelo, kot da je Klavdija že vrsto let njihova članica. Veste, ni kaj preveč za ugibati, da se to ne bo zgodilo. Lahko bi bili skupina Ansambel vsak po svoje, na koncu koncerta pa bi se imenovali Pit mi daj, Snubili smo vas, da zamenjate šefa, in sicer vsaj za en dan. Med prispelimi kuponi sta nas letos, drugo leto akcije, prepričali dve bralki Novega tednika. Polonco Trbojevic iz Zagrada pri Celju je Tina Vengust s pomočjo naše dovolilnice prelevila v kuharico. Klavdijo Simler pa je Simona Šolinič prepustila rokam Joškove bande. Razkrivamo, kako sta se odrezali naši zvesti bralki, ena z žlicami in druga s kuhalnico. Nasvidenje spet prihodnje leto v poletni akciji Zamenjajte šefa - vsaj za en dan! Klavdija Simler: »Sem prinesla kar vse v škatli, veste. Za vsak primer.« Ena skupinska tik preden smo se razšli. Preden so se takole nastavili pred fotoaparat, naj zapišemo, da je na dvorišču zazvenela skladba Na golici. Takrat se je Joškovi bandi in Klavdiji (čisto resno) s kraguljčki pridružil vsiljivec - naša ekipa, ki so jo zasrbeli prsti. In smo jo zagodli skupaj. Sumljivo pa se nam je zdelo naslednje. Ko se je naša ekipa poslovila, je Klavdija (v rokah drži zgoščenko skupine) še ostala pri Joškovi bandi. Je morda vadila z njimi naprej? Ali kujejo kakšne načrte? Jim je bila tako všeč? Se jim bo pridružila? so modrovali. Ampak zvenelo je neverjetno dobro. In ko človek posluša, kaj vse so iz teh predmetov izvabili njihovi prsti, se pri njem prebudi do umetnikov, ki na tako krasen način gojijo slovensko ljudsko glasbo, globoko spoštovanje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Joškova banda je ena najbolj znanih skupin, ki se ukvarja z ljudsko glasbo. Skupina gostuje po številnih slovenskih krajih in tudi v tujini. Člani pripravljajo trenutno že tretjo zgoščenko. Naše srečanje je bilo ves čas nasmejano in prežeto z veliko mero humorja in dobre volje. Ob tem je bilo pri vsakem članu skupine mogoče opaziti visoko raven profesionalizma, glasbenega znanja in izjemnega čuta do slovenske ljudske glasbe. »Vsako naše glasbilo ima dušo,« je stavek Jožeta Žlausa, ki pove vse. »Igraj, če ti rečem,« je Žlaus takoj zaposlil Klavdijo. Po izrazu na njenem obrazu lahko presodite, da ni imela možnosti, da tega ne bi naredila. Klavdija z bučo. Tu ji ni ravno šlo, ampak je kaj hitro pihnila, tako kot je treba. Zadaj Joškova banda. Jože Žlaus z bobnom, Jelka Žlaus z »riflco«, Vera Koren z bučo, Rudi Recko s harmoniko, Ivana Recko igra na grablje in jih vedno »obleče«, da ne bi kazala zob po svetu. Sledita še Mirko Zorec z loparjem in Silva Lorger z lončenim basom. Popolno. 46 PODLISTEK ZGODBE IZ KAMRE I SLkamra www.kamra.si Vir: Vladimir Šlibar: Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2003. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (14) Uživanje hrane? Meščanske jedilnice so bile prijeten prostor za pogovore, branje, posedanje ali razmišljanje. V jedilnici so jedli vsi, razen služinčadi, ki je ostajala v kuhinji. Oprava je bila včasih dragocena, drugič pa cenejša ali celo iz imitacij in je pričala o socialnem statusu lastnika. Meščanstvo je novosti pri serviranju hrane prenašalo v svoje domove, saj se je poskušalo držati navad, ki so bile takrat v modi. Načini priprave mize so se iz višjih slojev selili po socialni lestvici navzdol, zlasti najnižjih slojev v mestu in na vasi pa v obravnavanem času niso nikoli dosegli. Kljub temu so tudi najnižji sloji prebivalcev v regiji oblikovali svoja pravila vsakdanjega in prazničnega prehranjevanja. Mizni inventar se je tako v meščanskih krogih kot na podeželju največkrat podrejal modi, industrijskemu oblikovanju, statusu hišnega lastnika in finančnemu stanju. Uživanje hrane je bilo vedno obred. Potekal je v meščanski jedilnici ali v podeželski hiši. V meščanskih hišah so bili obroki gospodarjeve družine in služinčadi največkrat ločeni, kar je bilo v navadi tudi na mnogih kmetijah. Hrana za služinčad in posle je bila praviloma slabša kot hrana gospodarjeve družine. Meščanska jedilnica Pogrinjki postali pomembni Na meščanskih mizah je že v drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja cinasto posodo in krožnike počasi zamenjala posoda iz porcelana ali bele keramike. Kot jedilni pribor so se poleg noža in žlice počasi uveljavile tudi vilice. Pri strežbi so se vedno bolj uveljavljala pravila, kako mizo pogrniti in jo pripraviti za različne priložnosti, kakšne krožnike in kozarce uporabiti, v kakšnih posodah postreči ... Leta 1928 je bil v Hotelu Evropa celo tečaj, kjer naj bi se celjske dame naučile pravilnega pogrinjanja mize in bontona ob njej. Krožniki izpodrinili skupno skledo Stari način uživanja hrane iz skupne sklede je bil pri nas najtrdneje zakoreninjen na podeželju - obrok je bil praviloma sestavljen le iz ene vrste jedi, ki jo je bilo mogoče jesti iz ene posode. Kljub vsemu so se polagoma le uveljavljali krožniki - porcelanasti, kovinski iz loščene pločevine ali kasneje iz aluminija, odvisno od socialnega stanja družine. Na koncu je povsod prevladal porcelan. Potovalni jedilni komplet Glinast vrč in pločevinasto skodelico sta zamenjala steklenica in steklen kozarec. Ponudba celjskih boljših gostiln v tistem času se je ravnala predvsem po dunajskem vzoru; vsebovala je juho, mesno jed s prikuho in sladico. Kot glavno jed so gostje lahko dobili različne vrste zrezkov, bržol, kotletov, pečenke, piščančje meso ... Raznovrstne so bile tudi priloge in sladice. Ponudba je bila tako široka, da je vsak gost lahko našel kaj primernega za svoj žep in okus. Podeželske in trške gostilne so ponujale domače izdelke, sploh če je bila gostilna vezana na določeno obrt (mesnica ali pekarna). Vedno sta bila na voljo vsaj klobasa in prekajeno meso, od pijač pa so nudili domače žganje, vino in jabolčnik. Potopis Avtorica 1. potopisa Tanja Koštomaj - na fotografiji v pristaniškem mestecu Elmina, kjer je najstarejša trdnjava v Gani ter tudi najstarejša trdnjava, ki so jo v Afriki postavili Evropejci - ima korenine v Kozjem, danes pa živi v prestolnici. V Ljubljano jo je s Kozjanskega popeljala želja po študiju mikrobiologije. Ljubi pa tudi potovanja, ki so za Tino kot droga: »Večkrat ko potuješ, večje je hrepenjenje po novem raztezanju kril. Včasih je treba le poleteti. Višje letiš, več je možnosti, da ostaneš!« Avtorica 2. potopisa v poletni akciji Novega tednika je Darja Arh Centrih iz Šmartnega ob Paki. Po poklicu je učiteljica, ki poučuje angleščino ter izbirni predmet francoščino na Osnovni šoli Ljubečna. Strelka po horoskopu ima rada potovanja. Na potepe v bližnje države, še posebej v Francijo, se je večkrat odpravila že v študentskih časih. »Vesela sem, da sem na teh potepih spoznala toliko novih prijateljev, s katerimi prek spleta ostajam v rednih stikih. Še lepše je, ko se obiščemo in kakšno rečemo na štiri oči.« Njen moto je: »Človek je najbolj prilagodljivo bitje.« In tega se, po njenih besedah, zagotovo zaveda vsak, ki potuje, saj mora velikokrat pozabiti na svoje navade, vsakodnevno rutino, način prehrane. »A vse to se lahko preživi, če le imamo za to dovolj volje,« pravi avtorica tokratnega potopisa. VSAK ČETRTEK ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Potopis po izboru naših bralcev Do konca avgusta vam bomo ponudili pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika v okviru ene od naših treh poletnih akcij. Izberite najboljši potopis oziroma tistega, ki vas bo najbolj navdušil. Kako? Do vključno 2. septembra bomo zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis, ki nam jih boste poslali po pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. In nagrada? Med vsemi originalnimi kuponi bralcev - kopije ne veljajo - bomo izžrebali enega, nagradili pa bomo tudi pisca zmagovalnega potopisa. Rezultate bomo objavili v prvi septembrski številki, v četrtek, 5. septembra. Glasovanje se začenja ... Izrežite in pošljite kupon: Kupon IME IN PRIIMEK: NASLOV: GSM/E-NASLOV: Glasujem za potopis pod zaporedno št. S Potopis mi je bil najbolj všeč, ker... PISMA BRALCEV 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Zakaj kriza? Zagotovo je smiselno vprašanje, zakaj je prišlo do krize, ki je zajela skoraj ves svet in večino ljudi presenetila. Smo v 21. stoletju, imamo super zmožne računalnike, neštete inženirje, doktorje vseh mogočih znanosti, pa se nepričakovano pojavi kriza. No, nekateri so jo napovedovali, tudi v ZDA, a jih tisti, ki so bili na oblasti, niso slišali. Denar in oblast sta tako mikavna za mnoge, da so pripravljeni storiti vse zanju. Sanjali smo o hitrem vlaku v Evropo, o evropskih plačah, a smo dočakali le evropske cene in davke ter višje položnice za vse mogoče stvari. Kje smo zatajili, da smo zdaj na slabšem kot v zahodni Evropi? Vzrokov je zagotovo več. Eden je nekdanji socializem, za katerega bi bilo zanimivo izvedeti, koliko milijard evrov nas je stal, drug vzrok pa predstavljajo slabo gospodarjenje, preobsežen javni sektor in naša razvajenost. Nemogoče je več trošiti, kot z delom ustvarimo, in prav to smo počeli in še delamo. Zdaj smo v položaju, ko je treba nujno nekaj ukreniti. Vprašanje je le, ali hitro ali počasi. Naša vlada se je odločila za počasnejšo možnost. To me malo spominja na lastnika psa, ki se je odločil, da bo kužku odsekal rep. Da bi revčka manj bolelo, je sklenil, da mu ga bo rezal postopoma, vsakokrat le po nekaj centimetrov. Baltska država Latvija se je odločila za hitrejšo pot iz krize in ji je s poenotenjem strank to uspelo brez večjih pretresov. Če bi tudi nam, je vprašanje, ker smo preveč razdeljeni na leve in desne. In sindikalisti v javnem sektorju preveč skrbijo za svoje privilegije. Nekdanji kitajski predsednik Deng Xiaoping je dejal, da ni pomembno, kakšne barve je mačka, glavno je, da lovi miši. Pri nas imamo levo in desno mačko, ki v glavnem preganja le druga drugo, miši se pa še naprej lepo redijo. Če bi bili naši politiki manj sebični in bi se zmogli poenotiti, da bi na primer PS, SDS in NSi sestavile koalicijo, v kateri bi izvolili za predsednico vlade Ljudmilo Novak, bi bilo morda nekaj več upanja. Nemci so zmogli sestaviti koalicijo z desnico in levico. Mi pa se lahko le sprašujemo, kdaj nas bo srečala pamet. MIRKO RUTAR, Celje Modri telefon Na mejah čakanje Bralka, ki je bila na dopustu v hrvaški Istri, je prečkala ob izstopu in ponovnem vstopu v našo državo dva različna cestna mejna prehoda. Za prehod V spomin Alojz Jerčič Alojz Jerčič se je rodil 19. maja 1948 v številni kovaški družini na Muti. Vsi, ki smo ga poznali, v srcu čutimo, da je bil Alojz Jerčič - Lojzi res velik umetnik, kipar samouk. Številni so mu zavidali njegovo izrazno moč, ki jo je kot kipar izražal in upodabljal v varjenem železu. Njegove kompozicije so bile velike od nekaj deset centimetrov do večmetrskih skulptur, ki jim je znal vdihniti čustva trpečega ali ponosnega, bojevitega ali miroljubnega viteza Don Kihota, samozavestnega kmeta Šarha, strah vzbujajočega Samuraja, kovača in livarja na Muti, do abstraktnih skulptur, kot so Jate ptic, virtualni Cunami, Hiroši-ma, Apokalipsa, Križani, Sv. trojica... Z varilnim aparatom je oblikoval umetniški izdelek, kot da bi delal s plastelinom, če ni šlo, je začel znova. Bil je tudi zelo samokritičen in nezadovoljen, če podoba ni bila po njegovi zamisli, je delo odložil za nekaj časa in nato nadaljeval. Njegova razmišljanja so vedno težila k popolnosti in originalnosti, četudi na račun lastnega zdravja. Ko je bil izbran na natečaju za nacionalni park v mestu Hakone na Japonskem s skulpturo Krik upanja, smo vedeli, da bo Lojzi zmagovalec. Vsi v Gorenju, kjer je bil takrat zaposlen, smo občudovali nastajanje mogočne 6-metrske skulpture, ki jo je s pomočjo sodelavcev potem razrezal, zložil v kontejner in poslal na Japonsko. To ga je navdihnilo za nove zmage in z ženo je ostal na Japonskem celih 18 let. Njegova prijateljstva so se iz leta v leto širila. Poznal je mnogo slovenskih ambasadorjev, novinarjev, državnih poslancev in svetnikov, direktorjev, županov, vodilnih me-nedžerjev, zdravnikov, psihologov in preprostih ljudi, s katerimi se je največ družil. Svoje umetnine je razdeljeval po smešni ceni ali je bila cena le nadomestilo materialnih stroškov. Samo, da je imel za preživetje. Še preden je odšel na Japonsko, se je preselil na Ljubno ob Savinji, kjer si je v bivši osnovni šoli v Rastkah uredil stalno prebivališče. Žal s tem nakupom ni imel sreče. Ko se je vrnil, je bila njegova hiša pod hipoteko. Bivši lastnik je bankrotiral in sprememba v zemljiški knjigi ni bila več izvedljiva. Že v novi Sloveniji je bil ob vse. Sledili sta izselitev in agonija. Kljub temu je tudi na Ljubnem ustvaril veličastno skulpturo, posvečeno slovenski osamosvojitvi. Meč miru stoji v industrijski coni pred tovarno Kovi-narstvo Ljubno. Alojzij, v svetu znan kot Alios, je bil v večnem gibanju. Virtualen čustveni svet, nepotešena umetniška zvedavost in ustvarjalnost so ga vodili skozi življenje lepot in tegob. Tudi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci mu nismo znali pomagati, čeprav smo vedeli, da je resno bolan. Zadnje zavetišče mu je nudil dom starostnikov v Černečah, kjer je ustvarjal do zadnjih dni. Žal se je njegova življenjska zgodba začela in tudi končala na nenavaden način. Škoda, res škoda, da so takšni ljudje prepoznani šele po svoji smrti. MARKO JERAJ Foto: LUDVIK JERČIČ meje je morala povsod zelo dolgo čakati. Moti jo, ker je opazila na obeh mejnih prehodih še vedno ločen nadzor meje, to je posebej na slovenski strani in posebej na hrvaški strani. Ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je veliko slišala o tem, da bo mejo lažje prestopati, ker naj bi bili slovenski in hrvaški mejni policisti skupaj, oboji na eni, to je slovenski strani. Zanima jo, kaj je s temi obljubami. Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, odgovarja: »Policija je tako pred uvedbo skupnega mejnega nadzora na mejnih preho- dih kot tudi po njej zaradi izogibanja gneči na mejnih prehodih izvedla določene organizacijske in kadrovske ukrepe. Poleg tega, kadar se pričakuje zgoščen promet, potnike preusmerjamo tudi na druge, manj obremenjene mejne prehode. Ker stanje pretočnosti mejnih prehodov nenehno spremljamo, lahko poudarimo, da razlog za čakalne dobe niso mejni prehodi. Strinjamo se s tem, kot navaja občanka, da potniki čakajo daljši čas, vendar ne zaradi mejnih prehodov. V večini primerov gre za zgostitev prometa že mnogo pred mejnim prehodom, na primer ko se avtocesta konča oziroma pride do zo- žitve ceste za en vozni pas. Dejstvo je, da gneča nastaja zaradi tega. Takih primerov je več, na primer Ptuj - Dra-ženci, Koper ... Razumemo, da imajo potniki občutek, da čakajo tako dolgo zaradi nadzora na meji, vendar smo v več primerih ugotovili, da je bil kljub gneči ob zožanju avtoceste promet na mejnem prehodu tekoč ali je bila čakalna doba minimalna. Opazili smo tudi, da je zelo zgoščen promet tudi pred hrvaškimi cestninskimi postajami, ki so v posameznih primerih le nekaj kilometrov za mejnimi prehodi. Potnikom vsekakor svetujemo, da se med turistično sezono, če je to le mogoče, izogibajo potova- nju ob koncih tedna, ko je promet najgostejši. Skupni mejni nadzor se opravlja na podlagi dogovora med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejnega nadzora, ki sta ga predhodno uskladili in podpisali obe pogodbenici. Gre torej za dvostranski akt, na podlagi katerega se določena aktivnost opravlja tam, kjer sta se dogovorili obe pogodbenici. Seznam skupnih mejnih prehodov in tistih, kjer skupnega nadzora po 1.7. ne bo, si lahko ogledate na spletni strani policije: http://www.poli-cija.si/. BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom za stavite tudi po telefonu 42-25-158. * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic Atka Prima <1.0.0. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si - Z vawlocl mladosti/do starostu 48 BRALCI POROČEVALCI Približno petkilometrski pohod je blagodejno vplival tudi na zdravje in dobro počutje. Za 2. Anino nedeljo prihodnje leto organizatorji že snujejo načrte. Predica iz Zavrha Prva Anina nedelja na Dobrni Z žlico na pohod V nedeljo, 28. julija, je Turistično društvo Dobrna organiziralo prvo Anino nedeljo, ki je kljub izredno visokim temperaturam v ozračju čudovito uspela in bila dobro obiskana. Pohod po Anini poti se je začel ob občinski stavbi, slavnostno, kot se spodobi, ob zvokih dobrnske godbe in s predstavitvijo dobrot Izletniške kmetije pri Min-ki. Udeleženci so ob plačilu štartnine prejeli leseno Anino žlico, ki jih je spremljala po celotni poti in s katero so tudi okušali vse dobrote. Okušanje dobrot Pohod je potekal mimo ruševin Vile Ružička, graščine Gutenek proti osvežujočem Kneippovem koritu in jami Ledenici, kjer je bil prvi postanek. Ob predstavitvi zaselkov Parož in Strmec nad Dobrno so najbolj na svoj račun prišle brbončice obiskovalcev, ki so jih razvajale kmečke žene iz prej omenjenih zaselkov z domačim kislim mlekom, domačim kruhom in s pašteto, z domačim namazom iz skute, s suhimi krhlji ... Predstavitev je potekala pod enotno blagovno znamko Dobra Dobrna, znamke domačih dobrot in storitev, ki jo razvija turistično društvo. Tudi domača ljudska pesem se je iz čudovito akustične jame Ledenica zaslišala v izvedbi skupine Grče. Nato je nadalje- Seveda ni šlo brez degustacije dobre vinske kapljice in ostalih dobrot, ki se podajo k vinu. vanje pohoda sledilo po Gozdni učni poti Dobrna, ki je tudi del Anine poti. Na prostoru za piknik na kmetiji Marovško-vih so pohodnikom postregli z Anino juho in poskrbeli za prikaz vedno bolj pozabljenih kmečkih običajev. Zapele Prikaza mlačve žita so Ljudske pevke Dobrna, z zanimivimi glasbili pa so se predstavili Veseli fušarji. Spoznavanje dediščine Pot smo nadaljevali proti črni kuhinji pri Sumej, kjer je še pred nekaj leti živela Ana Petre, po kateri se tudi imenuje Anina pot. Po ogledu lepo ohranjene črne kuhinje in degustaciji avtohtone jedi »pokrita rihta« je sledila še pot v Zavrh, kjer so se pri Goričanovi zidanici predstavili vinogradniki, ki so v juliju tudi v okviru turističnega društva ustanovili svojo sekcijo. Po po-kušini vin smo nadaljevati pot do zadnje točke - cerkve sv. Miklavža v Vrbi, kjer so udeleženci pohoda doživeli nepozaben dogodek, ko so v cerkvi skupaj zapeli, nato so nas pogostile še pridne gospodinje iz Vrbe s sladkimi dobrotami. Za udeležence pohoda je bila to nepozabna nedelja, ki je minila v druženju, spoznavanju naravne, kulturne in etnološke dediščine Dobrne ter ob okušanju najrazličnejših kulinaričnih dobrot. MARIJA ŠVENT Foto: BOJAN VREČER, BOGOMIL ŠIBANC 5. 6. - 31. 12. 2013 Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE PUŠKE & Pisma OÖ >(0 Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si INFORMACIJE 49 PODARITE Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. In to še ni vse. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. j PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Plačano obdobje: od : do PODPIS: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. H'mili'lMJIIH." živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ccem/i in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE WE SESTEVAJO POPUSTI IZ POSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI fzczz&ua* Petana/ SKINAUTl SMUfMBICASOU I mfonnaüje 041 čl 6 464 Go beri« k Milan «.p. 11(1 THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI —iTpfr— lesnina [xxxB