List 25. gosp dar i rtnišk Tečaj XXII 111 ar Iíhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 22. junija 1864. Gospodarske stvari. Brenkanje žita ob času cvetja. Po iznajdbi gosp. Hooinbrenk-a. *) Novice" so že povedale, da so v Eperney- na Francozkem preteklo leto po jdb Hooinbrenk-í rodí na povelje cesarja Napoleona skušali žito, da bolje prisiliti s tem, da z volnatimi nalašč napravljenimi mo > tozi cveteče žito na njivi drgajo Te volnate motoze po francozki naredbi si je dal narediti tudi prečastiti predsednik kranjske kmet. družbe, gospod Fid. Terp Prve tri dni t. m y kteri nobene novine ne prezre 13 Je dal na ? 14. in 15. dne t svoj m pa oral graJ V V oral v ? r zi, P brenkati ter je pri prvi vleki sam pomagal v cvetji Ob svojem času bo gospod predsednik „Novicam* í povedal izid te skušnje. Pokazalo se bo ) 99 je bren kanje pomagalo veči rodovitnosti ali ne, zakaj skušnjj se je prav na enaki njivi naredila, ktera dva orala meri tudi žito se bode natanko poželo in omlátilo. 5 Košnja. Kositi in senó (mrvo) spravljati je zraven žetve nekako najvažniše opravilo vsacega kmetovavca Naj zadene je na tem ležeče 9 da se p košnj že Košnj popolnoma tel Na tistih travnikih ki- melj raste, pravijo zvedeni kmetovavci, daje takrat pravi košnje, kadar začne kimelj zoreti. Pri tem se mora paziti; če je vreme lepo, ne obo- pa tudi na tavljaj m se s vreme, sam si kriv pa, košnjo; ako priđeš z odlašanjem v deževno adlog «cm «x mi» ki jih potem imaš. kje vo da vremena ne more nihče prerokovati, ne mala Se ve ne vélika pratika, in da brez krivice lastne zaide go-podar večkrat v sitno vreme. Le na tistih travnikih ki se na leto enkrat kosé casa 9 ÍV uiiaiai ttuoc , dokler trava popolnoma ne d čakaj s košnj toliko 9 da se nekoliko semena po travniku raztrosi, čeravno se tacim trav- nikom da se trava bolj na njih zgosti in bolj spešno raste, tako lahko pomore da treseš pojnjih ali pa prsti, ki se je gnoj apila ga drobů po- moćno ------r~ r * « . . , «x «V, ju — Iravniki poleg potokov se morajo prvi kositi da jih prišedša voda ne zalije, in trave ali pa ne posvinja ali ne popla 9 y _ ze sená Senéna košnj se dobrih travnikih navadno ------r---; meseca rožnika, malo pred ali kmali po tem ali tudi še le pred kresom ; otava se kosi pa proti zacne s koncu vélicega srpana (avgusta), ali pa mesca kimovca dokler je še lep vreme 3° kdor jo pa dalje rasti pusti 9 9 razmera teh košinj (senéne in otavine) ene proti drugi je kakor 12 do nakosiš otave 9 to je: če nakosiš sená (mrve) 12, centov. siti 5 Trava se mora, kar je moč, tikama zemlje ko-varovati se mora, da se rastlinam osrčje prehudo ne poseče. Ni tedaj vsak dober kosec. Kdor povrh manj nakosi, pa je tudi kriv, da otava ne raste sece tako hitro in se travině koreninice ne zgosté tako kakor takrat, ko se trava odreže tikama zemlje. Ce se pokošena trava naglo posuši, dobi seno kaj tako 9 in prijeten duh, lepo rumeno-zelenkasto barvo seno je tečna in ređivna klaja. Sušilo je cvet srečne košnje. Da bi le vreme tolikrát ne nagajalo gospodarjem. Kako se suši seno, na večer in ob deževnem vremenu na kopice deva in zopet razmetava in obraća dvakrat zjutraj in popoldne, to je tako navadno delo na dan da ni treba govoriti o njem. Le to povemo: ako leži ob dolgem đežji trava mokra v kopicah ali raztrošena po da senožeti 9 dobro Je 9 da jo tudi med dežjem obrneš ? ne bode rumena ali marogasta. Naši kozolei so gospodarjem saj nekolikšno za-vetje pred sitnim dežjem. Detelja se za seno kosi, kadar je v najlepšem cvetji, kadar je njiva skoz in skoz rudeča, za o ta v o pa, kadar jamejo cvetne glavice venéti in rujaveti. Senó in detelja se morate vselej suhi spravljati naj se takrat prične, ko je trava večidel ne in v senice zmetati, da se ju zaduhli duh in plesnoba Ce pa tega ni mogoče popolnoma odvrniti 9 dobro, da se med bolj vlažne lege nekoliko kuhinske sol 1 potrese,--aid a vcu « ručaju aaaiu • \x\j kj luiu». Sol posrka preobilo vlago, in mrvo obvaruje, da se na cent klaje kakih do lotov. ne uname. Na Tiroljskem natlačijo senó v velike kopice, kjer se prav trdo vleže. Pravijo, da senó v teh kopicah dobro zgori" (gut abbrennt) in da mu tako ves prijeten duh in vsi redivni deli popolnoma ostanejo. Kar ga za vsakdanjo krmo potřebuje, ga s kopie z nalašč zato napravljenimi nožmi od zgorej na doli režejo. „Wochenblatt der Land-, Forst- und Hausw." Gospodarska skusnja. Svinja čedna žival. svinj enake teže je pital nemšk gospodar 7 tednov. Tri je vsaki dan s krtačo in štriglom čedil, treh pa ne. Ci ravno so prve tri manj snele, je vendar vsaka po 30 funtov več va-gala memo druzih treh. Ali ni dokaz, da prešičem treba snažnosti? Meklenb. Annal." goveji kugi. Na Hrvaškem še ni kuge konec. Po naznanilu kr. kakor prislovica pravi — za pečjo suši. Navadna namestništva zagrebškega od 13. t. m. je v mestu Kri- *) Gospod Terpinc imenuje to delo brenkati po imenu iznajde- ŽevCU potihnila , pa V zagrebški Županii V St. Ivanu, v križevski županii v selu Toreeću se prikazala: v nika gosp. Hooînbrenk Vred 200 Št. Ivanu je zbolelo goved dvoje jih je poginilo, most stopiva, se nama dolina stiskati začne, in tako ostale so pobili / 1 ^IJ Y t/U , VI V V7J \J J111. JO ^U^IUUU, 1UUOU OIUJ/1V« J OO UWUiM uutv ouioauui iiWV/UV/ , iu IttttU v Torčeću jih je zbolelo 53, 33 po- ozka ti je, da je komaj poleg vode za cesto prostora. ginilo, X. ——— ------- r----- —j vsem skupaj ste zgubile Hrvaška in Slavonska dosihmal vredne } Ulll j - T JL VJJLKJKJVSUL JiU J V ^^ 10 ozdravělo, 10 bolnih so končno pobili. Tukaj pa enmalo postojiva ? da pokažem spomina reci starodavnih Časov in pa naravske imenit- 6034 goved i bolnih je ostalo (po tem dopisu) nosti. Koj tjè čez most se vidijo na levo nad cesto vi- v se 17. slice, kterih dva zidana stebra še stojita j Slovensko slovstvo. Vabilo na naročbo ..Lade". vode na skali ? pa na desno sred majhen stolpič za strelni prah. Nemila smrt, ki nam je prerano vzela Zadrav- pretila je tudi pokopati „Lado", Ogleduj zdaj na pol razsute trdnjave starodavnih Časov kajti vidi se še dandanašnji na desni, kakih šestdeset sežnjev visoko na skali „Tabor", kterega zid ima še kacih deset čevljev visočine. Lahko bi ga prav na skega (Ivana Vrbana), pretila je tudi pokopati „Lado", drobno mero popisal, pa vem, da bi le starinarje to ki jo je rajnki že tiskati dal. Mlad domoljub v Mari- mikalo, većine bravcev pa ne. Na levi strani je en- ako boru jo bode smrti otel, naročnikov; nabral jih je že čez nabere š e nekoliko 200. Prosil nas je tedaj, naj razglasimo vabilo in rečemo, da obseg bele-tristične knjige, oblika, tisk in papir: vse je krasno malo manj skalovito, toda zlo strmo, in tu se nahajajo ? kinčala jo bode podoba ruske pesnice Elizabete Kul- manove. Veljá 80 nov. krajc. Naj brž brž pošlje narOCninO , ivuui ju ^oii, uaicvnuou ua, man- borsko ali pa, kdor je blizo v Ljubljani, naj se na- kdor J° želi naravnost na čitavnico mari- trije tabori: prvi spodnji, kakih 25 sežnjev visoko nad vodo, je okrogel in zló zasut in zaraščen; srednji tik spodnjega napol razvaljen, zasut in obraščen je na štiri vogle; zgornji je kakih 20 sežnjev od srednjega. Kakor zgodovina in ljudska pravlica pripovedujete 7 spodej bil zid od ene do druge strani ? na roči poti so bile obokane vrata 7 ktere tadanji 7 podobne sedanjim v čitavnici ljubljanski in denar z imenom svojim cerkvenim vélikim vratom, so njega dni ob napadih za- izroči strežaju; pa saj do 25. t. m. Vredništvo. Ozii po domovini. perali; zgorej omenjeni zid je dolino zaperal. Ko je leta 1483 Turek v to dolino prihrul, so Kaplanci „Belo" zaprli; ko se je pa Turčin v to těsnino navalil, so vodo odprll, 1U I Y X 01 JL JL ^/V j-r^UlUCiU O \J k7 UUIU UWVi ilj g^i V/íilli in ga tako zmagali. Oni zid je še do novejših časov in z višin po pečinah so skale nad-nj sprožili Železná Kapla in njena okolica na spodnjeni Koroškem. Spisal Ozbalt Dullar, prost kmet v Reinaeniku. *) dragi popotnik, prideš do Since vesi stal, na vsaki strani vrat pa en 77 tabor"; leta 1825 7 ko Ako kjer ima železnica postajo, stopiš na cesto, ktera iz Velkovca kam to je, so cesarsko cesto tod vravnali, so ta obok z enim ta-barom vred podrli, druzega pa pozneje, ko je bila cesta ---- — —--r - - «-J v, «uv^*« —- » v drži proti jugu. Ce vprašaš ondotne prebivavce zopet predelana. Ko skoz to sotesko prideš 7 se prec pogled raz- zagledaš, v znožji peterih dolin v rav- ta cesta pelja , uu^u \y *1 jti „i^uu v ixajjiw , iv jumi ^i«» ij^ivu • w j« u v * v « n « a* « ^ »» proti železni Kapli. Če potuješ naprej od Sinče vesi kraj pa se zato tako imenuje — pripoveduje govorica odgovorijo ti „tentr v Káplo prostré; kmali nini prav prijeten trg: to je železná Kapla. Le-ta proti Dobrli vesi, imaš na desno in levo ravnine, IJU - pi Vi lUtviijOLiji uaociumi um o\j luuuaujji j ixi tako naprej od Dobrle vesi proti Goselni vesi in od so rudo v ondotnih gorah kopali in^od knapov temu Goselne vesi proti Sitari vesi. Tu pa imaš že na desno kraju dali ime „kapla". Da pa se Zelezna imenuje, in ker prvi tukajšnji naselniki bili so rudokopi ki Goselne vesi proti Sitari vesi. Tu pa imaš že na desno kraju dali ime kapla in levo male griče, s crnim gojzdom obraščene, in četrt ste zopet dve govorici: ure od Dobrle vesi proti jugu vidiš v ravnini zrkalu sprva železno rudo kopali (sedaj Da pa se Zelezna imenuje so tadanji rudokopi svinčeno kop- ena trdi, da podobno „Jezero", kaki dve četrti ure dolgo in eno široko u jji;ciciu , rva iv i uvc ucii ti ui c uui^u^ m cnu 01- ljejo) , ui u^a ^a» jji«»i uc+iw . uw -»■ "" in če storiš še nekoliko stopinj od Šitare vesi, noma potolkli, je z železnim pismom obljubo po- druga pa pravi tako: Ko so Turka tukaj popol- 1 prideš do neke gostilnice „Miklavec" po imenu. Tukaj i trdil, da le-sem ga ne bode vec. To po sled nje za bolj ti svetujem se oddahniti; dobro ti bode postreženo. Ce verjetno trdijo. Kje se pa ovo ,,železno4i pismo naliaja stopiš zopet na cesto, ktera te je sèm pripeljala, si koj pred mostom, ki drži čez vodo (Belo), ktera přiteče jez ne vem, ce učeni od Žele gospodje ne vejo več. (Dalje prihodnjič.) zne Kaple. Tukaj ti je pogled zaprt. Pred seboj vidiš le visoke gore, ktere držijo od izhoda proti zahodu; dve uri od ondot v izhodu je visoka gora Peča" v zahodu pa „Obir" — slovite zavoljo svinčene Drobtincica o pisavi lastnih imen. y la Ci Al \J VA ML JJCI J J \ y KJ1L - OlUVltU ZJ CL \ KJLJKJ O VlllOtlUW rude. Ne bom ti, dragi prijatel, na drobno popisoval dalje vsake stezice; idi z menoj, da prideva do „Plavža" Od ^ave junija Nedavno je prosil kaplan Matevž Brečko za neko faro, in se Kompoša i kjer svinceno rudo v v spuscajo Ko čez je v molbe-Brečko", kakor se res tudi njegovo ime glasi. Neki gospod pa je v imenu črki • v • i • i • • li , • i wmr i * nici podpisal „Mattháus in c izbrisal in namesti postavil W, namesti nam gospodar Ozbalt Dular poslal § tem-le c pa tsch, in pridjal opazko : „Vide Taufschein.^ Mični ta popis pisemcem: „Da milost najde moj slabi spisek, naj vam na Ker se nekteri fjudje tako radi na Taufbuche in Tauf- kratko povem svoj življenjepis. Rodil sem se leta 1836 pri i - * „Jezeru". Moji starai niso bili premožni; ni mi bilo mogoce v mladosti obiskovati; moje opravilo bilo je čedo pasti; le scheine opérajo, bi pač radi znali: zakaj se tišti gospodje, ^ V/l v/ K/ i. JL i^wx i^UV^AA • ^ w ^ ^ kteri prepovedujejo lastne imena s sloven- mi je bil vojaški stan odloČen; le tri leta sem služil tù sam po sebi sem se nekoliko brati naučil; v moji doraslosti S kim pravopisom pisati, ďosledno ne držijo Taufbuchov'? Rajni škof Anton Slomšek so v krstnih bukvah pon-klanske fare zapisani: Anton Slamfheg, in vendar niso se nikdar podpisali Slamfheg, ampak ^lom- Se- je bila lepa priložnost, da sem se pisati hvala zato ! Ne nosím ne okega cilindra in ne oguljenega fraka, ampak le v kmecki klofeti polje obdelujem; v srci pa živo ljubezen do domovine imam: zatoraj kolikor mi kmečke bčajo, jemljem pero v roko. Tako sem tudi Yeckrat bi „Novicam" kterim se imam zahvaliti opr dopu- sestavek spisal. . kar vse znam, rad kaj pisal; samo nauka sem potreben, ker sem samouk, da ne vem, kako bi pisal. Kar pa vem in znam, to vem po „Novicah". — „Novice" so radostné sprejele ta sestavek; tako r. ki fhek, Slomschek, ©lomfdjef in Slomšek. danji svitli škof so v krstnih bukvah svoje rojstne fare zapisani: Jakob Stepi f h nig z bohoričico, — v šema-tizmu, ko so še bili klerik, stojí ©tepifc&níf, sedaj pa se podpisujejo: ©teptfcbnegg, Stepischnegg. vesele so ga, da samo marlj emlj rečej kmali bode bolje obđelujejo, pa so Le veliko tacih Dularjev, verni sinovi matere svoje, in Vred. ktere In tako bi mogli navesti še mnogo druzih skušinj da ne gré, se pozivijati na krstne regula sine exceptione." nam pricajo bukve. kakor da one bile 7f 201 Ako tedaj po obilih skušnjah to nis o, je pač naravno vedó, kako obširen je obseg 4, zapovedi Božje! naši in pravilno, da se slovenske lastne imena pišejo po slo- okolici bodi Bogu milo! je dokaj dokaj tacih. venski pisavi Stare pripovedke slovenske. Nabral na Dolenskem Fr. Peterlin. Š k r a t e 1 j. (Konec.) Skratelj prebiva tudi v jamah v se celó v tacih naj- Ne mislite, blaga gospá, da sodim preostro. Povem Vam le edino to, da se ne manjka učitelje, ktere celó priprostim kmečkim deklinam silijo jezik ptuje kulture, namesti da bi jih s pomočjo blage mateme besede omikovale v mnozih vednostih, ki jih tudi ženska živo potřebuje. Oprostíte tedaj, blaga domorodkinja, če rečem, da pismice Vaše bilo je prerahlo in prenežno; da bi zdramilo tako nemarnost, trebalo bi šumenja rajši, ki „nimajo dna." Enkrat so pasli pastirčki blizo neke jame in lučali so kamnje v njo. Kar naenkrat morskih valov in jale treska podnebnega, da bi gore se ma- y in še je dvomljivo, ali bi se zbudilo, kar spava 77 pride venkaj čeden deček v rudeči kapici in praša: tako mrtvo spanje? Al to naj Vas ne^ straši! Le dra- Kdo je mojemu fantku skledico ubil?" Pastirčki vsi mite s svojim duhom zaspanke trkajte na njih duri. prestrašeni omolknejo, le neki že póstaren pastir odgo- Ako Bog dá in sreča mila, začele se bojo odperati vori pogumno, rekoč: „Ta le kozica je poskočila in glasom domorodnim. In tako z Bogom, preljuba gospá! kamene v jamo brcnila." Neutegoma je morala iti ž njim v jamo Pravijo tudi, ako bi bili kacega fanta po- kazali, bi bil ravno tako storil ž njim. Od tistihmal se pastirji še vedno bojé v jamo kamnja metati. Skratelj je tudi velik goljuf. Nekega dné gré zelo ubožen kmet vès objokan po hosti, pa sreča nekega lovca. Lovec praša kmeta: 7 „Kako, da ste tako ža- lostni?" „O, kaj bi ne bil povzame kmet za- voljo dolgov mi bojo hišo in grunt prodali; kaj potem počnem z otroci in ženo?" Lovec pa mu pri teh be-sedah podá nekoliko denarja in reče: „Nate denarja, da poplaćate dolgove svoje! H koncu leta pa vam donesem še en žakelj denarjev, ako zveste kako - —, — je ta bo pa že dobra! meni imé." No si misli kmet Za bližnjega lovca bom že zvedil. Ko pride domů, , kaj se mu je pripetilo in vsi so bili veseli. pove zeni Ziveli so vec časa nečimerno domá, nihče se ni změnil zarad lovčevega imena. Tako preteče vès Čas in le še tri dni je manjkalo do pogojenega dneva, ko ga bo ondašnji dobrotnik prašal za svoje imé. Zdaj še misel pride, kako bo zvedil ime mu v neznanega lovca, ki je brž ko ne škratelj. Mož gré v ravno tisto hosto 7 kjer je pred letom srecal neznanega lovca. Ko pride v hosto, se spravi brž na visoko hojo ter dobro pazi, kaj bi vidil in slišal. Kar pride možicelj v rudeci obleki zakuri ter skače okoli ognja in poje: „To je dobro to je d e 1 j c dobro, da kmetič ne ve a * ime i 7> Dobro je > (i da 7 Je meni 77 bir kman- si misli kmet y gré domu ter pové, da je že zvedil, kako je imé škra-teljcu, ki ga je unidan v podobi lovca srečal. Ko tretji dan napoči, pride škrat pod okno ter praša: „Kmetič, zvedil, kako je meni ime?" Kmet v hiši pa od- si govori: „ ne bom Kaj za tacega birkmandeljca, kakor si zvedil?" Skratelj to slišati, vrže y Ijeni denár skozi okno v hišo, tako zelo trdo srdit obljub- y da se vsa hiša potrese, šipe v oknih se podrobijo in cel vogal hiše se odvalí. Skušali so sicer, ko so bogati bili, dozidati ta vogal, a kar so podnevi sezidali, jim je škrat ponoći podrl; hiša je toraj vedno brez vogala v tišti spomin. Miroslavu odgovor. 7 Donesle šaljico Novice" mi so Kako si ti zbiral Skrbnó si ženo. Pa žali me, da si Se tiček že vjel; Le vendar se nadjam, Da bode» se pel! Ko brala, smejala Sem res se na glas! Ce m o ž k i si zbira, Zakaj pa ne jaz? Jaz tndi bi rada Možila se kdaj, Pa ni ga in ni ga Da pelje me v raj! 7 Debelega nočem, Je jj beuf á la mode" > Nerođen se v hrami, Predebel je sod! In s n h e g a se manj ; Zanj križa ne dam, Ker kožo le v ričetu Rada imam. Premladega nočem, Ker mi je přeživ; Ko mene privezal, Bi druge lovil! Prestarega se manj Da grêla bi ga; Na glavi vesela Ne gledam snegá! Prelepega nocem; Ze vsaka pové, Da gledaj o lepi Le sebe možjé! 7 Pa grđega se manj Ne morem za to! Kdor vrabce le plaši Pa mene ne bo! 7 7 nocem 7 B o g a t e g a Ker zlate roke Nikolj ne veljajo Nad zlato srce! Pa revnega se manj Je križ brez bogá ! Ljubezen brez kruha Po vodi bi šla! 7 IJ č e n e g a nočem, Podnevu bi bral, Zvečer bi zadremal, Pa trdno zaspal! Bedaka se naj manj Kdor nima glave, Ne vedel bi zame. V t 1 Se zase ne ve! t Veli čega nočem, Pri srcu mi m, > Ker lahko jo kupim e treba žrdi ! In maj hn eg a Še manj 7 Zakaj pa? Za Ker paprk je paprk In veči bo Sem In dne postave Le tacega g srcá Za zdaj bi možá! Preb gl V Ce Te mora pa bit', ne, v Mehikansko Naj gré se soliť ! > Pod palcem tuď nekaj Ker to se že vé Da prazni žakljiči Po konc' ne stojé! Ne vem pa, kdo pelje, Alj ne, me na dom: Će srednji alj nihče, Pisala ti bom. v Majarcičeva. Narodne stvari. Odprto pismice visokoćislani domorodkinji . Pesjak-ovi. Poslala Ljubnikova z Gorenskega. Vaše pismice me je navdalo z neizrekljivim veseljem. Lepa je svetu priča, da mila naša domovina vendar ni taka sirota, kakor marsikdo misli. Bog daj da v srcih vseh Slovenk odmevalo pismice Vaše in zdramilo mlačne in zaspané matere naše ki celó ne Bergmannchen, gorski možicelj, divji mož. lužb Deželni zbori. Deželni zbor v Ljublj 21. in poslednji seji (15. aprila) je bil na vrsti in dom ljubljanske bol Poročevalec D e s c h m a n n je pripovedoval, zakaj je novi odsek črtež deželnega odbora predrugačil, da je iz 111 paragrafov naredil jih samo 65. Rekel je, da je ta od- v ktere je bil tudi na pomoc poklical sek imel 11C1. \J Sej , V 1VHV/1U JV Ml* WVAV.J. UM penzijoniranega profesorja in bolniškega c. odj dr. Čubra. Odseku se je zdelo posebno važno, ďa bi deželnemu odboru ostala oblast, ukrepati, in paziti na bolnico; da bi se pokorščina na tanko določila; da bi * ) kar se glavno vodsto bilo enotno; da bi se napravilo aaajveč dá, dobro gospodarstvo. Kar se tiče usmiljenih če pa jih nima, čemu je cela ta stvar? sester, pak se je zdelo odseku, daje treba ostati pri nostih mislim v drobnejšem razgovoru povedati svoje red. Odsekovemu crtežu pa manjka najpotrebniših vodil ; posamez- pogodbi med vlado in med sestrami, ktero je tudi de- misli. — Za njim se je oglasil dr. Toman, rekoč želni odbor izpoznal za veljavno, ko je bolnico pre- deželni odbor po 25 deželnega da reda tudi ni imel > jemal. Primarjem na njihovih oddelkih se je moralo dolžnosti, da bi naredil vès hišni red, ampak pripoznati toliko oblasti, kolikor se je ujemlje z enotnim reci in ako ga je naredil, dobro vé tuuivv vu», «ou, avnaui ov/ jv ujwxnjv ^ vmuimui x , xix aav 5c* j ^ ixc*i v,uu , vwwxv vv, Z^kaj, aaaui JC vodstvom, in da se mnogovladstvu ne odpró duri in razložil dr. Bleiweis. Gosp. poročevalec je denes pravil vrata, zato je bilo potrebno, da se nekoliko oblasti zbornici v tem redu celó take prenaredbe, kterih v lito- vzame sekundarjem. Crtež deželnega odbora sicer ima grafovanem porocilu nismo brali; a §. 27 dež. reda go- glavne kakor je to posebnost, da méri na nekako bolniško ustavo y novi von ) red pa nima v sebi toliko ustave, pa meri bolj da mora vsako poročilo vsaj 48 ur, predno pride na go- v seji na vrsto, biti poslancem razdeljeno; teh poprav- spodarstvo, redno oskrbovanje in na lepo vedênje. Na- kov pa pred sejo nihče ni slišal. Naposled govornik slavna zbornica naj svetuje : naj razgovor o službenem in hišnem redu neha, deželnemu odboru, da pred prihodnji ta red naj m naj se naročí posled je govornik nasvetoval : ta službeni in domaći red potrdi; precej veljavo, ter deželnemu odboru naj se naročí, da zbor položi glavne to dožene. Potem je od konca do kraja bral ves služ- potem ta naprava dobi da reci , po kterih se ima ustanoviti Potem se je oglasil poslanec beni red, kakor ga je odsek osnoval, pa v prvih para- Mul ley: Zdaj imamo dva crteža, izmed kterih nobe-grafih sam sebe popravil, ko je bil nacrt že na kamen den ni brez napâk, toda boljše je nekaj, nego nič. Po- natisnjen, ker se mu je na obrazu bralo, da nima prave slanec dr. Bleiweis je bil tudi v ta odsek izvoljen, podobě. — Za njim se je oglasil poslanec dr. Bleiweis, zakaj ga pa ni bilo več nego samo dvakrat v seje? rekoč : Zdaj smo slišali črtež odsekov y in sicer ze v Dr. Tomanu se čudim, da že v začetku letošnjega zbora drugi popravljeni podobi! V odseku, ki je predrugačil ni opomnil, da ima deželni odbor samo glavne reci prvotno osnovo hišnega bolniškega reda, so bili štirje ustanoviti. gospodje poslanci, od kterih se ne more zahtevati y da Poslanec Krommer je dr. Toman-u ocital, da nima dovolj doslednosti, ker je o črteži de- bi poznali bolniško službo, ker niso zdravniki, in torej želnega odbora drugače govoril nego danes govori, in da ni v so si bili privzeli dr. Cubra k posvetovanju; jaz sem da sta dr. Toman in dr. Bleiweis pozabila v tem odseku prvotni črtež deželnega odbora samo zbornici usmiljenih sester, da bi se ž njimi narejale . X j \J JUL JL Li UVUtVl J VUMi VX U V CJ XI j 41X11 XLU1 Vj UXU Dr. Toman odgovori, da tačas, ko je bil kakor deželni odbornik zastopal. Razloček med prvim pogodbe. in drugim črtežem je ta, da prvega so narejali trije črtež deželnega odbora na vrsti, ni mogel te zdravniki in deželni odbor, ki ima že tri leta gospo- cei mesec premišljati, zdaj pa; a poslanec Krommer, ki reči se darstvo ljubljanske bolnice v rokah, in te reci skorej se sicer vselej poganja za vse pravice naše dežele tako vé, kakor sami zdravniki. Crtež odsekov je tudi danes ne mara za-nje! Dr. Bleiweis odgovori po ; prav za prav največ le ostal pri crtežu deželnega od- slancu Mulley-u: Bil sem v odboru, dve dolgi seji sem bora, iz kterega je vzel 70 paragrafov pa je prekucnil bil v odboru; bránil sem svojo reč, da me celó zdrav- marsikaj narobe. Rečeno je bilo od nasprotne straní, nik tega odbora ni mogel zavrniti; al ta črtež je bil da je ta črtež krajši. Res je imel črtež deželnega od- naredil deželni odbor, zato se ve da ni smel bora 111 paragrafov, tù jih je pa 65 ? kratkoba obveljati! Kakor srčen voják sem se bránil, toda ko je samo na videz, ker včasi so celó po trije, in še več sem vidil, da vse nič ne pomaga, potlej sem rekel od-paragrafov, v en paragraf stlačeni, in večkrat prav ne- seku da menda samo zato hodim v sejo da mu čas ukretno, kar mislim pri drobnejšem razgovoru dokazati, tratim; na to sem domá ostal. ki je rekel Potem je govoril še da podpira To- Ako člověk novi črtež bere, posebno, če vé, kako je v Krommer in Sve tec bolnici, precej se opomni nemškega prigovora: „operi manov nasvet, ker sicer se zbornici obeta dolg razgo- mi kožuh, toda nikar mi ga ne zmoci." Oktobra 1855. vor kakoršen se bode še večkrat ponavljal y ako se ne leta so bolnico prevzele usmiljene sestre. Od tega časa bode držala deželnega reda ; ker dalje prihodnje leto pride je bilo tudi v Ljubljani, kakor po drugod, s sestrami najbrže tudi na vrsto domaći red prisilne delalnice, in tudi nekoliko razprtij, ki izvirajo iz pogodbe, rejene. Ne grajam Bachovega ministerstva, z njimi da Je na-ból- čas in stroški prepovedujejo odmikati se od zakona. Zadnji je govoril poročevalec Desch m a n n , da ni nice izročilo ženskim, za ktere vem, da so pripravnejše čisto nič treba, da bi se zadeve usmiljenih sester spra-od moških, kakor so to usmiljene sestre slavno že do- vile v red ampak da je v bolnici naj huje to ker se vu ixxuorwixi , xvaaui ou lu uoixiiijocotLG oiavuu vxu- vue v icu , auipan v w^iixxvx ixc*jxxixjt» w , j\ci oc kazale ob vojskah itd., toda vendar bi se ne poganjal ne vé, kdo je gospodar, kdo kuhar. Odsekov črtež se za-nje po vsakej ceni, ampak samo po takej ceni, kritike ne bojí. Poglavitna reč je, da bode v bolnici da brez tožeb střežej o bolnikom. Napačno je, da mnogovladstva konec. Govornik priporoča, naj zbornica vlada v pogodbo s sestrami ni postavila positivnih potrdi odsekov črtež. Dr. Bleiweis je opomnil še in potem je za nekoliko časa naredeb, ampak da je le splošneje govorila. Paragrafe, nekoliko djanskih řečí ki spadaj o semkaj, hočem slavnej zbornici brati. vornik bere 8. 10.) (Go- prenehala seja. Odborniki so v tem času tako žive po- teh dveh paragrafih je gotovo menke imeli med seboj, kakor še v nobenej seji popřej ; dovelj vzroka razprtijam z usmiljenimi sestrami, kterim zbornica je bila podobna sejmu. Deschmannovi druž-je na eni strani dana vsa oblast, na drugi strani niki pa so tudi kmetiške poslance mečiii, da bi gla- pa je spet rečeno, da vlada ima pravico paziti nan je sovali za to in vse narejati, kar bi se jej zdelo potrebno. Pogodba pretresa, sama je kriva, da so razprtije v bolnicah. y Ko naj se odsekov črtež obveljá brez vsega zopet začne seja y prideta na gla- Ko se Je sovanje nasveta gospoda dr. Tomana in obá padeta. leta 1855 bolnica izročala sestrám, bila je skrb za bol- Potem poslanec Krommer svetuje, naj zbornica vès nike tako majhna, da so one vzele vse prostore v bol- odborov črtež „en nici za-se y bloc" to je, brez vsega pretre-in sekundarji so morali iz hiše iti. Deželni s a van ja odobri. Ta nasvet je bil po nekterih po-odbor je prevzel bolnico brez zdravnikov, celó brez slancih podpiran. Dr. Bleiweis pravi, da črtež brez nadzornega zdravnika (inspektionsarzt). Deželni odbor pretresanja potrditi bi se reklo mačka v žaklji ku- je v gospodarstvo pripravil red tako da moremo zdaj piti in protestira zoper tako odobravanje Dr. y ima ker Toman zadovoljni biti z usmiljenimi sestrami, in tudi v službeni o posameznih rečéh še več opomniti. red je postavil take pravila, kakoršne so potrebne za pravi, da bi rad bil tudi slišal, zakaj poslanec Krommer — 303 - priporoča, naj se crtež odobri brez pretresa, kajti le-to se menda vendar nima zato zgoditi, ker so poslanci z eno nogo že skoro domá. Tudi že sam §. 4 mu brani, Krommerjev nasvet podpirati, za druge reci pa, ktere je Descbmann samo pripovedoval, na litograťovanem po-rocilu pa niso, ne mara, ker niso po opravilnem redu. V §. 4 je rečeno, da poprejšnje instrukcije naj obve-Ijajo, ako niso bile že kaj prenarejene. Te instrukcije pa zbornici niso znane in tudi pogodba z usmiljenimi sestrami ne. Odseku je bilo treba mesec dni, predno je zvršil ta črtež, torej ne more nihče zahtevati, da bi se ta reč brez vsega premislika v celoti precej potrdila. (Jovornik naravnost reče, da pojde iz zbornice, ako bi crtež obveljal brez pretresa. Poslanec Deschmann odgovori: ko bi zbornica hotela zmerom čakati, predno dr. Toman sklene, kako bode délai, predno prebere te in une instrukcije, potem bi svoje razgovore morala večkrat odložiti, ker tudi o ženitevskej privolitvi je rekel, da še sam prav ne vé, kako bi glasovah Dr. Toman ga po pravici oštro zavrne rekoc: Nikdar nisem za-mudil svoje dolžnosti; nikdar ni bilo zbornici treba šakati me; poslanců Deschmannu pa nisem pravil, kaj prebiram in s kterimi crteži deželnega zbora se pečám. Žaljenje Deschmannovo mečem z nevoljo nazaj na-nj. O ženitevskih privolitvah sem mislil tako, da bodem glasoval za-nje, če bode treba. — Predno se je začelo glasovanje o nasvetu Krommerjevem, da bi črtež obveljal brez kacega pretresa, sta dr. Toman in dr. Bleiweis zapustila zbornico, ker sta protestirala zoper to, da se „maček v žaklju" kupi. 15 zoper 7 glasov je potrdilo odsekov bolniški red. In tako je konec bil sila viharne razprave. Na to se oglasi prvosednik gosp. baron Codelli: Svoje delo smo končali, in letošnji zbor je tedaj zvršen. Predno se ločimo, naj mi bode za slovo dovoljenih še nekoliko besed. Ce se ozremo na razgovore v zbornici, moramo pritegniti, da je deželni zbor o mnozih rečéh imel posvete in naredil sklepe; to je storila delavnost raznih odsekov, kterim se zahvaljam v svojem in vse zbornice imenu. Moja gospoda! zdaj pojdete domu; moje naj bolj še želje vas bodo spremljale. Ko nas ce-sarjevo povelje zopet pokliče, potem naj nas več ne moti nezloga in noben neprijeten glas; zložno hoćemo delati za korist svoje domovine. Predno pustimo to dvorano, zakličemo Njih veličanstvu trikrat: hoch! Zbornica vstane in ponavlja trikrat. Poslanec Krommer izusti zahvalo prvosedniku, da je tako marljivo, skrbno in ljubeznjivo vodil seje in tudi Njih ekscelencii ces. namestniku, da je krepko zastopal deželne koristi; in izreče upanje, da se v prihodnji zbor snidejo zopet vsi letošnji poslanci. Njih ekscelencija gospod baron Schloissnigg reče, da ima odkritosrčno željo, naj bi trud deželnega zbora imel koristne nastopke. Dopisi. V Mariboru 16. rožnika. —r— Gosp. Herman se je tudi letos za štajarske Slovence tako živo potego-val, in njih pravice tako izvrstno zagovarjal, da je bilo ^ginjeno vsako slovensko srce. Pričali so to tudi dopisi v „Novicah", dospěvši od vseh strani štajarske Slovenije. Ce se pa kteri mož tako trudi za narod, treba je, da se mu tudi skaže národová hvaležnost. Tedaj so nekteri domoljubi premišljevali in pretehto-vali, kaj bi vendar bilo v ta namen najbolje storiti. Ena misel se je pa spoznala za najboljšo. Ker smo namreč vsi prepričani, da g. Herm an -u ne moremo druzega plačila ponujati, ko dokaz, da ga vsi posebno cislamo in srčno ljubimo; ker nadalje tudi vsi želimo vedno pred očmi imeti tistega moža, ki za nas toliko delà — tedaj je bilo odločeno, da na svetio damo podobo g. H e r m a n a, na kamen rezano. Ko smo prvič prosili g. Hermana, naj bi to smeli storiti, in naj se v ta namen podá na Dunaj , odrekel se je pohlevni mož tej časti, rekši, da nima dovelj zaslug. Po drugi ponavljani in pomnoženi prošnji pa je ob-ljubil, da gré za nas na Dunaj , in tedaj je upati, da bomo v nekih tednih podobo imeli. Našla se je tukaj blagodarna roka, ki potrebne denarje posodi; glava nad to roko je g. dr. Prelo go va, ki bo tudi založnik, in prepusti dobiček mariborski čitavnici. Tudi iz Celja pa iz Bistrice smo že dobili podporo za to delo. Vsem za ta čas srčna hvala, dokler ne bomo plačali s podobami. Cena podobi je odločena 1 gold. Kdor naroč-nino že sedaj odpravi, nam jako pomaga, in po proda-javnicah bode podoba bolj draga. Zato vabimo Slovence, naj blagovolijo naročnine dr. Prelogu, zdravniku v Mariboru, pošiljati. — Čitavnica naša tudi že priprave delà za namenjeno večo besedo dne 31. julija tega leta. Samo to nas moti, da se ne vemo gotovo, ali dobimo tišti dan Kartinovo véliko dvorano, kjer smo tudi pred dvema letoma praznovali prvo obletnico našega društva. Prihodnji mesec namreč pride drugi najemnik tište dvorane iz Dunaja, in sedaj se ne zna, kje je. „Besedi" je že lep nacrt izdelan. Mislim, da dvorana ne bo za to ostala prazna, ker se je letos odločila vstopnina, 40 kr. zneseča. Društvo bi si namreč rado tudi kaj prigospo-darilo, in sčasoma prišlo pod svojo streho. To nas enmalo pika, da se lep hram zida blizo gledišča za nemško „kazino"; ne, da bi jim zavidovali, al radi bi tudi mi si tako pomogli. Iz Maribora. (Iz čitavnice.) Ker se društveno leto 17. julija končá, bode volitev novega odbora v glavni skupščini dné 3. julija ob 8. uri zvečer. Ob enem bode tudi razgovor, kako se hoćemo udeležiti svečanosti v Zagrebu 20. avgusta. Odbor. Iz Celovca. *) Napravili smo v Celovcu slavjansko čitavnico. Kdor Celovec pozná, reci mora, da tu ni ugodno mesto za njo. Ako čitavnica hoče — ne rečemo — cveteti, ako hoče le obstati, treba bode na-penjati vse žile, sukati pero, odpirati mošnjo. Da se toraj čitavnica celovška postavi na trdne, stalne noge, snovali in kovali so si rodoljubi to in uno reč. Nek večer sproži nek domorodec še to-le misel: Kaj bi bilo, če bi si čitavnica poskusila napraviti svojo tiskar-nico. Dobiček se kaže gotov; kajti samo to, kar se zdaj slovenskega tiska v Celovcu, znaša že 3—4000 fl. na leto. Strela je vdarila, vse je bilo zdaj po koncu, vsi so vpili na eno grlo: „Jaz rad pomagam, jaz dam, kolikor premorem, jaz tudi in jaz tudi." Vse je bilo židane volje. Na dobiček ni mislila nobena živa duša, tem manj še govorila od njega. Le ena edina misel je navduševala vseh srca: Živila naša čitavnica! ona bode imela čisti dobiček, le plačevala bode obresti za vložene denarje in sčasoma povračevala posojeno istino (kapital). To je bil naš štatut ali ustav — bil je jasen in kratek: „vse za čitavnico našo!" Res žalostno je torej, da so ti darežljivi rodoljubi za vso svojo dobro *) SI. vredniatvo „Slov. Prijatla" je v 6. svojem listu željo iz-reklo, naj natisnemo sestavek, ki razjasnuje dopis iz 20. in 21. lista „Novic." Ker že pravo samo po sebi terja, da se razjasni stvar, ako razjasnila potřebuje, nam častiti nas dopisnik ne bode za zlo vzel, da storimo, kar poštenje vrednisko od nas zakteva, si. vredniatvo „Prij." pa tudi ne bode zaměřilo, da smo izpustili iz njegovega sestavka, kar je zgolj osebno o čitanje, ker tudi v „Novicah" nikjer ni bilo o pojedini osebi nikjer govora, ampak le od dveh strank brez imena. Konečno pa zagotovljamo, da bi bolje bilo, ako bi se o tej stvari nič ne bilo očitno govorilo, kakor da se celó med na S in ci unema razprtje, ki ga iz srca obžaluje vsak domoljub, dasi tudi ne vé: zakaj nesloga in odkod? Vred. 204 v u iju in ves svoj denár zdaj še le prisiljeni, peu U Cil 111 UAH* C4 IJJ ^ íunaiiiu , vac* OV/ k/kj auiaii o««i« vuo svetom svojo čast in poštenost braniti. Kar čast. gosp. primorsko Lokvo prenaredila in tako Trst z notranjsko pred celim dali. Upanje imamo da se bo kmali stara cesta čez. Matij Maj v » Novicah" piše od „jedne in druge Bistrico zvezal. Do vas gospodov poslancev pa stavimo y tr ank poznamo ki so blage tiskarnico od tega v Celovcu ničesar ne vemo Mi v imenu posestnikov bistriškega, postojnskega in seno- eno olj stranko in ta so tišti rodoljubi, žeškega okraja zaupanje, kadar pride ta nova cesta na |d pomagati čitavnici in za njo napraviti vrsto v deželnem zboru, da glas povzdignite zato > da M. M pise Ravno tako je sama sanjarija, kar čast. bi ta cesta na cesarsko ali vsaj na deželno denar- od ,,ust ta tut a" tiskarnične nico spadala in da bi se prebivavcem v teh družbe. Rodoljubni gospodje, ki so denar dati ob okraj ih, ki so delo z velikim trudom zvršili in ktere še drugi ve-ljubili, doslej niso bili nikoli sklicani, nikoli niso liki stroški zadevajo, zaostali tri in štiriletni davki, torej ustava ali statuta osnovali. Kaj in kako hočejo slabe letine itd. usmiljenje skazalo. — Zdaj pa še eno rodoljubni gospodje napraviti čitavnici v prid , znano besedico do volilcev mest in trgo v not ranj skih. je vsemu svetu Dobička ne iščejo nobeneg da Bliža se čas, ko bote volili poslanca v deželni se jim plačujejo obresti in sčasoma povračujejo posojeni zbor. Ce kdo, je živega priporočila vreden naš rojak denarj Vereina" omenja g. Matija Maj ar večkrat v svojem notár v Sežani pri ljudstvu, posebno na Notranjskem sostavku. Kako pa pride družba sv. Mohora v to sitno veliko spoštovanje pridobil in pozná naše in vaše nad pravdo? Tako-le je reč. „Gospoda! rekel je nek znan loge popoinoma, pa je tudi ves mož za to rodoljub nek večer v čitavnici, gospoda, to in le samo to hočej Tudi „Hermag gospod Peter Kozler zakaj on si Je kot večleten t j da se če nam tiskarnica dobička donaša in dobiček v čitav kaj pa potem, tegne za blagor naše domovine. po- Iz Vrhnike 18. junija nico privabi vse baže ljudi? Kaj se more potem s či- sv. Petrom in Pavlom tavnico zgoditi? Ali bode ostala zvesta svojemu na- (j m ALI JL aviuui ^ tO je, Liu» uam iiv/^c* uiuova j av/ Vrhničanje s Postojnčani in Ložani Bliža se dan pred 28. dan tega mesca, ko imamo menu? Kaj? če s čitavnico pride tudi sčasoma tiskar- vred voliti deželnega poslanca. Vrhničanje nikakor nismo nica v roke takim ljudem, ki^ bodo segali po vseh zaspanci o volitvah; to menda smo dosti očitno poka- Zdaj da deželni zbor ni kakošna kaj --------------— J / ------O i. LlUM^UUVi Vf T VilW T MU j JH-» v il v\ w NX v ^ v v* drugih namenih, kakoršnih prvi rodoljubni slovenski zali takrat, ko smo rajncega g. Ambroža volili. utemeljitelji jiiso imeli nikoli? Ta bi bila žalostna." Dalje : v Čitavnica more tako ali tako enkrat konec pa , au omu v lUlli , kac* u ^ /j v i u i ^ w V i ui naayou» J bodi reč in da mu je živo potreba pravih domoljubnih ko smo vidili vzeti; kaj potem z njeno tiskarnico? Ali pojde tudi moz vse v Zagreb? Mislim ? da ta zdaj bodemo še bolj spolnili svojo dolžnost. Al ------— - ---- £--j--—------1H\J £1 y £ÀW< j UUU^UiU OU U\j AJ OJ-J V^lUliA kJ * \JJ ^ UUOV/. naprava, ustanovljena s kjer je več glav, težko je vse pod en klobuk spraviti; slovenskimi denarji, tudi ostane med Slovenci in za vendar to je pri nas dobro, da vsak izmed teh treh Slovence. Jaz sem torej teh-le misel: Družba sv. Mo- možakov, ki jih imamo v besedi, nam bi bil všeč za hora se s svojimi od sv. očeta papeža poterjenimi po- poslanca; vse tri bi radi volili. Naj povem „Novicam", stavami ne more sprevreči na kako drugo ptujo stran, kaj smo se pri nas měnili in se še menimo o tem. ona mora ostati narodna-slovenska. Pri čitavnici pa ni Mnogo naših ljudi jih je bilo za g. Adolfa Obreza tâkâi» Naj torej gospodje, ki za tiskarnico kaj podpi- posestnika in župana cerkniškega. Kdor ga pozná > sejo f za pravilo f za vselej veljavno pravilo postavijo štuje v njem moža, ki je v vsakem oziru popoinoma vreden, da bi bil naš zastopnik. Al nekaj mu manjka da ostane z njihovimi denarji napravljena tiskarnica tako dolgo lastnina narodne čitavnice, dokler ta zvesta kar ustava ukazuje — to je, po s ta vn e starosti; premlad ostane namenu tistemu, ki je naznamovan v prve m in dru g em paragrafu njenih pravil. Nad tem (§. in Je ; ker še nima 30 let. Ker tedaj zdaj nikakor ne more izvoljen biti za poslanca, nam je sam sporočil • o r O . j "" fVo / 111UIO lůVUi jeu uni U u. v ^ u v/ ljub, iruen značaj Katkur j iu je iiiaiu, je gUSp. i: raue i nevidjeno oblast, da bi smel pri tej priči odvzeti Kot nik, posestnik tukajšni ; dežela bi imela v njem uružbenikom tiskarnicu, denarje in vse premoženje ti- poštenega, zlata vrednega zagovornika. Pa tudi g. Pe ter skarnice, ako bi se oni pregrešili proti nekemu para- Kozler ima pri nas mnogo simpatij , ceravno nam ni grafu svojih štatut." Kar g. M. M. na koncu svojega trden značaj kakor jih je malo, je gosp. Franc osebno znan ; al dober glas smo o njem sestavka piše, je gola resnica: ,,Denarja dati na obče- koristen namen, je rodoljubje: pa najžlahnejše, najple- ze Vec íei uran, ua iuui ujeiuu ui z, mumm sreum z,au-rnenitejše rodoljubje je to: denar dati i skrbno paziti pali poslanstvo. Neodvisen in přemožen mož, ki ga zdaj gré deleč po svetu in tako ze toliko hvale slišali in tudi v „Novicah" ze več let brali, da tudi njemu bi z mirnim srcom zau- l si prizadevati ; da se obraćaju stranki" Ci denarji^ vsigdar rodoljubno kupčija večkrat pelje na Dunaj, bi prav lahko bil tudi pa te besede ne veljajo nam ki nočemo nobenega dobička „jednoj za državni poslanec, ki bi se za blagor domovine naše I>ošteno potegoval. O b á ta dva možaka sta nam tedaj juba, uni kakor ta; kterega si bodemo izbrali, sebe, te m več celega prepustimo čitavnici, ljuba, uni kakor ta; kterega si bodemo izbran, ne te besede temveč veljajo „drugej stranki*' v Gorjah, ki morem vam še povedati danes, kerše imamo cei teden hoče ves in celi dobiček za sebe, čitavnica pa joj je mila i draga, kakor oko 9 naše" ; f) > lica tiskarnicu! ako jo želiš in če imaš denarja! ktera ne prepusti be- naše debate očitno J Aicvov, , iAV, pv^uon UU- puveuail, I temveč trdosrčno pravi: „Čitavnica! kupi od nas v Ložu.*) »m/in ! n b a ia ri aIi« im X r\ îwinX /I n viîn Ui . i - 1 1 časa, vendar se mi je potrebno zdelo, povedati, da jih zvedó tudi sovolivci naši v Postojni in Dostavek vredništva. Na tem mestu se nam prilično Iz Vreitiske doline na Notranjskem 11. junija. zdí razglasiti pismo, ki nam ga je mnogocenjeni naš A. M. — Njih eksc. c. kr. primorski deželni poglavar bar. Kellersberg so se na svojem potovanji po Krasu se 8. dan t. m. popoldne nekoliko mudili v naši okolici. Pregledovali so vedno v deževnem vremenu novo cesto po vsem senožeškem in pol postonjskem okraji in se drugi dan zarano nazaj čez Novigrad v Trst po- Res da vsakemu domoljubu ste imeni France Peter Kozler prijetna glasa, vendar ker le ed voljen biti, se tudi tù morajo volivci zediniti v e razcepijo glasovi in da kdor je izvolj Kotnik iii en more iz-nem, da se . se izvoli z » eliko ve velika veČina me je čino; kajti to izvoljencu dobro dé, da more reči ne mala pešica Vred 205 roják gospod Peter Kozler iz Dunaja poslal in ki je Zgolj dobičkarija bi škodovala celi deželi to pa ne namenjeno Gospođom volivcem na Vrh nik i, v Postoj sme nikakor biti. Ako bi tako srecni bili, da bi spravili omenjenih 6183 loto v čistega blaga skupaj , bi to in v L samo doneslo naši deželi Resničen napredek naše domovine, po kterem bi se lot prodá po 3 gold. Lep denar! cez 18.000 gold, dobička, ako se ji pripravila boljša prihodnost, ter povzdignilo ime med deželami velikega cesarsťva, bil je od nekdaj ena najiskrenejših mojih želj , in žene me srce, kaj " " ~ - 15. dne t. m. popoldne ob 6. uri je bil obcni zbor katol. društva obrtnijskih inrokodelskih pomočnikov pod vodstvom g. prof. dr. Vončina. pospešbi istega napredka. Ker je pa današnjega dne posebno deželni zbor tisto mesto, na kterem je izvedenemu in samostojnemu možu dana najboljša prilika, povzdigniti krepko svoj glas za vse to, kar so mu dobro premišljene skušnje pokazale, da je koristno in možaku ! • V® A JL JL pripomoći pot b0j0 ^Novice" vec povedale o tem zboru. Drugi Obcespoštovanega advokata gosp. dr. Antona Raka so pokopali v pondeljek; pogreb je bil slovesen pred hišo in na grobu mu je pel pevski zbor čitavnice ktere ud je ranjki bil. Bodi zemljica lahka vrlemu 7 7 in ker sem iz večletne službe potrebno ljudstvu kakor sodniški uradnik, kakor državni pravdnik, zadnjič to-le : kakor notar in zdaj zopet v novem stanu kakor trgovec t. m. zbrali spoznal v mnogovrstnih obzirih potrebe in želje ljudstva, tedaj na vprašanje in prijazni opomin mnogih domorod- ( Riharjevem spominku piše „Danica' Zavoljo Riharjevega spominika so se bili 16. preč. gospod kanoniku in kancelarju K. Velkaverhu, kteri so blagovolili v tej reči predsed- cev tu očitno izrekam, da bom zadovoljno prevzel ime- 7 bi me ž njo počastili go- ce nitno nalogo poslanstva, spodje volivci, ki bodo 28. t. m. v Postojni izbirali slanca za dobro znane mi notranjske mesta in trge. Peter Kozler. po- Na Dunaji 18. junija 1864. Iz Razdrtega na Notranjskem 12 ništvo sprejeti, naslednji gospodje : Dr. Jan. Bleiweis dr. Leo Vončina, A. Lésar, A. Praprotnik in vrednik ,,Zgod. Danice". Določeno je bilo za zdaj po nasvetu dr. Bleiweisa, da spominek naj bo stanoviten, toraj da naj se v zid vdela, kamor naj prvi jun F.N Včeraj je naša županija častitega g. Petra Kozlerj 7 ne kaže drugač, kakor bi se o slovesnosti tudi truplo ranjcega predjalo. priliki pojde nekaj gospodov s kamnosekom na poko-pališče poiskat primernega kraja in ogledovat spominike nam Notranjcem dobro znanega domoljuba, enogl da se določi, kakošna oblika naj bi se spominiku dala ; i za tneg ojeg oslala dotično pismo, podp ornikov. izvolila in mu *er Precej potem kamnar tudi nacrt za-nj napravil. od župana in vseh od Upanje je po tem takem, da okoli vsih Svetih se bo prihodnjem Iz bohinjske Bistrice 17. rožnika. F. M. - Le- tošnje leto nimamo nič posebne gorkote ; za nektere spominek zamogel slovesno postaviti, snidu bo zapisnik še nenatisnjenih Riharjevih del po- bo mogoče tudi duhovno spominico že začeti kazal, ce sadeže ne kaže tedaj dobro, ker je zmeraj le dež. Se-nožeti pa so bogate, in tudi lan nam obeta prav dober bodo slabe. V f rzi pridelek. Za turšico ni ugodno vreme ker je po sv. Telesu še sneg šel in vse obelil lomil in tudi nekaj sadja okrhal. Najvažniša novica za ali še ne in po kacem načinu. Denara je „Danica" dozdaj za spominek nabrala blizo poldrugsto gold, in nabira se tudi v čitavnici po nasvetu g. dr. Bleiweisa." 7 rži po našo dolino je pa ta, da se je 1. maja začela ces. pošta; vsak teden gré trikrat. To nam je velika dobrota. Iz Kranja 19. junija. (Poziv iz Čitavnice.) Ker bode po takem resnica s spominkom Rihar-jevim, ki je nam Slovencem zložil toliko krasnih pesem cerkvenih in svetnih, naj vsak, komur je v res- slavo nici, ne le z besedo „ktera nic ne 7 M košta", mar za t nam v sredo 29. junija (sv. Petra in Pavla dan) pride slavno ljubljansko gijnnastično društvo „Južni sokol' Kranj. Čitavnica naša naznanja s tem vsem častitim njenim družnikom, kakor tudi vsem družnikom druzih slov. čitavnic sledeci nacrt, ter jih prijazno vabi se domovine, doloži svoj darek, da se rajnemu mojstru more napraviti lep spominek na grobu, pa tudi duševna spomenica (album) z natisom še nenatisnjenih njegovih da vseh čitavnic, ktere 7 Je sveta dolžnost, da udeležiti te slovesnosti. Ob Laborah. Kosilo to pripravljenem prostoru ob 5. uri popoldne. vesna „beseda' se gimnastično društvo „Južni sokol" na 2. Sveta maša ob 11. uri v farnej cerkvi. na stari pošti ob enej popoldne. — 4. Telovadba na za . Slo- uri zvečer v čitalnici. Predstavljala se bode tudi ta večer glediščina igra „Pravda". Programi se bodo v kratkem razposlali vsem častitim družnikom naše čitavnice, kakor tudi vsem domačim društvom. Iz odbora národně čitavnice kranjske. pesem. Obhaja nas misel, je Riharjeva pesem že radovala po svojih radodarnih udih pripomorejo k tej napravi. nedeljo ob 11. uri dopoldne je bila v Kri- ki jo je napravilo uri dopoldne sprejme žanski cerkvi slovesná sv. maša 7 s plesom ob Iz Ljubljane. Sviloreja (reja židnih črvičev) utegne ništvom. društvo kupčijskih pomočnikov po večletni navadi. Pevski zbor čitavnice je pod vodstvom pevovodja Fabjana zopet kakor vselej prav izvrstno pel cerkvene pesmi mnozih mojstrov slovenski; velika množica pobožnih mestjanov se je udeležila slovesnega tega obhajila. Nemški časnik, o kterem je bil že večkrat govor, je bil v nedeljo ustanovljen. Izvoljeni odsek je dobil nalogo, da deležnikom v prihodnji seji pové, kako stoji z denarno zalogo, z vredništvom in založ- naši deželi letos velik dobiček donesti, ako nam osta- Društvo „južnega sokola" je povabljeno prihodnjo nejo črviči zdravi. Slavno ministerstvo kupčijsko je sredo (dan sv. Petra in Pavla) v mesto Kranj namreč po naročilih iz južnih Tirolov z dopisom od 13. dne t. m. sporočilo kranjski kmetijski družbi, naj, ako je mogoče, poskrbi 6183 lotov popolnoma zdravega svi- ; kjer se mu bode na čast dala velika „beseda". Vesel dan caka vrle naše „Sokolovce", kteri pa častno to vabilo, kakor slišimo, hočejo tudi povrniti s tem, da pridejo v tedaj lodnega semena (Grains). Kmetijska družba je brž pi- polnem številu v tako prijazno jim mesto. sala poddružnicam , kjer cvetè sviloreja , in posamnim s svojo zastavo , 7 možém, ki slo vij o kot svilorejci Prišli bodo okinčano že s krasnim trakom, ki so letos oddati, pa proti naj povejo koliko se- temu, da pridejo ga ob mena bi utegnili iz Tirolov izvedenci, ki bojo vzeli, kar ňajdejo čisto zdravega. In le tako čisto zdravo seme mo- gospodičina Melanija Hohnova. remo ponuditi, da si dežela Sokolu" darovale domoljubne gospé in gospodicine in kterega jim bo prihodnjo nedeljo popoldne uri v njih imenu s primernim ogovorom izročila ta namen na- naša pridobi dobro ime. pravi društvo v sokolišču (v gospod Frelihovi hiši na 20© dunajski cesti) slovesen shod, pri kterem bojo „Soko- Dunaji. lovci" pokazali svojo umetnost v telovadbi glavnem mestu cesarstva našega kjer Kakor čitavnice in slovenske pevske društva treba. ti u «j ▼ giavu^in iiiuot u. vj^oaiotva uaouga ^ J^ biva sila veliko Slovanov, je čitavnica jim pač živa po je tudi pevsko društvo čitavnice naše přejelo prijazno znane pod Prenaredba vojaške zdravniške šole > imenom „Jožefove akademije" je potrjena po Vabilo na veliko muzikalno svečanost, ki jo bode ob cesarskem sklepu; kirurg o v (ranocelnikov) ne bode začetku gospodarske in obrtnijske razstave v Zagrebu več. — Dunajsko deželno poglavarstvo je oklicalo na- 18 v Kolo avgusta t udeležil omenjene svečanosti pravilo ondašnje pevsko društvo bero 6000 vojakov na suhem in 300 mornarjev za Me , kjer cesari zdaj brat Njih Veličanstva našega Pevski zbor čitavnice naše se bode radosten hi ko ? pa se adj > da tudi vsi cesarja Kdor dosluži letos svoje leta v avstrijski ga vzamejo drugi slovenski pevski zbori se bojo snidli oni čas v armadi ali kdor sicer hoče v Mehiko iti hrvaškem glavnem mestu, da^ si vvzajemnem udeleštvu ako ni oženjen ali je vdovec brez otrok, pa ne čez 40 utrdij bratinsko zvezo. Tudi „južni sokol" je prejel let star. Nabera trpi do 15. januarja 1865; prosták enako častno vabilo, ktere se bode odbor udeležil s za- stavo svoio. (gmajnar) pešec dobi 15 kr. na dan; 6 let trpi služba; za gosp. Pauerj pondeljek z večer ob hišo Je tonilo zopet dvoj Ljublj so ju deleč pod mesarskim mostom še konj y ki potem ga peljejo zopet domů do Trsta; kdor pa ostane v Mehiki, dobi 12 do 28 oralov dobre zemlje. s prednjimi kolami iz vode izvlekli na kolah šel po vodó, si Ljublj Je otel hlap Kakor „Naše gore list" naznanja, se je čitavnica zagrebška pritožila na Dunaji pri dvorni kancelarii. — Shod av- ? ob pol ki je s sodom strijskega in ruskega cesarja in kralja pruskega obrača vljenje. Pri vhodu zdaj oči vse Evrope na-se; govori se, da zadeve dan so se že davnej na tem mestu poclrli y ske in poljske stojé v prvi vrsti vladarskih pomen- v vodo zabiti koli in rante, ki so grajile vhodišče, in tudi struga Ljubijanice je na tem mestu že zlo razkopana in jama globoka tako, da je magistrat varno to vhodišče zapreti y dokler m zasuje jama v zaprtíi, vodi ? poznal potrebo, nese ne popravi ograja kov aliancije. Francozi in Angleži pa se bojé nekdanje „svete Konferencija v Londonu zastran Sles-vik-Holštajna še ni nič gotovega v 10. svoji seji skle-nila -------- __ — r„r-----©--j- 26. dne t. m. izteče prestanek vojske, ker je menda se někdo upiral pa potem? Konferencija londonska se nekterim zdí kaj se je vse pustilo kakor je bilo; zdaj pa je luna, ktera toliko i • i ni i • i #i v i j • i • ' prišla velika voda, Nesreća ta opominja, da ni bilo moc se da naj se na ograj lotit i taki h boli zahaj a y poprave, solnce Napoleonovega kongresa. kolikor bolj izhaja nevar- nih mest skrbnejše pazi kakor na ograj e v Stern ale šel v Ischio v toplice. Garibaldi je Poljski punt je přestal. yy Novice"' so v svoj 23. list iz 125. lista „Tages Duhovščina poljske sandomirske škofije je pošt-e" povzele naznanilo, v kterem g. Miroslav Vilhar kterem 21. maja poklonila ruskému caru pismo udanosti j v pravi, Po ukazu dne t. m zakaj -------------------7 . -------o- ------------------- rvt^uu pravi, Vi« „UUUUVOV.U« « roquai „c^ * ni prosil izrednega pregleda svoje pravde, kjer je narod; narod pa se poklanja tebi, veliki car!" da „duhovščina mora vsigdar tam biti y c. štev deželne sodnije ljubljanske od 14. Langieviča, kterega so Svicarji za svojega mestjana 4049 moramo preklicati to naznanilo, sprejeli, bo vlada avstrijska kmali izpustila v Švajco. Miroslav Vilhar je zoper razsodbo c. k. deželne Kneza Kuza-ta je sultan turški preprijazno sprejei. Ruska armada se iz Kavkaza čedalje bolj pomika pregled pravde^svoje in jo 11. aprila t. l.jpod štev. 2527 proti Evropi; časniki pravijo, da ima Rusija zdaj redne tudi izročil •• nadsodnije napovedal 26. marca t. 1. prošnjo za izredni som y C. od 3. maja t. 1. ni najviša sodnij na Dunaj z dovolila izredne revizije odp armade 1 milijon in 336.000 vojakov. Novičar iz domaćih in ptujih dežei. Po cesarskem sklepu od 14. t. m. je srbska ná- rodna skupščina sklicana na avgusta t. ; da Listnica vredilištva. Gosp. M. G. v Kr : Nepotrebno se nam zdí poslano pojasnilo, ker nobena oseba ni bila imenovana v dopisu iz Kr., tedaj tudi nikomur nobenega zagovora in izgovora treba ni. Dopis je bil cisto objektiven; najmanj pa more kdo preč. gosp. fajmoatra vtikati v to stvar, ker oni imajo z druzimi važnejsimi rečmi opravila dovelj. Gosp. J. Z. v S : Přejeli, pa ne more biti voli patriarha (velicega škofa in metropolita) grške neze- zdaj, da nam kdo te reci drugač ne zasuče; tudi bi bilo dinjene cerkve. Po 70 letih je to zopet prvikrat da se mnozih popravkov treba. Gosp. V. D. v St. J. Hvala v poezii srčna za narod skliče za tako volitev. V to skupščino je pozvan „župana tudi dalmatinski škof. — Casniki pripovedujejo, da 20. oktobra se snide zopet državni zbor na Dunaji. Dunajsko c. kr. deželno poglavarstvo je dovolilo slovansko čitavnico z imenom „slovanska béseda" na Kursi na Dunaji 21. junija 5 % metaliki 72 fl. kr. Narodno posojilo 80 fl. 50 kr. Azijo srebra 14 fl Cekini 5 fl. 45 kr, kr Vabilo na naročbo T) Noyíc za druzega pol leta 1864 Dosedanje častite naročnike, ki so plaćali do konca tega meseca, pa tudi nove narocnike m prosimo, brez zadržka dobivajo. se oglasijo brž ko morejo z naročníno na „Novice" da jih potem prihodnji mesec Za pol leta po pošti dobivanih „ „ „ v tiskarnici jemanih „ četrt leta po pošti dobivanih „ „ v tiskarnici jemanih n » pošiljanje na dom v Ljubljani se plača še prenaredbo napisa med letom..... gold. 20 kr. 5? 11 11 11 80 15 90 18 10 1 1 1 1 1 Odgovorni vrednik: Dr. Janes Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznifc v Ljubljani.