\ Številka 315 Trst, v sredo 15. novembra 1905. Tečaj XXX. Izhaja vitki dmm. ~wm Tu li ob nedeljah in praznikih ob S. ari. ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. Posamii-ae številke »e prodajajo po S so?6. (6 stotinki v mnogih tobakarnab ▼ Trnu in okolici. Ljubljani, Gorici, l*elji. kranjn. Mariboru. Celovcu. Idriji, frt, Petru. 8ef«ni, Nabrežini. Novemmestu itd. •►zlase in narot-be sprejema uprava lista „Edinost", allea Giorri« ©aiattl it. i8. — Cradmc mre «o 3. pep. S., zvečer. — Cene orlasom 16 nt na Trato petit; poslanica, o- artnice. javne zahvale in domaći oelaai po pogodbi. TELEFON i ter. 1157. Edinost 5!asl!a p Mitičnega društvi „Edinost" za Primorska. v edinosti Je moć > 31 aro dnina utii sa vse leto 34 K. poi leta 13 K. 3 mesece 6 K. — Na-■aročbe brez dopoaiane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi saj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankt vau« pisma se ne sprejemajo ln rokopicl se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo !i« a UREDNIŠTVO: ml. CHorglo ©alattl 18. (Naroda! dom.* ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laste k kmaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci a lista ..Kdinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti it. i». Poitno-hranilnlžni račun it. 841.652. ukae pomorskega prefekta so vojaki z nova pribili proglas. PARIZ 14. Brzojavke iz Bresta, Cher-bourge, Lorrienta in Toulona poročajo, da ao štrajkovci imeli zborovanja, nakar so, pe-vaje intemacijonalo, šli po ulicah. Štrajkovci to mirai, in do sedaj ni prišlo do nemirov. V Lorrientu štrajka od 4000 delavcav 1150. Kardinal Vives v Tato na Francoskem. PARIZ 14. Nasproti raznim elementom poročajo »Petit Parisuna« iz Rima, da pride kurijalui kardinal ViveB y Tuto na Francosko, da se bo tu bavil z afero treh škofov, ki so 6i naklonil; nezadovoljstvo Vatikana. Rizua tega pr.čne kardinal organizacijo duhovščine z ozirom na loSitev cerkve cd države. Francoski senat. PARIZ 14. Ssnat je najprej odobril naknadne kredite, ki omogočujejo zmanjšanje dela v državnih tovarnah za tobak in za užigalice na 9 ur. Na to je nadaljeval razpravo o ločitvi c*rkve od države. Vihar v Marsilji. MAR3ILJA 14. Strašan vihar je pro-vzročil poplavo. Bati sa je, da se je vslei tega pripetilo več nesreč. Demonstracija brodovij proti Turčiji. CARIGRAD 14. Včerajšnji sestanek za-tipnikov Š3st:b velesil je trajal dlje časa. Pričakovati je, da s j sklepi jutri priobčijo porti. LONDON 14. »Standarde je zvedel, da so podrobnosti democ stracije brodovij proti Turčiji že skoraj določene, in da bodo velevlasti postopale složno. Preden se pa prične s skrajnimi odredbami, sa baje že odpošlje sultatu nota, v kateri ae ga obvesti o dc-lcČenih pripravah. To pi v nadi da popmti Sultan v zadnjem trenotku. • Standard« poroča dalje, da bi združeno brodovje blokiralo Dardanale. Čeravao so v uradnih krogih mnenja, da se sultin v BUDIMPEŠTA 14. .Ogr. kor«pkrožen. pohorske sile velevlasti uda, vendar Bodijo v diplomatičnih krog h, da Be L»o raje zet^kel k skrajnim sredstvom, nego prepusti velevlastim fi jančno kontrolo v Makedoniji, to pa z ozirom na dejstvo, da bi ta korak dal povod, da sa eventuelno odstrani njegfva suvereniteta. Brzojavne vesti. Kralj Alfonz iia Dauaju. DUNAJ 14. Španski kralj je danes predpJuine bil v španski dvorni jthalnici, polem si je ogledal ceaerako zakladnico in narav* s ovni muzej. DUNAJ 14 Španski kralj je po Jebi muo^osieviini n dvorskim dostojanatvtn kom redan odlikovanja. Oo 6. uri zvečer se je na čast, španskega kralju vršil družinski diner, katerega eo ee razan cbth vladarjev vdele-žiii vsi tukaj b vajoči čieni cesarske rodbine. DUNAJ 14. Španski kralj A fjnz je popoluine pošetil Terezijan3ko akademijo, katera gojenec je bil njegov umrli oče. Ko se e povrn:l v cesarsko palača je vsprejel v avdjenco kardinala G/us^ba, ministra vnanjih sivari in poelaaisa Batlena. Ni Č.-st špan kfga kralja je bila danes v dvorni operi sla7ooitna prelstiva, katire sta se vdeležila oba vladarja, skoraj vsi tukaj bi- j vaj« č Členi cesarske hiše, spremstvo kralj?, in načelniki oblaBtaij. Is opere se je kralj podal na večerjo k španskemu poslaniku. Škofijska konferenca. DUNAJ 14. Danee predpo'.udne je pričeli pod predsedstvom kardinala Grussbe letošnja konferenca škofijskega odbora. Bolgarski knez. DUNAJ 14. Bolgarski knez je d nes dospel semkaj iz Ebanthala. Noto okrajno glavarstvo. DUNAJ 14. Z najvišim odlokom oi 10. t. m. ie uet&novljeno v Erku okrajno gla varstvo. Upravno delovanje okrajnega gla varstva v Krku prične s 1. decembrom 1905 Novo ekrajuo glavarstvo i>o izločeno iz pol tičnega okraja lošinjskega. r Poslanec To rok. BUDIMPEŠTA 14. Državni poslanec Bela Toro k je danes po daljši bolezni umrl. Baron Fejervar^. tamkaj red. To slnžl eno navodilo podeljuje odposlanim vrhno poveljništvo nad četami m redarji dotičnih guberni;, podreja jim vse vladne in občinske oblastnije, izvz?mši so diiča. Nadalje jim omenjeno navodilo podeljuje pravo, da zamorejo dati aretovati vse osebe, ki se zde nevarne javnemu redu, zapreti trgovinska in industrijalna podjetja, zatreti časopise in izdajati obligatorične odredbe za vzdržavanje reda. Odpravljeno vojno stanje. NO VOROSSIJSK 14. (Petrogr. brz. agent.) Vojno stanje ja odpravljeno. Prepoved katoliškemu škofu. PETROGRAD 14. (Petr. brz. agent.) Tukajšnjemu katoliškemu škofu je došla prepoved papeža, da se ne sme udeleževati cerkvenih prrcesij političnega značaja. Odstavljeni guvernerji. PETROGRAD 14. Na predlog \Vittejev so bili odstavljeni guvernerji pokrajin: Estlandija, Peim, Tomsk, KazEn in Odesa, i ker niso odredili ničesar, da bi bili preprečili najnoveje nem re. bilo poroča z Dunaja : Ministerski predsednik baron Fejervarv se je oi 3. uri popo'udne i vrnil v Budimpišto. BUDIMPEŠTA 14. {Ogr. b ro) Z Du- 1 aaja poročajo, da je bil baroe Fejervary da&es ob 11. uri predpoludne vsprejet od cesarja v avdijenc:. Pravosodni minister Larvi je dants cdpoio?al na Dunaj. M rva t spopad med štrajkovei in delavci. VKATI3LAVA 14. »Schlesieebe Zsi-tuajr« poroča: V Janovu je včeraj prišlo med štrajkovei in orožniki do spopadov, orožnik, ki je enega napadalcev ustrelil in več drug.b rami, je b i težko poškodovan. Generalu! A t raj k francoskih arzcnalskiii delavcev, PARIZ 14 Glasom brtojavk iz Lorrienta Caerbourga in Toulona s> tamošnji Dogodki na Ruskem. Osemurno delo. PETROGRAD 14. (Petrogr. brz. agent.) Pa V nekaterih tukajšajih tDvarnsh hočejo delavci že sedaj uvesti osemurno dele. Izjava grofa Mfitteja poljskemu odposlanstvu. PETROGRAD 14. — Kakor poroča »Naša Z zne, se je grt f Witte na vsprejemu nekega odposlanstva vseh peljskib stanov med drugim izjavil, da ne misli vlada dati Poljakom koncesij, ker je jasno, da niso arcenal§ki delavci sklenili, da pričao danes «. r c j - a- j i—i: ' r j areli za reforme, oadaj se vjdi, da zeli re- generalni štrajk. forme le mali odlomek revolucionarjev. Na- PARIZ 14. Vrsi arzenali so dobili močno vojišso stražo, da ščitijo delavce, ki hočejo delati. Štrajkovski odbor j9 odredil, da se delavci v p m r-k:h boinišn cah ne priključijo štrajku, da radi štrajka ne trpć bolnik'*, vendar imajo ti delavci oddati polovico svoje plače v sLrajkovsko blagajno. dalje je grof Witte pripomnil, da utegne na-, stati zopet reakcija. Posredovanje Avstrije in Nemčije na Ruskem-Poljskem BEROLIN 14 »Nordd. Allg. Zeitung« I piše: V Petrogradu je baje aaano, kakor »Standarda«, PARIZ 14. Štrajk arzenalskih klavcev ! »amcinji dopisnik » pričel danes zjutraj v Rcchefjrtu. Od da sU M Pred Po1 Utom Avstrija in Nem-dela 250. V Lorrientu Ogovorili, da odpošljeti čete v Rusko- nastaae tamkaj položaj, kate- je pričel danes If^OO delavcev jih dela !e nekoliko delavcev. Strajkovci prire- Poli«ko, č m remu ne bi bila kos ru^ka vlada. Vsled se- jajo demonstracije. V Bresta je cd 5500 delavcev prišlo na delo samo 635. Poziv ministra vojne mornarice na delavce je napravil g.obok ul s. Doelej se mir ni kalil. CHERBOURG 14. V tukajšnjem ara« nalu štrajka 620 delavcev. Štrajkovci se vedejo mirne. Šli so dc mestu pavaje interna cijonalno pesem. TOULON 14. V tukajšnjem arzenalu je i!anes predpoludne delalo le 100 delavcev. TOULON 14. Proglas ministra vojne mcraar.ee, ki je bi danes zjutraj nabit na t r*t h arzenala, so štrajkovci odtrgali. Na danjega položaja na Ogrskem si pa Avstriji to sedaj možno, vendar je znano, da je cesar Viljem sklenil udušiti eventuelne poljske aspiracije. Enako si da poročati tndi »Times«. Mi imamo k temu dostaviti: Vse zlagano knkor brzojavljeno!! Navodilo za generalne adjutante. PETROGRAD 14. (Petrogr. brs. agent) Danes je bilo priobdeno službeno navodilo potrjeno o J carja, namenjeno generalnim adjutantom, ki bodo odpoelani v gubernije Ceraigov, Saratov in lambov, da uvedejo Velika manifestacija za splošno volilno pravico t nedeljo ine 12. nov. 1905. tami manifestacijski shod v JCarodnem domu4. Govor dr.a Otokar-ja Rybara. Zakaj smo ml proti parlamentu kurij, privilegiranih stanov in privilegiranih narodov ? Doslej so bili le privilegirani stanovi poklicani, da krojijo zakone, ne da bi se o tem menili zi druge zapostavljene in brezpravne. Privilegirane: so bili, ki so delali ' lepo in grdo vreme. A Nemci so bili privi-j legiran narod. Sedaj pa se priznava tudi od i pravične nemške strani, da je to največa : krivica. Ša več. Lahko rečemo, da je v sedanjem volilnem redu, čeprav je to zakon, : veliko krivičnega, veliko zvijač, tako, da se : moramo ker čudili, kako da je mogel takov ' volilni red, takov monstrum obBtojati do danes. Da, smelo izjavljam, da je način, kakor ta volilni red razdelja volilno pravico, oziroma volilne skupine, prava lumparija (Viharen aplavz) vspričo načela v ntši konsti-1 tuciji: d a smo pred cakoni vsi enaki. Ne, ne, pred našim volilnim redom nismo VBi enaki, tu veljajo predpravice za ene, a ljute krivice za druge. Nič ne dene to, da moramo vsi plačevat davke in dajati svojo kri za državo (Neopisen vrišč. Razni vskliki) — pred tem volilnim redom vendar nismo vsi enaki. Na eni strani vidimo združeno v eni osebi dvojno in tudi trojno vo lilno pravico, na drugi fct ani pa neštete tisoča brez vsikega volilnega prava (Hrup. Vskliki ogorčenja). Volilna pravica je razdeljena po kurijah, •skupinah, ki volijo svoje zastopnike v parlament. NajveČo krivico opažamo n. pr. pri veleposestvu. Nekoliko bogatašev voli več poslancev nego tisoči druzih drživljanov. Drastičen izgled imamo žs v sosednji Kranjski. Tu voli veleposeatvo, kacih 150 glavt 10 poslancev, a v državni zbor 2. V Trstu nimamo mi niti enega zastopnika (Vridč). Naša Istra je slovanska po dveh tretjinah svojega prebivalstva, — Hrvatov in Slo-veccav je blizu 200000 — vendar imamo mi le enega zastopnika v državnem zboru, istotoliko torej, kakor kakih 100 glav is veleposestva. Potem imamo kurijo mest, to je: mesta so združena v posebne vol. skupine, ki volijo svoje zastopnike. Slednjič imamo kurijo kmečkih občin. Prihajam do volilne praviee trgovskih sbor-nic. Tn se moram nekoHko ustaviti. Prebivalstvo večih mest se sestavlja večinoma is delavci v trgovcev in uradnikov. Delavski stan kakor tak nima — kakor vam je cnano — nikake volilne praviee. Delavci volijo le v tako imenovani V. kurji skupno z drugimi. Trgovci pa imajo svojo volilno pravico kakor pripadniki mastne volilne skupile. Poleg tega izvršujejo šs enkrat to pravico kakor členi trgovske zbornice, ki volijo svoje zastopnik?. In slednjič šs v V. kuriji. Tako je združena v eni osebi trojna volilna pravica. Sehmerling, ki je bil o3a t3mu volilnemu redu, je premišljal in m slil edino na to, kako bi Nemcem zagotovil nadvladje v Avstriji za vse večne čase. Za dosego tega namena mu ni bilo nobeno sredstvo preslabo. Vnebovpijoča krivica pa je to, da je med trgovskimi zbornicami samimi delal razliko : kar je dal enim, je vzkratil drugim. Dalmacija ima n. pr. 3 trgovske zbornice, katerim Sehmerling ni privolil nobenega zastopnika, ampak morajo iste voliti skupno z mesti. Tu so pa gauovi trgovske ztornica jednostavno izgubljeni. Volilcev v mestni skupini je na stotine, odbornikov trgovske zbornice pa je recimo 15—20. Ti glasovi so brez vsacega pomena, da 89 more reči, da so te trgovske zbornice brez volilne pravice v državni zbor. Dunajska trgovska zbornica pa voli kar dva zastopnika v drž. zbor brez vs«cega ozira na volitve za mesto. Zakaj je napravil Sehmerling to razliko ? ! ! Nu, ker je vedel, da dalmatinske zborcice 1 bodo volile Slovana ali Italijana, nikdar pa ne Nemca, dočim je bil gotov, da bo dunajska zbornica volila Nemce. (Vskliki ogorčenja po vsej dvorani.) Na Štajarskem imajo 1 dve trgovski zbornici, v Gradcu in v Ljub-j nem. Ti dve volita seveda vsaka svojega zastopnika, ker sta v nemških rokab. (Ponoven hrup.) Iatotako ima koroška trgovska Ebornica voh pravico v di/avni zbor, {Kranjska pa — ne! A to vzlic j dejstvu, da je Cdiovec manji od L ubijana ! 1 Zakaj taka razlika med Celovcem in L ub-Ijano ? No, zopet iz istega vzroka : Sehmerling je vedel, da bo cjlcvška zboraisa volila nemško, glede ljubljanske pa se je bal, da bi utegnila kedaj voliti slovenskega p c-slanca. Iq Sehmerling se ni niti zmenil za to, da dežela Koroška je manje trgovska, nego pa kranjska. Tržaški zbornici je vendar dal, (ker res že ni mogel drugače) enega poslanca, da-si bi ebornici v Trstu kakor velikem trgovskem mestu pripada'a najmanje 2. Ali Sehmerling jej je dal — in še to le radi sramote — samo enrga ! G.riški in rovinjski zbornici se godi isto ako, kakor kranjski, tudi oni ne volita samostojno v državni zbor. Vidimo torej, da je Schaerling, ko je sestavljal se Janji volilni red, celo b privilegiranimi ustanovami neenako postDpal, ker je imel edino to skrb v glavi, kako bi nemškemu liberalizmu zagotovil gospodstvo v parlamentu. Saveda se je pri tem vendar le malce vrezal. V Pragi in v Plznu na pr., sta bili tedaj trgovski zbornici v nemških rokah (in Sehmerling je bil uverjen, da ludi ostane ti), a danes sta v čeških. Na to ni mislil on. No, njegovi računi so se izjalovili tudi v drugih pogledih : ljudstvo je, ki noče več trpeti takih do neba vpijočih krivic. (Viharn aplavz in živio-klici.) Razdeljenje vol okrajev je Sehmerling urejal samo tako, kakor mu je narekovala želja, da se na eni atrani Nemcem ne irgubi niti en mandat, a na drugi je Slovane umetno potiakal v manjšine. Na Moravskem n. pr. so Nemci, kakor otoki potisaeni notri med češko prebivalstvo. Kaj j s naredil Sehmerling? Iztrgal je nemške vasi ie do-tičnega okraja ter jih priklopil povssm drugemu okraja. (Razni vskliki.) Na Koroškem je razdelil vol. okraje tako, da morejo Slovenci — da-si tvorijo tietjino prebivalst7a vse dežele — priti k večemu do enega poslanca v državnem zboru. In to je — zakon!! To naj bi ! (Gromovito ploskanje ae moremo z.bale-iit?.) — bila pravica in vskliki, ki jih Ko pa eo na Dunaju videli, da tako ne morejo več naprej ko so se narodi jeli oglašati, oiIo5.li so se za mile reforme. k r a c i ec ki je Na zapienjevanju kaaala vso svojo tudi isšel v znaku žalosti, se je odobrila in predlog odkazal fiaančnemu listov je policija zopet po« 1 orfssku. Potem so se v rži le volitve v odseke, surovost. Ne samo po to- Prihodnja seja bo v petek. Pokojni Tattfđ se je sicer odločil z i radi- bakarnah in goetilnah je hodila plenit, kalno spremembo : zdelal je bil načrt ea marveč celo v privatna stanovanja je udirala splošio volil jo pravico. Ali velike stranke in tam premetavala postelje, brskala po v parlamentu : Nemci, Poljaki in H jhen-' omarah etc., da-li ni kje kak zaplenjen list. wartov klub so se mu upili, ustvarili koa- Nekateri špekulanti, ki se jim je posrečilo licijo, ki je strmoglavila Taaifjja in poko-! dobiti prvo izlajo zapl. listov, so delali ispala njegovo reformo. Aii klicev po volilni vretne dobičke. Prodajali so eno številko po reformi a bilo možno udušiti in tnko eo 2—3 krone! Tako veliko je bilo poželjenje slednjič ustanovili takoimenevano V. kurijo,' po uplenjenih izdajah, ki pomenja — novo krivico. (Burno Dopoludanski dogodki, odobravanje.) Nai parlamentarizem sloni V ponedeljek je bilo že vse mesto ob-eieer ta principu zastopstva interesov, tako, sedeno z vojaškimi kordoni. Na vseh frek-dn sorod ai si stanovi volijo skupno svoje j ventovanejših meetih £o bili nastavljeni v zastopnike; ali pri V. kuriji so dveh vistata pešci a nabitimi puška-a a tajili in anpuatili taprin mi in nasajenimi bodali. Huci p. Po tem principu bi bili morali v V. [ m rji in dragoaci pa so jahali po mestu, kurijo u vrat ti le tiste državljane, ki dotlej j Valed tega je strašno trpel ves promet. V niso imeli nikake volilne pravice. To bi bilo ponedeljek večer so vojaki na Vacl. trgu prav čac. Ali aa našo Avetrijo bi bilo to j razpoetrK svoje tabore, v katerih so naalednjo m»ndi preveč pravično (Viharna veselost), neč prenočevali. ona ne prinaša lahko popolna pravice. (F rane:.čao odobrovanje). Stlačili so torej v peto kurijo one dotlej breapravne akupno a tistimi, ki so že imeli volilno pravico, a t o z n a-manom, da ti poalednji u d u-šijo glaa onih prvih. (Neopisen vrišč i m kiici : To je avstrijsko !) Će je princ p zastopstva interesov krivičen, potem naj ga odpravijo povsodi (Aplavz), če se jim pa n« adi krivičen, bi bilo logično, da eo ga uveljavili tudi aa peto kurijo. Tako pa involvira ta kurija novo krivico, ker je ustvarila šs drugo volilno pravico aa prejšnje volilee v ta namen, da ti poalednji majori-airajo nove volilce. Tu je razlagal govornik rasli ko med direatn-.mi indirektaimi volitvami. Ob indirektnih volitvah ne voli volilee sem poslanca, ampak voli le nekake pooblaščenca, — volilne mote, ki še le volijo pcslanca. To je zopet velika krivica, a katere pomočjo ao nam v kmečkih občinah v Istri naravnest ukradli enega diž. poslanca. Ob indirektnih volitvah ima torej vsaka občina g. t vo število volilnih mož. Nu, ravno v Istri vidimo, do kakih krivic dovaja to. Y m ljski občiai n. pr. imamo mi Slovenci veliko večino in bi morali im^gdti na volitvah volilnih mož. A kaj s j naredili? Razdelili so občine na volilne sekcije, a so pri tem pcstopali tako, da eo sekcijam, kjer bo Slovenci v večini, dali po enega volilnega moža, sekcijam pa, kjer so Slovenci pomešati med Italijane, po 6!! (Pojavi ogorčenje.) Tafio smo imeli v Miljah val e naši veČini 6. itahjaask.h ia le enega slove nssega vol lnega moža. Na ta način so delali tudi po druzih kraj h Istre in so dosegli s tem, da je Italijanom pripadla tudi V. kurija. Krivica, ki na vstaja vsled /ndirektn h volitev, odpraviti, a odpraviti jo morejo «t ori. Kjer so uvedene direktne volitve za deže.ni zsor, se voli direktno tudi za državni sber. Ta&o je n. pr. na Kranjskem. Ne pa v Is tri in na Gorišzem. Tu gospodujejo Lahi in nočejo uvesti d.rektmh volitsv, ker se b„>;e za svoje gospodstvo, vedoči, da bi ob airektnih volitvah laglje pr šla volja ljud ?t\a do izrtzt. Tako je tudi na Mcrav-skem. t jer se Nemci boje za svoje gespod-etv._. Dasi je narodnostno razmerje v tej dežaii 71°/c Cthov proti 29% Nemcev, vead&r im«jo Nemci 21 dižavnozborskih mandatov, Ćehi ja le 16. To so torej razlogi, radi katerih smo prot parlamentu kurij, privilegiranih stanov ic j.:iv:leg:?anih narodov! (Pride se). se mora deželni V ponedeljek dopoldne je policija eskor-tirala vos aretiranoev. Bil je to tisti žalostni eeleni ves! Vo« je spremljalo 6 jezdečih policajev in nn voau s d sedeli še 4 polie jsti. V vosu pn ni bilo menda niti 10 arentiran-cev t Ko je eskorta šla po Laserski ulici, srečala jo je gruča tehnikov. Ti so začeli vpiti: »Vragi! roparji! morilci!« Redarji so takoj izvlekli ssmokrese in pretili se smrtjo. Praga v znamenju vojaštva. S posebnimi viski, ki jih je vodilo vojaštvo name, je bilo še v ponedeljek doprav-Ijeno v Prago vojaštvo iz vseh vetrov. Celo od Linca in Solnograda ter gornjega Štajer-ekega! Lovski reg. iz Judenburga je tudi tukaj in je mnogo Slovencev med njimi. Do ponedeljka zvečer je bilo 24.000 vojakov v Pragi!..... Vae državne stavbe straži vojaštvo. V stavbi kazenskega sodišča, kjer se boje, da demonstranti poskušajo naval, z namenom, da bi osvobodili saprte, je nn dvorišča nameščeno 120 žandarjev! Na tam eedišču so Ob belem dnevu zaprte žaluaije vseh oken in dela ee pri luči. A v poslopje ae pušča samo z legitimacijo ! Palec sem, pnlec tja — naj živi eplošna volilna pravica. V ponedeljek zvečer sem srečal nekega tesarja, ki mu je bil odsakan od sablje palec. Rekel je: »Nedolžen sam prišel do tega. Surov stražnik mi je odsekel palec, ali to nič ne de! Palec sem, palec tja! Samo da živi vseobčna volilna pravica! Vlada si ne Kajne, gosp. urednik, gotovo ob teh dogodkih zakaj ni vlada v dosego Avtonomija za Rusko-Poljsko. Berolinski »Vos?. Zeitung« poročajo iz Berolina: Rusko-Poljska dobi avtonomijo a deželnim zborom. Namestnik postane dosedanji poslanik v Londonu, grof Benekendoiif. Poljakom prijazen list »Rus« jih svari pred nespametnimi Čini, ki bi zamogli dovesti do katastrofa kakor leta 1863. Grofu Witteju so iz raznih krajev Poljske došle izjave glede avtonomije Poljske. Med drugimi je dne 11. t. m. prejel iz Ka-liša brzojavko a poročilom, da je neki tamošnji shod prišel do sklepa, da zamore Poljska priti do zdravega razvoja samo, ako se za Poljsko uvede konstitucija in popolna zakonodajna in upravna avtonomija, nadalje avtonomija v Šoli in v pravosodstvu. KoneČno da je v to svrho skl cati v Varšavo deželni zbor, izvoljen na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Nov volilni red za Moravsko. O novi reformi volilnega reda za Moravsko porečijo is Brna nastopno : Deželni zbor seetoji iz 151 členov in sicer: a) iz nadškofa v Olomucu in škofa v Brnu ; b) is 149 izvoljenih peslancsv: 1.) Iz 30 po-I slance v veleposestva ; 2.) iz 40 poslancev mest in trgov ter 6 poslancev trgovinskih in obrtnih zbornic ; 3) iz 53 poslanesv kmetskih občin, in 4.) iz 20 poslancev splošne volilne kurije. Mandati Cehov in Nemcev so natančno določen1'. Po teb doba Cehi 75 mandatov, Nemci 46 mandatov; 30 mandatov ostane nedoločenih. Razun tsga sta oba škcfa sedaj Ceha. t Krvoprolitje v Pragi. Izviren dopis It Prage iz peresa na-ega specijalnega poročevalca, i Dogodki v ponedeljek dne 7. novembra. Jutranji obrat mesta. V pcnedeijek jutro je Praga delala u list k kskjr bojno polje po b^tvi. Se strahom na obrazu so se ljudje skupljali v raznih gručah in so pravili včerajšnje grozovitoeti. Posebno so bile oblegovane tiskarne dnevnikov in tobakarne. Videl sem v ponedeljek dopoldne tobakarno, kjer je stalo po 100 in še več ljudi ki so nestrpno čakali novia. Xa;b< lj je vae zanimalo, kaj poreče socijalno demokratični dnevnik »P r a v o L i d u«. No, *a litt je bil v ponedeljek A krat aa-pered zaplenjen. Izšel je s črnim robom in krvavim dogodkom je posvečena elegija. Tud: »Nar. L i s t y« so bili v ponedeljek zaplenjeni. Istotako je bil zaplenjen dnevnik nt rodn h eccijalcev »0 e s k a D e m o- upa da Vam je že šinilo v glavo, miru proglasila i z-jemno stanje in naglo sodbo?! Vlada je vendar storila v Pragi to 1. 1897, ko takratni dogodki niso niti eeaca današnjih in se v Pragi ža od l. 1848 ni dogajalo kaj t*kega. Vlada si kratkomalo tega ne upa, vedoč da bi takemu č nu sledila takojšnji revolucija po vseh čeških deželah! Današnja aituacija je docela podobna oni iz leta, 1848. Pomislite samo na barikade ! Zopet boj na Karlovem trgu. V ponedeljek z/ečer je došlo do ostrega boja na Karlovem trgu. Po ic ja je radi barikad is klopi in kamenja le težko napredovala. Med temi, ki so bili tu ranjeni, je bil tudi neki mož z dežele ki je bil v Pragi ravno po svojih opravilih. Bil je že precejšen kos za barikado, ko se mu je naenkrat postavil nasproti stražnik, in prej nego ee je zavedel, mu je bil odsekan nos. Ta mož je bil vreto let v Rusiji, ali trdi, da takovega ravnanja policije tamni nikdar videl.... (Pride še). Kranjski deželni zbor. Šecta seja, dne 14. novembra 1905. Deželni glavar je otvoril sejo ob 10. in pol ur:. Dr. Šuateršič je ^utemeljeval predlog poslancev ara. Šusterš.ča, Jakliča in Povšeta glede dežel n h dokiad od krešnjarske pri-dobnine. Za njim je posl. Povšs obširno utemeljeval nujni predlog posl. Povšeta in tovarišev glede zgradbe železnice Trebnje* Mokroncg-St. Jan*. Nujnost predloga je bila vaprejeta in predlog odkazan finančnemu odeeku. Nujni predlog o pospeševanju važnih želeaniških projektov je utemeljeval poti. Hribar. Eden teh projektov je belo-kranjska železnica. Poal. Boiič je opoaoril, da ee je prezrla vipavska železnica. Nujnost Izjemno stanje v Zagrebu. (Izv. poročilo »Edinosti«.) Zagreb 13. nov. 1905. Pri nas so demonstracije na dnevnem redu. Po ulicah zagrebških klanje vsaki dan. Stražarji navaljujejo e golimi sabljami na občinstvo. Dovolite, da vam opišem dogodke zadnjih par dni. Prave demonstrecije eo začela ša le mi-nolrga petka na vtčjr. Bila je namreč zvečer od 7.—9. ure velika ljudska skupščina, sklicana po stcijalnh demokratih v »Ljudskem vrtu«. Na skupščino so prišle vse stranke, nekoliko mestnih zastopnikov, a od poslancev v eaboru : dr. V i n k o v i ć, dr. Harambašić in Zagorac. Na skup-šSini je govorilo več govornikov krasne govore za splošno volilno pravico in je bila vsprejeta resolucija, ki se predloži našemu saboru v odobrenje in uzakonjenje. S tem je bila skupščina s?ršesa, a sprevod kakih 5000 ljudij je krenil po Ilici tir manifestiral za splošno volilno pravico. Ko smo došli do Kač devega spomenika, vspre-jelo nas je kakih 30 strižirjev, ki so — ne da bi bili opozorili občinstvo, naj se razida — začeli z golimi sabljami udarjati po občinstvu, a 10 poslednje je reagiralo s kamenjem. Vendar pa se je razšlo. Ranjenih je bilo na strani občinstva in na strani redarjev. V soboto popoludne so se ponovile de monstracije. Priredila jih je akademična mlhdina pred stanovanjem Amruševim in Toniašfćavim. Tomašič je b:l zasramovan in o p 1 j u v a n. Razbili so okna na madjarskem kazinu, a hiša, kjer je uprava »Dnevnega lista«, je bila pomazana in okna na njej raibita. Na Zrinjevcu je to pot došlo do spopada med policijo in dijaštvom in policija, toliko pehotna kolikor ona na konjih, je beBno cavsljevela na občinstvo z gcl mi ostro na brušenimi sabljami in je mnogo dijakov znatno ranila. Enemu dijakov je bil presekan nos, jednemu uho, a jednemu so bili odsekani prsti. Mnogo je ranjenih, a še več zaprt. h. V soboto zvečer je bila zopet v »Ljudskem vrlu« skupščina, ali po § 2. omejena na povabila. Na akupščini sj je govorilo o revoluciji v Rusiji. Okolo 11. ure zvečer, ko je socijalisti Sni vodja Korač hotel zaključiti skupšSino, je iznenada, proti zakonu, udri notri redarstveni perovodja B e i o š e v i <5 z 20 orožniki, ki so sopet začeli z golimi sablje mi neusmiljeno razganjati navzoče. Tudi o tej priliki je bilo ranjenih mnogo os»b, a mizar Vuk je bil udarjen s sabljo po glavi s tako silo, d a so emrtno ranjenega prenesli v bolni- šnico usmiljenih bratov, kjer je danes umrl. — Pogreb tega nesrečnega mladeniča bo velik. V nedeljo popoludne okolo G. ure so se kar naenkrat napolnile ulice s policijo in žandarmerijo, a tudi vojaštvo je zaselo ulične izhode. Ni bilo ne demonstracij in v obče se niti mislilo ni na demonstrancije ; ali par rok pomočnikov je pogasilo svetiIjke in promet na Ilici je bil zaustavljen. Nikdo ni smel niti domov po Iiici. Danes Btražijo ves dan redarji in orožniki prehode v mestu. Ravno sedaj (ob 6. uri popoludne 13. t. m.), ko vam to pišem, obhaja vojaštvo po ulicah, a meščanstvo se srdi radi takega postopanja. Danes v jutro so se prikazali proglasi mestnega županstva, s katerimi se odrejajo izjemne naredbe. Meščanstvo je ogorčeno. Ob 7. uri morajo biti zaprta vsa hišna vrata, kavarne pa ob 11. zvečer. Krčme morajo biti zaprte ob 9. uri. Otroci in rokodelski vajenci ne smejo po 6. uri na ulico, dole za rokodelske vajence in »Merkurova« večerna so ziprte. Danes je zaprto tudi v s e u č i 1 i š č e i n so predavanja si-s ti rana, kar je ogorčilo dijaštvo. Danes je bil zaplenjen »Obzor« in druge novine. Novine se konfiđkujejo vsaki dan, ker vlada ne dopušča, da bi glfsovi o stanju v Zi-grebu prodirali tudi v pokrajino. Nisem gotov, da to piamo pride v vase roke, ker se pisma, naslovljeni na vnanje redakcije, zaustavljajo in — odpirajo. Crni 6is eo navstali pri nas. Naš narod se dviga proti tiranom in za svobodo in pravo. Protizakonito se mečejo orežaiki s sab ljami na ljudstvo, policija krši svojo dolžnust, a mirno meščanstvo je v nevarnosti za svoje življenje radi bes ijalnosti naše policije. Med tem je dobil narod prvo zadeščenje. šef zagrebške policije dr. T j e š i m i r M i h i č i 6 je odstavljen od službe, ker je delal pret: zakonu. Narod je zmagal in bo zmsgoval dalje, boreči te neumorno za prvi pogoj obstanka svojega, za splošno volilno pravico ! t O vsem, kar ge zgodi izrednega, bom obveščal 5 tatelje »Edinosti«. Drobne politične vesti. Manifestacije za splošno volilno pravico na Saškem. Is Draž-dan poročajo, da je sašia sccijalno-demokra-tična stranka izdala proglas, v kat?ri poživlja, naj se po izgledu Rusije in Avstrije vrič dne 18. in 19. t. m. ljudski shodi zi splešno, enako, direktno in tajno volilno pravico *a saški deželni zbor po proprrc'jo-nalnem zistemu. — Italijanska zbornica bo sklicana, kakor javljajo iz Rima, za dan 28. t. m. Ljudsko glasovanje na Norveškem. Glasom veBti iz Ncrvtške, ki so doBpele dosedaj o ljudskem glasovanju glede izvolitve kralja, izhaja, da se je ogromna večina izrekla za danskega princa Karole. Načelnik zagrebške policije Mihičid je radi zadrj h dtm^n^tracij odstavljen. Njegov nisledaik postane Vasilij Belošević. Vlada za volilno reformo. Prtžka »Politik« javlja, da je vlada za volilno reformo na podlagi splošae, enake, tajne in direktae volilne pravice. Veleposestniki so se baje že odrekli svojemu privilegiju. Zato se pa pomnoži goapodaka zbornica in bolo poklicani v njo kakor dosmrtni členi tudi mlaji plemenitasi. Hrvatski jezik v dalmatinskem orožnišivu. Iz Zadrj javljajo, da je Ž3 vse urejen da sa cdpravi učenje nemškega ježka pri orožnikih in da se iz orožniških uradov odstranio vse nemške tiakanicp. Dne 1. januarja izide pc-sebna naredba, da orežništvo v Dalmaciji urejuje hrvatski. — In pri nas ? ! Domače vesti. »Splošoa volilna pravica In stališče Nemcev in vlade«. Pod tsm naslovom smo bili začali priobčevati cikel Člankov. Ker pa ja bil predmet, o katerem smo namenili še nadalje razpravljati v teh člankih, temeljito in vsestransko obdelan na manifeataoijskem I shodu minole nedelje, bo poročilo o tem shodu nadomeščalo nadaljevanje cikla. »Slovenec z zopet ni zadovoljen z nami. Vzrok njegovi nezadovoljnosti je to pot en-trefilet, ki smo ga v številki od minole nedelje priobčili otirom na vprašanje imenovanja metropolita-nadške fi v Gorici. Ljubljansko glasilo meni menda, da nas je Bog ve kako imenitno zafrknilo, rekei, da delamo »Slov. Narrdu« nevarno konkurenco, v resnici pa je »Slovenec« pokasal, kako sne on tudi cb važnih in reen h stvareh biti — ni-leopoetea in nizek. Sa svojo bfasdo o »konkurenci« nam je hotel menda obes ti utikanje v stvari, ki nas ne br gaio, ali napravil je s tem luknjo — v vodo. Naš nazor vsaj je — in mi smo uverjen\ da s tem na tor o m nismo v navskrižju z men* njem duhovščine —f da v stvareh, ki se tičejo cerkvene organiaacije — torej ne dogem — imajo tudi lajiki pravico se oglašati. Saj je menda viši pastir postavljen v prvi visti aa vernike, sbog česar imajo ti poslednji interes na tem, kdo da je in kakov da je njihov viši pastir. Gospodje pri »Slovencu« vedo dobro, n'i bi vsaj morali vedeti, da je bilo časov, ko so verniki z duhovniki vred sodelovali na volitvah škofov in celo papežev. In ravno iz tist h čaeov beleži cerkvena zgodovina pa pete in šktf<«, kakorsni so bili sv. Avga štia, ev. Ambrož itd. In mi trdimo smelo, da je b 1 način volitev potom duhovščine in vem: kov koristneji sa cerkev, nego je sedanji način imenovanja škofjv po raznih vladah, ki na teb imenovanjih slede le svojim pol tiSn m namenom, ne pa koristi cerkve. Nij omeo mo tu, da je pred par leti neko odlično vatikansko glasilo dokazovalo, kako da je modu* imenovanja tkofjv v Avstriji neprimeren za interes cerkve. Dalje menimo mi, da bi morali biti cerkveni krogi celo veseli na tem, ako se tudi lajiški svet zanima za cerkvene dogodke. Sicer pa je naš dop'saik is svečeniških krogov izrecno povdarjal, da noče pisati nikakih trd tev ali pozitivnih dejstev, ampak da hoče le bate ž t-, kar se ugiblje. Ugibsnja pa so men ia dovoljene. In kaj je bolj v navadi po javn h listih, negi je to, da ob vsakem pred-stojtčim imenovanjem bflež-jo razna imena, ki bi m^-gla priti v kombinac jo ? ! Tako se goi;i povs^di, ;n vsikdar — in pri »Slo* ve&cu« tudi! —, ko svet prč&kuje imenovanja rovih m nistrov, državnih destojan-etvenikov( v,šokih ursdaikov in — cerkvenih knez j v. ('slo notorični židovski in brezverski listi sa vedno intenzivno zanimajo za taka imenovanja in beležjo tečno vse kombinacije, ne da bi ee katoliški kregi iepodtikali na tem. L i nas pri »Elinoeti« bi hoteli — tržaški dopisniki »Slovcnca« postavljati v vrsto za Ž di! 1'boso ljudstvo! Prejeli smo: M noli poaedcijck m šel okolo o. ure in pol v novo luk<>. Takoj cd ulice Staz one proti »Sil su« je biia taka tema, blato in voda, da b: bil kmalo ponesrečil. Ob zelo široki cen , k: vodi v svobodno Ink", ni na desni stran: m:i ene svetujze, ob levi stroni pa je razsvetl eno toliko, da človeka slep . Ako si te zognl m it ž ca m ljudi, ki gredo tja in nazai in ako se ti je pes ečilo izogniti se neštev nim vozem, e: pa v neveraosti, da oi polom š nogo v globokih kalužah ! Kako morejo vendar, vodstvo pristanišča, ~iGcn*ca obitava, L'oydova uprava, ves trg vati slan in tisoči delavcev mclčati na v^e to?! Nima-li mesto cgrcmn h dohodkov cd sv< b dne luke ? ! < emu je po setaLšČib za veak* dva kc^ka e et lika. a tu, kjer je neprestano — št tališče truinih delavcev, uradn kov in voza h iivaii, je vse tako temno-z'ipuŠc^no ! T<> je neo ipustna Bramrta za trgovsko mesto, kakorsnje je bogati Trst! B r e j b k i. Mi o d v Lokvi. Iz Lnkve smo prejeli : Dne 12. t. m. smo iaselt tu shod obTaaov. Sklical ga jo župan v svrho, da se cb5an irrtčfjo g ede cerkvenega petje. Na pogovor je "sil povab 1 tudi domačega gospoda kapelan?. O ičsni in cerkveni pevci so se odzval v pclaem štsv'lu, takj. da je b la dv race, prepuščena cd društva »Tabor«, natlačena, da-si je to največa dvorana v vas . Vsi sn pr š i, le gospoda kapelana ni hotelo bit. Tudi ponovnemu vabilo, posk-neau s fhoria, sa gospod kapelan ni hctel odz-ati, marveč .e doposial po cbSinskem slug C' prav i če vel n j pismo, češ, da nima ni kfck h navodi ori strani šk< ii. Gospod ka-pelnn je prosil v pismu, naj se krivda v tej Kvari se pripisuje njemu, ker, kar se je zgodilo glede cerkvenega petja, je bila volja H SI f V 8. V svojem pozdravnem govoru je g>sp. žujaa o'" žaloval, da se gospod kspelaa ni t otel uleltžti tega vežjega razgovora. Ako je župan omenil kapelanovega pisma, je nav- stala silna nevoljn mod zborovalci, ki so očitati gospodu knpoinnn bojazljivost. Ko so se zborovalci nekoliko pomirili, je povdarjal gospod župan, da je nn strani ljudstva veliko godrnjanje, ker ss pri službah božjih že i e b t tednov ne poje. Dalje je omenjal župan, da ima pozitivnih vesti, da je tržaški vladika dr. Nagi tudi v drugih krajih prepovedal slovensko petje pri službi božji, da pa so drugod duhovniki vendar pustili pevcem svobodno roko. Da bo koncc godrnjanju, naj ljudstvo dnnee javno pove, ksj sa hteva! Poprej pa nnj še cerkveni peveki zbor izrazi svoje mnenj« ter naj opraviči svoje postopanje. V imenu peveev je njih pevovodja najprej pojasnil razvoj tega spora : Kako je g. kapelan povabil pnvski zbor k sebi in mu naznanil, da je ikof prepovedal peti s?oven-eki »Tsntum ergo«, slovensko peto mašo in vse drugo, ker je v zvezi s sv. Rešnjim Telesom. Pevovodja je na to prečital zbcroval-cem izjavo cerkvenega zbora, katero je — ker je gospod kapelan ni hotel vsprejeti — poslal naravne st na škofijski ordinarijat v Trst. Govornik je razložil ljudstvu, kako so pevci, on sam in gospod župan prosili g. kapelana, naj dovoli pevcem svobodo v jezikovnem oziru, ali bilo je v*e zastonj. Pitsm je govornik s lepimi besedami in z neko krasno primero iz neke knjige opisal ljubezen do materinskega jezika ter je zaključil, da perci ne dopuščajo, da bi ee jim kjerkoli kratile narodne praviee, najmanje pa v cerkvi, kjer se mora oznasovati beseda božja ter čuvati vse narode. Omenil je, kako so papeži že pred tisoč leti dovolili darovati mašo nn slovanskem jeziku, s kako so se potem te pravics vedno bolj krčile in se krčijo še danes. Ko je grspod pevovodja dovišll, mu je donela burna pohvala, ki je pričala, da je govoril iz srca ne 1« pevcesr, ampak vssm navzočim krepkim kraškim mo-žskem, katerim ee j« videlo ganotje na obrasih. Vsi občinarji brez izjeme so burno zahtevali, da naj pevci v bodoče brez vsacega obz;ra na k»koršio ei bodi prepoved pri službi božji pevajo le v s'ovenskem jeziku. Zborovalci so zahtevali, naj se narodu našemu povrnejo stare, prei etoletji podeljene pravice, ki smo jih vživnli izlasti mi Lo-kavci, ki smo nekdaj spadali k dolinski župniji, v kateri je vee polno spomenikov nekdanjega staroslovenskega bogoalužanja. Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« je v soboto zvečer priredilo v veliki dvorani »Narodnega doma« v Lljubljani velik k.n-cerr, katerega se je vdeiež la velika množica obč estve. Hrvatski go&tje so bili povsod živahno pozdravljeni. Shod zanpnlkov katoliško narodne stranke na KranjskeM se bo vršil dne 27. t. m. v LJubljani. Na ihodu bodo poročali poslanci o delovanju BtraDke v zainji triletni dobi. O tej priliki e-s bo volil nov načelnik in novo vadatvo t-t~anke zi prihodnja tri leta. Mframar. Vsled odh da aad vojvod.nje Marije Jcs pe iz Miraatr-i, aia bila vrt in park odprta za olčinstvo ži včeraj ; grad pa bo odprt še le tek'm priLoinjh dni. Vllkarjev spomenik. V Postojni odkrijejo v prihodnjem Je u spomenik pesniku Viharju. Potres na Dolenjskem. Z Dolenjskega nam p š »jo dne 13. novembra : Včerajšnjemu prvemu potresu je tledil č z eno uro še en lahak zibajoč se sunek, ki so ga občutile le hiše na skal&h in rb vodi zidane. Porotno sodišče. Včeraj se je vrš la kazenska razprava proti 21-letnemu klepar;u Ferd.nandu Jeran, doma iz Trtti, in preti 24-1. mizarju Nikolaju Trsich, in sicer radi vtč zločinov tatvine, katere opišemo tu v kratkih potezar. Vtem naš m čitateljem je gotovo šs robro v spominu dcgoiek, o katerem so ob širno pisali ne le vsi tukajšnji listi, ampak tudi veliki časniki drusih mest. In dtg)dek je bil res vreden, da ss piše o njem. Šcirje ptički so v jutro dne 18. aprila t. 1. prišli k gospej Fannv Del Moro, ki 'stanuje v ulici del Farneto. Eden teh štirih je bil oblečen kakor policijski komisar. Ta je izjavil gospej Del Moio, dn je prišel vslei ukaza policijskega ravnateljstva izvršit v njene aa stanovanju hišno preiskavo. Gospa ss js dila pregovoriti in je pustila, da so »policijsti« izrišili preiskavo. Vspeh te preiekave je bil, da je »komiear« zaplenil več dragocenosti in vredr.o?taih papirjev ter iste odn»sel seboj. rekši gospej Del Moro, naj pride par ur pozneje na policijo, kjer bo dobila nazaj vee zaplenjene stvari. Gospa Del Moro je bila res šla na policijo, a tam niso nič vedeli ne o hišni preiskavi, ne o zaplenjenih stvareh. Drugi dogodek, ki pa je — kronolo-gično — prvi, je ta: Dne 17. marca t. 1. je priiel h kleparju Ferdinandu Zorn, ki ima evojo delavnico v ulici delln Ghiaccera it. 3, neki človek. Ta je kleparju izjavil, da ga je k njemu, kleparju, poslal inženir Barzotti zato, dn se dogovori za neko delo. Slo se je namreč za neki leeeni zaboj, katerega b; bil moral klepar od anotraj obiti s cinkom. *No, klepar je sklenil dogovor. Zvečer istega dne pa, malo prej nego je imel klepar zapreti delavnico, je prišel oni človek s drugima dvema, ki atn na vocu pripeljala omenjeni zaboj. Ta zaboj je bil precej velik in zbit iz belega lese. Klepar Zorn je sprejel zaboi, ga shranil v delnvnico in potem delavnico zaprl. Ob 2. uri po polunoči so pa prišli kleparja klicat redarji, rekoč, da v njegovi delavnici gori plinovn evetiljka, in da je eno okno delnvnice odprto. Klepar se je nemudoma oblekel fn šel v delnvnico. Tam je kcnstatoval, da fo b Ia nasilno cdpita vrata v pisarno — ki se nahaja v delavnici —, a iz blagajne v pisarni dn mu je bilo ukradenih 160 kron denarja. V onem sa-boju, ki ga je bil sprejel v delavnico prej> šnji večer, je bil namreč skrit tat. Ko je on delavnico zaprl, je tat pri!ezel iz zaboja in mirno, nemotjeno vlomil v pisarno ter tam izvršil tatvino. Pozneje je odprl okno in — bil je prost. Tretji dogodek, radi katerega je bil Jeran tudi aretovan, je sledeči : Jeran je bil zadnje čase v službi pri g. MersDRU kakor inštalater plinske razsvetljave. Kakor tak je dne 24. maja t. 1. ves dan delal v stanovanju gospe Katarine Stoka. Naslednji dan je bila v stanovanju gospe Stoka izvršena tatvina na škodo dveh Djenih kuharic : Antonije in Matije Pernič. Prvi je bilo ukradenih iz zaklenjenega eaboja 72, a drugi 10 kron. Ker ie sum takoj pal na delavca g. Mertona, namreč Ferdinanda Jeran, je bil ta takoj aretovan. Četrti dogodi k je pa ta : D-te 23. aprila je bilo krčmarju Franu Biankini ukradenih iz krčme, potem ko jo je bil zaprl, 2008 kron denarja in za 775 kron drsgocenostij. Privatna poizvedovanja okradenega B ankinije, so podala mnogo podatkov, iz katerih je bilo sadit«, da je tatvino izvršil — drugi toženec — Nikolaj Ursich. Pozneje se je pa iz teh podatkov obtožba ca to tatvino racširila tudi na Jerana. Ursich mora torej odgovarjeti samo radi te poslednje tatvine, doč m je Jeran tožen vseh naveden h tatvin. Razprava je trajala včaraj ves dan. Ob 2. uri popoludna je bila prekinjena do 5. ure z;ečer. Ol 5. ura zvečer je pa nadalje* vala do 9. ure in pol zvečer. Ob 9. uri in pol je bila pa sepet prekinjena in nadaljuje danes ob 9. uri predpoludne. Jutri podamo čitateljem obš raeje poro čilo o tej razpravi. Zi danes naj povemo le toliko, da oba toženca trdovratno tajita, da bi bila krive. včeraj danes 100.80 100.80 100.80 100.80 118.50 118.25 100.— 99 95 91.10 91.10 1U.10 114.05 95.65 95.50 86.15 86.15 lt>37.— 1633.— 672.25 670.75 240.12'/, 240.10 117.50 117.52 V, 23 51 23.50 19.15 19.16 95.60 95.60 11.32 11.82 Bersna poročila dne 11. novembra. Tržaška borza, Napoleoni K 19.14—19.16 anglelke lire K-- do —, Lond*« kratek termin K 24015—240 40 Francija K 96 55—J5.65 Italija K 9S 70— >5.80 itaaliianski br >wH E —.— —.—. Nemcij» a 117.50--111 ti J ---<*ki ban ko v" ^ — - —. - avstrijska ednof i4-- ? 39.85 10015 ogra*« kronska renta f- - 5.40 95 70, Italijanska tđ70.— — J»72.— '^mii* ! 121.50—123.50, Liojdo-? »kniie S 758 - 765 -Srečke: Tisa K 331.75 —:35.75, Kreon Lombardi 5, vebm 29*/*, I* aasfca ren» 91®,'8, lijanska rent* 115 tržni diske:.* 4.—, naaa)i.j * Dunsju 24.34. Trdna. Tržna poročna 14. novembra Budimpešta. P5eu*im april K 17 36 J K 17.38, rž za april K 14.46 do 14.48, oves za april od K 14 64 do 14 66; koruza " maj K 14.16 do K 14.18. PBenlcs: ponudhe dobre, povpraševanje boljše, tendenca trdna. Prodaja 45.000 met. s to to v, ia 5 do 10 stotink višje. — Druga žita vzdržano. — Vreme : dei. Ha vre. (Hklop) Kaia Santoi g:'' -i age tak. meeec po 50 kg 46.— hi, ifi mares 46.50 Mi-no. New-Xork. (Otvort?' e.' Kava Rlo «« t.«- Ce dobave. Stalno, nespremtnjsnD. Prodaja 60€0 vreč. H UD b n r «. (Sklb.. op. Kav* rtant - good average t* dec. 37 */4 EH marec 37zft maj 38. V4 za september 39.—. Mimo. Kava li»u Doradu loc i 39-40,. navadna reebr 41—42 inriiar di -4d. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za nov m5er, 16 45, za dec. 16.60, za januvar 16 75, za lebr 16.85, za marec 16.65, za april 17.10. Stalno. — Vreme: lepo Sladkor tuzem ki Centrifugal 5 proain. fled K 70.— do 72.—, za nov.-avguet K 65*50 do 66 50 Concaase in Melisitl promptno K 72.50, za nov. ivgust K 67.50 do 68 —. London, eiladtor i* repu »uro* 8l 9 . Stalno. Trgovlns se zaklacimi prešiči. Vžeraj je bilo pripeljanih 48 zaklanih pruiičev. Pro lalo sa je vse po K 124—. Povprešavanje vehkr, u blaga malo. Vifm • : oblafir o. ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Trgovina s kožuhovino in kapami. odlikovan na rastavi v Trstu 1882. Koledar jn vreme. — Danes : Leop ld, s^o-znavaUc; Radislav; Vučica. — Jutri : Ivan Trogir- : ski: Večerin; Krunija. — Temperatura včeraj: ob 2 uri popoludne + 10'50 Celsius. — Vreme včeraj : oblačno. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Zarja« ▼ Rojanu priredi, kakor te objnvl^eno, v nedeljo, dne o. dccembra t. J. velik koncert v »Narodnem docu« pri bv. Irana. Vepored b j j&ko obširen iu zanimiv, o čemer se slavno občinstvo obveeša te sedaj, sviral bo vojaški orkester e. in kr. pešpolka at. 97. Prosi se tem pntom s'avoa diuitva, da ne bi ta dan prirejala .mcrsti.ta) namarjaoih veselic ali zabav. Kakor vsa pevska društva, je tudi »Zarja« odvi ni od dohodkov svojih veeelic. Vsaki ncaterjalai nevspth potihne društvo nazaj lahko za par oel h let. Prosimo torej, da h; s'n^oa društva in slavno občinstvo to nvaievali. Velika zaloga kožuhovine ~ in čipk (kap) za civiliste in vojahe. Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo. Fatentovani flivan-uosteija MaMich odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado. je edini divan, ki služi ol> jed nem tudi za posteljo se žimnico in podz-glavjem in neobhodno potreben onim družinam, ki imajo j^« malo stanovanje. Plačevanje na obroke. £nton Jftahnich, lil. Sv. Ivana 10. ZaAnf« brzojavne vesti« Odkritje spomenika cesarja Viljema K. KORIMBEKK 14. DoiioiiQiteneMeneneiieneitOi Zaščitna znamka : „Sidro". Linimenf. Capsici comp. Nadomestek za Pain-Expeller je splo-no prizrano kot izvrstno bol blaiujote mazilo; cena SO stot.: K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovauju te^a povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v -katljah z naš) za-< itno znamko , Sidro4 iz Blchter- Ijcve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni pridelek.--— — — Richterjeva leKarna T Sm 1 pri ..ii«tem leva" i PEiGI a I * Eiizabetine uliee Atev. 5. nova ......... ^ „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst (Avstro-amerikanska proga.) - Frarell! COSULICH. Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod cdpluje dne 30. nov. t. 1. v Novi York. Potnina znaša lit. razred K 175.--, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Udovec z 'J otroci, mali posestnik, s<> želi poročiti s .'»o—4o-lf*tno g«rfipodi<*n«> iz dežele. Ponudile pod »Udove«*« Tr-t glavna po-^ta, p<>*te res ta n te. bivalni ctrni Pn>da takoJ noT* OIVdIIII OII UJ. Cena:60 kron X slov pri »Edinosti«. Trii« firlfi" Hurka v 2 dejaniih v ■ ■ 'J lIvRI • jk) 6o stot., po pošti to stot. več : vdohiva se pri spisatelju in založniku Jaka Stoka v Trstu (Narodni domi, pri A. Gabršček v Gorici in L. Scb\ventner v Ljubljani. „Ne kliči vraga!" v enem dejanju je ravnokar izšla, ter se vdohiva po 50 st., po |x<>ti 10 st. več pri »pisatelju in založniku Jaki Šfoka, Trst, ulica Giorgio Galatti 18. TT'v z velikim hlevom ležeta oh H |\ J glavni cesti v veliki vasi od-111UU. dal jeni 2. uri od mesta in več zemljišč pripravna za vsako ohrt o r , _ ===== na parno moč = Piazza della Barricra 3 I. ——— m Albin Boegan Trst - ul. Farneto št. ii - Trst. Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho očisti /. največjo točnostjo. — Barva, pere in lika s"e pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. Slovenski napis. Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene! Priporoča se u dani v Slav o j S ker L Jvan petelin 1 Stavbinski materijal tovarna testenin TRST Sr. Ivan pri Trsta. HENRIK GI0ERTI Trst —:— ■ V V Isce post resnica za nekaj ur an dan v ul. Bosehetto 48, II. n. jttša na prodaj. V Vogeljskem Dolu je na prodaj lii^a -t. 30 z zadevnim hlevom za 40 konj, dvo-rra-eui, vrt: »m in dvema vodnjakoma. Ta hiša ohatoja iz 4 sob, veže, kuhinje, 3 podzemeljskih kleti in prostornega poil--tr« -ja ter j<* posebno pripravna za gostilno ali za vsako drugo obrt, ker je oddaljena od nove železniške ] »ostaje Rej>entahor le kakih 150 metrov in Moji <>!> e«*sti ki pelje iz Opaje posojila proti zalogi vrednostnih papirjev : 3. Daje posojila proti intabulaciji na nepremičnine : 4. Kupive, prodaja, od s to p uje, izmenjava dolgove, hipotekam«' kakor osobne. o. Kupuje, prodaja in menjava posest a, dvorca poslopja in druge nepremičnine: ♦3. Sprejema upraviteljstvo liiš in zemljišč po pogodbi : j 7. Posreduje v vseh vejah zavarovanja ; i S. Daje pojasnila v vseh slučajih tičoeih se zavarovanja. Pisarna v ulici Vincenzo Bellini 13,1. nadstr. Telefon X. 1567. kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd ki = Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Kovaška mehanična delavnica livarna kovin, zarod za nikelovanje, pozfa-čevanje, posrebrneuje, pokotlorinjenje in pocinjenje. VIKTOR FAMO ulica R. Zovenzoni št. 4 ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDWv : v, \ o.sv ^ Jržaska posojiuaca in hranilnica - 9 -registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazxa Caaermm štev. a, I. n. — TR S T — V lastni hiši. Telefon št. 95a. Wm~ Vhod po §rlavnih stopnicah, -mm Hranilne uiog* »prejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 ftentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,*/,, na menjice po 6*/a, na zastave po 51/,*/.. Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. f- Izple6u)e vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je >irad zaprt, najmoderaeje urejeno varnostno celieo za shrambo vrednostnih papirjer, listin itd ■ Pofttno hranllnldnl raftnn 816.004. = ■ejsarodno nilicijsko posreflovaaie ® Caro & Jellinek ® Trst ul. Romagna it. 2 Trst. 'OB it. I«a7 —— Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telofono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono it. 847. Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = !Po3il]anje predmetov, ii se Jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse pruge.i = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. MT Edini tržaški zavod za s „VACUM-CLEANER" ( IH4 ENJE In SHRANJEVANJE PREPR0H Podružnice: Dunaj, Budapešt in == Lvov. : Zastopstva ta vseh jlaviih trgih - ti- ii iaozeastva. = Se priporoča za preakrbljenje seljenj efc zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- in inozemstvu. paktvaije za prevoz po aorji. Posebno ugodni pogeji za vojaške osebe in C==b tfrzsvnt ^uradniki ===== PotiUatre rute mte 90 stalni nizki jreiozniii. ir Proračuni brezplačno, '•i Tovna postrežba in nizke cene. Zaloga moških oblok >0 FRAK KALASCH Zimska suknja od K 21—50. Ranglan, povrSniki, jopiči podšiti s ovratnikom od astrakane K 13, ravnotaki pslušasti K 15 od samega astrakana K 27. POSEBNOST: črne obleke z 1 in 2 prsi od K 31—46. Velik izbor hlač, močnih delavskih hlač po K 4, zimskih srajc, srajce od bombaža, srajc in spodnjih hlač od futtanja, belih srajc itd. Ulica Arcata štev* g (vogal ulice SaponeJ o< na naslovljena vloz 11 pisma protu dnevni odpove'ii?1 c > 8 » » 3° » 36 > > t zlatih napoljouili na vlo/.na pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% 3 uies. „ n 2 U*la . »i n 27,7o Za doaedaj ^e v prometu se nahajajoči blagajniški naka/.i in v kronali glaseča ae vložna pisma stopi v veljavo spremenjena obrestna mera po pogojenem odpovednem roku dne oktobra odn. 1. novembra odn. 23. novembra. Baucogiro v kronali z 21 takoj v vsakem znesku. Krone in zlati na|ioljoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po r^ku odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, B;>zeu, Bu limpešto, Brao, Feldkirch, Pni j, Karlove vari. Keku Lvov, Prago, Reichenberg, Opav o kakor tudi Zagreb. Arad, Belice, Gablonz, Gradec. Hernaanstadt. lnomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olo-muc, Saaz. Solnosrrad, Fiinfkirchen, Velikivaradiu, Kašov, Kečiemet, Kronstadt, .^opronj, Haab, Sabatki, in TemeSvar proste stroškov, ^e bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevauje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb drugih iztirjevanj. Oaja predujme na NVarrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu. Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajni zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo meuičue nakaznice „Banca" d' ItaliaJ v italijanskih lirah ali v krouan po dnevnem kurzu. pijančljivost se odpravi za vedno z uporabo praha „Zoa4'. kateri je bil že preskusen v toliko slučajih z izvrstnim vspehom Ta prah. ki niina nikake^a okusa, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pijačo. — Ena škatljica. ki zadošča za popolno odpravo pijančlji-vosti K 10 — franco carine in diskretno. Mnogo nesrtč-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teh ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevilno zahvalnih pisein je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico Pollak, Milan (Italija). Pisma v Italijo stanejo 25. dopisnice 10 st. Odgovarja se v vseh jezikili.