11 . drž . girnn .
Ljubljana
Poštnina plačana v gotovini.
84.	V Ljubljani, dne 14. avgusta 1929.	Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vsebina:
Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
352.	Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu z dne 8. maja 1929. o samoupravnih cestah.
353.	Uredba o ureditvi ministrstva za notranje posle.
354.	Naredba o inšpekcijskem okrožju inšpektorja mariborske županije.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem. Razglasi vojaških oblastev.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Sliižlienili Novin kraljevine Srbe, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 181 z dne 6. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. avgusta 1929.: Postavljena sta: za ministra za šume in rudnike dr. Korošec Anton, minister za promet; za ministra za promet Radivojevič Lazar, minister za šume in rudnike.
Številka 182 z dne 7. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. julija 1929.; Odlikovan je z redom Belega orla V. vrste Košar Robert, posestnik pri Sv. Bolfenku.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1929.: Postavljeni so po službeni potrebi: pri direkciji državnega rudnika v Mostarju za direktorja rudnika v 5. skupini I. kategorije ing. Močnik Josip, doslej direktor direkcije državnega rudnika v Velenju v isti skupini iste kategorije; pri okrož-nem rudarskem uradu v Celju za šefa v 5. skupini U kategorije ing. C ih el k a Bohumil, doslej di-rektor direkcije državnega rudnika v Zenici v isti skupini iste kategorije; pri direkciji državnega rud-oika v Velenju za direktorja rudnika v 6. skupini k kategorije ing. Čuček Ernest, doslej direktor direkcije državnega rudnika v Bukinju v isti skupini iste kategorije; pri direkciji državnega rudnika v ^mici za direktorja v 6. skupini I. kategorije iog. Šinkovec Ferdinand, doslej direktor v isti 8kupini iste kategorije v službi pri državnem rud-m’ku v Zabukovci.
Odlok ministra za finance z dne 12. julija 1929.: ^ostavljen je po službeni potrebi za davkarja v ll- skupini II. kategorije pri davčni upravi v Mari-botu Boh a k Ivan, davkar v isti skupini isto kate-Smije pri davčni upravi v Slovenski Bistrici.
Objave generalne direkcije davkov; Plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife so oproščena za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljajo državnim otajstvom, razen v civilnih pravdah: 1.) «Hrvatsko dobrotvorno gospojinsko društvo» v Brodu na Savi; ^•) «Poljoprivredno udruženje za Banat» s sedežem v Velikem Bečkercku; 3.) «Matica živih i umrlih ^rl,a, Hrvata i Slovenaca» s sedežem v Beogradu; d-) «Društvo za ulepšavanje Paračina».
Številka 183 z dne 8. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. ju-dja 1929.: Postavljeni so: dr. K er n or Josip, bivši Svetnik deželnega sodišča v Trstu, za sodnika okraj-
sodišča v Krškem v 5. skupini I. kategorije;
feifer Josip, sodnik okrajnega sodišča na Pre-y^jah, za sodnika okrajnega sodišča v Brežicah; kancler Anton, sodniški pripravnik pri okrož-"jfm sodišču v Mariboru, za sodnika okrajnega sodišča v Murski Soboti v 6. skupini I. kategorije;
a r 1 o v š e k Janko, sodniški pripravnik pri okrož-01,1 sodišču v Celju, za sodnika okrajnega sodišča na Prevaljah v 6. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. julija 1929.: V 5. skupino 1. kategorije je pomaknjen dr. F e 11 a c h e r Julij, namestnik državnega tožilca v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. julija 1929.: Pomaknjena sta iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino II. kategorije in obenem postavljena za višja davčna blagajnika dosedanja davčna blagajnika: Hruška Aleksander pri davčni upravi v Ljubljani (za okolico) in Kocuvan Ferdinand pri davčni upravi v Mariboru.
Odlok ministra za finance z dne 22. julija 1929.: Premeščen je po službeni potrebi k finančni direkciji v Sarajevu, oddelku za državno knjigovodstvo, Božič Fran, knjigovodja v 3. skupini II. kategorije pri oddelku za državno račun Wodstvo finančne direkcije v Ljubljani.
Številka 184 z dne 9. avgusta 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. julija 1929.: Upokojen je B o ž e k Božidar, sodnik apelacijskoga sodišča v Ljubljani.
Zakoni in kraljevske uredbe.
352.
Mi
il.leksa.ndeK> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu z dne 8. maja 1929. o samoupravnih cestah.*
§ i-
V § 72. zakona z dne 8. maja 1929. o samoupravnih cestah se izpuščajo besede: «do novo organizacije sreske samouprave» namesto njih pa se dodaja: «kolikor gro za cesto,».**
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 10. avgusta 1929., št. 185.
** Prvi odstavek § 72. se torej glasi: «Kjer ob-I stoje sreske samouprave,*** prevzamejo okrajni cestni odbori, ustanovljeni po tem zakonu, kolikor gre za ceste, tudi vse ostale posle iz dosedanje pristojnosti teh samouprav.»
*** V Sloveniji okrajni zastopi.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne
Minister za gradbe:
St. B. Savkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
5.	avgusta 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
353.
Na podstavi drugega odstavka člena 5. zakona o ureditvi, vrhovne državne uprave z dne 31. marca
1929.,	v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta in na podstavi členov 1. in 107. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929. predpisujem
Uredbo
o ureditvi ministrstva za notranje posle.*
I.	Razdelitev oddelkov na odseke in razdelke (referate).
Ölen 1.
Oddelek za državno zaščito (I.) se deli;
na odsek za pobijanje notranje protidržavne in razdorne propagande in akcije z obveščevalno službo (prvi odsek);
na odsek za pobijanje zunanje protidržavne propagande in akcije z obveščevalno službo (drugi odsek);
na razdelek (referat) za policijsko nadzorstvo nad tujci in potniškim prometom;
na administrativni razdelek (referat);
na razdelek (referat) za tisk.
Natančnejše odredbe o področju prvega in drugega odseka predpiše minister za notranjo posle z naredbo po predpisih te uredbe.
Razdelek (referat) za policijsko nadzorstvo nad tujci in potniškim prometom izdeluje predpise in navodila o izdajanju potnih listin in legitimacij našim državljanom kakor tudi o vidiranju in podaljševanju viz tujim državljanom; posluje in sodeluje z drugimi oblastvi v izseljenskih vprašanjih; pripravlja navodila za kontrolo tujcev v mejnem in notranjem pro-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. julija 1929., št. 175/LXXIII.
metu; oddaja mnenja ob kontroliranju potniškega prometa s tujimi državami kakor tudi ob sklepanju konvencij in sporazumov, ki se nanašajo na olajšavo in uprostitev malomejnega, dvovlastniškega, tranzitnega in notranjega prometa.
Administrativni razdelek (referat) opravlja administrativne posle, ki ne morejo priti ne po izrečnem predpisu ne po podobnosti predmetov v pristojnost kakšnega drugoga odseka ali razdelka tega oddelka.
Razdelek (referat) za tisk vodi nadzorstvo nad tiskom po zakonu o tisku ter odreja potrebne ukrepe.
Člen 2.
Oddelek za javno varnost (II.) se deli: na obči policijski odsek (tretji odsek); na preiskovalni odsek (četrti odsek); na odsek za javno moč (peti odsek); na administrativni razdelek (referat).
Obči policijski odsek odreja, česar je treba za zaščito osebne in imovinske varnosti in vzdrževanje miru in reda v državi; pobija razboj-ništvo, odpadništvo, vlačugarstvo, rokovnjaštvo in kriminaliteto vobče; rešuje vprašanja policijskega nadzorstva in izgonstva ter sodeluje v primerih ekstradicije; pobija napravljanje in razpečavanje lažnih bankovcev in lažnega kovanega denarja ter vodi evidenco teh primerov kakor tudi falzifikatorjef samih; opravlja posle po zakonu o društvih in zborovanjih, skrbi za pravilno uporabljanje zakona o posesti in nošenju orožja, predpisov o posesti raz-nesil in ravnanju z njimi, predpisov o ukrepanju varnostnih odredb v gledališčih, bioskopih in na drugih javnih prostorih kakor tudi za uporabljanje zakonov in mednarodnih konvencij, ki se nanašajo na oskrbovanje in poboljševanje moralno pokvarjenih in vobče zanemarjenih otrok, na zaščito malo-letnih deklic zoper prostitucijo, vobče na pobijanje prostitucije in trgovine z belimi sužnjami kakor tudi na zaščito javne morale; vrši cenzuro filmov; ureja varnost vozovnega, tramvajskega, avtomobilnega, zračnega in ostalega prometa ter sodeluje pri pospeševanju tega prometa.
— Preiskovalni odsek vodi nadzorstvo nad celokupno preiskovalno službo, kolikor spada ta služba v pristojnost oblastev obče uprave in njegovih organov, skrbi za policijske šole in tečaje, za izpopolnjevanje policijske stroke, za uporabljanje čim sodobnejših metod pri voditvi predhodnih preiskav, za pravilno opravljanje zasledovalne službe in za njeno izpopolnjevanje kakor tudi za pravilno delovanje in sodobni razvoj tehnične policijske službe in za evidenco profesionalnih in vobče nevarnih zločincev; skrbi za pravilno uporabljanje mednarodnih konvencij, ki se nanašajo na pobijanje kriminalitete in na posle glede organizacije mednarodne kriminalne policije; zbira in ureja statistične podatke o kriminaliteti.
Odsek za javno oblast skrbi za pravilno opravljanje poslov, za katere je določena po zakonu o orožništvu in po zakonu o notranji upravi pristojnost ministra za notranje posle, skrbi za sodelovanje organov javne varnosti z organi iz drugih resortov, ki imajo podobne nalogo, kakor tudi za sodelovanje državljanov pri čuvanju javne varnosti; skrbi za primemo in sodobno ureditev pouka, za oborožitev in pravilno delovanje mestnega redarstva in organov javne varnosti na državnih mejah in prometnih progah; izdeluje navodila o izrednem uporabljanju oborožene moči.
Administrativni razdelek (referat) vrši administrativne posle, ki ne morejo priti ne po izrečnem predpisu ne po podobnosti predmetov v pristojnost kakšnega drugega odseka ali razdelka tega oddelka.
Člen 3.
Oddelek za državno zaščito (I.) in oddelek za javno varnost (II.) sestavljata vrhovno policijsko upravo.
Člen 4.
Upravni oddelek (III.) se deli: na ministrov kabinet; na personalni odsek (šesti odsek); na administrativni odsek (sedmi odsek); na pravni odsek (osmi odsek); na specialni odsek (deseti odsek); na odsek za državljanska stanja (deseti odsek); na računovodstveni odsek (enajsti odsek); na razdelek (referat) za upravnopolitično nadzorstvo nad samoupravami.
Ministrov kabinet vrši posle, ki so mu odrejeni s členom 4. zakona o notranji upravi.
I 1
P o r s o n a 1 n i odsek vodi personalne posle, j kakršni so: postavitve, kretanja po stopnjah, na- j predovanja, odlikovanja, strokovni izpiti, ocenjanje, j premestitve, disciplinske stvari, odpustitve, ostavke, upokojitve, ureditve pokojnin, odsotstva, bolovanja in odmori, vodi uslužbenske liste, stalež osebja in druge personalno evidence, daje odgovore državnemu svetu na tožbe glede teh predmetov.
Administrativni odsek, vrši obče administrativne posle, opravlja posle po predpisih o gostilnah in podobnih obratovalnicah; posluje v administrativnih in drugih sporih, kolikor je za njih reševanje pristojen minister za notranje posle na drugi stopnji; nadzira delovanje oblastev in organov notranje uprave, nadzira zbiranje prostovoljnih prispevkov, opravlja posle, ki ne morejo priti ne po izrečnem predpisu ne po podobnosti predmetov v pristojnost kakšnega drugega odseka ali razdelka tega oddelka.
Pravni odsek pripravlja in izdeluje predlogo zakonov, uredb in pravilnikov iz področja ministrstva za notranje posle kakor tudi načelna navodila, ki se nanašajo na formalno administrativno pravo; opravlja posle za uvajanje zakonov in drugih predpisov, daje tolmačenja in navodila o uporabljanju novih zakonov; pazi na potrebe organizacije in izpopolnjevanja stroke; sodeluje pri predlogih zakonov in uredb, ki se pripravljajo v drugih re-sortih, in oddaja mnenja o njih, kolikor so ti predlogi v zvezi z občo upravno službo; sodeluje pri mednarodnih konvencijah, kolikor spada to v področje ministrstva za notranje posle; skrbi za izdajanje službenega glasila ministrstva za notranjo posle.
Specialni odsek vrši one upravne posle iz pristojnosti ministrstva za notranje posle, ki mu jih poveri z naredbo po njih specialnosti, razmerah in razčlenjenosti minister za notranje posle.
Odsek za državljanska stanja skrbi za pravilno uporabljanje zakona o državljanstvu in dotičnih mednarodnih pogodb; rešuje vprašanja do-movinstva; vrši posle glede popravljanja matrik ob legitimacijah, adoptacijah in izpremembah rodbinskega imena, glede izpremembe in popravljanja matrik med našimi in inozemskimi oblastvi in glede pravne pomoči inozemskim oblastvom v vprašanjih, ki so v zvezi z državljanskim stanjem naših državljanov; skrili za pravilno uporabljanje zakona o osebnih imenih, vodi evidenco naturalizirancev, oseb, odpuščenih iz državljanstva, odnosno odklonjenih optantov, oseb, ki zahtevajo sprejem v državljanstvo, odnosno odpust iz njega, kakor tudi oseb, ki se jim je dovolila izprememba imena.
Računovodstveni odsek vrši posle za sestavljanje proračuna ministrstva za notranje posle, pripravlja razporede in angažira kredite ter vodi evidenco o njih, skrbi za virementiranje in zviševanje, otvarjanje in zatvarjanje kreditov, o čemer vodi tudi vse potrebne knjige, vodi proračunski kontrolnik kakor tudi kontrolnik o upokojevanju osebja, pripravlja za likvidacijo račune za izplačila; skrbi za vzdrževanje, popravljanje in zakupovanje zgradb, nabavljanje opreme in pisarniških potrebščin za ministrstvo in za njemu podrejeno urade in organe, kolikor ni to izročeno v pristojnost kakšnega drugega odseka ali podrejenega urada, nadzira vse ekonomsko-računsko poslovanje uradov in organov, podrejenih ministrstvu za notranje posle.
Razdelek (referat) za upravnopolitično nadzorstvo nad samoupravami vrši upravnopolitično nadzorstvo nad samoupravami, zlasti skrbi za personalna vprašanja.
Člen 5.
Samoupravni oddelek (IV.) se deli:
na razdelek (referat) za oblastne in sreske samouprave;
na razdelek (referat) za nadzorstvo nad občinami;
na razdelek (referat) za nadzorstvo nad mesti.
Razdelek (referat) za oblastne in sreske samouprave vrši v mejah zakona nadzorstvo nad poslovanjem oblastnih in sreskih samouprav in njih naprav, opravlja posle glede uporabljanja zakonov, ki se nanašajo na ustroj in poslovanje teh samouprav in na njih pravice in dolžnosti, vodi evidenco o Statutih, uredbah in pravilnikih teh samouprav, skrbi za njih napredovanje, razvoj in pravilno delovanje ter pripravlja predloge dotičnih zakonov in uredb.
Razdelek (referat) za nadzorstvo nad občinami vrši v mejah zakona nadzorstvo nad poslovanjem občinskih oblastev in njih naprav,
skrbi za pravilno uporabljanje zakonov, ki se nanašajo na ustroj občin in njih naprav, pripravlja predloge dotičnih zakonov in uredb, vrši posle glede grupiranja in razgrupiranja občin, glede odrejanja sedežev in glede reševanja sporov o teritorialni pristojnosti med občinami; vodi kataster občin in krajev.
Razdelek (referat) za nadzorstvo mest vrši v mejah zakona nadzorstvo nad poslovanjem mestnih samoupravnih oblastev in njih naprav, skrbi za pravilno uporabljanje zakonov, ki se nanašajo na ustroj mestnih samoupravnih oblastev in na njih pravice in dolžnosti, vodi evidenco mestnih Statutov, uredb in pravilnikov, pripravlja projekte zakonov in drugih predpisov za reformo mestnih samouprav ter skrbi za skladno razmerje mestnih samouprav med seboj in proti drugim oblastvom.
Člen 6.
Generalni inspektorat notranje uprave opravlja posle, predpisane s členom 13. zakona o notranji upravi.
II.	Vrsta in število položajev (zvanj).
Člen 7.
Ministrstvo za notranje posle ima: prvega pomočnika,
1 pomočnika,
5 načelnikov,
5 generalnih inšpektorjev,
12 inšpektorjev,
11	svetnikov,
3	policijske inšpektorje,
3	policijske svetnike,
14 tajnikov,
8 višjih pristavov,
14	pristavov,
5 poldtičnoupravnih pripravnikov,
4	pomožne tajnike (D. kategorije),
5	pisarjev (II. kategorije),
4	pripravnike H. kategorije,
1	šefa računovodstva,
2	knjigovodji računovodstva,
3	pisarje računovodstva,
2 arhivska uradnika računovodstva,
1 šefa pisarniške službe,
1 pomočnika šefa pisarniške službe,
1 šefa arhiva,
15	upravnih pisarniških uradnikov,
4	upravnopisarniške pripravnike III. kategorije, 1 ekonoma,
15 zvaničnikov,
25 zvaničnikov-dnevničarjev,
12	služiteljev,
17 služiteljev-dnevničarjev,
1 tiskarja,
1 strojnika,
1 mehanika,
1 šoferja.
Število pogodbenega osebja se odreja s proračunom.
III.	Kvalifikacija osebja in razpored osebja in dela.
Člen 8.
Uslužbenci ministrstva za notranje posle morajo imeti kvalifikacijo po odredbah zakona o notranji upravi, odnosno uradniškega zakona, razporejajo pa se v poedine oddelke, odseke in razdelke po zakonu o notranji upravi z ministrovo naredbo.
IV.	Končna odredba.
Člen 9.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Takrat prestanejo veljati: uredba o ustroju ministrstva za notranje posle z dne 8. maja 1919.* z vsemi svojimi izpremembami kakor tudi ostali predpisi, ki nasprotujejo predpisom te uredbe.
VBoogradu, dne 25. julija 1929.; U. br. 28.399.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živković s. r.
* Uradni list z dne 26. januarja 1920., št. 61/13.
354.
Naredba
o inšpekcijskem okrožju inšpektorja mariborske županije.* **
Na podstavi člena 193. zakona o notranji upravi in zato, da bi se uspešneje nadziralo poslovanje ob-lastev obče uprave prve stopnje, odrejam:
Sreza Čakovec in Prelog sestavljata inspekcijsko okrožje županijskoga inšpektorja mariborske županije s sedežem v Čakovcu.
V	pristojnost tega županijskoga inšpektorja spadajo posli, dolžnosti in pravice iz člena 193. zakona o notranji upravi, odstavkov (1) in (-).
Veliki župan v Mariboru se pooblašča, da poveri temu županijskemu inšpektorju tudi vse pošlo iz odstavka (8) člena 193. zakona o notranji upravi, razen onih, ki zahtevajo po svojem značaju enotno vršenje pri sami županijski upravi.
Županijski inspektor za sreza Čakovec in Prelog uporablja pisarno sreskega načelnika v Čakovcu ter posluje kot delegirani organ velikega župana v Mariboru.
Dosedanji posli gradanskega povereništva v Čakovcu prehajajo na županijskoga inšpektorja, za tega pa odrejam Dubenika I. Stjepana v 4. skupini I. kategorije, dosedanjega građanskoga povere-nika.
To naredbo jo objaviti v «Službenih Novinah» ter jo poslati vsem ministrom in velikim županom.
Velikemu županu v Mariboru se nalaga, naj takoj povsem izvrši to naredbo.
V	Beogradu, dne 1. avgusta 1929.;
Sl. Pov. br. 105/29.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
List in knjiga, ki ju je prepovedano uvažati in razširjati/*
Z odlokom ministrstva za notranjo posle J. B. br. 21.648 z dne 23. julija 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej ukrajinski list «Surma», ki izhaja v ukrajinskem jeziku v Berlinu ter vrši propagando med Ukrajinci za odcepitev Galicije od Poljske zaradi pridružitve k sovjetski Rusiji.	^
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 23.440 z dne 31. julija 1929. je prepovedano, Uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo: «La question croate devant Popinion publique euro-peenne», izdano v francoskem jeziku v inozemstvu z zemljevidom Hrvatske na platnicah, ker je njena vsebina tendenčna in za našo državo škodljiva z razpravljanjem hrvatskoga vprašanja v federalistični obliki.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
S.	br. 2785.	3—2
Razpis.
Odda se mesto d n e v n i č a r j a, ki bo opravljal služiteljsko dolžnost pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani za mesečno nagrado do Največ 1000 Din.
Svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošte naj se vlože o s.e b n o najkesneje do dne 2 5. avgusta 1929.
v sekretariatu velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Prošnjam naj se prilože: krstni list, domovnica, uravstvono izpričevalo, izpričevala o šolski izobrazbi b* dosedanjem poklicu kakor tudi uradnozdrav-
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. avgusta 1929., št. 185/LXXVI.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. avgusta 1929-, št. 184.
niško izpričevalo o fizični sposobnosti za služiteljske posle.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1929.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
L. št. 552.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. julija 1929.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- I veiih	S B B D	Ostalih I v oskrbi I
Skupina tifusnih boleani.					
Brežice		2				2
Kamnik		2				2
Krško		4				4
Ljubljana, mesto .	4		3		1
Radovljica ....	1		.		1
Skupaj .	13	•	3 1	.		10
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Črnomelj		3		3		
Kamnik		6		,		6
Kočevje ....		1			1
Kranj		6	4	5		5
Krško		3		,		3
Laško 		5		1		4
Litija		6		,		6
Ljubljana, srez . .	3		1		2
Ljubljana, mesto .	5		1		4
Logatec		1		,		1
Novo mesto . . .	1		1		
Radovljica . . , .	2		.		2
Skupaj .	41	5	12	.	1 34	
Ošpice. —		Morbilli.			
j Brežice		4	7	1		10
Laško 		11	3	9	O	5
Litija		1		1	.	
Skupaj ,	16	10	11	•	15
Davica.	— Diphtcria et Croup.				
Brežice		1				1
Krško		2		1		1
1 Litija		1		1		,
Ljubljana, srez , .	3		.		3
\ Ljubljana, mesto .	8	2	1		9
Skupaj .	15	2	3		14
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					I
Radovljica ....	43	•	• 1 -		43
Šen. — Brysipelas.					
Kranj		1	t	f		1
Krško		.	1			1
Laško 		#	1			1
Logatec		1	,	1		,
Ljubljana, mesto .	.	1	.		1
Radovljica ....	.	3	.		3
Skupaj .	2	6	1		7
Krčevita odrevenelost -			- Tetanus.		
Kranj		1	•	1 1 -		
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
(trrTV---
Izpremembi v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice
T v rjrr za Slovenijo.
L. br. 547.	J
Dr. Turšič Alojzij, zasebni zdravnik v Cerknici, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
L. br. 548.
Dr. D e r e a n i Julij, okrožni zdravnik v Kamniku, je bil izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo, ker je dne 29. julija 1929. umrl.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem,
Preds. 158—3b/29—1.
Razpis.
Pri upravnem sodišču v Celju se odda mesto strojepiske - dnevničarke za mesečno
nagrado 800 Din, ki pa se eventualno s prihodnjim proračunskim letom zviša do 1200 Din.
Prednost imajo perfektne strojepiske, predvsem one, ki so že bile v državni službi ali imajo sicer j že pisarniško prakso.
Pravilno kolkovane prošnje (5 Din), opremljene : s prilogami, naj se vlože do dne
2 5. avgusta 1929.
Predsedništvo upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem v Celju,
dne 12. avgusta 1929.
Razglasi vojaških ublastev.
Natečaj za sprejem gojencev v strojno šolo mornarnice.*
Na podstavi členov 37., 38. in 95. uredbe o strojni šoli mornarnice in odločbe gospoda ministra za voj-I sko in mornarnico M. br. 8327/A z dno 9. maja 1929. se sprejme letos do 200 (dve sto) mladeničev iz civilnega prebivalstva v strojno šolo mornarnico v Kumboru, pošta Denovič (Boka Kotorska), ki se bodo izobražali za strojno ali električarsko službo (grano).
Teh 200 mladeničev se uvrsti v XYI. razred; njih ustrezati nastopnim občim pogojem:
Šolski tečaj se prične dne 1. oktobra in traja tri leta.
Kandidati, ki žele konkurirati za to šolo, morajo ustrezati nastopnim občim pogojem :
1.	) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Biti ne smejo mlajši nego 15/a in ne starejši nego I8V2 let. Za osnovo izračunu starosti se jemlje vse koledarsko leto, v katerem se kandidat prijavi za sprejem.
3.	) Biti morajo dobrega vedenja in ne obsojeni.
4.	) Dovršiti so morali uspešno najmanj štiri razrede osnovne šole.
5.	) Prebiti so morali najmanj dve leti v železarskem obrtu, kakor v kovaškem, mehaničarskem, kle-
I parskem, ključaničarskem, strugarskem, šoferskem, elaktričarskem, monterskem ali podobnem obrtu.
6.	) Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno od pristojnega oblastva, da smejo vstopiti v strojno šolo mornarnice in po dovršenem šolskem tečaju služiti v kadru mornarnice po členu 49. uredbe o strojni šoli mornarnice še šest let kot odškodnino za stroške, ki jih je imela država za njih šolanje.
7.	) Biti morajo popolnoma zdravi in za službo pri mornarnici sposobni.
8.	) Ne smejo biti oženjeni.
9.	) Podati morajo pismeno izjavo, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o strojni šoli mornarnice.
10.) Opraviti morajo sprejemni izpit.
Kandidati, ki ustrezajo gorenjim pogojem in žele vstopiti v strojno šolo mornarnice, naj se prijavijo komandantu strojno šole s svojeročno spisano prošnjo (opremljeno s kolkom za 5 Din); poleg želje, da bi vstopili v strojno šolo, morajo v njej izjaviti, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o strojni šoli mornarnice.
Pripomba. Vkljub občim pogojem, navedenim zgoraj pod točkama 6.) in 7.), se sprejmejo po členu 38. uredbe v šolo tudi kandidati, ki se niso učili železarskega ali električarskega obrta, če so dovršili vsaj tri leta srednje ali tej enake šole najmanj z dobrim uspehom; taki kandidati se izobra-žajo po členu 44. uredbe prvenstveno za eloktričar-sko grano.
Tej pismeni prošnji je treba priložiti te-le dokumente:
1.	) Domovnico ali občmsko potrdilo, overovljeno od policijskega (političnega) oblastva, da je kandidat resnično državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Krstni list ali potrdilo iz popisne knjige ali potrdilo dotičnega občinskega oblastva, overovljeno od policijskega (političnega) oblastva, katerega lota je konkurent rojen (če mogoče, tudi dan in mesec rojstva).
3.	) Občinsko potrdilo, overovljeno od pristojnega policijskega (političnega) oblastva, da jo kandidat neoporečnega moralnega in političnega vedenja.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. julija 1929., št. 170.
Kandidati, ki zaprosijo za sprejem ter so bili prej | brezplačno vožnjo po železnici ali ladji v III. razredu na srednjih ali njim enakih šolali, morajo predložiti I od najbližje postaje svojega stanovališča do postaje razen nravstvenega izpričevala, navedenega pod; v Zeleniki (Boka Kotorska), kjer se morajo točno točko 3.), na nahrbtni strani zadnjega šolskega iz- j na dan, označen v pozivnici, prijaviti pri komandi pričevala potrdilo*šolskega ravnateljstva o prosto-; strojne šole mornarnice. voljnem izstopu iz šole.
4.) Šolsko izpričevalo, s katerim dokažejo, da so dovršili štiri razrede osnovne šole najmanj z dobrim
Člen 51.
Gojenci strojne šole mornarnice smejo dobiti na koncu vsakega učnega letnika 15 dni odsotstva.
To odsotstvo se sme dovoliti obenem glede na pouk ob ugodnejšem času, o čemer odloči momar-
uspehom, oni brez obrta pa, da so dovršili vsaj tri leta srednje ali njej enake šole najmanj z dobrim uspehom.
Izpričevala drugih šol (srednje, strokovne, obrtne, rokodelske ali vajenske šole itd.) je treba prav tako priložiti.
5.	) Pismeno potrdilo dotičnoga mojstra ali delodajalca, pri katerem so bili v obrtu, overovljeno od pristojnega policijskega (političnega) oblastva, katerega je razvidno, koliko časa so bili v obrtu in kakšen uspeh so dosegli pri tem.
6.	) Pismeno dovolilo očetovo ali varuhovo, potrjeno od pristojnega policijskega (političnega [občinskega]) oblastva, ki se mora glasiti tako-le:
Dovolilo,
s katerim dovoljujem podpisani svojemu sinu (varovancu) ..................., vstopiti v strojno šolo
mornarnice in po dovršeni šoli služiti v kadru mornarnice po členu 48. uredbe o strojni šoli mornarnice še šest let, in sicer kot odškodnino za stroške, ki jih je imela država za njegovo šolanje.
Datum in kraj.	Podpis.
Overavlja: (policijsko [politično] oblastvo).
7.	) Zdravniško izpričevalo aktivnega vojaškega
-j- j., ,. , .	pouk od ugounejsem času, o čemer ouioci mornar-
v	*■**. —*
javili pri šolski komandi, se smatrajo, da so odstopili od sprejema, ter nimajo ob naknadni prijavi j pravice do brezplačne vožnje nazaj do svojega stano- j Teoretični pouk se izvaja v šoli sami, praktični
Člen 53.
vališča.
pa v šolskih delavnicah, ob šolskih vožnjah in šol-
Pozvane kandidate pregleda iznova zdravniška skem vkrcavanju na opremljenih edinicah. Gojenci
komisija, da določi njih telesno sposobnost za službo pri mornarnici. Za oceno sposobnosti velja člen 7. uredbe o oceni sposobnosti za vojaško službo.
Oni konkurenti, ki se spoznajo pri zdravniškem pregledu za telesno sposobne, morajo opraviti sprejemni izpit:
1.	) Gojenci z dovršenim ali dvoletnim obrtom:
a)	iz aritmetike (štiri osnovne vrste računov z imenovanimi celimi števili in z desetinskimi ulomki);
b)	iz čitanja in pisanja (s cirilico ali latinico);
c)	iz manualnoga strokovnega dela; v ta namen se določi vsakemu kandidatu v šolski delavnici po eno delo iz obrta, v katerem je bil zaposlen, da pokaže stopnjo spretnosti, ki jo je dosegel v obrtu. j Gojence povišuje v čin mornarja I. razreda in v
2.	) Gojenci, ki niso bili v obrtu, se izprašajo o , podnaredniški čin komandant mornarske komande
električarji se smejo tudi praktično izučevati pri raznih napravah z električnimi ureditvami na kopnem.
Kdaj in za koliko časa je treba gojence vkrcavati zaradi izučevanja na ladji, odnosno jih razporediti po raznih napravah z električnimi ureditvami, odreja mornarnični komandant na predlog šolskega komandanta.
Šolske vožnje se izvajajo na.edinicah šolskega plovnega parka ali pa na edinicah, ki jih odreja mornarnični komandant.
Ölen 64.
obrtu samo toliko, da se more oceniti njih sposobnost za pojmovanje obrtnih del, iz aritmetike pa se jim dado vprašanja, ki ustrezajo gradivu dovršenih šol, da se more pravilno oceniti njih znanje in duševni razvoj.
......o« --j....o- P0 končanem izpitu izbere šolski komandant
zdravnika,^da^kandidat^lzpolnjuje* pogoje člena °7. | kandidate za gojence ter odloči po členu 44. uredbe, uredbe o oceni sposobnosti za vojaško službo. ! aü naj 80 kandidat sprejme v solo.
Zdravniška izpričevala morajo biti izdana na po- i Prvenstvo gre kandidatom, ki imajo dve leti sebe predpisanem obrazcu «Zdravstvenega izvestja», I obrta;
v katerem izpolni I. in II. del vojaški zdravnik, ki izda izpričevalo.
«Zdravstvena izvestja» dobivajo poedini zdravniki pri najbližjih komandah vojaških okrožij, kolikor pa bi jih te ne imele v zalogi, pri komandi strojne šole mornarnice v Kumboru-Đenoviču.
Ce ni v kraju vojaškega zdravnika, sme izdati zdravniško izpričevalo tudi drug državni zdravnik, toda samo po drugem in tretjem odstavku te točke, t. j. po odrejenem obrazcu.
Pripomba. Za kandidate so predpisane glede na leta njih starosti te-le najmanjše mere:
Za mladeniče z dovršenimi 15% leti višina v centimetrih najmanj 150, obseg prsi v centimetrih najmanj 70.
Za mladeniče z dovršenimi 16 leti višina v centimetrih najmanj 152, obseg prsi v centimetrih najmanj 72.
Za mladeniče z dovršenimi 17 leti višina v centimetrih najmanj 154, obseg prsi v centimetrih najmanj 73.
Za mladeniče z dovršenimi 18 leti višina v centimetrih najmanj 156, obseg prsi v centimetrih najmanj 75.
Za mladeniče z dovršenimi 18%. leti višina v centimetrih najmanj 157, obseg prsi v centimetrih najmanj 76%.
Vid na obeh očeh najmanj 6/8 ali na enem očesu in 1ji na drugem očesu (popolni vid).
8.) Potrdilo pristojnega cerkvenega ali občinskega oblastva, da je kandidat neoženjen.
Tako spisane prošnje, opremljene z navedenimi dokumenti, morajo izročiti konkurenti osebno ali jih poslati po pošti komandi strojne šole (mašinske škole) mornarnice v Kumboru, pošta Denovič (Boka Kotorska) najkesneje do dne 31. avgusta 192 9.
Prošnje in dokumenti, ki se do tega dne ne prejmejo ali no pošljejo omenjeni komandi ali ki se ne opremijo z navedenimi podatki ali dokumenti, se ne vzamejo v poštev ter se prosilcu vrnejo.
Prijavljenim kandidatom, katerih prijavni dokumenti ustrezajo pogojem, navedenim v tem natečaju, pošlje komanda strojne šole mornarnice po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu pozivnico, na kateri je označen dan, ko se mora kandidat osebno prijaviti pri omenjeni komandi. Zato mora vsak konkurent v prošnji točno označiti naslov (kraj, če mogoče, tudi idico in hišno številko, občino, srez, okrožje [županijo] in pokrajino) kakor tudi pristojno policijsko (politično) oblastvo. Razen tega se morajo vso izpremembe v naslovu od dne, ko se prošnja odpošlje, do dne, ko se reši, nemudoma naznaniti komandi strojne šole mornarnice v Denoviču (Boka Kotorska).
Na podstavi pozivnice naj zahtevajo kandidati od najbližje komande vojaškega okrožja objavo za
a)	pomočnikom železarskega ali električarskega obrta;
b)	ki so hodili v srednjo tehnično, obrtno, vajensko, rokodelsko ali nadaljevalno šolo za strokovno izpopolnjevanje najmanj z dobrim uspehom;
c)	ki so dovršili polog obrta enega ali več razredov srednjih ali njim enakih šol z ustreznim uspehom;
č) kandidati brez obrta se vzamejo načeloma v poštev samo toliko, kolikor ni zadostnega števila popolnoma ustreznih kandidatov z obrtom, ki jim gre prvenstvo.
Sprejeti kandidati se takoj uvrste v šolo.
Onim, ki se spoznajo pri zdravniškem pregledu za nesposobne ali se drugače ne sprejmejo, pa se vrnejo njih dokumenti in so izda objava za brezplačno vožnjo do doma. Kandidat, ki hoče med sprejemanjem odstopiti, sme zahtevati svojo dokumente, izgubi pa pravico do brezplačne vožnje domov.	_ _
Koncem prvega šolskega leta so povišajo oni go-: šole po točki 1.) člena 65., morajo plačati roditelji jenci, ki ustrezajo glede napredka in vedenja, v čin j po členu 47. uredbe o strojni šoli mornarnice
na predlog komandanta strojne šole.
Po členu 159. zakona o ustroju vojske in mornarnice se izprebirajo gojenci:
a)	za čin mornarja I. razreda po uspešno dovršenem prvem šolskem letniku;
b)	za podnaredniški čin po uspešno dovršenem drugem šolskem letniku, odnosno čez eno leto, ki ga prebijejo v činu mornarja I. razreda.
Člen 65.
Gojenci se odpuščajo iz šole:
1.	) če zaprosijo pred zaprisego sami ali po svojih roditeljih za odpust iz šole;
2.	) zbog pokazanega neuspeha v šoli pri opravljanju izpitov;
3.	) zbog slabega vedenja in ponašanja in zbog slabih moralnih lastnosti;
4.	) zbog pobega iz šole pred opravljeno prisego in zbog pobega pred dovršenim 18. letom starosti;
5.	) če se zbog nečastnih dejanj postavijo pod sodišče in sodno obsodijo;
6.	) če bolujejo zdržema nad tri mesece ali če se ugotovi z zdravniško-komisijskim pregledom, da je njih bivanje v šoli škodljivo za njih zdravje;
7.	) zbog telesne nesposobnosti.
Člen 66.
Za gojenca, ki ga odpusti šolski komandant iz
mornarja I. razreda (kaplarski čin).
Gojenci, ki to zaslužijo z marljivostjo v napredku in v vedenju, se smejo po členu 159. zakona o ustroju vojske in mornarnice in po členu 64. uredbe o strojni šoli mornarnice na koncu drugega letnika povišati v podnaredniški čin, pri čemer se šteje do-vršitev vojaške obveznosti po členu 50. te uredbe.
Gojenci, ki uspešno dovrše šolo, morejo postati, če izpolnijo tudi ostale pogoje iz zakona o ustroju vojske in mornarnice, mornarničnotehnični častniki ter doseči kot taki polkovniški čin.
Izpisek iz uredbe o strojni šoli mornarnice.
Člen 48.
Z dnem, ko vstopijo gojenci iz civilnega prebivalstva v strojno šolo mornarnice, postanejo mornarji H. razreda stalnega kadra.
Kot taki prisežejo zvestobo kralju in domovini in zanje veljajo od dne, ko vstopijo v šolo, vsi vojaški zakoni, prav tako pa tudi vsi vojaški in zavodski predpisi.
Člen 49.
Po dovršeni strojni šoli mornarnice morajo služiti gojenci pri mornarnici še šest let od konca šolanja, in sicer ne glede na to, ali so dovršili šolo uspešno ali pa so pokazali nezadovoljiv uspeh.
Člen 50.
Od časa, ki ga prebijejo gojenci v šoli, se jim šteje v kadrovski rok toliko, kolikor ga je odrejenega z zakonom o ustroju vojske in mornarnice za kadrovski rok pri mornarnici. Presežek tega časa se šteje za ponovni rok.
členu 47. uredbe stroške, prizadete državi.
Iste stroške povrnejo tudi roditelji onih gojencev, ki se odpuste iz šole zbog pobega pred opravljeno prisego; roditelji onih gojencev, ki so pobegnili po opravljeni prisegi, pa morajo plačati za zavarovanje stroškov državi poleg odškodnine, določene s členom 47. uredbe, doklade, ki so bile izdane gojencu v denarju in za šolske potrebščine.
Gojencem, odpuščenim po točkah 1.) in 4.) člena 65. te uredbe, se pri poznejšem odsluževanju kadrovskega roka ne šteje v rok službe čas, ki so ga prebili v šoli, in nikoli več se jim ne dovoli sprejem v strojno ali drugo podčastniško šolo.
Prav tako se ne dovoljuje konkuriranje za strojno ali drugo podčastniško šolo onim gojencem, ki se odpuste iz strojne šole mornarnice po členu 65., točkah 3.) in 5.).
Iz pisarne komande strojne šole mornarnice,
dne 27. junija 1929.; št. 2796.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Prcds. 725—4/29—4.	»—3
Natečaj za sodnike.
Na podstavi člena 13. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. in člena 1. uredbe o natečaju za sodnike okrajnih, okrožnih in trgovinskih sodišč se razpisuje natečaj za oddajo izpraznjenega mesta sodnika okrožnega sodišča v Cel j n (po drju. Stepančiču Hinku).
Prošnje, opremljene po členu 3. gorenje uredbe, j naj se predlože po službeni poti ministrstvu pravde v 15 dneh po objavi tega natečaja v «Službenih No-vinah». Prošnje se smejo glasiti v podrejeni vrsti tudi na eventualno izpraznjena mesta in naj se vlagajo pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju.
Natečaj je objavljen v «Službenih Novinah» z dne 1. avgusta 1929., št. 177.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 2. avgusta 1929.
Preds. 502—4/29—2.	3—3
Razpis.
Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Celju; prav tako se oddado vsa druga mesta, ki bi se izpraznila med razpisom ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne
2 5. avgusta 192 9.
Pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 80 z dne
2.	avgusta 1929.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
- dne 27. julija 1929.
U 125/29.	1447
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 27. julija 1929., da je L i n d i č Neža, stara 65 let, Po poklicu posestnikova in trgovčeva žena na Slanč-Vrhu gt. 4, kriva prestopka po členu 8. zakona o Pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodala dne 26. junija 1929. na Slančvrhu 28 dkg 3 cm dolgih In 2 mm debelih žebljičkov za 8 Din, torej zahtevala za žebljičke višjo ceno, kot je ona, ki zajam čuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, kateri nikoli ne sme biti večji od 25 %.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 150 Din denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 3 dni zapora.
Okrajno sodišče v Mokronogu, oddelek II.,
dne 27. julija 1929.
U 273/29—4.	1448
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obtoženec Plave Jože, rojen dne 28. marca ^869. v Golobinjeku, pristojen v Mirno peč, rimsko-k^toliške vere, oženjen, tesarski mojster v Golo-'dnjeku št. 19, je kriv, da je zaračunil meseca maja 1929. v Mirni peči kot tesarski mojster Potočarjevi Justini za opravljeno tesarsko delo 525 Din, torej Zahteval kot obrtnik za svoje obrtno delo ceno, ki J0 višja od pristojnega zaslužka dotičnega obrtnika Slede na draginjo v kraju, kjer posluje, in na dejanske režijske stroške njegovega obrta.
S	tem je zakrivil prestopek po členu 8. zakona o Pobijanju draginje življenskih potrebščin in brez-Vestne spekulacije (Uradni list z dne 18. januarja
1922.,	št. 6/5) in zato se obsoja po istem kazenskem določilu na 1 dan zapora in na 100 Din denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 2 dni zapora, po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni k> po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo 20 Din takse.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek III.,
dne 25. junija 1929.
% la 421/29—3.	1450
Oklic.
Lovše France, posestnik v Ljubljani, Tržaška ^esta št. 47, je vložil zoper Lisjakovo Frančiško, zasebnico, naposled bivajočo v Rožni dolini, tožbo zaradi 30.000 Din.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 9. avgusta 192 9.
°k Pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 124.
Kor je sedanje bivališče Lisjakove Frančiške ne-zoano, se ji postavlja za skrbnika dr. Moro Viktor, ^lvokat v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 3. avgusta 1929.
j C 47/29/3, C 56/29/3 in C 54/29/3.	1437
oklic.
Hranilnica in posojilnica v Dobu, r. z. z n. z., in Orehek Pavel, posestnik v Lačnem vrhu št. 7, sta vložila po zastopniku Kendi Josipu, notarju na Brdu, zoper Orehka Filipa, posestnika v Dobu št. 20, sedaj nekje v Argentiniji, tožbo zaradi 2500 Din, 9000 Din s pripadki, odnosno 3000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 5. septembra 192 9. ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ker je bivališče Orehka Filipa neznano, se mu postavlja za skrbnika Šter Ivan, gostilničar v Podpeči.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 30. julija 1929.
C 146/29—1.	1441
Oklic.
Hranilnica in posojilnica v Dragi, r. z. z n. z., je vložila zoper O s w a 1 d a Janeza, posestnika v Dragi št. 22, tožbo zaradi 15.000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2. septembra 1929. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je sedanje bivališče Oswalda Janeza neznano, se mu postavlja za skrbnika Bogataj Ivan, zasebnik v Kočevju.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 5. avgusta 1929.
C 486/29—1.	1350
OkKc.
Maček Hermina, rojena Božič, poljska delavka v Puconcih, ki jo zastopa dr. Välyi Aleksander, odvetnik v Murski Soboti, jo vložila zoper Božiča Franca, Božičevo Terezijo in Božiča Ludo-vika, vse tri posestnike v Puconcih št. 50, tožbo zaradi 7500 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 9. avgusta 192 9. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je sedanje bivališče Božiča Ludovika neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Vesnik Slavko, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II.,
dne 2. julija 1929.
Nc I 487/29.	1433 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo drja. Rajha Štefana, odvetnika v Kočevju, sedaj v Celju, kot pooblaščenca dedičev po umrlem Liscu (Lisac) Antonu, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, r. z. z n. z., št. 904 z vlogo 2144 Din 60 p, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek L,
dne 1. avgusta 1929.
Nc I 371/29—1.	1452
Amortizacija.
Na prošnjo Z e 1 i č a Antona, delavca v Rečici, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki je bila prosilcu baje ukradena: Vložna knjižica št. 12.901 Ljudske posojilnice v Celju z vlogo 19.300 Din.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da vložna knjižica nima več moči.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek L,
dne 2. avgusta 1929.
Freds. 195—20/27—7.	1381 3—2
Oklic.
Pri davčni upravi v Mariboru kot sodnodepozit-nem uradu so v sodni shrambi že nad 30 let ti-le depoziti z vrednostjo, označeno pri vsakem posebe v dinarjih:
1.) Od dne 30. decembra 1895., K. št. 1292/r, opr. št. 11.591, Alker Ivan contra Pihlerič Gottfried, izvr. skl., 1 zlat pečatni prstan . . 3—
2.	) Od dne 20. oktobra 1888., K. št. 913/1,
opr. št”. 13.810, Lukešič Ludovik, v. skl., 1 srebrna žlica.....................................—-35
3.	) Od dne 8. aprila 1893., K. št. 1037/1, opr. št. IV 67/89—323, dr. Stepischnegg Maks,
zap. skl., 1 srebrn zajemalnik za juho . . . 5—
1 zajemalnik za	smetano.........................D50
1 zlata ura z	zlato	verižico..................12'50
4.	) Od dne 11. decembra 1893., K. št. 969/1, opr. št. 1691/525, Jarčič Gottfried, v. skl.,
1 srebrna ura..................................2-50
5.	) Od dne 23. junija 1892., K. št. 1033/1, opr. št. 5555, kazenski depozit, Feher Franc,
1 srebrna verižica............................—75
6.	) Od dne 24. februarja 1893., K. št. 1050/1, opr. št. IV 703/92, Greiner Josip, zap. skl.,
1 srebrna ura..................................1-50
1 zlat prstan..................................0-50
7.	) Od dne 29. novembra 1896., K. št. 1099/1, opr. št. 1561, Klemen Franc contra Arpsovo Berto, izvr. skl., 1 zlata ura z verižico . . . 9-—
1	par uhanov z rombi...........................D50
2	stara zlata uhana....................• . . 0-50
1 zlat prstan z rdečim kamenčkom .... 0-20
5 srebrnih žlic................................2-50
1 zlat prstan z rdečim kamenčkom .... 0-20
1 žlica za kavo................................0-15
1 vilice iz srebra......................... . 0-30
8.	) Od dno 10. aprila 1897., K. št. 1140/1,
opr. št. 15.976, Hernah Ožbalt, 1 srebrna žepna ura...................................... 3*—
Vse one osebe, ki bi imele do teh starih sodnih depozitov pravice ali zahteve, se pozivljejo, naj jih prijavijo podpisanemu sodišču v neodložnem roku enega leta, šestih tednov in treh d n i s predložitvijo potrebnih legitimacijskih listin. Po tem roku se proglase oni depoziti, glede katerih se nihče ne javi, za zapadle in se prodado na javni dražbi, izkupiček pa se izroči po odbitku stroškov fisku.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 26. julija 1929.
A 166/29—2.	1456 3—1
Edikt.
Na prošnjo Lončaričeve Alojzije, posestnice v Jelovcu št. 4, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je umrli Lončarič Anton baje izgubil: Hranilna knjižica Hranilnice v Makolah št. 6492 z vlogo 5639 Din 98 p.
Imetnik te hranilno knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega edikta, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek L,
dnel. julija 1929.
E 1267/29—11.	1285
Dražbeni oklic.
Na predlog T a n j š k a Ivana, posestnika in trgovca v Št. liju pri Velenju, bo dne 14. septembra 192 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ponikva, vi. št. 11: hiša z gospodarskimi poslopji in priteklinami, cenilna vrednost 18.045 Din, zemljiške parcele, cenilna vrednost 36.556 Din 30 p — skupaj 54.601 Din 30 p; najmanjši ponudek 36.400 Din.
K nepremičninam spada razno gospodarsko orodje in 3000 hmeljevk v skupni cenilni vrednosti 6745 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij; 5460 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 14. junija 1929.
E 1568/29—9.	1420
Dražbeni oklic.
Na predlog V i z o v i š k a Ivana, trgovca v Žalcu, bo dne 7. septembra 192 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zalogam, vi. št. 201: stavbišče, cenilna vrednost 3100 Diu, in zemljišča, cenilna vrednost 12.603 Din 50 p — skupaj 15.703 Din 50 p, najmanjši ponudek 10.469 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 1570 Din 53 p.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 12. julija 1929.
E 257/29—5.
Dražbeni oklic.
1368
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
E 2032/29—6.
Dražbeni oklic.
1357
Dne 9. septembra 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari trg, vi. št. 558.
Cenilna vrednost: 2500 Din; najmanjši ponudek: 1250 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 23. julija 1929.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 13. julija 1929.
E 294/29—5.	iSOD
Dražbeni oklic.
Dne 16. septembral92 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Griblje, vi. št. 42 in 248.
Cenilna vrednost: 23.445 Din 55 p; najmanjši ponudek: 5097 Din 4 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 24. julija 1929.
E 86/28—47.	1423
Dražbeni oklic.
Dne 10. septembra 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ples, vi. št. 105, 272 in 246, in zemljiška knjiga Dekmanca, vi. št. 40 in 278.
Cenilna vrednost: 40.311 Din 55 p; vrednost pri-teklin: 2537 Din; najmanjši ponudek: 20.156 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati j glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II.,
dne 31. julija 1929.
E 357/29—9.
1358
Dražbeni oklic.
Da predlog Hranilnice in posojilnice v Starem logu, r. z. zn. z., bo dne 5. septembra 19 2 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin: zemljiška knjiga Stari log, vi. št. 341, 609, 688, 695 in 727 (hiša št. 12 v Belem kamenu z dvema hlevoma, svinjakom, kaščo, kletjo, skednjem, kozolcem, sušilnico za sadje, pripadajočimi zemljišči v skupni izmeri liha 94 a 74 m- in solastninskimi pravicami do 3/ao vi. št. 354, katastrska občina Stari log, in do polovice vi. št. 360 iste katastrske občine), cenilna vrednost 32.719 Din 27 p, najmanjši ponudek 19.875 Din 90 p, varščina 3272 Din.
K nepremičnini vi. št. 341 spada 7 q sena v cenilni vrednosti 700 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 22. julija 1929.
E 420/29—7.
1180
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. avgusta 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Brezen, vi. št. 42.
Cenilna vrednost: 24.486 Din; najmanjši ponudek: 16.324 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 23. junija 1929.
E 185/29.	1422
Dražbeni oklic.
Dne 17. septembra 192 9. ob devetih, po ' potrebi pa tudi naslednji dan ob isti uri, bo pri pod-: pisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:
I zemljiška knjiga Vrenska gorca, vi. št. 58, 82, 162 ; in 96, davčna občina Hrastje.
Prodajalo se bo najprej v skupinah, in sicer: i 1.) del vi. št. 58 (domačija s hišo št. 9, gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami), cenilna vrednost 89.734 Din 75 p, najmanjši ponudek 60.0ÜÜ Din;
2.	) ostali del vi. št. 58, davčna občina Vrenska ' gorca (vinska klet, parcela št. 217, zemljišče vzhodno od potoka Buče in parcela št. 1144 od vi. št. 82, davčna občina Vrenska gorca), cenilna vrednost 49.594 Din 10 p, najmanjši ponudek 33.000 Din;
3.	) skupni vi. št. 82, davčna občina Vrenska gorca, brez parcelo št. 1144, cenilna vrednost 32.662 Din 70 p, najmanjši ponudek 22.000 Din;
4.	) vi. št. 162, davčna občina Vrenska gorca, cenilna vrednost 6405 Din 80 p, najmanjši ponudek 5000 Din;
5.	) vi. št. 96, davčna občina Hrastje, cenilna vrednost 3776 Din 90 p, najmanjši ponudek 2550 Din.
Če ne bi bilo ponudka po skupinah, se bo pro-j dajalo po vložkih kakor zgoraj ad 4.) in 5.) in vi. I št. 58, davčna občina Vrenska gorca: cenilna vrednost 136.553 Din, najmanjši ponudek 91.100 Din.
VI. št. 82, davčna občina Vrenska gorca, cenilna vrednost 35.435 Din 90 p, najmanjši ponudek 23.650 Din.
• Naposled se bo dražila celota: t. j. vl. št. 58, 82 in 162, davčna občina Vrenska gorca, in vl. št. 96, davčna občina Hrastje, cenilna vrednost 182.171 Din 85 p, najmanjši ponudek 122.000 Din.
Pritekline: razno gospodarsko in vinogradsko orodje v skupni cenilni vrednosti 3087 Din.
Obveljal bo najugodnejši ponudek.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek H.,
dne 1. avgusta 1929.
E 2589/2.9
1360
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. avgusta 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šentpetrsko predmestje, I. del, v Ljubljani, vl. št. 521.
Cenilna vrednost; 488.500 Din; najmanjši ponudek: 244.250 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale družbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 18. julija 1929.
E IV 1006/29—9.	1152
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. avgusta 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga za katastrsko občino mesto Maribor, vl. št. 98, b) zemljiška knjiga za katastrsko občino Kozjak, vl. št. 44, in c) zemljiška knjiga za katastrsko občino Zgornje Radvanje, vl. št. 139 in 122.
Cenilna vrednost: ad a) 771.378 Din 25 p, ad b) 56.696 Din 25 p, ad c) 204.317 Din in 6230 Din; vrednost priteklin: 370 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: ad a) 385.689 Din 12 p, ad b) 37.797 Din 50 p in ad c) 140.364 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desiti tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 7. junija 1929.
E 862/29.	1185
Dražbeni oklic.
Dne S/septembra 1 929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jablovec, vl. št. 78.
Cenilna vrednost: 18.010 Din; vrednost priteklin: 950 Din; najmanjši ponudek: 12.640 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zar četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 20. junija 1929.
E 632/29—11.	1291
Dražbeni oklic.
Dne 6. septembra 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Trnovec, vl. št. 24.
Cenilna vrednost: 32.531 Din; vrednost priteklin: 315 Din; najmanjši ponudek: 21.898 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pril dražbenem naroku pred zar četkom dražbe^ sicer bi se ne mogle več uvljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
E 175/29—8.	1415
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. avgusta 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorje, vl. št. 178, in zemljiška knjiga Št. Vid, vl. št. 268.
Cenilna vrednost: 24.711 Din 95 p; čista vrednost: po odbitku preživitnih pravic 8629 Din 75 p; najmanjši ponudek: 5795 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zar četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Dne 2 7. avgusta 192 9. ob desetih bo pri j podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremič- j nin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Zgornje j Pirniče, vl. št. 290.
Cenilna vrednost: 1880 Din; najmanjši ponudek: 1253 Din 32 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 15. julija 1929.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 8. julija 1929.
E 296/29—4.	1410
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovico nepremičnin: zemljiška knjiga Pameče, vl. št. HO.
Cenilna vrednost s priteklinami vred: 39.237 Din 42 p; najmanjši ponudek: 26.158 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred ^ četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek L,
dne 12. julija 1929.
E 125/29—7.	1367
Oražbeni oklic.
Dne 4. septembra 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Sv. Tomaž, vi. št. 56.
Cenilna vrednost: 3309 Din 35 p; najmanjši po-nudek; 2206 Din 24 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede neprtemičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 25. julija 1929.
E 310/29.	1414
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. avgusta 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Škalc, vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 39.258 Din 35 p; vrednost pri-teklhi: 3195 Din; najmanjši ponudek: 26.172 Din 24 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je oobit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju,
dne 25. junija 1929.
E 207/29.	1413
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. avgusta 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga škorno-šoštanj, vi. št. 37.
Cenilna vrednost: 28.899 Din 50 p; vrednost pri-toklin; 140 Din; najmanjši ponudek: 15.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju,
dne 25. junija 1929.
E 370/29.	1260
Dražbeni oklic.
Dne 1 3. s e p t e m b r a 19 2 9. ob pol desetih bo PD podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Prekopo, vi. št. 181.
Cenilna vrednost: 74.398 Din; vrednost priteklin: 1094 Din; najmanjši ponudek: 49.600 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri Sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-Čotkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glođe nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je Nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 6. julija 1929.
E 195/29.	1359
Dražbeni oklic.
Dne 6. s-eptembra 1 92 9. ob pol desetih bo P1'! podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Pol-zel0, vi. št. 356, 546, 515 in 470, in zemljiška knjiga Za katastrsko občino Podvin, vi. št. 154 (hiša, gospo-arsko poslopje in zemljišča).
Cenilna vrednost: 171.933 Din; vrednost prite-En: 19.184 Din; najmanjši ponudek: 116.622 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri ®°dišču najpozneje pri dražbenem naroku prod zamkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 25. julija 1929.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Natečaj za sprejem učencev v delavnico obrtne železniške šole v Subotici.*
Po sklepu uprave železniške delavnice v Subotici št. 4041 z dne 24. julija t. 1. se sprejme v obrtno železniško šolo za šolsko leto 1929./1930. v I. razred 30 učencev za izučevanje v nastopnih obrtih: klju-čaničarskem, strugarskem, kovaškem, livarskem, kleparskem, mizarskem, barvarskem in tapetniškem.
Praktični in teoretični pouk v šoli in šolski delavnici traja tri leta. Pogoji za sprejem so ti-le:
1.	) V šolo se sprejmejo kandidati z najmanj dvema razredoma gimnazijo ali druge srednje šole, ki niso mlajši od 14 let in ne starejši od 17 let, ki so telesno in duševno zdravi, državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in dobro vešči službenemu jeziku zaradi pouka v šoli.
2.	) Učenci morajo predhodno opraviti sprejemni izpit iz službenega jezika in iz računstva z geometrijo kakor tudi iz zgodovine in geografije naše države.
3.	) Vesti se morajo zgledno in se pokoravati železniškim predpisom, ki veljajo za vse delavce v delavnici.
4.	) Zavezani so, redno hoditi k pouku in k delu v šoli in delavnici; biti morajo marljivi, med šolskimi počitnicami pa morajo delati v šolski delavnici ali tam, kamor se porazdele.
5.	) Roditelji ali varuhi morajo privoliti, da vstopijo njih otroci v izučevanje v obrtu, in morajo skrbeti za njih primerno vzdrževanje, dokler so iz-učujejo v obrtu.
6.	) Po zdravniškem pregledu in opravljenem sprejemnem izpitu se izberejo kandidati, ki najbolj izpolnjujejo gorenje pogoje.
7.	) Prvenstvo imajo otroci vojnih invalidov, vojne sirote, otroci železniških uslužbencev, naposled ostali.
Zdravniški pregled izvrši železniški zdravnik v delavnici dne 3 0. avgusta 1929., sprejemni izpit pa bo dne 31. avgusta 192 9. Za zdravniški pregled morajo prinesti kandidati s seboj 23 Din.
Sprejeti učenci dobivajo od delavnice v prvem letu dnevnico 12 Din; v drugem in tretjem letu dobivajo po razmerah 14 in 16, izredno sposobni pa tudi 18 Din na dan.
Pouk v šoli se začne dne 5. septembra 1929.
Vsi oni, ki žele vstopiti v to šolo, se morajo točno dne 30. avgusta 1929. ob osmih prijaviti upravi delavnice. Pri tem morajo predložiti osebno te-le dokumente:
1.	) prošnjo za sprejem, opremljeno s kolkom za 5 Din;
2.	) krstni list;
3.	) šolsko izpričevalo;
4.	) domovnico ali državljansko izkaznico;
5.	) nravstveno izpričevalo, če ne prihajajo neposredno iz šole, t. j. če je bila prekinitev daljša od enega leta;
6.	) očetovo ali varuhovo dovolilo.
Kandidate se opozarjajo, naj predlože vse navedene dokumente ob priliki sprejema in naj jih ne pošiljajo po pošti.
Kdor se ne prijavi točno dne 30. avgusta, se nikakor ne sprejme naknadno.
Od uprave železniške delavnice v Subotici,
dne 24. julija 1929.; št, 4041/29.
Št. 2052/14.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri upravi policije v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. julija 1929.:
1 usnjena torba, v njej 1 klobuk, razni trgovinski papirji, 1 fotografski aparat in razne trgovinske beležke (najditelj teh predmetov dobi 1000 Din nagrade); 1 lakasta denarnica, v
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 7. avgusta 1929.; št. 182.
njej 100 Din, 1 potni list, ki ga je izdala policijska direkcija v Ljubljani, 1 domovinski list, 12 slik in razni papirji, vse na ime: Celarc Roman; 1 listnica, v njej 270 Din, 1 slika, vojaški dokumenti in več listkov, vsi na ime: Novak Rudolf; 1 denarnica, v njej 120 Din, 2 ključa in 1 slika; 1 denarnica s 60 Din; 1 ročna torbica, v njej 1 denarnica, 1 železniška legitimacija na ime: Zor Marija, poštna uradnica, 2 ključa, 1 robec in 1 pilića za nohte; 1 listnica, v njej 190 Din, nekaj znamk in 1 železniška legitimacija na ime: Petek Ivan, višji revident v p.; 1 denarnica, v njej 37 madžarskih pengöjev, 10 Din in 1 ključ; 1 nakupovalna knjižica Jelačinove trgovine na ime: Kisel Helena, v kateri je 150 Din; 600 Din; 2700 Din; 2 briljanta, vdelana v platino; 1 zlata podolgasta naprsna igla z zelenim kamenčkom na srodi; 1 zlata naprsna igla v obliki podkve; 1 zlata naprsna igla, v kateri je na sredi zvezdica z vdelanim biserom; 1 zlata zapestnica v obliki verižice; 1 velik prstan z briljantom; 1 zlata zapestnica; ena žepna nikljasta ura z vrozkom: «S. K. L.»; 1 nov ženski polsvilen dežnik.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri upravi policije v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. julija 1929.:
30 Din; 150 Din; 1 ročna torbica, v njej 48 Din, 1 zrcalce in 1 bel robec; 1 torbica, v njej 30 Diu, 1 bel robec, 1 koledarček in 1 priznanica na ime: Fišer Ljubica (Amalija); 1 zlata ženska ura; 1 na livno pero; 1 denarnica, v njej 5 ključev; 1 naočniki; 1 zlat prstan z dvema kamenčkoma, tretjega ur 1 denarnica s 120 Din; 1 vozna vrv; 1 listnica, v njej razni papirji na ime: Karlovšek Janko. — V «Unionski» kavarni so se našli ti-le predmeti: 5 cigaretnih doz, na eni napis: «Sarajevo 17. X. 1914.», 1 tobačni mehur iz gume, 1 pozlačena kravatua igla, 1 double držalo za svinčnik, 1 priprava za snaženje nohtov, 1 listnica s korespondenco na ime: Wernig Franc, 1 mala denarnica s 5 Din 50 p, 1 knjiga «Slovenci v Italiji», 1 knjiga «Radio-Amater», 8 ovrat-nih ovijač, 5 parov rokavic, 1 športna čepica, 1 usnjen pasek moške žepne ure, 3 palice, 3 moški dežniki, 3 moški klobuki in 1 zavitek žebljev. — V železniških vozovili so se našli ti-le predmeti: 4 dežniki, 6 kg kumar, 1 knjiga, 1 prazna torbica za akte, 1 torbica za akte z obleko, 1 slamnik, 1 solučnik, 1 par platnenih čevljev, 1 kolesarska zračna sesaljka, 4 klobuki, 1 ženska jopa, 1 star žepni nožič, 2 vreči, 1 ženski plašč, 1 palica, 4 m cevi, 1 usnjen pas in 1 otroška torbica.
Uprava policije v Ljubljani,
dne 7. avgusta 1929.
Št. 1621.	1446 3—2
Razglas o prvi ofertni licitaciji za oddajo rekonstrukcije opornih zidov v km 44.6/8, 45.6, 88.8 in korekcije ceste pri inundač-nem mostu v km 68.8 Trojanske državne ceste.
Po nalogu oblastne tehnične uprave v Ljubljani št. 4020 z dne 4. julija 1929. in na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, in pravilnika k temu zakonu razpisuje tehnična sekcija v Celju prvo ofertno licitacijo s skrajšanim, rokom za oddajo zgoraj navedenih del.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek dne 2. septembra 19 2 9. ob 10. uri v pisarni tehnične sekcije v Celju in na njej se bodo oddajala ta-le dela:
1.	) Rekonstrukcija opornega zida v Ločici v km 44-6/8 Trojanske državne
ceste v proračunjenem znesku .... 20.480 Din.
2.	) Popravila opornega zida v Ločici
v km 45-6 Trojanske državne ceste v proračunjenem znesku.................. 384 Diu.
3.	) Rekonstrukcija opornega zida v Verpetah v km 88-8 Trojanske državne
ceste v proračunjenem znesku .... 8.100 Dm.
4.	) Korekcija ceste pri inundačnem mostu v Arji vasi v km 68-8 Trojanske
državne ceste v proračunjenem znesku . 15.000 Din.
Podrobni pogoji za udeležbo pri licitaciji so razvidni iz popolnega razglasa, ki je nabit pri tehničnih sekcijah v Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Murski Soboti in Celju.
Obrazci za licitacijo in pojasnila o dražbenib in gradbenih pogojih se dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehnične sekcije v Celju.
Tehnična sekcija v Celju,
dne 8. avgusta 1929.
Št. 1561.	1455 3—1
Razglas.
Druga javna licitacija za vožnjo gramoza na državni Ptujski cesti od km 7 pri Slovenji vasi do mostu na Pesnici in od železniškega prelaza v Veliki Nedelji do medjimurske meje in za napravo gramoza na progi od Maribora do Košnje, od Spuhlja do mostu na Pesnici in od železniškega prelaza v Veliki Nedelji do medjimurske meje se bo vršila na podstavi odločbe oblastne tehnične uprave v Ljubljani št. 5760 z dne 9. avgusta 1929. za progo v območju okrajnih zastopov v Mariboru in Ptuju dne 2 6. avgusta 192 9. v pisarni okrajnega zastopa v Ptuju, za proge v območju okrajnega zastopa v Ormožu pa dne 2 7. avgusta 1929. v pisarni okrajnega zastopa v Ormožu, obakrat s pričetkom ob 8. uri zjutraj.
Natančni pogoji so interesentom na vpogled pri tehnični sekciji v Mariboru in pri okrajnih zastopih v Ptuju in Ormožu.
Tehnična sekcija v Mariboru,
dne 10. avgusta 1929.
Št. 14.033/29.	1405 2—2
Montaža daljnovoda za državni rudnik v Velenju.
Na podstavi členov 82. do 98. zakona o državnem računovodstvu razpisuje direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu na dan 17. avgusta 19 29. ob 11. uri prvo ofertno licitacijo za montažo daljnovoda 35 KV iz Velenja proti Savinjski dolini, 14 km.
Pogoji se morejo vpogledati pri ministrstvu za šume in rudnike, oddelku za rudarstvo, v Beogradu, pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu in pri direkciji državnega rudnika v Velenju vsak delovnik med uradnimi urami.
Kavcijo 5 % ponujene vrednosti za domače in 10 % za tuje ponudnike je treba položiti pri blagajni direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu najkesneje do 10. ure na dan licitacije.
Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu.
Št. 254.
Razpis.
Po odredbi rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani z dno 6. avgusta 1929., št. 2212, se razpisuje na rudarski šoli v Celju izpraznjeno mesto profesorja za plavžarstvo.
Kandidati, ki morajo biti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, biti popolnoma zmožni enega državnega jezika ter imeti primerno izobrazbo in prakso in ki so zadostili vojni obveznosti, naj vlože svoje prošnje, opremljeno s potrebnimi izvirnimi izpričevali ali z izpričevali v overovljenih prepisih, po ravnateljstvu rudarske šole v Celju na ministrstvo za šume in rudnike najkesneje do dne 31. avgusta 192 9.
Prosilci se opozarjajo na določbe členov 4. in 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Zahteve naj se navedejo v prošnji.
Ravnateljstvo rudarske šole v Celju,
dne 10. avgusta 1929.
Opr. št. 7507/11.	1439 2—2
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 16. avgusta 192 9. 2000 kg svinjske masti.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri njej.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 1 6. a v g u s t a 19 2 9. dopoldne.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. avgusta 1929.
Št. 7447/H.	1444 2—2
Razpis dobav.
Podpisana direkcija nabavi dne 19. avgusta 1929.
1 univerzalni rezkalni stroj in
1 stružnico z vodilnim in povračilnim vretenom.
Ponudbe, ki morajo biti opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 19. avgusta 19 2 9. dopoldne.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 8. avgusta 1929.
Št. 7641/11.	1458 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 2 2. avgusta 1 9 2 9.
7.000	kg pšenične moke št. 0 G,
3.000	kg pšenične moke št. 0 GG,
5.000	kg pšenične moke št. 6,
10.000	kg pšenične moke št. 4.
Ponudbe, ki morajo biti opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 2 2. avgusta 19 2 9. dopoldne.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 10. avgusta 1929.
Št. 17.101/29.
Razglas o državnem strokovnem izpitu zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino.
Državni strokovni izpit zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino se bo vršil dne 4. oktobra 192 9. v higienskem zavodu s šolo za narodno zdravje v Zagrebu.
Vsi zdravniki, ki so dovršili tri leta državne službe, a se niso prijavili k izpitu ali ga niso opravili, se opozarjajo, naj se prijavijo zanj; sicer jih zadene posledica, navedena v členu 3. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop zdravnikov iz pripravljalne skupine v pomožno skupino, ki se glasi: «K' temu izpitu se smejo prijaviti zdravniki med svojo triletno začasno službo. Kdor se v tem roku ne prijavi k izpitu, se sjjnatra, da izpita ni opravil, ter izgubi službo.»
Prijave, opremljene s kolkom za 25 Din, se sprejemajo do dne 15. septembra 192 9.; poslati se morajo higienskemu zavodu s šolo za narodno zdravje v Zagrebu.
Kandidati, ki izpita niso opravili, se pozivljejo, naj vlože za ponovno opravljanje strokovnega izpita prošnjo, opremljeno po tar. post. 9. zakona o taksah s kolkom za 25 Din, da se jim more dovoliti ponovno opravljanje izpita.
Obenem se opozarjajo, da so izpitni predmeti, navedeni v pravilih z dne 1. januarja 1924., Z. br. 45, odnosno z izpremembami z dno 1. januarja 1927., Ad. br. 40, pod členom 2./2, z ukinitvijo ustave in z izpremembami zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakona o oblastni in sreski samoupravi in zakona o uradnikih izpreinenjeni in da stopajo na mesto navedenih zakonov:
zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi, zakon o izpremembi zakonov o občinah in oblastnih samoupravah, zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o postavljanju, premeščanju, prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uslužbencev, zakon o ukinitvi zakona o volitvah narodnih poslancev itd., zakon o ukinitvi zakona o volitvah organov oblastne, sroske in občinske samouprave, uredba o poslovanju komisarjev oblastnih samouprav in zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o notranji upravi in uredba o ureditvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki so vsi razglašeni v številkah 9/IV, 11/VI, 17/IX, 28/XHI in 40/XVIII, 132/LV, 143/LIX in 152/LXIH «Službenih Novin» iz leta
1929.,	odnosno v številkah 3/4 (10/5)? 18/5, 14/5, 28/8 (39/10), 29/8, 30/8, 37/9, 262/63 (282/65), 305/72 in 313/76 «Uradnega lista ljubljanske in mariborsko oblasti» iz leta 1929.
Higienski zavod s šolo za narodno zdravje v Zagrebu,
Ino 27. julija 1929.
Predsednik izpraševalne komisije:
dr. Katičič s. r.
Št. 130.	2—2
Natečaj za sprejem učenk v babiško šolo v Ljubljani.
V	babiško šolo v Ljubljani se sprejme letos 30 učenk, in sicer 15 učenk na brezplačna učna mesta in 15 učenk ob svojih ali samoupravnih stroških.
Sprejemni pogoji so ti-le:
1.	) Kandidatinja ne sme biti mlajša od 20 in ne starejša od 35 let, kar dokaže s krstnim listom.
2.	) Biti mora dobrega vedenja, kar dokaže z nravstvenim izpričevalom svoje občine.
3.	) Omožena kandidatinja mora predložiti moževo pismeno dovolilo, overovljeno od pristojnega obla-stva, da sme hoditi v tečaj; ločena pa mora predložiti rešitev duhovnega ali civilnega sodišča.
4.	) Dovršiti je morala najmanj štiri razrede osnovne šole; prvenstveno se sprejme ona, ki je dovršila kakšen razred srednje šole.
5.	) Biti mora telesno in duševno zdrava, biti ne sme noseča in sposobna mora biti za opravljanje babiškega poklica, kar dokaže z uradnozdravniškim izpričevalom.
6.	) Kandidatinja za brezplačno učno mesto mora biti državljanka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in siromašnega stanja, kar dokaže z ubož-nim izpričevalom občine, potrjenim od pristojne davčne uprave.
7.	) Kandidatinja, ki se šola ob svojih stroških, plačuje za internatske stroške po 500 Din na mesec. Med te kandidatinje spadajo tudi one, ki jih pošljejo v šolo samoupravna telesa ali druge naprave.
8.	) Vsaika sprejeta kandidatinja mora položiti za nabavo babiške opreme in drugih učnih pripomočkov znesek 2000 Din takoj ob vstopu v šolo ali najdlje do konca prvega leta.
9.	) Tečaj za babice traja 18 mesecev ter se prične dne 1. oktobra 192 9.
10.) Pravilno kolkovane prošnje za sprejem v babiško šolo z verni navedenimi dokumenti, t. j. s krstnim listom, šolskim izpričevalom, domovinskim listom, nravstvenim izpričevalom, eventualnim moževim dovolilom, odnosno dokazom o ločitvi, zdravniškim izpričevalom in ubožnim listom, se sprejemajo najkesneje do dne
10. septembra 192 9. pri podpisanem ravnateljstvu.
Prošnje, poslane po tem roku, se no bodo vpo-števale.
Ravnateljstvo babiške šole v Ljubljani,
dne 3. avgusta 1929.
U. br. 2781/2.	1451
Objava.
Orožni list, ki ga je izdal sreski poglavar v Gornjem gradu pod br. 3618/3, reg. br. 29/28, dne 30. novembra 1928., je Rozoničnik Marko izgubil.
Proglaša se za neveljavnega.
V	Gornjem gradu, dne 5. avgmsta 1929.
Sreski načelnik.
Bazne objave.
1398 3-3 Poziv upnikom.
«P e t o v i a», usnjarska i n d u s t r i j a, d. d. na Bregu pri Ptuju, je sklenila na VIII. rednem občnem zboru z dne 29. aprila 1929. znižati delniško glavnico 2,000.000 Din za 500.000 Din na 1,500.000 Din po členu 248. trgovinskega zakona.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/2, je gospod veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 7. julija 1929., O. br. 2095, odobril ta sklep.
Po členu 243. trgovinskega zakona se upniki pozivljejo, naj se javijo pri družbi.
Na Bregu pri Ptuju, dne 1.avgusta 1929.
Upravni svet.
1453	Objava.
Orlovski odsek «Akademski Orel» v Ljubljani je bil po § 121 ./b odsekovnih in § 6./5. zveznih pravil razpuščen. Imovina pripade Slovenski orlovski zvezi
v Ljubljani.	.	,	...
Jugoslovanska orlovska zveza.
Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.