Ill71/r® ZASAVSKI TRBOVLJE, 3. januarja 1952 Štev. 1. — Leto V. Posamezna številka 5 din IILO OSVOBODILNE TE OKRAJA TRBOVLJE Novoletna poslanica maršala Tita Stopamo v novo leto 1952. To bo 11. leto v našem revolucionarnem razdobju, v razdobju naše ljudske revolucije in globokih družbenih sprememb. To je bilo razdobje, polno junaških dejanj, polno revolucionarne vsebine, polno tragičnih dogodkov in trpljenja, pa tudi polno občudovanja vrednega ustvarjalnega dela delovnih ljudi naše države. V tem desetletnem razdobju, odkar so delovni ljudje naše države vzeli svojo usodo v svoje roke, je prišla do globokega izraza življenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost naših narodov. To so lastnosti, ki delajo narode naše socialistične domovine vredne, da se lahko prištevamo k tistemu naprednemu delu človeštva, ki največ pripomore k napredku človeštva, k napredku družbe in k mirnemu sodelovanju med narodi. V minulih desetih letih so delovni državljani socialistične Jugoslavije ustvarili velika in trajna zgodovinska dela, dela, ki nam omogočajo, da dobiva naša stvarnost čedalje bolj tisto obliko, ki so jo nosili v srcih in mislih skozi surovi štiriletni boj tisti, ki so za te ideale padli, in tisti, ki so ostali živi in danes neutrudno sodelujejo pri graditvi srečnejše prihodnosti za naše narode. Vsako leto v tem desetletnem razdobju je bilo vsebinsko bogato, eno je bilo težje, drugo spet lažje v življenju naših ljudi, po dogodkih so bila različna, vsa pa so bila zmagovita za naše delovne ljudi. Naj je bilo na bojišču ali pri graditvi socializma, v vsakem letu tega razdobja so bile zaznamovane nove in nove zmage, novi in novi uspehi. Leto 1951, to je lansko leto, pa Gustl Vresk je bil rudar v Trbovljah in komunist že v stari Jugoslaviji. Ze v juliju 1941 ga srečamo v Prvi revirski partizanski četi. Od tu pa do junaške smrti je njegova partizanska pot križem po Štajerski niz neverjetno drznih in uspelih podvigov proti okupatorju. Bil je izredno hraber komandir in komisar. Ko se je II. grupa Štajerskih odredov v juliju 1942 prebijala iz Dolomitov preko Gorenjske in Štajerske, je bil Gustl Vresk četni komisar v Jankovem bataljonu, ki se je skozi sovražne zasede prvi prebil na nemško zasedeno ozemlje. Ko so Nemci na Jalovici obkolili bataljon — pripravljen je bil načrt sistematičnih akcij s 6000 možmi — je bil Gustl Vresk med bombaši-prostovoljci, ki so se priplazili na 10 metrov do Nemcev, jih iznenada naskočili ter razpršili SS-ovce, zaplenili njih orožje in opravo ter preprečili načrt nemških operacij na Jalovici. Na Pohorju je bil Gustl Vresk komandir II. čete Pohorskega bataljona. Odlikoval se je v mnogih bojih. Ob akciji na Zreče je v svoji zasedi pobil več Nemcev. Po akciji na Perger-jevo tovarno lepenke je s svojo četo napadel Nemce z boka, s čimer jih je pognal v križni ogenj. Dne 7. novembra 1942 je taborišče Pohorskega bataljona napadla nenadno velika množica Wehrmanov in policije. Gustl Vresk je zagrabil za mitraljez in se stoje pognal na Nemce ter rešil situacijo. Nemški napad se je spremenil v veliko partizansko zmago. Legendarni Pohorski bataljon je bil ravno zaradi tega tak strah Nemcev, ker je imel osnovni komandant tako borben kader, kot je bil Gustl Vresk. trboveljski rudar. Znal je sovražnika spretno zalezovati, ga nenadno napasti, mu pobrati orožje in municijo ter se umakniti drugam, da je imel sovražnik občutek popolne negotovosti. Razen v hrabrosti se je Gustl Vresk odlikoval tudi v tovarištvu, zaradi česar so ga imeli vsi borci zelo radi. Rad jim je pripovedoval o rudarskih stavkah, ki se jih je udeležil v stari Jugoslaviji. Padel je 8. junija 1943 na čelu svojih borcev, ko je ves Pohorski bataljon herojsko podlegel mož za možem v neenakem boju z Nemci. je bilo značilno tudi po tem, da je v tem letu stvarnost v naši državi postala najbolj znana v svetu, da je končno resnica o naši državi prodrla skozi temne oblake laži in obrekovanj in prišla do vseh tistih na svetu, ki imajo srečo, da lahko danes resnico slišijo in vidijo. Na mednarodnem političnem torišču je naša država v tem letu dosegla velik ugled, zaznamovani so bili veliki moralno-politični uspehi. Naši narodi so si pridobili še več prijateljev v naprednem svetu, pa tudi razumevanja za našo stvarnost. V nastopajočem letu 1952 nas čakajo še velike naloge v zvezi z dokonča-vanjem petletnega plana. Tukaj nas še čakajo nemajhne težave, vendar pa lahko rečem, da bo vse to mnogo laže, kot pa je bilo v zadnjih dveh do treh letih. To, kar je bilo najtežje, smo že prebrodili, vendar to ne sme biti vzrok, da ne bi še vztrajneje, še odločneje, še bolj enotno in bolj množično napeli vseh naših sil, da izpolnimo zadnji del naših nalog za izpolnitev petletnega plana v letu 1952, v katerega stopamo. Ta izpolnitev nalog je pogoj, da lahko vidno krenemo naprej — k zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi v mestu in na vasi. Različni ekonomski ukrepi, ki jih je zvezna vlada izdajala leta 1951 in ki se sedaj postopoma realizirajo, morajo uživati vso podporo in zaupan je naših državljanov. Vse to delamo z edinim namenom, da se kar najhitreje ustvarijo vsi'pogoji za srečnejše življenje državljanov socialistične Jugoslavije. Če nekatere stvari še niso tako popolne, kat bi morale biti, bodo popravljene in zboljšane. Yse ie odvisno samo od vseh nas skupaj. Če bo naša delovna skupnost več ustvarila, bo tudi posameznik lahko več dobil in narobe. Naši delovni kolektivi so dobili tovarne in različna podjetja v upravo. S tem jim je naša socialistična skupnost zaupala veliko vlogo, vlogo zavestnega voditelja in ustvarjalca vseh tistih dobrin, s katerimi bo življenjska raven naših državljanov zboljšana. To je ena izmed največjih socialističnih pridobitev, s katero se mezdni delavci spreminjajo v svobodne proizvajalce, obenem pa tudi v gospodarje proizvajalnih sredstev. Toda to je za naše delovne kolektive hkrati tudi velika odgovornost nasproti skupnosti in tega se morajo zavedati in si prizadevati, da bodo v vsakem pogledu opravičili zaupanje naše ljudske oblasti in vse družbe. Svet stopa v leto 1952 z negotovostjo in strahom in se vprašuje, kaj mu bo prineslo novo leto 1952. Ali bo mogoče ohraniti mir? Sodim, da človeštvo mora imeti vero v svoje zmožnosti in moč in da lahko ohrani mir, če bodo vsi tisti, ki želijo mir, aktivno delali za to, če bodo enotni in odločni v tem, da storijo razen vojne vse, da bi bil vojni provokator in agresor obrzdan. Vsaka slabost nasproti agresorskim pretenzijam in kompromisna mešetarjenja na račun drugih narodov samo povečujejo možnosti za novo vojno, za novo katastrofo. Želel bi prepričati državljane in državljanke naše države, da je danes bolj verjetno kot včeraj, da bo mogoče mir ohraniti, ker postaja odločnost miroljubnega človeštva, da se ohrani mir, vsak dan čedalje močnejša, kar se je posebno pokazalo ob različnih prilož- nostih v lanskem letu. Z zaupanjem moramo gledati v našo boljšo bližnjo prihodnost in ne smemo dopustiti, da bi nas ovirala pri naših prizadevanjih hladna vojna in izzivanja na naših mejah. Vse svoje sile moramo posvetiti zgraditvi socializma v naši državi, obenem pa tudi vse storiti, da to v vsakem pogledu zagotovimo. DELAVCI IN DELAVKE V TOVARNAH IN NA DRUGIH DELOVNIH MESTIH! Vi ste danes v svoji socialistični domovini gospodarji proizvajalnih sredstev — ustvarite kar najhitreje kar največ in kar najboljših različnih produktov v korist narodov naše države! DELOVNI KMETJE IN KMETICE! Prizadevajte si pridelati kar največ kmetijskih pridelkov za naše socialistične delovne ljudi in državljane v tovarnah, rudnikih in drugih delovnih mestih in po mestih! MLADINCI IN MLADINKE, KI STE V ŠOLAH! Učite se pridno, da bi bili jutri lahko kar najbolj koristni naši državi! Delovna mladina, ki si doslej na številnih delovnih mestih pokazala sijajne primere delovnega herojstva in požrtvovalnosti, daj tudi prihodnje leto svoj dragoceni prispevek pri zaključnih delovnih akcijah za izpolnitev petletnega plana! BORCI, PODOFICIRJI, OFICIRJI IN GENERALI NASE SLAVNE LJUDSKE ARMADE! Pripravljajte se neutrudno, da boste vsak trenutek zmožni braniti in ohraniti svobodo in neodvisnost ter mirno ustvarjalno delo socialistične Jugoslavije! Vojaki, podoficirji in oficirji na mejah naše socialistične države, varujte nedotakljivost naših meja! Vam vsem in vsem državljanom in državljankam naše države voščim srečno leto 1952. Zdrav, krepak, trden In veder mora biti naš mladi rod. Zakaj ta rod bo dedoval velike ustvaritve naših rok. — Smelo zre mali v lepo prihodnost svoje družine, svojih otrok ob letošnjem novem letu Lepo smo praznovali Novoletno jelko Letošnjo Novoletno jelko so v Trbovljah prav lepo in skrbno pripravili. Akoravno je naš list pred nedavnim poročal, da bo letos dedek Mraz obdaril samo šolske otroke, je bilo vendar drugače; spomnil se je z darili tudi predšolske dece, naših najmlajših. Ze 26. decembra je dedek Mraz prvikrat obiskal trboveljsko mladino v Delavskem domu. Mestno gledališče v Trbovljah je pripravilo malčkom veselje z igro »Sneguljčica«, na kar je dedek Mraz obdaril nad 800 otrok. Tudi naslednji dan, 27. decembra, so pionirji vodenske šole težko čakali na Novoletno jelko; z užitkom je šolska mladina spremljala na odru palčke in Sneguljčico, ki jo hudobna mačeha umori, vendar na koncu spet oživi. Drugi dan pa je bil dedek Mraz že bolj natančen; zastavljal je pionirjem vprašanja,' ki so za pravilne odgovore seveda dobili nagrade. Obdarjenih je bilo 764 otrok. Dedek Mraz je imel še veliko posla, kajti obdariti je imel še precej otrok. Mudilo se mu je, kajti pot v Dom kulture je bHa zanj precej ZASEDANJE DELAVSKFGA SVETA NA REDNIKU TRBOVLJE-H AST IK Zadnje zasedanje delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik minuli petek popoldne je bilo prav dobro obiskano. Zasedanje je bilo precej živahno, saj se je obravnavalo na njem vprašanje, katerim rudniškim delavcem pritiče po uredbi 13. plača. Bilo je iz-nešeno več dvomljivih primerov glede izplačila te plače, ki jih je moral delavski svet na predlog upravnega odbora rudnika rešiti v pozitivnem ali negativnem smislu. Po daljši razpravi ie delavski svet sprejel predlog, da dobe 13. plačo vsi rudarji, ki imajo deset let nepretrgane službe v jami. Na tem zasedanju je prišlo na KOLIKO SMO NAKOPALI V DECEMBRU? Ob zaključku redakcije te. številke našega lista smo zvedeli, da je rudnik Trbovlje-Hrastnik izpolnil svoj povišani operativni plan v mesecu decembru z 94,2 %; zahodni obrat rudnika ie dosegel svoj operativni plan v preteklem mesecu z 92,7 %, vzhodni obrat z 92,8 %, obrat Hrastnik z 89,3 %, obrat Ojstro z 98,3 %, dnevni kop rudnika v Trbovljah pa Je prekoračil svoj operativni plan za 7,3 %. O vzrokih, zakaj rudnik Trbovlje-Hrastnik ob času ne more doseči svojega operativneg« plana, smo poročali pretekli teden. Dnevnemu kopu je uspelo nekoliko preseči njegovo proizvodno nalogo, ker mu je tehnično vodstvo rudnika operativni plan v decembru primerno znižalo. čeprav rudniku ni uspelo izpolniti v decembru zadano mu proizvodno nalogo stoodstotno, smemo vendar Izreči prizadevnemu kolektivu tega rudnika vso pohvalo, zlasti še njegovim udarnim brigadam, prav tako vsem tistim požrtvovalnim rudarjem, ki so žrtvovali svoj nedeljski počitek in odšli na produkcijo, da pridobimo čimveč premoga za našo rastočo Industrijo, železnice in široko potrošnjo. dnevni red tudi vprašanje avtomobilskega prevoza vseh izven rudniškega okolja stanujočih delavcev na delo. To prevažanje je precej drago. Da se znižajo ti stroški, bodo rudniški obrati proučili to vprašanje in skušali urediti službeni čas v poštev prihajajočih rudarjev v tem smislu, da se zniža število teh vsakodnevnih voženj na minimum. Člani delavskega sveta iz Hrastnika so iznesli pritožbo upokojencev, da še niso dobili premoga, ki so ga rudarji nakopali zanje, zlasti za zimske mesece; storjen je bil sklep, naj se premog nakaže čimprej vsem upokojencem, ki so ostali doslej brez njega. Delavski svet rudnika stopa v novo gospodarsko leto s polnimi upi, saj je uspelo znižati plansko izgubo podjetja tako, da v novem letu ne bo finančnega primanjkljaja. Rudniku se odpirajo v tem pogledu lepše perspektive. Prepričani smo lahko, da bo rudnik s svojim direktorjem Alojzem Ribičem, upravnim odborom in delavskim svetom na čelu v novem letu prav dobro zagospodaril, saj se je doseglo z boljšim izkoriščanjem delovnih mest in delovnega časa ter z varčevanjem jamskega lesa, razstreliva, materiala, električnega toka, industrijske vode. kom-primiranega zraka itd. znatno znižanje proizvodnih stroškov. V tem pravcu se bo delalo tudi v naprej. dolga. Tamkaj so se zbrali 28. decembra pionirji in najmlajši predšolski junaki iz Zgornjih Trbovelj. Bilo je veselje gledati ves ta najmlajši svet. kako željno je čakal na začetek Novoletne jelke in ga tudi pričakal; videl je najprej Sneguljčico in palčke, končno pa tudi sivolasega dedka Mraza, ki je obdaril kar 655 otrok. Dedek Mraz je bil letos velikodušen, saj se je spomnil z darili 2589 trboveljskih malčkov; povedal jim je tudi, da je Miklavž obdaroval včasih le otroke bogatih staršev, revnih se pa ni spomnil. Dejal pa je mladini, da bo prihodnje leto obdaril samo tiste pionirje, ki bodo res pridni v šoli in doma; ogoljufati ga ne bo mogel nihče, kajti med letom si bo zapisoval v svojo debelo knjigo, če bodo otroci res pridni pri učenju v šoli ter spodobni na cesti in doma. Veliko veselje so imeli v Trbovljah v soboto, 29. decembra, tudi v Otroškem vrtcu, kjer je njegova uprava pripravila mladim cicibanom veselo popoldfie; tamkaj je zbrano predšolsko mladino zabaval škratelj s pripovedkami, kmalu pa so videli, kako je Jagoda iskala dedka Mraza, ki pa se je končno le prikazal na odru Pridno so ti najmlajši cicibani poslušali dedka Mraza ki je obdaril vse otroke. Ko je odhajal, so ga malčki prosili, naj se prihodnje leto spet oglasi, kar jim je dedek Mraz seveda obljubil, ni pa pred odhodom pozabil obdariti tudi osebje Otroškega vrtca..- 2589 mladih src je obdaril v Trbovljah dedek Mraz: da pa je mogel to storiti, gre zahvala naši ljudski oblasti OF in podjetjem, ki so zbrala potrebna denarna sredstva za obdaritev otrok. Vse priznanje za izvedbo letošnje Novoletne jelke pa zaslužijo naše žene. zlasti pa aktivistke, ki marljivo delajo v pionirskih svetih, prav tako tudi Mestnemu gledališču, ki je premiero svoje že naštudirane igre odložilo na pozneje ter pripravilo vmes igro »Sneguljčica«. Zahvalo za uspelo Novoletno jelko je treba izreči nadalje mestnemu odboru OF Trbovlje in vsem ostalim, ki so na en ali drug način pomagali k prireditvi tega lepega otroškega praznika, ki bo ostal našim cicibanom v najlepšem spominu. Dedek Mraz se je pred svojim odhodom oglasil tudi v uredništvu našega lista. Povedal nam je. da je v Trbovljah nekaj prav porednih otrok. Če hočejo, da se jih bo prihodnje leto spomnil z darili, potem morajo postati bolj pridni in ubogljivi. Svoje mamice morajo ubogati, kadar jim bodo kaj naročile: prinesejo naj jim v kuhinjo premog, drva in tudi vodo, če je ni v kuhinji. Ne smejo se potepati po cestah, pozdravljajo naj starejše, če jih srečajo, ne smejo delati škode po gozdovih in lomiti vej, prav tako ne trgati hlač, ker jih mamice težko kupijo. Isto velja za čevlje. Pazijo naj, da ne bodo zamazali toliko Srajčk, ker matere porabijo preveč mila in je s pranjem toliko dela. Šolskim otrokom naroča, naj se pridno učijo, saj jim bo to znanje v življenju zelo koristilo. Posebno hud pa je na tiste otroke, ki jih je opazil, da mečejo kamenje za drugimi. Dedek Mraz nam je dejal, da je to silno grda navada, drugič pa je nevarno, kajti če kamen zadene oko, se zgodi lahko huda nesreča. Prav tako je jezen na otroke, ki jih je videl, da javno ali pa rta skrivaj kadijo cigarete. Vsi' taki otroci naj prihodnje leto ne računajo več na njegovo velikodušnost. To nam je naročil dedek Mraz in zahteval, da objavimo v našem listu. Pred poslovitvijo nam je še dejal, da prednje ne velja samo za trboveljske otroke, marveč tudi za druge zasavske kraje. »TAKO LEPO ŠE NI BILO V HRASTNIKU...« Tako sef se pogovarjali v Hrastniku tamkajšnji najmlajši junaki, ki so prisostvovali Novoletni jelki v Mladinskem domu preteklo soboto popoldne in v nedeljo dopoldne in popoldne. Tudi v Hrastniku so se lepo. pripravili na ta otroški praznik; KLO Hrastnik in tamkajšnja podjetja so zbrala potrebna sredstva, da je dedek Mraz lahko obdaril hrastniško deco. Hrastniški kulturni delavci so pripravili svoji mladini tri igrice, med njimi »Mojca in živali« ter »Rdečo kapico«. Tudi v Hrastniku si z užitkom opazoval ves mladi svet, s kakšno pazljivostjo je sledil dejanju na odru; tišina je nastala, ko se je prikazal dedek Mraz, ki je obdaril otroke z lepimi darili, obljubil pa malčkom, da jih bo prihodnje leto spet obiskal. Lepo so obhajali Novoletno jelko tudi po drugih krajih našega Zasavja; o poteku teh prireditev bomo poročali prihodnjič. NOVOLETNO VESELJE UPOKOJENCEV Mestni ljudski odbor v Trbovljah je skupno z MK KPS Trbovlje in mestnim odborom Fronte sklen'1, da bo ob zaključku leta pogostil naše upokojence. V soboto, 29. decembra, so se zbrali upokojenci v Domu kulture v Trbovljah; prišlo je okrog 400 povabljenih (Nadaljevanje na 2. stranii Dogodki po svetli v preteklem tednu Novo drzno izzivanje Madžarske Radeče - mesto v Zasavju Komaj je preteklo nekaj dni, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov z izglasovanjem jugoslovanske resolucije o pritožbi proti napadalnosti kominformovskega bloka odločno obsodila imperialistično in vojnohuj-skaško početje SZ in njej pokornih držav, že kažejo najnovejši dogodki na madžarsko-jugoslovanski meji, da je miroljubni apel vseh narodov sveta ostal na žalost brez uspeha. Po najnovejših poročilih si je Madžarska v zasmeh vseh miroljubnih naporov dovolila drzno izzivanje; madžarski graničarji so pred kratkim zasedli otok na Muri, ki leži približno 700 metrov se-vernovzhodno od letinskega mostu v obmejnem sektorju Prelog, ki je sestavni del jugoslovanskega ozemlja. Madžarski graničarji so prešli skupinsko v čolnih reko Muro in zasedli otok, medtem ko se je na drugi ob ali Mure osredotočila druga skupina madžarskih vojakov. Zemljišče na tem otoku je last jugoslovanskih državljanov, ki so obdelovali tam svojo zemljo, pozneje pa sekali les, ki je na tem otoku njihova lastnina. 20. decembra je bil na otoku ravno zaposlen naš kmet Anton Cavlek s sečnjo lesa, pri čemer so ga nenadoma presenetili madžarski vojaki, ki so mu prepovedali sečnjo in mu pobrali orodje. Naši obmejni organi so dvakrat pozvali madžarske vojake, naj se takoj umaknejo z zasedenega jugoslovanskega ozemlja in dovolijo sečnjo lesa jugoslovanskim državljanom, vendar so ti pozivi ostali brez uspeha. , Jugoslovanska vlada je preko svojega predstavništva v Budimpešti izročila madžarskemu zunanjemu ministru protestno noto, v kateri odločno zahteva, da morajo madžarski vojaki takoj zapustiti jugoslovanski otok na reki Muri. Poslaništvo FLRJ v Budimpešti je odločno protestiralo proti tej organizirani in vnaprej pripravljeni prilastitvi dela jugoslovanskega ozemlja po madžarski vojaški enoti in opozarja madžarsko vlado, da bo izključno odgovorna za posledice, ki bi utegnile nastati zaradi nadaljnjega zadrževanja madžarskih vojakov na omenjenem delu jugoslovanskega ozemlja. V PAN MU N JONU SE SE NISO SPORAZUMELI Glede izmenjave ujetnikov so Kitajci in Severnokorejci še vedno nepopustljivi. V pododboru za vojne ujetnike so zavezniki znova zahtevali pojasnila o 50.000 Južnokorejcev, ki jih še pogrešajo. Na zadnji konferenci za premirje je zavezniška delegacija znatno popustila v nameri, da se čimprej podpiše premirje. Privolila je v to, da Severnokorejci in Kitajci podajo samo pismeno zagotovilo, da med premirjem ne bodo gradili letališč. To popuščanje se šteje za zadnji poskus sporazuma, v nadaljnje popuščanje pa zavezniki ne bodo več privolili. Sporazum o premirju bi moral biti dosežen do 27. decembra opolnoči. Zavlačevanje sporazuma štejejo kot manever na kitajski in severnokorejski strani, da v času pogajanj povečajo svojo vojaško moč. Po poročilih je trenutno število kitajskih in severnokorejskih divizij sedaj večje in so se te zlasti okrepile z oklopnimi vozili in topništvom, prav tako pa tudi z novimi letalskimi silami. SESTANEK CHURCHILL—TRUMAN Ministrski predsednik Winston Churchill je odpotoval v ZDA, da se tamkaj snide s predsednikom ZDA Trumanom in z njim pogovori o važnih mednarodnih političnih vprašanjih, na katerih sporazumnem reševanju sta zainteresirani obe anglosaški državi. Churchilla spremlja zunanji minister Eden, minister za zadeve britanske skupnosti, zastopnik finančnega minstrstva in več visokih uradnikov zunanjega in finanč- nega ministrstva. Po mnenju političnih krogov v Londonu bo predmet razgovorov obeh državnikov možnost neposrednih pogajanj s Stalinom, o ameriških oporiščih v vzhodni Angliji, o določenih jamstvih ZDA v zvezi z uporabo atomskih bomb v primeru izbruha morebitne vojne, o plačanju zakupa za uporabo oporišč namesto nadaljnje finančne pomoči Veliki Britaniji, o evropskem gospodarskem sodelovanju, o vprašanju evropske armade ter o problemih Bližnjega in Srednjega vzhoda. — Nepričakovani prihod poveljnika britanskih kopenskih sil Robertsona v London je bil gotovo v zvezi s Churchillovim potovanjem. Churchill je namreč poklical Robertsona zato, da bi dobil natančen pregled o trenutnem stanju na Srednjem vzhodu, predvsem pa. v Egiptu. Mnenja so nadalje, da so posvetovanja, ki jih. je imel Churchill z visokimi vojaškimi osebnostmi, morda v zvezi z nameravano reorganizacijo britanskih komandnih položajev v Evropi ter na Srednjem in Daljnem vzhodu. V PARIZU RAZPRAVLJAJO O USTANOVITVI EVROPSKE ARMADE Te dni je bila prva seja ministrov zahodnih evropskih držav, na kateri so razpravljali o evropski armadi; sporazumeli so se za predhodno razdobje za ustanavljanje evropske armade, v katerem naj bi se dosegel federalni sistem Zahodne Evrope. Prav tako so se sporazumeli o vzpostavitvi obrambnega komisariata ministrskega sveta in posebne evropske skupščine. Obravnavali bodo tudi ustanovitev posebnega sodišča za spore v okviru evropske armade in o njenem finansiranju. JAPONSKA GRADI NOVO TRGOVSKO MORNARICO Po načrtih japonskega transportnega ministrstva bo Japonska v letu 1952 zgradila novih 350.000 ton tovornih in cisternskih ladij. Posebno pozornost bodo polagali na graditev oceanskih ladij, ki bodo vozile na progah v Severno in Južno Ameriko. RAZGLASITEV NEODVISNOSTI LIBIJE Libijski kralj Mohamed el Senussi je v skladu s sklepom Generalne skupščine OZN razglasil neodvisnost Libije in ustavo, ki jo je sprejela libijska narodna skupščina. Velika Britanija in Francija bosta Z libijsko vlado podpisali sporazum o medsebojni pomoči, po katerem bodo obdržale britanske čete svoja oporišča v Libiji. ZDA in Velika Britanija bodo novi neodvisni Libiji nudile potrebno finančno pomoč. ...in doma PRVI VLAK NA PROGI LUPOGLAV—ŠT ALIJ E Preteklo nedeljo je stekel prvi vlak na novozgrajeni železniški progi, ki veže naš največji rudnik črnega premoga v Raši čez Lupoglav in Divačo z našim železniškim omrežjem. S to progo se bo znatno pocenil prevoz raškega premoga, ki se je moral do sedaj v celoti nalagati v raškem zalivu na ladje, s teh pa spet pretovarjati v vagone, kar je podražilo prevoz in ceno tega premoga. Sedaj pa bodo lahko premog že v Raši naložili v vagone in odpeljali v notranjost države. Dokler ne bodo dovršena vsa še potrebna dela na tej progi, med drugim postajna poslopja ob tej železnici, bodo po njej prevažali le tovorno blago. OLAJŠAVE PRI POTOVANJU PO Železnici Predsednik zveznega sveta za promet in zveze je podpisal odločbo, po kateri se enako kot delavcem in usluž- bencem v državnih podjetjih, zavodov in uradov dovoljuje tudi delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni v ustanovah in podjetjih Zveze sindikatov, v organizacijah Ljudske fronte in Ljudske tehnike, fizkulturnim zvezam in planinskim društvom, v zvezi zdravniških društev in drugim družbenim organizacijam SO*/1 popust za trikratno potovanje na leto po železnici, v rečnem in pomorskem prometu, in to poleg olajšav, ki veljajo za redni letni dopust. Popust za trikratno potovanje na leto je veljaven od 1. januarja t. I. dalje. Enak popust bodo uživali enkrat na leto tudi družinski člani in sicer žena in otroci izpod 18 let, če pa se redno šolajo, do 24. leta starosti. POCENITEV ZDRAVIL V svetu za ljudsko zdravje in soc. politiko zvezne vlade so napravili spremembo predpisov o cenah, po katerih so se s 1. januarjem t. I. skoraj vsa zdravila pocenila. V prvi vrsti bodo cenejša tista zdravila, po katerih je veliko povpraševanje in katerih uporaba ni odvisna od natančne zdravniške diagnoze. Tako se bo n. pr. aspirin prodajal po 4 din za kos, piramidon po 3 dinarje, tuba cinkove masti bo stala 50 namesto 120 din. Cena tube masti za otroke bo znižana od 120 na 80 din, borvazelina od 90 na 40 din in podobno. Tudi cena penicilina od 330 na 220 din za 200 tisoč enot. Pocenitev velja še za druge medikamente. EN MILIJON NAGRADE V reški rafineriji nafte je prihranil njen glavni inženir Milan Keliš s svojimi racionalizatorskimi predlogi podjetju samo letos 70 milijonov din, v zadnjih treh letih pa 207 milijonov din. Za te prihranke podjetju, je dobil inženir Keliš te dni 1 milijon nagrade. LETOŠNJA PROIZVODNJA SLADKORJA 20.000 VAGONOV Celotna produkcija naših sladkornih tovarn bo znašala v letošnji kampanji nad 20.000 vagonov sladkorja, to je več, kot znaša naša domača potrošnja. Tovarne imajo skrbi, kam spraviti izdelani sladkor, ker so vsa skladišča napolnjena. Predelava sladkorne pese v sladkor se je začela že v avgustu in bo trajala okrog 140 dni, kakor še nikoli v zgodovini naše sladkorne industrije. Druga leta so te tovarne delale le po dva meseca. MLEKO PREDELUJEMO V MLEČNI PRAH V Osijeku je pred dvema mesecema začela delati prva naša tovarna mleka V prahu. V novembru so v tovarni predelali dnevno 10.000 do 12.000 litrov mleka. Od tega so predelali 60 % v prah, ostalo mleko pa so pasterizirali in oddali za potrebe otrok v Osijeku in okolici. Kakovost mleka v prahu je odlična, ker predelujejo samo polnomastno mleko. Nova upravno-teritorialna razdelitev krajev je končana. Po vsem okraju Trbovlje so v zadnjih mesecih in tednih živahno razpravljali o vprašanju preosnove dosedanjih KLO in njih združitve v večje ter gospodarsko in upravno močnejše krajevne enote, ki se bodo preimenovale v ljudske občine. Posebno živo so obravnavali to vprašanje na radeškem sektorju, kjer se bo mestna ljudska občina znatno razširila s priključitvijo KLO Vrhovo in KLO Jagnjenica. Mnogo so seveda razpravljali nadalje o vprašanju, ali naj Radeče ob-drže naziv mesta tudi v bodoče. Radeče so dobile ime mesta že leta 1925 ter jim ta naziv doslej ni bil odvzet, zaradi česar se sedaj potegujejo, da ostanejo Radeče mesto tudi še v nadalje. Radeče bodo s pridružitvijo krajev Vrhovo in Jagnjenica pridobile ter postale močna, zaokrožena gospodarska celota; doslej je mesto Radeče štelo 1213 ljudi, po novi teritorialni razdelitvi krajev pa bo tamkaj 4228 prebivalcev. Če gledamo socialni sestav mesta Radeče samega, vidimo, da ga tvorijo delavci, uslužbenci in obrtniki ter 7 kmečkih gospodarstev; po novi razdelitvi krajev bo pa v tej mestni občini prevladoval kmečki živelj. Na področju samega mesta je 27 obrtnih obratov, in sicer 4 čevljarski, 1 pekovski, 3 mizarski, 1 urarski, 1 fotografski in 2 brivska obrata, nadalje 2 kovaški obrti, 4 krojaški in 4 šivilski obrati, 1 ključavničarski, 1 sedlarski in 4 gostinski obrati. Močno je razvita v Radečah komunalna dejavnost in to v podjetju »Remont«, upravi državnih zgradb, upravi cest, vodovoda, prevozništva, kinematografa in še drugih; vseh komunalnih podjetij je devet. Radeče so malo podeželsko mestece s strnjenim naseljem. BODOČE NALOGE RADEČ NA PODROČJU KOMUNALNE DEJAVNOSTI Ze dosedanji mestni odbor si je mnogo prizadeval, da izboljša zunanje lice Radeč. Za prihodnje leto je v 'načrtu, da napravijo v okras mesta nasproti upravnega poslopja ljudske občine mestni park. Več starih zgradb bi bilo treba porušiti in jih nadomestiti s sodobnimi stanovanjskimi poslopji. Zelo'važno delo čaka novi občinski odbor pri ureditvi vprašanja vodovoda; vse hiše na desni strani potoka Sopote nimajo vodovoda, vendar so dani pogoji, da tudi ta mestni del dobi pitno vodo z zajetjem zadosti močnega izvirka v neposredni bližini mesta. Prav tako važna je v Radečah ureditev kanalizacije, ki je zelo pomanjkljiva. Potrebna je nadalje ureditev pokopališča. Preskrbeti pa bo treba za mesto tudi javno tehtnico vsaj za 10 ton, ker je dosedanja pettonska premajhna. Za razvoj turizma so dani vsi pogoji Mesto Radeče je gospodarski, upravni, prometni, kulturni in turistični center svojega območja. Vsi okoliški kraji, kot n. pr. Vrhovo, Jagnjenica, Sopota itd., so nujno navezani na mesto. Radeče so bile nekoč znan turistični kraj, ki so ga obiskovali številni domači in inozemski turisti. To turistično obeležje so pa Radeče zgubile po vojni zaradi perečega stanovanjskega problema in pomanjkanja zadostnega števila tujskih sob. Mestni odbor in uprava gospodarskih podjetij nameravata rešiti to vprašanje prihodnje leto vsaj delno s preureditvijo sob v hotelu »Jadran«, s tem bo do neke mere spet obnovljen turizem v tem kraju, ki ima zelo lepo okolico in izletne točke, tako v dolini Sopote, v smeri proti Vrhovem in preko Brunka na Dolenjsko. Radeče imajo za seboj staro zgodovino, o kateri pričajo razni historični spomeniki, med njimi ostanki starega gradu, ki je bil nekoč last celjskih grofov. Ob Savi proti Vrhovem so vidni ostanki nekdanje rimljanske ceste. Radeče kot kulturni center Tradicije dokazujejo, da so bile Radeče že od nekdaj tudi kulturno središče svojega okoliša. To tradicijo goji in nadaljuje v povojnih letih prav zgovorno tamkajšnji SKUD s svojimi številnimi sekcijami, kar je potrdil z različnimi kulturno-umetniškimi prireditvami po naši osvoboditvi. V mestu Radeče deluje nadalje nižja gimnazija ter osnovna šola v Radečah, Vrhovem, Jag-njenici in Svibnem. Mesto Radeče leži neposredno ob desnem bregu Save in je oddaljeno od železniškega križišča Zidani most dva kilometra, koder teče tudi glavna cesta Ljubljana-Zagreb. Mesto ima vse pogoje za nadaljnji razvoj v gospodarskem, prometnem in kulturnem pogledu. Ako-ravno je v Radečah obrtništvo relativno močno razvito, je vendar tudi v te) smeri mogoč še nadaljnji razmah. Z združitvijo krajev Vrhovo in Jagnjenica na Radeče se bo gospodarska moč mestne občine še bolj okrepila. V bližnji prihodnosti bo začela delati v Radečah tudi tkalnica, ki je že opremljena s stroji ter odpira mestu nove perspektive. Lokalna industrija ima možnost razvoja z ustanavljanjem lesne in kemične industrije. Radeče s svojimi republiškimi in komunalnimi podjetji predstavljajo že danes krepko gospodarsko, politično in kulturno središče v Zasavju. NOVOLETNO VESELJE UPOKOJENCEV (Nadaljevanje s 1 strani) upokojencev in upokojenk ter vdov, in sicer vseh tistih, ki imajo majhno pokojnino. Uvodoma je pozdravil vse navzoče sekretar MK KPS Trbovlje, tov. Jože Piki, ki je izročil upokojencem pozdrave maršala Tita. Povedal jim je, kaj je zvedela pred kratkim naša štiričlanska delegacija pri tovarišu Titu, ki ga je pred kratkim obiskala. Po naročilu tovariša Tita je tov. Piki izročil vsem prebivalcem okraja Trbovlje pozdrave in čestitke k novemu letu. Nato je zaigral tamburaški orkester, člani mestnega gledališča so pa zbranim gostom pokazali več veselih prizorov s petjem in godbo iz igre »Zadrega nad zadrego«. Bilo je dosti zabave in smeha. Vsi upokojenci so bili pogoščeni z jedačo in pijačo. Bil je prav lep večer; vsi so bili nasmejani, saj so se vrteli ob zvokih godbe po 70 let stari možje in ženice kot mladi. Le prehitro je prišla ura odhoda, kajti avtobus rudnika jih je ob 10. uri zvečer čakal, da popelje goste domov. Bombnik brez pilota, znamke »Meteor«, katerega so preizkusili v Floridi (ZDA). Na sliki je omenjeno letalo na raketni pogon pri preizkušnji. Če se bo letalo obneslo, bodo začeli izdelovati taka letala serijsko Aleksander Wel»iberg-Cyhnl»kl Veliko zasliševanje KRATKA VSEBINA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: ATStrtJiki fizik Aleksander Wels»-berg-Cybul»kl Je kot navdušen komunist odšel leta 1931 t Sovjetsko z vero, kjer Je deloval dolga leta na Gkra. Jlnakem fizikalnem Institutu ter bil ustanovitelj ln urednik »fizikalnega glasnika ZSSR«. Spomladi 1937 so organi NKVD IVelssberpa nenadoma aretirali ter ga obdolžili, da je snoval zaroto proti Sovjetski zvezi. Pričelo se Je zasliševanje, ki Je trajalo skoraj nepretrgoma dvanajst dni. Dan ln no< so »e vrstili pred IVelasbergora trije zasliševale! agenti NKVD: Res. nlknv, IVelssband in Šalit ter poizkušali izsiliti lz Welesberga priznanje aa zločine, o katerih ni Imel pojma Zaališevanje ae je vleklo do noči. Bil sem že zelo utrujen Sklepal sem sam _ pri sebi. da, mora vsega biti kmalu konec in da me sedaj morajo poslati »domov«. Toda zgodilo se je drugače. , , ,, Ob desetih ponoči je Weissband prekinil zasliševanje in me predal Salitn. Šalit je bil mlad človek, star največ 22 ali 23 let- Bil je srednje visok, vitek in imel je pepelnato svetle lase. Name je naredil vtis otročaja. Ves čas svojega zapora sem spoznal lepo vrsto za-sličevalnih sodnikov in organov, toda malo jih je bilo med njimi, ki hi jih tako za sovražil kakor tega. Bil Je zgled nesramnega stremuha, uradniček s pasjo dušo. po svojem položaju verjetno podčastnik ali še manj, toda človek, ki je sklonil v skokih napredovati- Stopinje. no katerih je sklenil priti do položaja, so bila telesa in duše zapornikov, ki so prišli v njegovo pest. Skrb no je sledil časopisju in dobro vedel, kaj je v vsakem trenutku najbolj uporabna mi selnost in knltšne oblike »zarot« so bile trenutno najbolj všeč Stalinovemu ali Ježovlje-vemu mnenju. Nisem mogel doumeti, ali je v resnici tako neumen, da verjame vsem obtožbam. Včasih sem bil prepričan, da jim v resnici ne verjame, četudi jih je obravnaval z neizprosno doslednostjo. Resnikov je svoje vpitje tu ln tam pretrgal a kakšno šalo ali pa pokazal včasih svoj drobec naklonjenosti do zapornika. Šalit pa je zapornike sovražil, ker so ae mu upirali In ker niso prvi mah bil! pripravljeni napisati za zasllševalnl zapisnik tistih Izjav, ki sl jih je on želel. Vsak »pozitivni« zapisnik, ki ga je Izsilil od zapornika, Je bil zanj trofeja, s katero Je takoj hitel k šefu oddelka. Tako ae ml Je dozdevalo, da ao mu za vsakih deset »uspešnih« zasliševanj obljubili napredovanja za eno stopnjo. Šalit Je bil pri močeh, šest or vpiti z grmečim glasom Isti stavek, pa »e pri tem ni niti malo utrudil, kaj šele da bi kakorkoli Izpremenl! svoje vpitje. Nad menoj Je vpil ure ln ure vsaki dve mlnntl zaporedoma ta.le stavek: »Pripovedujte o protirevolucionarni, troc-klstlčno fašistični organizaciji zarote Id vohunstva, ki ate Jo začeli na ozemlju Sovjetske zvezel« .. , Poizkušal sem s svojimi različnimi od govori m kakorkoli na ta stavek prisiliti šalita, da bi glas ln vsebino svojega ker me Je enoličnost v stavkih, ki vpitja,_____— .. --------------- . jih je ponavljal, spravljala na rob sposobnosti, ds hi mu sledil. Toda ni ml uspelo. Ponavljal je svoj stavek stokrat, tisočkrat, vedno v istem tonu. z lato vsebino ln z Istim grmečim glasom. Poizkušal sem z različnimi brezupnimi nakanami. Ob neki priliki aem mu na njegovo enolično vpraašnje odgovoril čisto resno: »Tovariš sodnik, na to vprašanje aem odgovoril prt zasliševanju 4. junija!« Nekoliko je prenehal In sedel. »K«j »te rekllf Kdo je pisal zapisnik?« »Poročnik Resnikov. Izpovedal aem. da ni. sem snoval nobene protirevolucionarne zarote.« Som pri sebi sem bil prepričan, da je prava objestnost »praviti ga Is njegovega tira. Toda zopet je nadaljeval a svojim enoličnim grmenjem tn neprestano gonil Iste stavke. Čudil sem se, kako se more človek ukvarjati a tako monotonim in mehanlčnnlm poslom. Gramofonska plošča bi opravila Isto. Kasneje sem slišal, da so v resnici uporabljali tudi gramofonske plošče v Iste namene. Po šestih urah se je Šalit dvignil tn pritisnil na zvonec. Upal sem, da me bo sedaj vojak odpeljal. Zopet temeljito razočaranje. Po nekaj pilnutah je prišel Resnikov, »počit, sveže obrit In dobro razpoložen ter zamenjal šalita. BU esm že na pol mrtev, štirinajst ur aem že sedel nepremično na stolu In nisem smel vstati. Prej sem mislil, da je največja muka stati ure in ure pred steno, toda sedenje na stolu, od koder ne smeš niti za trenutek vstati, je mnogo hujše. Ce stojiš, si lahko položaj olajšaš tako, da ae od časa do časa prestopiš z ene noge na drugo ln tako preneseš težo telesa z ene na drugo stran. Sed# na »kolu pa ne moreš niti za hipec popustiti in sprostiti napetosti. V ledjih začne počasi vse zatekati In zbudijo se močne bolečine. Resnikov ml je ukazal, naj vstanem In mu sledim v njegovo pisarno. Tam sem inu rekel: »Tovariš sodnik, povem vam. da sem po polnoma nesposoben za zasliševanje Prosim vas, da preiskavo prekinete!« »NI mogoče! Časa nam primanjkuje. Zn sllševanje moramo končati. Ce podpišeš, lahko greš!« Začelo se je znova. Dve url je kričal vame. Le tu ln tam sem še odgovarjal. Ob osmih Je prenehal In poklical vojaka. »Odpeljite obtožencaI« Globoko sem vdihnil. Končno — »domov«! Toda sledilo je grenko razočaranje. Vojak me Je peljal po stopnjlcah navzdol T klet ln dobil sem kosilo. Kosilo je bilo obilnejše kakor navadno. Po desetih minutah so »e vrata odprla ln odpeljali so me znova k za sllševanju. Resnikov ml je ukazal, naj se dem na stol. Posvetil ml je bore malo pažnje Sprejemal je svoje uradnike, telefoniral na vse strani ln reševal svoje spise. Med tem delom me je tu In tam vprašal: »Zakaj nečeš priznati, pest!« Gledal sem ga In nisem odgovarjal. Glava ml je bila vedno težja In padla ml Je skoraj na prsi. Ko sem pp skušal zaspati, me je zbudil Resnikov s strašanskim vpitjem: »Sl čisto znorelf Kako se obnašaš pred zaallševalnlm sodnikom? Spiš! še zdaj hočeš zasramovati sovjetsko oblast! Kje sl se tega naučllt Kdaj bo priznal svojo krivdo?« Skuša) sem mu dopovedati: »Tovariš sodnik, vse to ni več zasliševanje, temveč Izsiljevanje! Prosim vas za papir, da bom pisal tožilcu. To je telesno mučenje In zaradi njega se ne morem več držati pokonci.« »Med zasliševanjem sl dolžan podati svoje Izpovedi In nič drugega.. Ko bo zasliševanje opravljeno, lahko pisariš tožilcu kolikor hočeš!« , »V redu! Toda, kdaj bn konec zasllše vanjh?« .... »Takoj, če priznaš svojo krivdo!« »Zavedam se. da sem popolnoma nedol-žen, tovariš sodnik! Ničesar ne morem pri znati ln tudi ne bom ničesar priznal. Ali bo to opmenllo, da ne bo zasliševanja nikoli konec?« »Kar pomiri se In bodi prepričan, da boš vse priznal. Zdaj je v tvoji zadevi nustopllo novo razdohie. Ne očitamo tl več agitacije proti sovjetski oblasti, zato pa sl kriv terorja, terorističnih atentatov, diverzij In vo hunstva.« »Tovariš sodnik, trdno sem prepričan, da vi sami ne verjamete vsemu temu In da dobro veste, kako Je bilo z menoj Vcdptl vendar morate, da so ŠVlaehove Izpovedi gola Izmišljotina. Zakaj me silit«, nai jih potrdim?« Resnikov Je udaril z vso silo s pestjo po mizi: »Proklctl drekač In fašistični vohun, zdaj boš še žalil sovjetsko varnostno' službo! Tl sl znova drzneš trditi, da Izsiljujemo lažne lzi>ovod| In priznanja! Kar reči še enkrat kaj podobnega, pa napišem svojemu Sefu takoj poročilo, da te vrže v celico številka trli« Molčal sem. Zaradi razgovorov z drugimi zaporniki sem sc hal prosTule celice štev. 3 Se vedno sem trdno upal, da me bodo poslali zvečer »domov«. Ves dan so se me njavall zasliševale), vsak me Je zasliševal po štiri al| šest ur. Ob šestili zvečer me le vojak znova peljal zn deset minut v celico v kleti. Celica je bila čisto prazna, tla so bila betonska Takoj sem legel nu gola tla, da bi se malo pretegnil In odpočil svoje telo. V nekaj minutah sem zaspal Toda takoj so me prebudili In ml prinesli hrano Hotel sem odklonili hrano, da lil lahko vsaj nekoliko zaspal, pa me Je vojak prisilil, da sem vstal. Nisem se mogel več upirati. Po desetih minutah me je peljal znova k Res-nlkovu. m ir-stNscisiosaisisssissilssiiis Kljub vsemu me te ni zapustilo upanje, d« bodo z mrakom vendarle prenehali z zasliševanjem. Niti misliti sl nlasem mogel, da ne hodu prenehali, dokler ne bom podpisal priznanja. Pripovedovali so ml o takšnih metodah Izsiljevanja, toda odkrito moram priznati, da govorle«m nisem verjel. Ko Je opolnoči Šalit zamenja) WoIss-banda. »eni šele spoznal, kaj so ml pripravili. Nova faza preiskave — nepretrgano zasliševanje. Obtoženca sp zasliševali brez prestanka noč In dan. le preiskovalni sodniki so »e Izmenjavali. Vsa komedija se Je vlekla toliko i asa. da Je obtoženec iKipolnoma uničen In Izmučen priznal, kar so želeli Izsiliti od njega, ali pa omedlel Včasih se mu je celo omračil um. Do jeseni 1937 |e NKVD uporab-Ijal le redkokdaj telenso mučenja. Pozneje sem Izvedel, da je moralo hiti n. pr. za bičanje Izdano posebno dovoljenje. Konec avgusta li»37 - ko ao zaprli ogromno ljudi — pa so začeli v zaporih NKVD uporabljati pretepanje ln bičanje kot vsakdanje sredstvo za Izsiljevanje priznanj Toda kljub temu Je bilo nepretrgano za«llAevanje Ae vedno med vsemi mučilnimi sredstvi najhiijAe Nikoli sl nisem mogel misliti, da more nepretrgano zasliševanje zlomiti voljo In odpor ljudem k Ae tako močno voljo V resnici aem arečal v zaporih In pozneje mnogo ljudi, ki ao prenesli grozanska mučenja, spoznaj Aem pa enega samega. ki kljub nepretrganemu zasliševanju ni podpisal zapisnika, Ta način mučenja deluje brez grozotnih krikov, k| spremljajo drnce, fizične metode, zaradi temi pa učinkuje avtomatično. Po nekaj dneh začno zatekat! obtožencu udi, v ml A! ca h v ledjih pn ae vzbudilo straAannk« bolečine. Preiskovalnemu sodniku se ni treba prav nič mučiti. Mirno lahko čaka za svojo mizo, saj je čas njegov zaveznik Obtoženec H« zaveda le tega, da ni nikjer videti konca njegovim mukam (c h| vedel, v kakAuem času nameravajo končati to torturo, hi lahko zbral vso svoje moči ln nudil odpor, tako pa se vedno znova ln znova znajde pred vprašanjem: kaj bo sledilo današnjemu dnevu* Sam sem se dobro zavedal, da bom vzdržal Ae knkfino noč In morebiti Ae eden ali dva dni In sem rekel, naj čakajo. »a| Imajo dovolj časa Obenem sem pa dobro vedel, da se bo moj odpor innral končno zruAltl In že se Je te zavesti oprijela zahrbtna misel: zakaj potem Ae naprej prenaAati bolečineT (Nadaljevanje t ledij 1^.12 NAŠLH DELOVNIH KOLEKTIVOV]® Kemična tovarna v Hrastniku stoji pred važnimi nalogami Ko prehajajo naša podjetja na nov način gospodarjenja, stopa v ospredje predvsem vprašanje rentabilnosti ohra-tovanja. Pred tako težavno nalogo stoji tudi tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, kajti tovarniški objekti so stari, stroji izrabljeni in zastareli, obnova in izboljšanje oz. moderniziranje tovarniških naprav pa terjajo velike investicije. Tovarna je praznovala letos 90-let-nico svojega obstoja. Prvi začetki njenega delovanja so bili skromni, saj je tovarna proizvajala v tistih časih le dva produkta, t. j. kalijev bikromat in kalijevo sol. Pred 60 leti so začeli izdelovati v tem obratu tudi žvepleno kislino, solne kisline in Glauberjevo sol, ki se izdelujejo tamkaj še danes, medtem ko so izdelovanje kalijevega bikro-mata in kalijeve soli opustili. Važen produkt so danes v tej tovarni železo-oksidne barve, ki se izdelujejo v podjetju že od leta 1937; ta proizvodnja se je stalno izpopolnjevala, tako da se te barve izvažajo tudi v tujino, doma pa se uporabljajo v glavnem za pleskanje vagonov in industrijo lakov. V zadnjih letih so začeli izdelovati v tovarni tudi črne in rdeče okside za emajlno in keramično industrijo; nadaljnji proizvod tovarne je bil super-fosfat, leta 1931 je pa začelo to podjetje kot prva tovarna v Jugoslaviji s proizvodnjo opijskih alkaloidov, nadalje s produkcijo raznih pomožnih sredstev za usnjarsko in tekstilno industrijo ter za zaščito rastlin. Po osvoboditvi se je število kemičnih proizvodov v tovarni povečalo, tako da izdelujejo danes tamkaj 22 različnih kemičnih Drodnktov. V času naše narodnoosvobodilne vojne je tovarna prenehala z obratovanjem, kar je slabo vplivalo na stare in izrabljene tovarniške naprave, tako da se je ob koncu vojne pojavljalo vprašanje, u Sf ol3nova tovarne sploh izplača; obrat za solno kislino je bil 50-odstotno uničen, stare komore za žvepleno kislino pa so se same podrle, skratka — tovarna je bila v razsulu. Bili so brez surovin in brez gradbenega materiala. Stanje tovarne je bilo ob koncu vojne naravnost obupno. Pa vendar ta žilavi kolektiv in njegova uprava pred težavami nista klonila, kajti v razmeroma zelo kratkem času je bilo obratovanje tovarne vzpostavljeno, z njim pa i omogočeno delo naših železarn, tovarn | emajlirane posode ter usnjarske in tekstilne industrije. Tovarni superfosfata v Celju in Hrastniku sta začeli obratovati že v jeseni leta 1945; celo jesen in zimo so pridno obnavljali obrat za žvepleno kislino, tako da so v aprilu leta 1946 že lahko začeli s proizvodnjo, manjkajočo solitrno kislino je pa kolek- Kakšne filme bomo videli letos v Trbovljah? Uprava trboveljskega kinematografa nam sporoča, da se ji je posrečilo preskrbeti za prvo četrtletje letošnjega leta vrsto prav dobrih filmov. V naslednjem navajamo vrstni red filmov, ki jih bo kino Trbovlje igral od 1. januarja do 31. marca t. 1. Med tednom bo ta kino predvajal filme, ki so bili v Trbovljah že odigrani, so pa imeli ob premieri kot kvalitetni filmi zelo dober obisk; ti filmi so v sledečem seznamu označeni s črko (r). V januarju so na sproredu tile filmi: Naš Vili je junak, Zaradi njega, Jony Francoz (r), Major Bauk, Sirota Stma (r), Škotska kri, Po ljubezni (r), Trgovina s starinami, Zaklad Sierra Madre (r), Kekec. V februarju: Sedmi križ (r), Volk z gore Sila, Gentlemen Jim (r), Vrnitev, Katica (r), Lessie se vrača, Kraljevi brivec (r), Zadeva Winslov. V marcu: Brzojav na zahod (r), Tone in Tončka, Zmajevo seme I. in II. del (r), Sinja laguna, Zena s trojnim življenjem (r), Dedinja, Njen otrok (r), V Pariz. tiv izdeloval sam z največjim trudom in veliko nevarnostjo. Že v prvi polovici leta 1946 so bili obnovljeni vsi obrati tovarne, kjer so začeli izdelovati vrsto novih produktov, kot železov oksid, cinkov klorid, kromov galun, ter kot prva tovarna v državi žveplena barvila. Z upornim in vztrajnim delom je premagal ta kolektiv vse težave. Delo ni bilo zaman; že leta 1946 je tovarna izdelala 22.000 ton kemičnih produktov, medtem ko je znašala njena proizvodnja leta 1938 20.000 ton. Velike uspehe je zaznamovala ta tovarna na področju farmacevtskih izdelkov, saj se je količina izdelanih zdravil v primeri z letom 1938 dvignila že leta 1946-47 na 5-kratno višino. V okviru kapitalnih izgradenj so nastali v tovarni v povojnih letih novi objekti za barij ev sulfid, železove okside, solno in žvepleno kislino, prav tako nova električna centrala, železniški most, dom za samce, 21 družinskih stanovanj ter izgradnjo sindikalnega doma, kar predstavlja lepo sliko ustvarjalnosti tega požrtvovalnega delovnega kolektiva in njegovega vodstva, ki sta slavila letošnjega 29. novembra 90-let-nico obstoja kemične tovarne v Hrastniku. Stoji pa to podjetje sedaj pred težkim vprašanjem, kako izboljšati način dela in povečati proizvodnjo ter zmogljivost tovarne. Za dosego tega cilja treba seveda velikih investicij, zlasti še mnogo deviznih dinarjev za nakup novih, modernih strojnih naprav. Težavna je izvršitev vseh teh nalog, vendar smo prepričani, da bo ta kolektiv s svojim vodstvom, delavskim svetom, upravnim odborom ter sindikalno in partijsko organizacijo, ki ni klonil glave leta 1945, premagal z žilavim delom vse težkoče tudi v prihodnje. Plodno delo planincev v Hrastniku Pred dnevi je imelo tudi Planinsko društvo v Hrastniku svoj občni zbor, hkrati pa praznovalo 4. obletnico svojega plodonos-nega dela. Ob ustanovitvi je društvo štelo 120 članov, danes pa je v Hrastniku ie 778 planincev, kar je lep uspeh. Planinstvo je doseglo v Hrastniku pomemben razmah, saj je to društvo poleg OF najmočnejša organizacija kraja. PD Hrastnik je letošnje leto tekmovalo na čast 10. obletnice OF in JA; v obeh tekmovanjih zaznamuje dobre uspehe. Tudi v letu 1951 so hrastniški planinci delali v prostem času pri raznih delih. Tako so napravili pri gradnji svoje koče na Kalu 2000 udarniških ur; pri izgradnji svoje planinske postojanke pa so opravili hrastniški planinci doslej okrog 15.000 udarniških ur. Društvo je priredilo letos več skupinskih izletov. Posebno pohvalo pa zasluži njegov A O, ki je med najboljšimi v Sloveniji. Še mladi, neizkušeni, so začeli v Hrastniku z gojitvijo alpinizma, toda z voljo in vztrajnim delom so dvignili svojo sekcijo na zadovoljivo višino, kjer so jim pomagali sosedni AO in Planinska zveza Slovenije. Prvi alpinski tečaj so imeli Hrastničani leta 1949 v Kamniških planinah z 21 pripravniki. V zimi 1950 so priredili skupno z AO Trbovlje tak tečaj na Vršiču, ki se ga je udeležilo 25 kandidatov. Lansko leto so organizirali hrastniški alpinisti nadalje plezalni tečaj v Vratih. Pa tudi letos so nadaljevali z usposabljanjem novih alpinistov in sicer v Martuljkovi skupini, v Lipovčevi koči pod Špikom. Pred kratkim pa so'končali svojo alpinistično šolo. ki je trajala 6 tednov; vodili so jo sami, predavatelje so pa dobili iz Ljubljane. Alpinistični odsek pa je bil marljiv tudi pri prostovoljnih delih, kjer je opravil letos 1663 udarniških ur. V tekmovanju za 10. obletnico OF Slovenije je dosegel AO Hrastnik prvo mesto in si prisvojil častni pokal PZS; uspešen je bil nadalje v tekmovanju na čast JA. za kar je dobil pohvalno diplomo od OO ZB NOV Trbovlje. Prizadeven je bil tudi markacijski odsek, ki je obnovil vse planinske poti v hrast-niškem okolišu, popravil je pot na Kum, na novo pa markiral pot na Koprivnik ter izdelal smerne tablice in jih namestil na —x —’ za uspešno delo AO ca ima tov. čanžek. aktivni drugi odseki Planinskega društva v Hrastniku, tako je bil nedelaven njegov propagandni odsek. Mnogo zaslug za uspešen razvoj PD Hrastnik in za dovršitev del na planinski koči na Kalu imajo tov. Ferdo Verdaj, Edi Toplak, Fričko Kavšek. Elza Kavšek in Albin Platinovšek. Hrastniški planinci so dali pobudo za ustanovitev koordinacijskega odbora, ki ima nalogo vzporediti delo raznih organizacij in društev v njihovem kraju. Novoizvoljeni odbor si je zadal lepe naloge, med katerimi je pač najlepša ta, naj bo vsak Hrastničan član planinskega društva; sklenili so tudi. da bodo v društvu še bolj poživili izvenarmadno vzgojo. Tečaj za režiserje - amaterje Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije priredi od 17. do vključno 29. januarja 1952 režiserski tečaj v Ljubljani, ki je namenjen predvsem učiteljem, lahko se ga pa udeležijo tudi drugi. Tečaj je brezplačen. — Prijave sprejema do 8. januarja 1952 IO LPS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. V prijavah je navesti: Ime in priimek, rojstno leto, poklic, in če prijavljenec re-flektira na stanovanje in hrano. Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije. KINO TRBOVLJE predvaja od petka do ponedeljka ameriški film »ZARADI NJEGA“ Sledeči teden je na sporedu angleški film »J O N Y FRANCOZ« Včlanimo se v„DruštvoLRS za Združene narode” V Sloveniji je bilo pred kratkim ustanovljeno Društvo ljudske republike Slovenije za Združene narode s sedežem v Ljubljani. Kakšne naloge ima novo društvo? Predvsem predstavlja gibanje ljudstva za Združene narode zaradi izpolnjevanja in razvoja nalog Združenih narodov. S predavanji, nastopi, zbiranjem raznega gradiva, dokumentov, s tiskom, slikami, različnimi poročili ln podobno utrjuje zavest mednarodne vzajemnosti in sodelovanja med vsemi možni, ženami in otroki sveta. Društvo sodeluje pri reševanju vprašanj miru in izraža želje ter zahteve ljudstva. Nadaljnja naloga društva je propaganda in znanstvena obdelava sodobnih mednarodnih vprašanj. Društvo bo poleg tega sodelovalo s Svetovno federacijo društev za Združene narode; pripravljalo bo gradivo, ki ga je v korist naših narodov in FLRJ potrebno predložiti tej federaciji. Prav posebno važno je za Slovence, da Društvo LRS za Združene narode podpremo z množičnim članstvom. Pomislimo samo na nerešena vprašanja zamejskih Slovencev, ki danes pod Italijo in Avstrijo znova trpe narodne krivice, so izpostavljeni potujčevanju, nimajo svojih šol, ne priznavajo jim lastnega jezika itd. itd. Prav na tem področju bo Društvo LRS za Združene narode učinkovito podpiralo napore naše delegacije v OZN, hkrati pa bo še učinkoviteje kakor doslej pokazalo vsemu peto. svetu, da ljubimo mir nad vse, da pa zahtevamo tudi enakopravnost in pravico za našo kri, ki trpi pod tujčevo Društvo bo sodelovalo z vsemi domačimi državnimi organi in z vsemi znanstvenimi, kulturnimi in drugimi družbenimi organizacijami, da bo svoje cilje dosegalo čimprej in v čim večjo korist naših bratov za krivičnimi mejami. Član društva lahko postane vsak državljan ne glede na spol, narodnost, raso, vero in prepričanje; potrebno Je le, da s podpisom privoli v naloge društva, člani društva so lahko kolektivno tudi posamezne družbene organizacije, kulturna, strokovna in mladinska društva s celotnim številom svojih članov na podlagi pristopne prijave, člani društva pa lahko postanejo tudi pravne osebe. Društvo se bo vzdrževalo s podporami, članarino, dohodki iz publikacij in iz drugih virov. V Trbovljah se je že osnoval poseben odbor, ki pripravlja občni zbor podružnice novega društva v Trbovljah, na katerega vabimo vse državljane. Čas in kraj tega ustanovnega občnega zbora bomo še objavili. Mednarodna vzajemnost in sodelovanje vseh ljudi na svetu mora postati življenjska stvarnost — pomagajmo zato ustanoviti novo društvo v našem kraju in s članstvom v tem društvu uresničil plemenito nalogo te ustanove. Ravenska vas — najboljši teren 0F v Zagorju V tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve JA se je izkazal kot najboljši terenski odbor OF Ravenska vas nad Zagorjem. Ta teren je ves čas tekmovanja redno predlagal poročila o svojem delu, prav tako je imel frontni odbor redno svoje seje, na katerih je obravnaval vsa tekoča vprašanja, izvršili pa so tudi vse sklepe. Teren je bil posebno delaven na gospodarskem področju. Tako so bili tamkaj delavni pri elektrifikaciji svojega kraja ter pri popravilu .okrajnih cest in krajevnih poti. Frontovci Ravenske vasi so se udeležili nadalje gradnje Partijskega doma in tlakovanja ceste v Trbovljah, kjer so prispevali lepo število prostovoljnih ur. Frontni odbor te vasi nudi vso po- moč KLO Zagorje, kjer je imel v vseh komisijah svoje zastopnike razen v davčni. Ti delegati so s svojimi predlogi v izdatni meri pripomogli k izboljšanju dela v komisijah v splošno zadovoljstvo frontovcev tega terena. Pa tudi politično delo je bilo glede na kmečki značaj kraja v Ravenski vasi boljše kot v ostalih terenih. Vse proslave in druge prireditve so bile v tem kraju dobro izvedene. Dobro so pripravili nadalje Občni zbor in volitve ter dosegli zadovoljiv uspeh. Predajo poslov starega odbora novemu so opravili na tem terenu med prvimi. Posebno je treba poudariti, da je frontni odbor Ravenske vasi samokritičen, ki vidi vse napake in jih tudi odpravlja. I Ob takem delu raste vpliv in ugled I Fronte na terenu. ZANIMIVOSTI KAKŠNI SO ZAKONI V AMERIKI Ameriški pravnik Dick Hlman Je lzilal knjigo, v kateri obrazlaga zakone vseli dr žav ZDA. V Ameriki je v veljavi nič manj kot 1,156.009 zakonov, toda le mali del teh zakonskih določil je v veljavi na vsem ozemlju ZDA. Večina teh zakonov je Izdana v 18 federalnih enotah, ki Imajo seveda vsaka svoje posebno pravosodje. Tako so na primer v državi Kolorado dovoljena deja nja, ki so v IVashingtonu prepovedana. Med temi zakoni je nekaj takih, ki se jim lahko od srca nasmejimo. V nekaterih državah je predpisana na primer dolžina posteljnih rjuh ln perila, v Kaliforniji je zakonsko predpisano, da morajo kuhinjske krpe prati v vroči vodi. V Južni Kaliforniji Ima spet Serif pravico vstopiti v tuje stanovanje In pogledati, če sta zakonski postelji vsaj pol metra narazen, kot to predpisuje zakon. V državi Utah je laž največjl prekršek. V državi Ohio je pa z zakonom določeno, da morajo Imeti mačke, ki se ponoči sprehajajo po ulici, na repu privezano luč. ČELJUST SI JE IZPAHNIL V Sidneyu v Avstraliji sl je neki delavec pri zehanju Izpahnil spodnjo čeljust. Delodajalec pa je odklonil, da bi Izplačeval medtem delavcu dnino, ker se je postavil na stališče, da delavec med delovnim časom ne sme zehati. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja: tu gre za nesrečo pri delu. Zaposlitev delavca je bila tako dolgočasna In enolična, da Je hočeš nočeš moral med delom zehati. Delodajalčeva dolžnost je. da poskrbi, da je zaposlitev delavca zanimiva in prlvlačn. 209 TISOČ TON SUHIH SLIV Okrog 209 tisoč ton suhih sliv je bilo po. sušeno lansko leto v glavnih državah na svetu, kjer goje slive; t« je 130 tisoč ton več kot leta 1950. Te države so Argentina. Čile, Francoska, Južna Afrika. Bolgarska. Madžarska, Romunija, Jugoslavija in ZDA. NAJDALJŠI PREDORI Najdaljši predor na svetu je Slmplonskl predor med Švico In Italijo, ki meri 19.731 metrov. Drugi Je Apeninski predor v Italiji z dolžino 18.150 metrov. Sledi mn St. Gothard skl predor med Švico ln Italijo, ki je dolg 14.984 metrov. V Severni Ameriki je najdalj šl predor Gaskades v dolžini 12.500 metrov. Pri nas v Jugoslaviji je najdaljši predor med Bohinjsko Bistrico ln Podbrdom, ki meri 6630 metrov. Rdeči križ v Trbovljah je imel lepe uspehe Mestni odbor Rdečega križa v Trbovljah je priredil na čast 10. obletnice JA tečaj za prvo pomoč ob nezgodah. Trajal je od 15. oktobra do 14. decembra 1951. vodil ga je pa zdravnik dr. Ludovik Kramberger. Ostala predavanja in praktične vaje v protiletalski zaščiti v mirni dobi in y vojni sta vodila komandir Ljudske milice v Trbovljah, tov. Jože Breznik in referent PLZ tov. Rudi Ajnik. Člani sanitetne ekipe RK so v lem tečaju poučevali njegove udeležence z zgledno požrtvovalnostjo s praktičnimi vajami o obvezovanju ran, kostolomih, prenašanju ranjencev, umetnem dihanju itd. Tečaj je obiskovalo 70 slušateljev, med njimi predvsem gospodinje; trajal ie skupno 52 ur. od tega 26 ux teorije, 26 pa praktične vaje. Tečajnice so bilo zelo disciplinirane ter so redno obiskovale predavanja in praktične vaje. Uspeh tečaja je bil lep; 10“/» udeležencev ga je opravilo z odliko, ostali pa s prav dobrim in dobrim usipeham. Mestni odbor RK v Trtarvljah namerava organiairati v mesecu februarju 1952 spet podoben tečaj za prvo pomoč od nezgodah Apeliramo že sedaj na vse mlajše gospodinje. delavke in uslužbenke, da se prostovoljno priglasijo v ta tečaj; njegov namen je. da se čimveč ljudi usposobi za nudenje prve pomoči ob nesrečah. Vedno in povsod se moramo zavedati, da nepravilna prva pomoč več škodi kot koristi. Zato pokličite v danih primerih vedno aktiviste RK. Pomoč sočloveku je plemenita, je pa seveda tudi odgovorna naloga. Zato se vpisujte v tečaj Rdečega križa za prvo pomoč, kar bo v korist vsakega posameznika in vse naše skupnosti, ki dela za mir in srečo nas vseh. MO RK Trbovlje Kriminalni roman »No morda Je pa v kamenju res vse to OTTO W1TT zlato.« . , »Nel Zanesljiva preiskava pokazuje naj več dvanajst gramov zlata na tono. v resnici ga pa dobivamo po sto gramov.« »Kakšne ljudi pa Imate usluibene v po •kusnl delavnici!« , , ... , »Odnierjalca, kurjača za lokomohllo ln strojnika za predelovalne stroje.« »Torej tri može.« »Razen lastnika.« Inženir Je prisluhnil. »Tudi lastnik Je tamf« »I)a.« »Torej Je tn slepar!« »Ne; moram vam namreč še nekaj povedati, gospod Bo It I more. Naš ravnatelj VVal-ker Je še mlad In Je v pogodbi privolil v Pogoj, ki hi ga morda ne smel sprejeti « »In ta pogoj Je!» »Da Ima delavce Amley, lastnik, pravlro nadzorovanja če res dnevno zdrobimo deset ton In če pravilno tehtamo pridobljeno zlato.« »To Je bilo na nespametno.« »Da, zelo nerodno Je to; vendar pa vsaj na videz nima pomena.« »Tako!« »Poslali smo Am1eya za cel teden proč, vendar le zlato ves ta čas kljub njegovi od •otnosU prihajalo v latih količinah.« »Čudno zares. Kaj pa drugi trije uslužbenci!« »Zanje velja Isto; vsem smo dali dopust za štiri dni. Sam sem bil odmerjalec. ravnatelj Walker je bil kurjač, moja žena pa je stregla strojem, kar ni posebno težavno. Prt. znati morate, da so delali sami zanesljivi ljudje.« »Res Je tako. Toda lastnik!« Je vprašal Baltimore »Je htl tudi odsoten,« Je odvrnil IVllson »Ali je prihajalo zlato v enakih količinah!« »Da — slej ko prel po sto gramov na tono kremenca.« Inženir Baltimore je nekaj časa razmišlja). »Kakšen drobtini stroj pa Imate!« »Rudni mlin.« ' »At| ni morda železo rudnih stop pomešano z zlatom!« Je vprašal Inženir. »To že lezo se pri tolčenju silno obrabi ln na ta način lahko pride zlato med kremenec.« »Nemogoče! Na to smo že mislili ln smo dali železo pregledati « »Kaj na rudno korito!« n ™ehnvl> kl po njih prihaja zdrob kleni zlatonosn! kremenec T stroje, so leseni; mize, kjer se zbira zlato ln je vidno, so gumijaste. Druge možnosti za sleparsko dodajanje zlata ni,« je dejal IVllson. le nienl/ ^Dr«Prof5t« rudniška delavnica,« »Kakor vidite, seveda« »In pogonska sila! »Je lokomobila « »Ali stoji ta v Isti zgradbi!« »Ne — v baraki pred stavbo.« »Z vreteni In Jermeni!« »Seveda; kakor Je to v navadi.« Baltimore je molčal ln razmiiMal. »Tokaj v Londonu,« je rekel naposled »vam seveda ne umrem uganiti, kje tiči zlo; to je nemogoče. Zadeva me pa silno zanima Kaj pa. če bi lastniku rekli, da se ne zanl mate več za ta zlata ležišča!« »To nam zabranju.le pogodba.« »Morda Pa jim lahko rečete, da ne dobivati dnevno po kilogram zlata!« »Tega ne moremo, kajti lastnik Ima pravico nadzorovanja In lahko ugotovi, če bi ga hoteli preslepiti.« »Tega vendar ne more ugvtovltl.« »Pač; naša rudniška naprava ,1e takšna, da sama od sebe zaznamuje vse delo, ki se opravi.« »Dobro. Kaj pa: ali ne morete vsak dan, ko predelate dogovorjenih deset ton rude, vzeti malo zlata proč!« »Tu to ne gre: zlato se zbira v zaprtih skrinjah, katerih teža se prav tako sama od sebe zaznamuje.« »Za vraga! Ali ne morete odstraniti morda nekaj zlata, kadar pade na mizo!« »Tudi to je nemogoče, ker stroj zaznamuje tudi to težo.« »Pa kdo, za vraga, je napravil ta čudoviti stroj?« »Edison; tudi ta reč Ima svojo posebno zgodovino. Pred mnogimi leti smo prosili Edisona, da nam Izdela atroj za preiskovanje zlate rude. ki hi MI tako natančen, da bi popolnoma Izključeval vtlhotapljanje zlata. Sestavil nam Je dragoceno pripravo.« »Ali ste jo preizkusili!« »Da — s to napravo vendar delamo vsak dani« »To vem: mislim namreč, ali ste njeno natančnost na kak način preizkusili!« »Seveda! Tako sem na primer vrgel na eno Izmed miz nekaj gramov zlatega prahu; naprava Je to natančno zaznamovala. Potem sem poskusil z nožem odstraniti z mize ne kaj zlata — v tistem trenutku je strojna naprava to zanamovala spet sama od sebe « »Zelo zanimivo,« je menil Inženir. »Vsekakor. Toda, gospod Inženir, prosim vas, da se lotite naše zadeTe. Kdaj bi lahko odpotovali v Afriko!« »Oe hočete, že Jutri!« »Zelo lepo! Ne pozabite, za kaj gre. Na kocki je pol milijarde frankov! Naša banka In Amalgamska družba sta uničeni, če se skrivnost vtlhntapljanja zlata v teku štirih mesecev ne pojasni. Kot plačilo vam bom dal po en kilogram zlata za vsak dan, kl ga boste porabili za preiskavo, če se vam posreči razgaliti lopovstvo. Ce se vam pa ne posreči, boste dobili samo po deset funtov šterlingov dnevno. AH ste zadovoljnlf« »Sem. Prepričan sem, da bom to zagonetko razvozlal.« »Ali morda že sumite, kaj je na tej čudni zadevi!« »Prav nič.« IVilson je vstal. »Jutri torej odpotujete!« je vprašal. »Da, gospod Wilson.« »Se nekaj,« jo pristavil IVllson. »O vsem tem morate molčati.« »Torej naj bom vohun!« »To ne, toda v Afriki morate nastopiti pod tujim Imenom.« »Molčal bom ko grob: zanesite se name. Prosim vas, da se če za nekaj minut usedete; rad bi Imel še odgovore na nekaj važ. nlh vprašanj« »Prosim,« le odgovoril WIlson ln sedel. »Za kaj pa gre!« v »Za ta Edisonov preizkuševalni stroj. Zakaj ga uporabljate! Kaj ne bi mogli drugače delati!« »Ta strojna naprava je čudovit Izdelek, gospod Baltimore,« je odvrnil ravnatelj IVllson. »Kakor sem vam že povedal, smo e« naročili, da bi bili varni pred sleparstvom. Napravo smo spet In spet preizkusili In vedno znova dognali, da so pomote popolnoma nemogoče. Kadar sem v bližin! te na prave, se ml zd . kakor bi me opazovalo skrbno čuječe oko.« »Ta naprava je zame nekaj čisto novega, čeprav sem žc ■ idel bogve kaj vse. Zato je neizogibno potrebno da m| lo že sedaj člin natančneje opišete. Predvsem bi rad vedel, če Je še več takih prezkusnih naprav.« »Ne. ta Je edina na vsem svetu.* »Zaka« pa je niso strokovni listi nikdar omenili!« »Ker je Edison na našo Izrecno prošnjo ni dal patentirati Bil je zanjo odlično plačan.« »Kako pa deluje! Al| Je v njeni sestavi nekaj, kar bi moglo omogočiti pomote!« »Ne. Vse le samo navaden, majhen rudni mlin, kakor ao vsi drugi. Toda val aparati ln stroji v napravi so tak0 natančno postavljeni. da se vsa količina zdrobljenega kremenca vedno stehta Ne morete od t« količine vzeti niti grama In prav tako ne pridati, ne da bi se to ne zaznamovalo na ka-zalnici s številkami. Vse to se vrši samo od sebe — avtomatično; nekoč sem odstranil zrnce zlata v teži pol grama, takoj je kazal-nlea to zaznamovala.« »Začenjam spoznavati, da je pri tako čudoviti strojni napravi sleparstvo v času predelave rude nemogoče « »No, saj boste videli,« je dejal ravnatelj IVllson in vstal. »Rodite pozdravljeni. In mnogo sreče! C« potrebujete denar, pridite jutri zjutraj v Konsolidacljsko banko.« Stisnil je Baltimoreu roko ln odšel. Inženir se Je začel pripravljati, da bo lahk«, odpotoval s parnikom v Afriko, kl odpluje naslednjo noč. 1® dobil predujem v znesku sto tisoč frankov. Ko je bil popoldne že dokonč-no pripravljen za odhod, je dobil od ravna, telja IVllsona presenetljivo obvestilo, da je ta sklenil z njim potovati. Ob določenem času sta se oba vkrcala na parpik da se odpeljeta v južnoafriške rudnike Amalgamske družbe. Na dan njunega prihoda Je IVllsona ln Baltlmorea vodil po rudniškem revirju ravnatelj Amalgamske družbe IValker. Te rudniške naprave, ki so bile med naj. večj ml te vrste na svetu, so zdrobile In pr*-delale dnevno tisoč ton zlatonosnega kre-menca. Vsaka tona kremenca je dala dva-»»jft gramov zlata. Rudnik je dobival od te količine le po deset gramov, medtem ko ata *® P® < Trbovlje uprava rudnika Trbovlje Hrastnik Telefon ttev 54 — Bančni račun pri KB Trbovlje Uev (14 1-96.131 M - Tlak tlaksrne »Lindek* pravica« v Ljubljani — Poštnina plačane v gotovini - Četrtletna naročnine *0 din oolletna 120 din oeloletn« 240 din - *Za <»v*kt veatnlk« Izhats vsak Aetrtek -'opise sprejemamo de vsakega oonedelika do 12 nre donoldne 122 nogometnih tekem Rudarja v letu 1951 v Z OBČNEGA ZBORA NOGOMETNEGA KLUBA RUDAR V petek, 28. decembra m. 1.. Je Imel 6vojo letno skupščino tudi NK Rudar v Trbovljah. V sindikalni dvorani CRD so se zbrali člani društva, zastopniki JA, major Guštin in poročnik Suhavršnik, član MK KPS Trbovlje tov. Ivan Sovre ter zastopnik IO OLO Trbovlje in sekretar NZS tov. Lavrič. Po izvolitvi delovnega predsedstva, v ka- terega so bili izvoljeni major Guštin, Lojze Korimšek in Ivan Sovre, je podal tov. MirKo Krasnik tajniško poročilo društva. Iz tega poročila in iz diskusije je bilo razvidno, da je Imel NK Rudar, ki sl je priboril vstop v II. zvezno ligo, v preteklem letu velike finančne In tehnične težave, ki pa jih je ob vztrajni volji odbiora ln igralcev srečno prebrodil. NK Rudar Je bil v najtesnejših stikih z vsemi društvi v Sloveniji, zato toliko bolj preseneča izjava predsednika kluba, ki je poudaril, da slovenski klubi niso hoteli odigrati nogometnih tekem z moštvom Rudarja, ko se je pripravljal na kvalifikacijske tekme za ponovni vstop v II. zvezno ligo. NK Rudar ni imel sporov z drugimi klubi razen NK Bokljem. katero nesoglasje pa se Je ob zadnji kvalifikacijski tekmi s tem klubom v Trbovljah zadovoljivo uredilo. Klub Rudar je sodeloval v zadnjem letu na raznih prireditvah; tako .1e odigral več tekem na čast 10. obletnice OF, sodeLoval je pri Titovi štafeti, organiziral pa tudi dve tekmi v počastitev JA. Prav tako je to moštvo sodelovalo v streljanju In še drugod, da tudi s tem počasti praznik naše Armije. Moštvo Rudarja je tekmovalo v II. zvezni ligi, uspeh pa ni bil zadovoljiv, saj je doseglo od 14 klubov II. zvezne lige v tekmovanju 14. mesto. Ta tekmovanja pa so terjala velike izdatke, saj pravi poročilo blagajnika, da je bilo leta 1951 2,288.281 din dohodkov, izdatkov pa 2,211.780 din. S kakšnimi denarnimi težavami se Je boril NK Rudar, se vidi n. pr. že iz tega, da jč znašal čisti dobiček tekme NK Rudarja s klubom Boklja v Trbovljah 25.000 din, potovalni stroški moštva v Kotor pa so znašali 120.000 din. Klub je moral dobiti nekje denar; tako je organiziral nekaj prireditev, tombolo, dobil pa tudi pomoč od raznih podjetij in ustanov, kjer je treba poudariti, da so klubu največ pomagali cementarna v Trbovljah, Okrajni magazin, OLO Trbovlje, rudnik Trbovlje-Hrastnik, elektrarna v Trbovljah in OSS Trbovlje. Vsi ti izredni dohodki so pripomogli, da je klub prebrodil svoje velike denarne težave. Največ zaslug za uspešen razvoj kluba imata njegov predsednik Milan Kožuh ln Inž. Alfred Petrič. NK Rudar je Imel v preteklem letu 79 aktivnih nogometašev, ki &o sodelovali v 11-ginem moštvu, moštvu B, dvema junlorski-ma moštvima in pionirskem moštvu. Ligino moštvo je odigralo 47 tekem z negativno razliko golov 73:128; v prvem moštvu je odigral največ tekem tov. šorel in sicer 45, Blatnik 42, Hudarln 41, Koncilja 40, Ahlin 39. Opres-nik 38, Florjane 34, Butkovec 33 Itd. V prvem moštvu je sodelovalo 25 Igralcev: najboljši strelec je bil Opresnik z 28 goli, ki le bil na lestvici strelcev II. zvezne lige na tretjem mestu. Moštvo B je odigralo 21 tekem z razliko golov 54:34 v korist Rudarja. ločili sebi v prid 22, devet tekem pa Izgubili z razliko golov 92:43. V jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja so juniorjl Rudarja osvojili prvo mesto hrez izgubljene tekme. Največ tekem sta odigrala Knaus in Hladnik in sicer po 33. Pionirji pa 60 odigrali 8 tekem in so osvojili prvenstvo poverjeništva Trbovlje. Vsa moštva so odigrala 47 prvenstvenih tekem; dobila so 30 iger, C je bilo neodločenih, 31 pa izgubljenih. Razlika golov znaša 141:143. Prijateljskih tekem je bilo 55, od teh 29 dobljenih, 7 neodločenih. 19 pa izgubljenih z razliko golov 122:84. Skupno Je bilo odigrano 122 tekem: ^od teh so odločili sebi v prid 59, 13 iger jei ostalo neodločenih, 50 pa jih je bilo izgubljenih s skupno razliko golov 243:229 v korist Rudarja. Pri gradnji stadiona so dosegli člani NK Rudarja uspehe, akoravno ni opaziti vidnega napredka; moštvo kluba je pripravilo teren na južnem delu stadiona, kjer bodo spomladi začeli z betoniranjem stopnišča za publiko. Športni dom je pod streho ter bo do meseca marca delno izročen svojemu namenu. Nogometaši so bili pri prostovoljnem delu zelo agilni, saj so opravili 7882 udarniških ur. Vse priznanje pri gradnji športnega doma pa zasluži poleg predsednika Milana Kožuha tov. Nace Ravnikar, ki je vložil ve« svoj prosti čas v gradnjo tega športnega doma. Sekretar NZS tov. Lavrič je pozdravil skupščino ter prikazal bodoče delo kluba. Pohvalil je vodstvo NK Rudarja, ki je samo brez vsake pomoči posvetilo toliko pažnje mladinskemu kadru. V diskusiji so člani iznesli vprašanje, kaj Je s telovadnico v Trbovljah; brez teh prostorov tudi nogometaši ne morejo imeti po. zimi treningov, zlasti pa pionirji. Kako Je z vprašanjem telovadnice v Trbovljah, ki še vedno ni rešeno, kaže najbolj drastično primer tov. Inž. Alfreda Petriča, ki je v teku lanskega leta zbral okrog sebe 50 mladih pionirjev, ki so poleti prav pridno obiskovali treninge — sedaj pa so se z nastopom zime tl fantje razšli, ker žal ni primernih prostorov v Trbovljah, pereče vprašanje Flz-kulturnega doma se pa ne premakne z mrtve točke. Že sam ta primer zgovorno kaže, kako potrebna .1e v Trbovljah telovadnica. Pri volitvah v novt odbor je bil za predsednika ponovno Izvoljen tov. Milan Kožuh. Ob zaključku so člani NK Rudarja sprejeli razne sklepe. Vso skrb bodo posvetili pritegnitvi novih članov; vsak član naj pridobi še enega. Vso skrb bo vodstvo kluba posvetilo tudi v nadalje mladini. V letu 1952 bo NK Rudar organiziral proslavo 30-letnice nogometa v Trbovljah, in to po možnosti z "juu, iii tu po muznusii x dograditvijo stadiona. V športnem domu bo-do odkrili spominsko plošč«, vsem v NOV padlim članom-nogometašem. V letu 1952 mora imeti nadalje NK. Rudar stalno II. moštvo, povečati pa mora pionirsko moštvo od enega na dve. NK Radar bo podpiral TD Trbovlje v njegovem prizadevanju za ureditev vprašanja telovadnice In mu nudil vso možno pomoč. Vsak član društva bo opravil v letošnjem letu najmanj 19 udarniških ur. Prav tako bodo vodstvo NK Rudarja ln Igralci zastavili vse svoje sile, --- ------ da ostane NK Rudar še nadalje v II. zvezni Juniorjl so Imeli 31 tekem; od teh so od 1 ligi kot drugi predstavnik Slovenije. Rudar ie razočaral Šibenik ; Rudar 4:2 (3:1) V drugi kvalifikacijski tekmi se je Rudar srečal v nedeljo, 30. decembra, v Šibeniku proti Istoimenskemu klubu. Na zmago Rudarja ni nikdo računal, na tihem pa vsaj neodločen rezultat. Tembolj pa smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da je Rudar zgubil tekmo z visokim rezultatom 4 :2. S tem porazom so se izgledi Rudarja za ponoven vstop v drugo zvezno ligo občutno zmanjšali ter bo treba v naslednjih tekmah res dobro zaigrati proti Boklju v Kotoru in Šibeniku na domačem Igrišču. Po poročilih je moštvo Rudarja igralo na tej tekmi zelo slabo ter je bilo moštvo Šibenika pred golom bolj nevarno kot pa gosti. V našem moštvu je dobro igral Orač, do neke mere tudi Blatnik, vendar je po nepotrebnem zadrževal žogo, v splošnem pa je bilo zadrževanje žoge odlika vseh Igralcev Rudarja, kar je tudi vplivalo na poraz. Vratar Ahlin ima na vesti dva gola, ki bi jih lahko ubranil. Prihodnjo nedeljo bo moštvo Rudarja prosto, 13. januarja pa bo igralo v Kotoru, 21. januarja pa doma z moštvom Šibenika. Kako bo enajstorica Rudarja igrala, bomo videli; čas je že. da se kaj stori, če hočemo, da bomo tudi letos gledali tekme II. zvezne lige. Lestvica zahodne skupine izgleda sedaj takole: skokom pred zagorskim »Proletarcem, in smučarji »Bratstva« iz Hrastnika ter ostalimi tekmoval oi. Klub »Rudarja« je sodeloval tudi v republiškem in državnem tekmovanju, kjer se je dobro izkazal. Člani kluba pa so bili delavni nadalje pri javnih delih v Trbovljah, kjer so opravili 1427 udarniških ur; največ so jih napravili pri gradnji Sindikalnega počitniškega doma na Partizanskem vrhu. za kar se je sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah oddolžila smučarskemu klubu »Rudarja« z lepo denarno podporo. Na Kumu gradi članstvo tega kluba 45-metrsko skakal, moo, ki lio pomembna za nadaljnji razvoj smučarskega športa v Zasavju. Šibenik Rudar Bokelj 4:2 5:5 1:3 Trboveljski smučarji so zborovali V četrtek. 27. decembra 1951, je imel »mu čarski klub »Rudarja« v Trbovljah svoj redni občni zbor; v rudniški restavraciji se je zbralo precejšnje število ljubiteljev belega športa. Članatvo je razpravljalo na tem zboru o svojih uspehih v minulem letu. prav tako pa seveda o raznih težavah. I« diskusije je bilo razvidno, da ,1e bil ta klub delaven, za kar gre zahvala predvsem glavnemu odboru. V pretekli zimski sezoni je klub priredil več tekmovanj. Med njimi je bilo najpomembnejše okrajno prvenstveno tekmovanje, kjer te zmagala ekipa Rudarja z velikim na. PEVSKO DRUŠTVO »SLAVČEK« v Trbovljah bo priredilo dne 21. januarja 1952 KONCERT v Delavskem domu. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nastopilo bo 80 članov mešanega pevskega zbora, 130 članov pionirskega zbora in 30 članov orkestra Delavske godbe. — Dirigent: Jože Skrinar. OBJAVE PRODAM žensko kolo, šivalni stroj in radio aparat. — Vprašati v Trbovljah-Lokah št. 445 (Dom in vrt). OBJAVA Tajništvo MLO Trbovlje sporoča reflektantom za nakup hiš iz sklada Splošnega ljudskega premoženja, da sta naprodaj še dve stanovanjski hiši, in sicer; 1. hiša v Trbovljah-Lokah št. 155, 2. hiša v Trbovljah-Sv. Urh št. 109, in to po ceni, ki je nižja od prvotno določene kupnine. Podrobnejše informacije se dobe na MLO Trbovlje, soba št. 6. OBJAVA Gospodarska podjetja KLO Dol pri Hrastniku pozivajo vse upnike in dolžnike, da Priglasijo do 10. januarja t. 1. avoje terjatve oz. poravnajo svoje obveznosti zaradi likvidacije uprave teh podjetij. Uprava gosp. podjetij KIJO Dol pri Hrastniku. DIREKCIJA DRŽAVNIH POSESTEV V TRBOVLJAH V vseh naših poslovalnicah dobite dnevno svežo zelenjavo, razna živila in pijače po naj nižjih dnevnih cenah. Z našo postrežbo boste zadovoljni — pridite in prepričajte se sami! s svojimi poslovalnicami V TRBOVLJAH. ZAGORJU IN HRASTNIKU želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1952!