ET
'rug lušt ■ el ensl bot ah vs ■kod
že d Si« Chi
todo o S! okt
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna nafočnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Wk
Leto XVII. - Štev. 15 (840)
Gorica - četrtek 8. aprila 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
NOVO BOGOSLUŽJE
JE POSTALO STVARNOST
Južni Vietnam in komunisti
ek t i«
».
va^
st'
r V
TISTIM, KI IMAJO POMISLEKE
Ob priliki tedenske avdience 10. marca je sv. oče povedal, da se zelo zanima, kako so v svetu sprejeli liturgične novosti, in da je prejel precej odgovorov.
Odgovore lahko razdelimo, — pravi sveti oče, — na dve skupini. V prvi skupini so odgovori tistih, ki zaradi novih sprememb pri sveti maši občutijo neko zmedenost in nadlego. Ti konservativci pravijo nekako takole: prej smo bili lahko v miru; vsak je lahko molil, kakor se mu je zdelo bolj prav; poznali smo potek obreda; sedaj je pa vse novo, spremembe Vzbujajo presenečenje; pri Sanctusu so odpravili celo zvonjenje; in potem vse tiste molitve, pri katerih človek ne ve, pri čem je; pa še pri obhajilu je treba stati; tu konec maše? kakor da bi odrezal z blagoslovom; vsi odgovarjajo, mnogi se Premikajo; obredi in molitve se glasno opravljajo. Kratko rečeno: ni več miru in človek končno manj razume kot prej. In tako dalje.
Ne bom ocenjeval teh opazk, opozarja sveti oče, ker bi moral povedati, da razodevajo vse te opazke pomanjkljivo razumevanje svetih obredov. Ne kažejo namreč prave pobožnosti in ne smisla za pomen in vrednost svete maše, ampak razodevajo nekako duhovno lenobo, ki noče žrtvovati malo osebnega truda za spoznanje svete maše in za udeležbo; zato ne more boljše razumeti in ne lepše opra-najsvetejše versko dejanje, kateremu se moremo pridružiti.
Papež našteva nato, kar so v teh dneh Ponavljali dušni pastirji in dobri kateheti:
!•) V začetku sta delna zmeda in nadlega neizogibni. Obnovo, ki hoče doseči praktično in duhovno preosnovo starih že utrjenih verskih navad, ki se jih ljudje pobožno držijo, neobhodno spremlja nek pretres, ki ni vedno vsem prijeten.
2.) Primerna razlaga, priprava, marljivo nadzorstvo in pomoč, odstranijo kmalu negotovosti in dajo zavest in smisel za novo ureditev bogoslužja.
3.) Ne mislite, da se boste v doglednem času vrnili k svojemu miru in pobožnosti 911 lenobi, kakor je bilo v preteklosti. Ne. Nova ureditev in red morata preprečiti ht zdramiti otopelost ali pasivnost vernikov, ki so pri maši. Prej je bilo dovolj, da si bil pri maši, sedaj se je je treba Udeležiti; prej je zahtevala prisotnost, sedaj sta potrebni pozornost in dejavnost; Prej je mogel kdo tudi spati pri maši ali klepetati, sedaj ne, ker mora poslušati In moliti.
Priti k maši pomeni duhovno se zganiti In to z udeležbo in pozornostjo, pogovo-rom in petjem. Občestveno skupno delanje, ki ni samo nekaj zunanjega, ampak Je izraz vere in pobožnosti, da mašnemu obredu posebno moč in lepoto. Postane *bor, postane koncert, spremeni se v ritem, ki človeka dviga do višin božje *krivnostl in veselja.
MNOGI SO NOVEGA BOGOSLUŽJA VESELI
Tak je bil odgovor svetega očeta na fazne pomisleke glede novega mašnega obreda, ki jih je prištel prvi skupini. V drugo skupino je prištel vse tiste, ki so * veseljem in navdušeno sprejeli novo bogoslužje. Omenil je razne sloje in osebnosti, ki so se mu zahvalili, za to novo l*ot do svetosti in zbližanja med ljudmi. Naših ljudi ni omenil, a prepričan sem, da
bi
nas moral prišteti med prve, ki želijo
Izraziti svojo hvaležnost in priznanje. A Poslušajmo še naprej papeževe besede:
Lahko se zgodi, pravi sveti oče, da se kosta občudovanje in sveto navdušenje khiaiu polegla ln bo ostalo vse mirno kakor v preteklosti, ččmu se človek ne bflvadi?
Prepričani smo, poudarja Pavel VI., da he bo pozabljeno duhovno bogastvo, na kotero opozarja nova oblika mašnega objeda. Prepričani smo, pravi nadalje sveti
oče, da se bodo verniki zavedali, da morajo z mašo zadostiti dvojni dolžnosti in opraviti dvojno duhovno delo: pravo in osebno udeležbo pri maši z vsemi verskimi pridobitvami, ki jih to more dati; soudeležbo z drugimi verniki pri občestve-ni daritvi. Osebna udeležba pri maši je izraz ljubezni do Boga, soudeležba z drugimi je izraz ljubezni do bližnjega. In s tem se med ljudmi našega časa uresničuje evangeljska beseda o ljubezni.
Sveti oče je svoj govor takole zaključil: Toda, dragi sinovi in hčere, dobro veste, da se liturgična obnova in duhovno pre-rojenje ne moreta uresničiti brez vašega sodelovanja, brez vašega resnega in požrtvovalnega prizadevanja. Vse to smo vam povedali tudi s prepričanjem, da boste naše besede z veseljem sprejeli in obdržali.
BREZ TRUDA NE BO ŠLO TUDI PRI NAS
Kako bomo sprejeli papeževe besede? Začeli smo, nadaljevati hočemo. Vsaka maša mora biti vesela skupna daritev božje družine, v kateri ima vsak družinski član svoj delež, vsak ud svojo odgovornost. Veselje v družini je sad včasih trdega napora vseh družinskih članov. Slovenski jezik nam je dan v bogoslužju, da bomo bogastvo božje besede laže spoznali, cenili in z večjim veseljem sprejeli. Slovenski jezik nam je dan pa posebno z namenom, da vsak ud slovenskih družin laže ln z večjim veseljem doprinese svoj dar za božjo daritev in za ustvaritev domačega ognjišča ob božjem oltarju.
Slovenščina v bogoslužju je za nas čast in dolgo pričakovano doživetje. A je predvsem velika odgovornost. Dana nam je, da jo bomo uporabljali.
Ali bomo znali torej svoj materin jezik na tako odličnem mestu uporabljati za večanje božje časti, za lepšanje božje službe, za rast v božji milosti, za povratek naših bratov k studencu prave nadnaravne sreče, za ustvaritev medsebojnega zaupanja, opore in ljubezni?
Vse to je mogoče, a ne brez truda in prizadevanja vseh članov naše družine. Kdor se temu trudu in prizadevanju izmika, ne gradi v dobroti, pravici in resnici.
DR. LOJZE ŠKERL
Položaj v Južnem Vietnamu se je v zadnjih dneh občutno zaostril tako na vojaškem kot na političnem področju. Posebno mučno je odjeknila eksplozija s sto kilogrami razstreliva pred poslopjem ameriškega veleposlaništva v Saj-gonu, ki sta ga pri belem dnevu postavila v nek avtomobil dva gverilca in ki je zahtevala 22 smrtnih žrtev med domačimi civilisti ter 190 ranjenih. Zaradi tega so v naslednjih dneh izbruhnile ljudske manifestacije, med katerimi so domačini zahtevali od svoje vlade, da zaostri boj proti komunističnim gverilcem. Kaj sličnega se v tej deželi že dolgo ni tako javno in neprisiljeno zgodilo. Celo budisti, ki so doslej igrali precej dvoumno vlogo, so izrekli solidarnost vladi.
TAYLOR V VVASHIMGTONU
Nenavadna eksplozija bombe v Sajgonu je ameriškega veleposlanika v Južnem Vietnamu presenetila med posvetovanji v Wash-ingtonu, kamor ga je poklical predsednik Johnson, da mu poroča o
položaju v jugovzhodni Aziji. Zadnji vojaški dogodki in pa glasovi o pošiljanju sovjetske vojaške pomoči naj bi narekovali temeljit pregled politike ZDA do jugovzhodne Azije.
Čeprav se vladni krogi ogibajo dajati kakršne koli napovedi v zvezi s tem razvojem, je vendar očitno, da so ZDA na odločilnem razpotju : ali naj brezkompromisno nadaljujejo z vojno ali naj poiščejo rešitev vprašanja po diplomatski poti. Sam veleposlanik Taylor naj bi predsedniku Johnsonu pre-dočil stanje po dvomesečnem bombardiranju vojaških objektov v Severnem Vietnamu v zelo stvarni luči. Po njegovem mnenju so ti vojaški posegi očitno dvignili moralo v Južnem Vietnamu, je pa še prezgodaj govoriti o koncu vojne.
DIPLOMATSKA TIPANJA
Naj bodo sklepi Taylorjevih posvetov v Washingtonu kakršni koli, politični opazovavci imajo vtis, da so v ozadju v teku posvetovanja na diplomatski ravni. Nobena skrivnost ni, da sta se pred krat-
Wilson v Parizu
Po več ko -dveh letih je angleška ministrski predsednik spet prekoračil Rokav-ski preliv in šel v Pariz. Odkar je namreč francoski predsednik De Gaulle v začetku januarja zaloputnil Angliji tik pred nosom vrata Skupnega tržišča, so bili francosko-britanski odnosi dokaj hladni. Po tem francoskem vetu ni storila Velika Britanija nobenega koraka, da bi se približala Franciji odnosno Evropi. Zaposlena z notranjimi vprašanji se je zaprla sama vase. Ko so bili laburisti še v opoziciji, so očitali vladi, da ni storila nobenega koraka za izboljšanje odnosov s Francijo.
Usoda je sedaj hotela, da so prav laburisti, ki se niso nikdar ogrevali za vključitev v Skupno tržišče, sami dali pobudo za vzpostavitev normalnih odnosov z evropsko celino. Vrsta dogodkov je vplivala, da se je Wilson odpravil na obisk h generalu De Gaullu. Eden izmed teh je prav
Kardinal Spellman o rasizmu
Kardinal Francis Spellman, nadškof iz New Yorka, je izrecno pozval katoličane svoje nadškofije, naj nadaljujejo s primerno akdjo v obrambo pravic črnih sodržavljanov. Posebno kardinalovo pastirsko pismo so prebrali v 403 župnijskih cerkvah New Yorka. V pismu je kardinal označil mučeniško smrt protestantskega pastorja Jamesa Reeba, ki so ga ubili v Selmi, kot tragedijo za vso Ameriko, ki mora vzbuditi vest vseh poštenih ljudi, kateri se upirajo zlu, ki ga predstavlja nasilje nad temeljnimi človeškimi pravicami.
V vseh katoliških cerkvah v ZDA so molili za pokoj junaškega pastorja. V bostonski nadškofiji so verniki molili posebno molitev, ki jo je sestavil kardinal Cushing v spomin žrtve rasističnega sovraštva. Vse prevečkrat poroča tisk o dogodkih diskriminacije, nestrpnosti in divjosti, ki večkrat prehajajo v pravi zločin. Dogodki, kot je bil tisti, do katerega je prišlo v Selmi, kjer je bil ubit pastor Reeb, predstavljajo bridko razočaranje v dobi, ki se ponaša z govorjenjem o človekovem dostojanstvu in ki se hvali, da je dosegla moralno enakost in pravico vsakega človeka do lastne materialne in duhovne rasti, še vedno obstojajo na žalost pokrajine, kjer zanikujejo izvajanje civilnih pravic in kjer tega izvajanja ne dovoljujejo članom iste skupnosti zaradi
barve kože ali zaradi drugih telesnih značilnosti. Je bridka stvarnost, ki kaže, kako daleč smo še na poti, ki jo moramo prehoditi, da bi privedli vse ljudi k polnosti civilne in socialne zrelosti. Nasilje, nestrpnosti, rasna diskriminacija so silovita žalitev božjega in naravnega zakona, so zanikanje dobrote in ljubezni. Gre za načelo, ki ga je treba vzpostaviti v vsakem razumu z vsemi sredstvi modernih tehnik družbenega obveščanja. Zgražanje in ganjenost, ki ju je povzročil umor v Selmi v svetu, sta razlog tolažbe; sta namreč znak, da se širi po svetu občutljivost za moralno zrelost; sta upanje za bodočnost, toda treba bo opraviti še ogromno dela, da bodo vsem ljudem teoretično in praktično priznano pravice, ki so jim dane od Boga in narave.
Papež Pavel VI. je s tem v zvezi povabil vse vernike, ki so se zbrali na trgu sv. Petra, naj prosijo za tiste dežele, kjer nesloga iz rasnih razlogov in različnosti barve ustvarja sovraštvo, žrtve in nerede.
gotovo vietnamsko vprašanje, do katerega ima Francija posebno stališče. Prav gotovo bi ga imela tudi Velika Britanija, če ne bi bila vezana v Malaziji. Tako pa ji ni ostalo drugega, kot da je stvarno ocenila položaj v jugovzhodni Aziji. Podprla je ZDA v zadevi Južnega Vietnama, ker bi poraz Zahoda v Vietnamu nevarno zamajal britanske postojanke v Aziji.
Poleg tega zanima Wilsona od blizu francosko stališče odnosno informacije, ki jih lahko dobi od francoske vlade, ki ima redne diplomatske stike s Severnim Vietnamom. Londonska vlada je namreč poslala na izvidniško potovanje v Južno Azijo svojega posebnega odposlanca Gor-dona Walkerja, ki je zaprosil za sprejem tudi v Hanoju.
V ozadju vsega 'in morda glavni namen Wilsonovega potovanja v Pariz pa je prepričati De Gaulla, da britanska vlada nima najmanjšega namena razvrednotiti funt. Zato bi rad dosegel, da bd francoski predsednik ne pritiskal na funt, ki je tesno naslonjen na dolar. V težnji, da bi se države povrnile k zlatu, se je De Gaulle spravil na dolar in s tem vnesel nekaj motenj tudi na področje funta.
Nove cerkve na Holandskem
V letu 1965 bodo zgradili na Holandskem 73 novih katoliških cerkva. K stroškom, ki bodo znašali 15 milijonov dolarjev, bo 30% prispevala holandska vlada.
Sklicanje razorožitvene komisije
Generalni tajnik OZN U Thant je imel vrsto razgovorov, da bi prepričal večino članic Združenih narodov, naj sprejmejo sovjetski predlog, da bi takoj sklicali ra-zorožitveno komisijo Glavne skupščine.
Ta predlog je dal sovjetski veleposlanik pri OZN Nikolaj Fedorenko. Sovjetski predlog se bo po vsej verjetnosti zavlekel, preden bodo sklicali konferenco 17 držav v Ženevi (ta bi po italijanskem predlogu morala začeti s svojim delom -že proti koncu maja), vendar pa so ga v zapadnih krogih vzeli na znanje z dokajšnjim zadovoljstvom.
T-i krogi namreč menijo, da bi razpravljanje v razorožitveni komisiji (v kateri so zastopani vsi člani OZN) lahko predstavljalo uvod v ženevsko konferenco, ker bi lahko služilo, da bi določili nekatere točke, o katerih bi pozneje govorili na konferenci sedemnajstih.
Zdi se, da je odložitev sovjetskega predloga neizogibna, dasi je veleposlanik Fedorenko predlagal, naj bi se razorožitvena komisija OZN sešla v teku nekaj dni. Vlada pa splošno mnenje, da pripravljalna dela ne bodo končana pred veliko nočjo.
kim o Vietnamu razgovarjala ameriški zunanji minister Rusk ter sovjetski veleposlanik Dobrinin, čeprav na drugi strani sovjetska vlada grozi s pošiljanjem prostovoljcev v Vietnam.
Dejstvo je namreč, da se Sovjetska zveza ne mara jasno opredeliti, ker se boji Kitajcev, da je ne bi obtožili popuščanja. Časopisne a-gencije celo poročajo, da Kitajci zavirajo pošiljanje sovjetskega o-rožja v Severni Vietnam, ker bi radi Sovjete prikazali kot belopolte Evropejce, ki jim je za Azijce malo mar. Po teh poročilih so kitajske oblasti odklonile prehod sovjetskim letalom čez svoje ozemlje ter hočejo imeti popolno kontrolo nad pošiljkami.
Vsi ti navidez obrobni dogodki pričajo, da so v vietnamskem vprašanju v prvi vrsti prestižno zainteresirani Amerikanci, Sovjeti in Kitajci. Od razvoja odnosov v tem trikotu bo v precejšnji meri odvisen bodoči razvoj dogodkov v jugovzhodni Aziji.
NEKAJ ZGODOVINE
V zvezi z bojem, ki ga Južni Vietnam ob podpori ZDA bije za ohranitev lastne neodisnosti in svobode, so komunisti na Zahodu v zadnjem času začeli z obširnimi propagandnimi akcijami proti A-meriki. Njihov cilj je prikazati vojno v Južnem Vietnamu v čisto drugačni luči kot je razvidno iz neovrgljivih dejstev. Zato jim je potrebno osvežiti spomin na nekatera dejstva.
1.) Sedanjega stanja v deželi so krivi tisti, ki ne spoštujejo Ženevskega sporazuma iz leta 1954, ki je odredil razdelitev dežele na dva dela. Toda Severni Vietnam, ki je pod popolnim vplivom komunistov, krši ta sporazum že deset let s tem, da pošilja in podpira filo-komunistične gverilce. Komunisti pravijo, da se ti gverilci borijo za svobodo Južnega Vietnama, v resnici pa je njihov namen polastiti se oblasti. Pri tem jim Severni Vietnam nudi vso moralno in materialno pomoč. To je ugotovila tudi mednarodna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Vel. Britanije, Kanade in Poljske.
2.) V začetku se ZDA niso vmešavale v zadevo Vietnama. Toliko je res, da niso niti sodelovale pri Ženevski konferenci. Toda spričo razvoja, ki ga je zavzel položaj, so leta 1961 na prošnjo južnoviet-namske vlade sklenile pomagati tej deželi, da ne pade v komunistični tabor. Od tedaj naprej so začele pošiljati vojaško pomoč v izdatnejši meri. Komunistični gverilci so po nalogu svojih pokroviteljev še bolj zaostrili boj in začeli uničevati in pobijati svoje politične nasprotnike. Samo v letu 1964 so tako likvidirali 436 vaških načelnikov ter 1131 zaprli, pobili 1350 kmetov ter 8400 pozaprli oziroma jih odgnali s seboj.
3.) Ne glede na napake, katere so Amerikanci zagrešili pri podpiranju Južnega Vietnama, ostaja dejstvo, da si hoče Severni Vietnam podvreči Južnega in tako spraviti še eno deželo pod komunistični režim. Proti tem naklepom se upira Južni Vietnam in ZDA mu pri tem pomagajo. Če bi ZDA pustile Vietnam na cedilu, bi njihov ugled pri ostalih svobodnih azijskih državah padel zelo nizko, države same pa bi postale lahek plen komunističnega imperializma. Primer kitajskega napada na Indijo je dovolj zgovoren.
Sv. oče 0 novem bogoslužju Liturgične spremembe
ŠE O DIALOGU Z NASPROTNIKI
V govoru rimskim župnikom in postnim pridigarjem 1. marca je sv. oče Pavel VI. dal nekaj smernic v zvezi z novim bogoslužjem. Dejal je: »Poskrbite z največjo prizadevnostjo, zlasti v tem pr\>em letu, da boste spoznali in razložili predpise, po katerih bo Cerkev od sedaj naprej opravljala bogoslužje. Predvsem poskrbite, da se boste teh predpisov držali. To ni lahka stvar. Gre za delikatno zadevo, ki zahteva metodično in neposredno zanimanje. Zahteva nadalje vaše osebno prizadevanje, ki naj bo potrpežljivo, ljubeče in res pastirsko. Gre za spremembo tolikih navad, ki so iz raznih vzrokov še vedno dragocene in vsega spoštovanja vredne. Motili in vznemirili boste dobre in pobožne vernike, ko jim boste predložili nove oblike molitev, ki jih ne bodo takoj razumeli. Treba bo pridobiti za zasebno in skupno molitev toliko ljudi, ki v cerkvi molijo in ne molijo, kakor se jim pač zdi. Vsaka maša bo postala trdna šola za molitev in kult, ker bo treba vpeljati nove poglede, geste, molitvene obrazce, navade, nove občutke: obvladal bo neke vrste verski aktivizem, ki je za mnoge popolnoma nepoznan.
Z vsem tem je treba, kratko rečeno, pripraviti božje ljudstvo pri duhovniškem liturgičnem opravilu. Ponavljamo, pravi sveti oče: gre za težko in delikatno stvar, a pristavljamo, da gre za potrebno stvar, ki smo jo dolžni sprejeti, ki bo v korist obnovi in ki bo tudi vir novega veselja. Morda ne bo vaše dušnopastirsko delo
nikoli tako polno zunanjega zadovoljstva in notranje tolažbe kakor tedaj, ko boste občutili prve sadove vzgojnega in pastirskega napora, ki se od vas zahteva. Ali pa ko boste otipljivo doživeli resničnost besed psalmista: Glej, kako dobro in prijetno je, če bratje skupaj prebivajo.
Enotnost vaših vernikov, globoka in iskrena v molitvi in pri daritvi, se bo razodela v vsej svoji lepoti in vam bo poplačala ves trud, ki je bil potreben, da ste mogli doseči take uspehe. Toda dobro pazite: morate biti prepričani, da gre za važen dogodek, za božje resnice in da je to sredstvo, s katerim se bližamo modernemu človeku in v njem znova prižgemo ljubezen do Boga in do bližnjega. To je pot, ki nam daje možnost za verski razgovor, ki prinaša jasnost, odrešenje in zadoščenje. Najprej torej nam je potrebno tako gledanje na novi liturgični razvoj. Nadalje je potrebna skrb, ki pazi na podrobnosti, urnik, točnost, gibe, govor, petje, tišino in vse drugo.«
Sveti oče zelo poudarja branje in točno razlago božje besede. Saj je prvi det svete maše prav liturgija božje besede in je po novi preuredbi zadobila pri maši častitljivo mesto. Skrbimo torej, da bomo božjo besedo poslušali, jo vzljubili, sprejeli in v življenju uporabili. Poslušajmo božjo besedo, ki nas vabi k sebi. Poslušajmo klic svetega očeta, ki nam poudarja važnost naloge, ki jo imamo v bogoslužju duhovniki in laiki.
v velikem tednu
življenja
Vrnili bodo Vzhodu relikvije dveh svetnikov
Beneški patriarh je odločil, da bodo Benetke vrnile prvotnemu sedežu na Vzhodu relikvije dveh svetnikov, sv. Sabe in sv. Tita. Relikvija sv. Sabe je bila shranjena v cerkvi sv. Antona, glava sv. Tita pa v baziliki sv. Marka. Prvo bodo prenesli v Malsabo v Jordanijo, odkoder so jo pred dvema stoletjama odnesli v Carigrad in od tam v Benetke, drugegapa na Kreto, od tam v Benetke, drugega pa na Kreto, leta 1669 odnesli v Benetke. Pravoslavni občestvi v Jeruzalemu in na Kreti sta že večkrat izrazili željo, da bi se jima vrnili dragoceni relikviji. V tej svoji želji so se še bolj ojunačili po zbližanju Janeza XXIII. in Pavla VI. z drugoverci. Beneški patriarh Urbani je tudi postal vnet zagovornik njihovih želja in je prosil v Rim za dovoljenje prenosa relikvij v kraj njihovega izvora. To se je sedaj uresničilo in v Benetke sta že prispeli dve delegaciji iz Jeruzalema in iz Krete, katere je sprejel beneški patriarh. Določili bodo še nekaj podrobnosti o prenosu, ki se bo izvršil v tem tednu.
Proslave na Japonskem
V mestu Nagasakiju na Japonskem praznujejo stoletnico, odkar so se na Japonsko vrnili katoliški misijonarji. Za to priliko je sveti oče poslal svojemu delegatu, kardinalu Marelli, posebno poslanico.
S proslavo te obletnice hočejo sedanji katoličani na Japonskem, ki jih je 350 tisoč, proslavili spomin tistih pogumnih katoličanov, ki so od leta 1549 do 1639, to je v letih preganjanja trdno vztrajali v veri. Znano je, da so misijonarji, ki so se mogli po več stoletjih zopet vrniti na Japonsko, našli v Nagasakiju skupino katoličanov, ki so, čeprav odrezani od ostalega sveta, obdržali vero svojih prednikov. Katoličani so ostali brez duhovnikov, a vera je ostala, ker se je ohranjala iz roda v rod. Nagasaki šteje danes 1.700.000 pre-bivavcev. Katoličanov je 80.000.
Umrl je kardinal Fossatti
V torejf, 30. marca je umrl v Turinu tamkajšnji nadškof in kardinal Mavricij Fossatti. Rodil se je leta 1876 v Aroni. Škof je bil najprej na Sardiniji v mestu Sassari, od leta 1933 pa nadškof v Turinu. Istega leta ga je papež Pij XI. imenoval za kardinala. Zadnja leta je bil predsednik italijanske škofovske konference. Odlično je vodil turinško nadškofijo, vendar je hotel ostati vedno skrit. Ravnal se je po svojem škofovskem geslu Humilitas -Ponižnost. S smrtjo kardinala Fossattija se je število kardinalov znižalo na 101.
Kardinal Mayer težko bolan
Cikaški nadškof kardinal Mayer, ki je bil dne 25. februarja podvržen delikatni operaciji na možganih, je 14. marca prvikrat lahko spregovoril nekaj besed; prav tako se je lahko normalno hranil. Zdrav-
niki, ki ga zdravijo, pa so kljub temu izjavili, da je kardinalovo stanje še vedno resno, saj večkrat pade v dolga obdobja popolne duhovne odsotnosti.
Francoski kardinal o misijonski dolžnosti
Novo gledanje katoliške Cerkve na svet v luči koncila je bila tema pastirskega pisma, ki ga je izdal lillski škof kardinal Lična rt. V njem kardinal podčrtuje novi zagon, ki so ga dali koncilski očetje misijonskemu poletu Cerkve. Tudi če v naših škofijah primanjkuje duhovnikov, redovnikov in sester, tako piše kardinal, papež želi, da mislimo na tiste škofije, kjer jih je še manj in tem moramo pomagati. Del našega duhovništva moramo poslati v Afriko in Latinsko Ameriko, kajti mi vsi smo odgovorni za odrešenje vseh naših bratov in za širjenje božjega kraljestva na zemlji. Tudi laiki, nadaljuje kardinal, morajo izvesti ogromno misijonsko akcijo tako v svoji domovini kot izven nje. Kristjan ni bitje, ki se je umaknilo iz sveta. Svoje odrešenje mora uresničevati s tem, da služi Bogu in ljudem, svojim sobratom. Kristjan mora tudi sodelovati z organizmi, ki se trudijo nuditi revnim narodom sredstva, da se rešijo bede.
Dan za špansko-ameriške duhovniške poklice
Po vsej Španiji so proslavili narodni dan za špansko-ameriške duhovniške poklice. Trenutno deluje v Latinski Ameriki 8.500 španskih redovnikov in 9.000 redovnic. Razen tega so španske škofije poslale v Latinsko Ameriko 1050 svetnih duhovnikov in 21 skupin kvalificiranih laikov. Letos nameravajo poslati iz Španije duhovnike v 250 škofij Latinske Amerike in 75 skupin mladih laikov.
Zbirka »Misereor«
Nemški katoličani imajo na tiho nedeljo svojo običajno nabirko za lačne po svetu pod naslovom Misereor. Ta naslov so izbrali v sporni na Jezusove besede: Množica se mi smili! Z nabirkami so začeli leta 1959. Nabirka da vsako leto okoli 45 milijonov mark, to je približno 7 milijard lir.
Mi bomo imeli nabirko za lačne po svetu na velikonočno nedeljo.
Vedno s seboj sveto olje za maziljenje
Sveti oče je pooblastil škofe, da morejo svojim duhovnikom dovoliti, da smejo imeli pri sebi, zlasti kadar potujejo, sveto olje za maziljenje bolnikov. Prometne nesreče se množijo, ker vedno več ljudi potuje 7. avtomobili. Sveto maziljenje je zakrament, ki ponesrečencem lahko podeli odpuščanje in božjo milost, če so se skesali svojih grehov.
Vatikanska poliglota je izdala napovedano knjižico, ki vsebuje spremembe, katere so bile izvršene pri nekaterih liturgičnih besedilih za veliki teden. Te se nanašajo zlasti na Missa Chrismatis, na blagoslovitev svetih olj in na nekatere slovesne molitve na veliki -petek.
Missa Chrismatis za posvetitev svetih olj, ki jo daruje škof zjutraj na veliki četrtek, je znova stopila v veljava z odloki, ki jih je izdal leta 1955 papež Pij XII. Spremembe, ki so bile sedaj izvršene pri besedilu, je izdal Consilium za pravilno izvajanje liturgične konstitucije, tako da je omenjeno sveto mašo spremenil v pravi praznik duhovništva. Ta sveta maša ima namen, da plastično poudari podobo škofa kot velikega duhovnika svoje črede, kot tistega, od katerega je na nek način odvisno življenje njegovih vernikov v Kristusu. Predvideva namreč obredno ali skoraj obredno prisotnost velikega dela škofijske duhovščine, ki se zbere okrog škofa, ki zjutraj na veliki četrtek, na dan ustanovitve duhovništva daruje sveto daritev za posvetitev olj. Tako bo prišlo do tiste manifestacije Cerkve, ki se, kot navaja konstitucija, izvaja v popolni in aktivni udeležbi božjega ljudstva pri liturgičnih obredih, predvsem pri Evharistiji, pri istih molitvah in pri istem oltarju, kjer jih vodi škof obdan od svojih duhovnikov in služabnikov.
Ta' sveta maša bo še bolj slovesna zaradi evharistične koncelebracije, ki se bo lahko izvajala poljubno v vsaki katedrali po obredu, ki je sedaj dokončno določen. Koncelebracija bo po dolgi dohi priprave in po desetih mesecih poizkusov pričela svojo svetlo pot v redni liturgični praksi Cerkve prav letos, na dan ustanovitve svete Evharistije in duhovništva.
Podelitev možnosti somaševati pri tej sveti daritvi je nasvetovalo poenostavljenje posvetitve olj v pričakovanju dokončne reforme, ki je predvidena v splošni reviziji rimskega pontifikala. V skladu z eku-meničnim ozračjem drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora so spremenili tudi nekatere slovesne molitve za veliki petek.
Te se tičejo zlasti molitve za Cerkev, v kateri so ukinili besede »s tem da se podrede njej kneževine in oblasti«, ki bi lahko dale misliti na časno oblast Cerkve. Naslov molitve, ki so jo doslej imenovali »molitev za edinost Cerkve«, so spremenili v »Molitev za zedinjenje kristjanov«, v besedilu pa so nadomestili besede »krivoverci dn razkolniki« z izrazom »vsi bratje, ki verujejo v Kristusa«.
Enako so spremenili takoimenovano molitev za spreobrnjenje Judov, v molitev »za ude«. Besedilo molitve je povsem obnovljeno in ne vsebuje nobenega izraza, ki bi bil videti žaljiv ali ki ne bi bil prežet s pristno krščansko dobroto in ljubeznijo. Zadnja sprememba se tiče molitve za spreobrnjenje nevernikov, ki so jo spremenili v molitev »za tiste, ki ne verujejo v Kristusa«. V novem besedilu so odstranili vsak namig, ki bi imel oster ali prezirljiv zvok in z njim, vabijo vernike, naj molijo za tiste, ki še ne verujejo v Kristusa, da bi napolnjeni z lučjo Svetega Duha lahko tudi oni stopili na pot odrešenja.
Te spremembe so bile izvedene pri molitvah, ki so bile skozi stoletja predmet velike krščanske pobožnosti in ki nas še danes spominjajo na duhovno ozračje ju-
naških dob prve zarje krščanstva. Cerkev se ni obotavljala dotakniti se besedil, polnih notranjega bogastva, ki so bila v stoletjih cerkvene zgodovine izredno častitljiva, toda so danes prepletena z izrazi, ki se ne skladajo več z duhom strpnosti in medsebojnega spoštovanja, ki mu je odprl pot v svet sedanji koncil.
Kulturna večera v Pevmi
S.K.P.D. »Jože Abram« iz Pevme je v mesecu marcu priredilo še dva kulturna večera. Na prvem predavanju smo imeli priliko poslušati že poznanega predavatelja g. prof. Bednarika. Govoril nam je o položaju Slovencev med dvema svetovnima vojnama. Ker je g. profesor to dobo sam doživel, nam je v živahnem tonu prikazal, kakšne in kako številne so bile težave naših prednikov na Goriškem. Zaključil je predavanje z mislijo, naj se kulturno delo pri nas nadaljuje, ker drugače bomo spet zašli v tako stanje, kakršno je bilo v času fašizma. G. profesorju se za predavanje iskreno zahvaljujemo!
Drugo predavanje je bilo v sredo, 31. marca, ko je govoril g. prof. Rijavec o temi »Štrosmayer in prvi vatikanski koncil«. Letos je namreč 150-letnica rojstva in 604etnica smrti velikega rodoljuba in hrvaškega škofa Štrosmayerja. Ta genialna osebnost ima velike zasluge tudi na kulturnem polju, ker je ustanovil zagrebško »Akademijo znanosti in umetnosti«. Gojil je veliko ljubezen do naroda in do katoliške vere. Prvi se je boril za ideale, ki se bodo, tako upamo, v bodočnosti uresničili. Želimo namreč, da bi se vsi kristjani združili. Lahkorečemo, da je bil v tem pogledu predhodnik pokojnega papeža Janeza XXIII. O tem velikem človeku se malo piše in govori in zato se iskreno zahvaljujemo gospodu predavatelju, ker nam je pripravil to predavanje, s katerim smo posvetili in počastili spomin velikega hrvaškega škofa.
Jezuitska revija »Civilta cattolica« si je zastavila v zvezi z nagovorom, ki ga je imel 19. marca papež Pavel VI. na zastopnike delavskega gibanja ACLI sledeče vprašanje: »Ali moramo odklanjati vsake vrste dialog z ljudmi, ki imajo ideje popolnoma nasprotne s krščanskimi?« In odgovarja takole:
»Brez dvoma, kadar gre za komuniste (kajti nanje je mislil sv. oče, kot je razvidno iz besedila njegovega nagovora), je treba odkloniti z njimi vsako sodelovanje na političnem, gospodarskem in sindikalnem področju, ker tako sodelovanje bi pomenilo za katoličane neke vrste samomor. Zavreči je treba zato vsak dialog, ki bi kristjane vodil k popuščanju od & svojih načel in bi jih razpoložil, da iz vljudnosti ali naivnosti sprejmejo ideje in metode nasprotnika. In to se bo zgodilo z vsakim kristjanom, ki le površno pozna socialni nauk Cerkve (bežno pre-listanje socialne okrožnice »Mati in učiteljica« še ni dovolj!) ter je v teoriji seznanjen z marksističnim svetovnim nazorom.
Na žalost je zlasti med mladimi ljudmi iz krščanskih vrst mnogo takih, ki menijo, da so usposobljeni za razgovor z marksisti; ker pa dejansko, za te vrste dialog še niso zreli, vnašajo zmedo v katoliške vrste, na veliko veselje marksistov seveda, ki bi si radi iz »dialoga« skovali svoj političen kapital.
Kaj torej storiti? Naj katoličani porušijo vse mostove s tistimi, ki ne izpričujejo njihovega svetovnega nazora? Tisto ne. Tako ravnanje bi bilo malo krščansko.
Za kristjana je vsakdo, tudi komunist, njegov bližnji, njegov brat. Zato se kristjan ne sme bati razgovora z nasprotnikom. Toda voditi ga mora z zavestno nepopustljivostjo. Ta vključuje po besedah sv. očeta Pavla VI. zvestobo veri, svojim idejam, sebi samemu; zahteva trdno odločnost, da nas nasprotnik ne bo zlorabil za svoje politične namene in izločil naš vpliv v javnem življenju.
Če bo imel kristjan pred očmi ta načela, naj mirno išče razgovorov. Saj mil njegovo prepričanje nudi dovolj bogatih idej, ki jih lahko posreduje drugim v j_<
V
ino:
iec
tel
ter
GO
Pc
»Pt
Kjfc;
ibc
Pc ''sef, ato ne m t
;h srne
hjt
spot
loče Sl * t, vitn
W;
|la Sjii »sel in ■ Z; kon kov
*ln
leni
0,
ha, h t
V
NOVI OBREDNIK ZA KONCELEBRACIJO
okolju.«	ioav
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiv )tot
Jpre<
m* nni
Konec marca je vatikanska knjigama izdala novi obrednik glede koncelebracije in svetega obhajila pod obema podobama. Novi predpisi, ki jih je izdelal svet za pravilno izvajanje liturgične konstitucije, odobril sveti oče, objavila pa obredna kongregacija, bodo stopili v veljavo na veliki četrtek dne 15. aprila. Ta datum je posebej pomemben, ker nas spominja na ustanovitev Evharistije in duhovništva.
Pot za pripravo novega obrednika je bila dolga in težka. Prvi osnutek je izdelal eden najboljših strokovnjakov v tem vprašanju in sicer leta 1963. Meseca aprila naslednjega leta je bil poslan 30 svetovavcem prvi uradni osnutek, ki ga je izdelala posebna študijska skupina, katero je ustanovil svet za liturgično obnovo.
Drugi osnutek je bil izdelan na podlagi prejetih nasvetov in ga je dne 21. maja 1964 znova prejela omenjena skupina strokovnjakov. O dokončnem osnutku so razpravljali in ga odobrili člani sveta Consilium na plenarni skupščini, ki se je vršila
Besede goriškega nadškofa
Predragi verniki!
Sveti ali veliki teden je teden posebne zbranosti in resnosti in Cerkev nas vse vabi, da se poglobimo v njegove skrivnosti.
Trije so značilni dnevi v tem tednu:
1. - PROCESIJA IN PASJON NA OLJČNO NEDELJO. Božja družina začenja spomin na Kristusovo odreešnje z branjem njegovega trpljenja. Branje pasijona vzbuja v nas zavest, da nas je Kristus ljubil in se žrtvoval za nas.
2. - SPOMIN ZADNJE VEČERJE na veliki četrtek, ki je dan postavitve sv. Reš-njega Telesa in mašniškega posvečenja ter umivanja nog apostolom, s čemer je Gospod pokazal, da moramo v ponižnosti ljubiti vse svoje bližnje.
Vsi srno povabljeni k sv. maši in k če-ščenju sv. Rešnjega Telesa, da se Bogu zahvalimo za ta dragoceni dar.
3. - ČEŠČENJE KRIZA NA VELIKI PETEK. Vnovič beremo pasijon in sicer po sv. Janezu, ki je bil sam priča Jezusove smrti na križu. To je dan, ko mora vsak
kristjan držati post in se zamisliti v skrivnost križa. Sin božji je sprejel sramotno smrt na križu za nas in za naše grehe. Kesajmo se svojih grehov in delajmo pokoro zanje!
4. - VELIKA SOBOTA spominja na počitek Jezusov v grobu in je že priprava na radost vstajenja.
Dragi verniki!
Prisostvujte v velikem številu svetim obredom velikega tedna, ki bodo letos bolj umljivi zaradi uporabe živega jezika. Njihova lepota naj vas prevzame in naj vas uvede v skrivnost odrešenja sveta In vaših duš.
Oklenite se Kristusovega križa, ki je znamenje vere In zmage. Velikonočna dolžnost sv. spovedi In sv. obhajila naj ne bo le nekaj, kar mora biti, ampak pravo srečanje s Kristusom.
Sveti teden naj bo ze vse teden vstajenj in svetega veselia!
Vse vas blagoslavljam!
t Andrej, nadškof
Gorica, 5. aprila 1965.
v Rimu od 18. do 20. junija 1964. Nekaj dni nato je papež odobril osnutek in dovolil uporabo obrednika za poizkus šestim opatijam, ki so znane kot središča širjenja liturgičnega gibanja.
Kasneje je bila dana možnost somaševati tudi številnim škofom in različnim redovnim kongregacijam, Letošnji veliki četrtek pa bo koncelebracija prenehala biti privilegij nekaterih in bo uradno vstopila v liturgično življenje katoliške Cerkve. Novi obrednik podrobno določa potek somaševanja in navaja primere, v katerih se somaševanje priporoča ali se more vršiti.
Podobni predpisi so dani z novim ob-rednikom za podelitev svetega obhajila pod obema podobama. Upoštevani so številni primeri, ki se neposredno tičejo veri? kov. Te vrste obhajila lahko prejmejo m d drugimi novoporočenoi v teku poročil maše, odrasli, ki so prestopili v katolicizem, v teku svete maše, ki sledi nji ho vemu krstu in odrasli birmanci med sveto mašo, v kateri prejmejo zakrament svete birme.
Objava sprememb nekaterih Liturgičnih besedil za veliki teden, do katere je prišlo malo poprej in sedanja objava obreda somaševanja in podelitve svetega obhajila pod oboma podobama, nudijo občutek, da Cerkev želi v kratkem času konkretno i® dejavno izvesti predpise, ki jih vsebuje liturgična konstitucija.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Smrt zaslužnega duhovnika
Alojzij Lesar, župnik v pokoju, je uro^j po daljši bolezni 5. marca 1965 na Prem* kjer je bi,l naslednjo nedeljo, 7. marc® pokopan. Na zadnji poti ga je spremljal® veliko število sobratov in veliko verniko''-Pokojni se je rodil v Sodražici leta in bil leta 1915 posvečen v mašnika. 0^ leta 1918 je deloval v Slovenskem Primorj*
bil
Cerkveno odlikovanje
Viktor Kos, dekan v Komnu, je imenovan za papeževega tajnega kom01"' nika (monsignorja). Novemu monsignofF naše iskrene čestitke!
»a
app
Vop
vih
Jlit:
Hu,
*>isc
•oj«
%
ti
V
N
■'tet
to
t>ra;
vah
'■ep
H
\
S,
h>
ta
^t;
••ti!
Spomenik žrtvam fašizma in nacizma v Gorici
V soglasju s prof. Kacinom in prof. Brasom je pretekli teden občinski svetovale dr. Sfiligoj poslal goriškemu županu laslednjo interpelacijo, ki se nam zdi prizma in važna.
2. aprila 1965 INTERPELACIJ A
gospodu županu občine gorica
Podpisani občinski svetovavec je iz ča-topisja zvedel vest, da ste pristali na pred-
je je za-;če ike po-)d-
ste az-je »je albi 10-Jg,
od °®> ttaj se postavi plošča v spomin gorkim meščanom, odpeljanim v nemška ;je borišča.
Počastiti žrtve nacifašizma je dolžnost tSeh svobodnih in demokratičnih ljudi; re. sklep, ki je bil sprejet v tem smislu, ^ more vzbuditi drugega kot ganjenje najgloblje čustvo odobravanja. Podpisani pa smatra, da počastitev ne biti enostranska in diskriminatorska, kaiti zgodovine odporništva se ne smemo ^Pominjati v drobcih, ampak v celoti, od ločetka do konca.
Slovensko prebivavstvo Julijske krajine ^ torej tudi Gorice je bilo prva in pogla-pbta žrtev fašističnega nasilja, ki je pri kvrševanju okrutne politike raznarodovatia in tlačenja zatrlo šole v slovenskem kziku, prepovedalo rabo istega jezika v 'Seh javnih uradih, zatrlo slovenski tisk 'n Vsa prosvetna društva.
Znano je tudi, da je fašizem izdal za-kon o kov
raznarodovanju slovcmskih priim-in da je z 72. členom pravilnika o ci-^inem stanju prepo\>edal dajati novoro-]enčkom slovanska imena.
Odporništvo, ki so ga Slovenci započeli jtkoj ob prvih pojavih fašističnega nasi-la> ie rodilo vzvišene primere junaštva ’n Veliko število mučenikov.
Vzorni teden za dekleta in žene
Leto za letom se v našem mestu pojavljajo vzorni tedni za dekleta in žene m* kot priprava na velikonočne praznike in ^fedvsem na velikonočno spoved. Pobudo Zari'e le že pred petdesetimi leti dala go-a Marijina družba, zato lahko govo-111110 ° lepi in hvalevredni tradiciji, ki je [Prešla že v zgodovino. Tudi v najhujših vojne vihre vzorni tedni niso prene-JpL saj so bili takrat še najbolj potrebni. > Prejšnjih letih je ta priprava trajala ves len in družbenice so jo vzele zelo resno doprinesle včasih tudi velike žrtve, da j je bile deležne. Vendar uspeh ni izostal.
Ob
zaključku so bile vse srečne in zado-
VQljne in ni jim bilo žal za žrtve in Mpovedi.
Ludi letos je bilo tako. Vzorni teden je *^aj omejen le na tri dni z zaključkom 115 tiho nedeljo. Začel se je v četrtek, 1. aPtila zjutraj s sv. mašo in kratkim go-Vop°m v stolnici. Sv. maša je bila po no-
Vili
liturgičnih obredih z vmesnim petjem. ^ r3nje govore je imel stolni vikar g. dr. Urr>ar in čeravno nam je govoril o smrti, 1,150 bili njegovi govori niti najmanj tu-^hi. Znal nam je prikazati smrt kot prednje za večnost, kot sicer neizogibno ■Jstvo, ki pa nam bo prineslo po krškem življenju večno srečo.
^ četrtek in soboto zvečer in ob za-JUčku v nedeljo popoldne nam je pa >vOril g. Jože Jurak. Večerni govori so ^Injevali jutranje, ko nam je govornik
prikazal poti, po katerih dosežemo naš večni dom v nebesih. Opomnil nas je na malo skrivnost, na geslo, po katerem je lahko vsaka izmed nas ves dan združena z Bogom. Tako bo naše duhovno življenje rastlo in ne bo nam težko odpovedati se svetu in njegovim varljivim vabam. Čudovito lep je bil njegov zaključni govor na tiho nedeljo popoldne, ko je naš pogled usmeril v večnost, ko nam je ločitev duše od telesa prikazal kot novo rojstvo, ki ne bo imelo zatona. Zato naj bo naše življenje sveto in neoporečno, da bodo lahko tudi na našem grobu zapeli zahvalno pesem, kakor so jo zapeli na grobu ljubljanskega akademika Jaroslava Kiklja, ki je padel pod streli komunističnih zločincev v daljnem marcu 1942. Njegova smrt je bila zmagoslavje dobrega nad hudim. Taka naj bo tudi naša, da nam bo smrt kot rožnata zarja ob zatonu dneva in znanilka večne blaženosti v družbi svetih.
Letošnjega vzornega tedna se je udeleževalo res lepo število družbenic, pa tudi drugih goriških deklet in žena. Zlasti so bili dobro obiskovani večerni govori, ko so bile dekleta in žene bolj proste. Skupno sv. obhajilo na tiho nedeljo zjutraj je bilo res skupno, saj so vse pričujoče pristopile k mizi Gospodovi. Tako pripravljene in ožarjene z milostjo božjo bodo naša dekleta in žene v polni meri deležne tudi velikonočne radosti.
Spominska svečanost v Rimu za pokojnim p. Prešernom
Dovolj bo, če rečemo, da so učitelja Lojzeta Bratuža fašisti umorili s tem, da so mu dali piti strojno olje samo zaradi tega, ker je bil pevovodja slovenskega cerkvenega zbora.
Znano je tudi, da je sam nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej postal žrtev fašistične spletke.
Komisija za konfinacije in opomine na goriški prefekturi je skoraj stalno zasedala. Brez usmiljenja je izdajala odloke
o	konfinaciji in opominih, pozneje pa o internaciji; ti odloki so zadeli številne slovenske odpornike vseh družbenih slojev, vseh poklicev, laike in duhovnike.
Bes fašističnega nasilja ni prizanesel niti najbolj nedolžnim; leta 1930 je bilo razpuščeno Slovensko sirotišče in sirote so bile porazdeljene po raznih zavodih z italijanskim jezikom.
Primerov nasilja je preveč in vrsta slovenskih odpornikov, ki jih je fašizem udaril je predolga, da bi mogli vse našteti.
Podpisani hoče reči, da mora počastitev veljati vsem odpornikom brez razlike, vsem žrtvam fašizma in nacifaši-zna, tistim iz prve ure in onim, ki so se jim pridružili v vojnem času, Slovencem in Italijanom!
Zato bi bilo pravično in človeško, če bi se spomnili vseh, a ne s preprosto ploščo, temveč s spomenikom, vrednim plemenite borbe in velikanske žrtve, darovane za bodočnost ljubezni in sloge med državljani različnih jezikov in med ljudstvi na zemlji. Pomemben spomenik, ki naj se postavi na enem izmed mestnih trgov.
Ko podpisani vlaga ta predlog, prosi, da mu sporočite, ali soglašate z njim.
S spoštovanjem!
V	nedeljo, dne 28. marca so se rimski Slovenci v velikem številu udeležili spominske svečanosti za pokojnim patrom Prešernom, ki je bila v prostorih društva »Slomšek«. Sveto mašo je daroval za pokojnika lin molil molitve za njegovo dušo osebni prijatelj p. Prešerna nadškof dr. Alojzij Fogar.
Po cerkveni slovesnosti se je izvršila spominska svečanost v dvorani, kjer je bila najprej na sporedu pesem Gozdič je že zelen. Nato je imel spominski govor č. g. France Dolinar, ki je v lepih in bogatih besedah prikazal življenjsko pot ter delo pok. p. Prešerna. V uvodu je prisotne povedel na Gorenjsko, kjer je pater preživel mlade dni ter orisal življenje obeh družin, iz katerih sta izšla pokojnikova oče in mati. V tej zvezd je zatrdil, da p. Prešeren ni bil sorodnik ne pesnika Prešerna in še manj pok. ljubljanskega nadškofa dr. Vovka. Zanimivo je, da je nasprotno mnenje o tem zapisal med drugimi tudi predsednik Slovenske kulturne akcije, pisatelj Ruda Jurčec, ki pravi dobesedno: »...p. Prešeren je nečak pokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča in sorodnik pred kratkim umrlega prvega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. A. Vovka. Vsem pa je skupna vez, ki jih veže na
največjega pesnika slovenstva — Franceta Prešerna.« (Gl. Glas SKA z dne 30.8.1963,
iStr. 2.)
Govornik je v svojem jedrnatem govoru nato prikazal življenjsko pot pokojnega p. Prešerna od študija na gimnaziji v Travniku do Germanika v Rimu, kjer je bil oproščen prisege, da ne bo šel k jezuitom prav zato, ker je v njem že dozorel sklep, da vstopi v ta red.
Pokojnik je napravil tri doktorate in obvladal šest jezikov. Poleg tega, da je bil profesor tako v Innsbrucku kot v Sarajevu, kot provincial v Zagrebu pa je sodeloval tudi v dušnem pastirstvu. Med Hrvati se je čutil Hrvat. S svojim stricem nadškofom Jegličem se je udeleževal katoliških slovenskih manifestacij. Sam je nato v Rimu postal znanstveni organizator. Mnogo je slovanskih profesorjev, zlasti v Vzhodnem zavodu, ki so rasli ob .njegovi pomoči. V Rimu je kot delegat vrhovnega predstojnika imel nad številnimi zavodi j uriš dikcij sko oblast. Tem se je zlasti posvetil, ko mu je druga svetovna vojna onemogočila obisk slovanskih jezuitskih provinc, katerih mnogo je sam pomagal ustanoviti. V času druge svetovne vojne je pomagal vsem, celo komunistom, kar bi zlasti lahko potrdil B. Kreft.
Tako je s svojimi zvezami v najvišjih cerkvenih krogih, saj ga je n.pr. s pok. papežem Janezom XXIII. vezalo prijateljstvo še iz Bolgarije, deloval v korist vseh slovanskih narodov, še posebej pa Slovencev. Sedaj se je za vselej umiril v svojem neugnanem delu. Njegov poveličani obraz pa nas bo vedno spominjal na veliko poslanstvo, ki ga je vršil med nami.
Govoru č. g. Franceta Dolinarja je sledila priložnostna deklamacija pesmi pesnika Prešerna, nakar je iskreno spominsko svečanost, katere so se udeležili tudi zastopniki drugih slovanskih narodov, zaključila pesem, ki jo'je pokojni poslušal vedno s tolikim veseljem: Glejte, že sonce ‘zahaja.	R.	R.
Skupno romanje v Oropo
Le zakaj taka sila za vpisovanje na skupno romanje? Kdo naj v prvi pomladi misli na romanje v juliju! Ali ni za to časa v majniku? — Odgovor: Kadar smo šli izven države, smo potrebovali za pripravo vsaj šest mesecev in je bilo vpisovanje januarja ali celo decembra. Sedaj potrebujemo vsaj dobra dva meseca za neposredno pripravo, to je majnik in junij, prve dni julija smo že na potovanju. Zato naj se povsod zaključi vpisovanje na Veliko noč!
Cena za Oropo - Turin se nam ne zdi ravno majhna, vsaj mlajšim ne.
Odgovor: Letošnje romanje je po daljavi poti, po času in celotni oskrbi enako romanju v Marijino Celje in na Dunaj pred dvema letoma; takrat je bila cena 20.500 lir, sedaj, dve leti pozneje pa 21.500, to je vožnja, trikrat prenočišče in desetkrat hrana. Sicer smo ta pomislek slišali le med mlajšimi, kar je razumljivo, toda ni mogoče drugače urediti, niti za otroke, ker imamo vsi polovično vožnjo, vse drugo pa je enako. Tu omenimo onim, ki imajo dober spomin, da bo letos hrana v Oropi mnogo boljša kakor je bila pred osmimi leti! To je že naročeno in točno dogovorjeno.
Kakor je razvidno s sporeda, gremo v Turin samo na uro gledat!
Odgovor: To je res, čeprav ne dobesedno! V Turinu se bomo ustavili samo par ur v sredo 6. julija po kosilu. Drugače ni mogoče, razen če bi vse spremenili na pet dni, kar pa je izključeno. V Turinu bo čas za obisk v Cottolengo, Valdoco Don Boško, za stolnico in še »kratko« kavo; kdor pa hoče n. pr. na Supergo, bo vzel taksi in bo videl v kratkem času ves Turin in še mednarodno razstavo.
Ugaja nam zaključek na Monte Berico, kjer bo gotovo dobro okrepčilo. Toda če pride do zamude kakor lansko teto iz Lurda?
Odgovor: Letos nikakor ne more priti do velike zamude, ker se vozimo iz Bergama in to je do Vicenze le tri ure poti.
Na Monte Berico se ustavimo zato, da tam v lepem večeru zaključimo naše letošnje romanje, najprej v dvoranah Romarskega doma in potem v Marijini baziliki, ki nam je vsem tako draga.
To je nekaj pomislekov in odgovorov, ki smo jih zbrali. Le vse povejte, toda pravočasno, tako da pride do romarskega odbora. Pisemsko pošto za Oropo sprejema Marijanišče - Opčine (Trieste), na telefonska in vsa druga naročila in vprašanja pa dobite odgovor pri vsakem duhovniku. Sedaj je prva skrb, da se takoj in pravočasno vpišete. Vabimo naše zavedne može, vabimo našo zavedno inteligenco, našo mladino dobre volje, pridružite se in z veseljem na skupno božjo pot v oropske planine in v rojstni kraj svetega Boška in dobrega papeža Janeza!
  um n min im iiiiiiiiiiiiiiii  .................................................................................................  »milim......Mlinu....................................................»mn..............»»»................................................................................................................................................................      m.....im........mn........m
MEJA
ace je molčal in čakal priložnosti za ^'°to. Cez pol ure je potnik, ki je sedel Bosancem, izstopil. Nace je v hipu lovil, da je prišla njegova ura. Na iz-j^njeno mesto je preko Bosanca vrgel ' °j klobuk in s tem po nepisanih postaji 20. stoletja dobil nesporno pravico tl ‘zpraznjenega sedeža in okna ob njem. * Je tudi osebno odšel na svoje novo »to. Se predno je sedel, je seveda odprl
i,rl n°" da bi Bosancu vrnil milo za drago.
-	Trav je tudi njega zeblo, je zdržal ves ^5 do Bosančevcga izstopa v upanju, da ho kurji trgovec zapomnil, kdaj mu ni ral ustreči.
..^daj so se pokazali prvi znaki jutra-®6a dvoboja. Nacetu se je kihnilo tako i j^fičakovano in s tako silo, da se n:i k Snil obrniti ne na levo ne na desno. ^ e seveda tudi ni mogel položiti na S£*j je še zmerom obe držal kvišku. Predrznost mi boste plačali z obrest-je je narednik pričel dajati duška svoji ’ Lo si je lice nekoliko očedil, »Dal
bom na zapisnik, da ste na najsurovejši način žalili predsednika preiskovavne komisije. Kaj takega se mi še nikdar v življenju ni dogodilo. A tudi vi najbrž ne boste spet zlepa imeli priložnost, da kaj podobnega ponovite.«
Nato je narednik začutil potrebo, da zopet napravi govorček svojemu podrejenemu:
»Pri vsem tem, gospod narednik, pa me tolaži in veseli zavest, da vam je mogoče prisostvovati izredno zanimivi preiskavi nad vse nevarnega človeka. Tako notranje zadoščenje občuti kljub nepričakovanim nevšečnostim le človek, ki je z vsem srcem predan svojemu poklicu. Ponovno vas vabim, da izkoristite priložnost in pozorno zasledujete način preiskave in zasliševanja, ne da bi seveda pri tem osumljenca stražili manj budno kot doslej. Tako boste na licu mesta videli, kako izgleda v dejanju to, česar ste se učili v knjigah. Spozanli boste, da je življenje precej različno od suhoparnih črk. Čeprav morda teoretično to ali ono stvar bolje poznate kot jaz, vam pač še manjka izkušenj, ki sem si jih jaz v dolgi dobi službe nešteto
Radio Trst A
Za teden od 11. do 17. aprila 1965 Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu.
— 11.00 Slovenski zbori. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »O dečku, ki je našel svojo srečo«. Prevod in dramatizacija Ana Pe-lan. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Čeme. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »življenje je sen«. Drama v treh dejanjih in sedmih slikah. — 18.30 Kino, včeraj in danes. Urednik Sergij Vesel. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lel ja Rehar: »Danas je dan, božji dan«.
Ponedeljek 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Franc Škerl. — 21.00 Alban Berg: »Wozzeck«, opera v treh dejanjih.
Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 17.20 Italijanščina po radiu: 42. lekcija.
— 19.00 Dante Alighieri: (3) »Vita Nova«, pripravil Boris Tomažič. — 19.30 Postni govori: (12) Bogomil Brecelj: »Žalivcem iz srca odpuščati«. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi: 12. oddaja. — 22.00 Slovenske novele 20. stoletja: Ivo Česnik: »Njiva«.
Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol). — 12.05 Brali smo za vas.
— 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. —
Četrtek: 11.30 Slovenske nabožne pesmi.
— 12.15 Postne legende: Marijan Vouk: (6) »Kristusov plašč«. — 17.20 Italijanščina po radiu: 43. lekcija. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (24) »Prešernova Zdravljica«. — 21.00 »Obsodili so Kristusa«, drama v štirih dejanjih, ki jo je napisal Branko Rozman.
Petek: 11.30 Slovenske nabožne pesmi.
— 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 19.30 Postni govori: (13) Lojze Šuštar: »Za žive in mrtve Boga prositi«. — 19.45 Organist Gabrijel Devetak. Josef Rheinberger: Trio v fis-molu. Cesar Franck: Piece Heroique.
— 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj. — 21.00 »Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Evangeliju sv. Janeza«, pripravila Stanko Janežič in Stana Kopitar. — 21.30 Franck Martin »Golgotha«, oratorij v dveh delih.
Sobota: 11.30 Slovenska nabožna pesem.
— 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Spokornik«, starokrščanska legenda, ki jo je napisal Niko Kuret. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem Cerkvenem zboru. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik.
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»{»»»»»»»»»»»»»M
pridobil. Zato mi bo nekoč v veliko zadoščenje zavest, da moje bogate življenjske izkušnje niso ostale docela neizrabljene, temveč seim jih mogel posredovati mlajšemu rodu, ki bo nadaljeval naše za blaginjo državljanov in varnost države nad vse koristno in zaslužno delo. Ste razumeli?«
Šef preiskovavne komisije se je nehal napihovati. Podnarednik je povedal svoj »verstanden« in tako ni bilo nobene ovire več, da se uradno zasliševanje ne bi pričelo oziroma nadaljevalo. Nace je zopet postal predmet zanimanja.
»Opozarjam vas uradno, da govorite vso in samo resnico,« ga je narednik osorno opozoril. »Vsaka neresnična ali netočna izjava bi vam položaj le poslabšala in povečala zasluženo kazen!«
Nace orožnika seveda spet ni nič razumel. Zato ga je le debelo gledal. A že samo s tem je silno razdraži! moža postave.
-	»Schauen Sie mich nicht so hlod wie ein, ein, ein« — orožnik dolgo ni vedel komu naj Naceta primeri, a končno je le
našel odgovarjajoči izraz: »Stier!« (izg. štir).*
Čeprav Nace nemškega in angleškega jezika ni znal, je včasih zapopadel smisel celega stavka, ako je le eno besedo za silo dojel. Tudi to pot je čisto dobro zadel smisel narednikovih besed, dasiravno ali morda bolje rečeno prav zategadelj, ker je bil že tako utrujen, da ni več razlikoval med tujim in maternim jezikom. Brž mu je bilo jasno, da ga narednik sprašuje glede števila zaplenjenih britvic.
Odkar mu je narednik britvice zaplenil, jih Nace ni mogel pozabiti in njih izgube ne preboleti. Dal mu jih je za novo leto angleški vojak, ker mu je čevlje tako lepo osvetlil, da se je človek mogel gledati vanje kot v zrcalu. Nace je britvice znal ceniti, saj se je navadno moral briti s tako slabim in izrabljenim povojnim materialom, da mu je vsa brada krvavela in izgledala kot cvetoča rdeča vrtnica. Te britvice pa so bile čisto nove in povrhu še priznane angleške znamke Blade.
* Ne glejte me tako bedasto (blod) kot kak bik (Stier).
Sedaj torej ga je narednik vprašal — tako vsaj ga je Nace razumel — ali so zaplenjene britvice bile »štiri«. Da bi ne bilo nobenega dvoma, za kaj gre, je narednik celo omenil znamko britvic. Nace je sedaj vedel, kako se pravilno izgovarja beseda Blade. Izgovoriti jo je torej treba »blod«. Posihmal bo tudi on znal pravilno izgovarjati to angleško besedo.
Okoliščina, da se angleške besede izgo-varjajo kot se pišejo, Naceta od vsega početka bivanja v taborišču ni motila. Že prve dni taborjenja ga je namreč šolan sostanovavec opozoril, da tudi Slovenci marsikatero besedo pišemo docela drugače kot jo izgovarjamo. Pišemo, recimo, lonec, izgovarjamo pa pisker.
Po tej lekciji se Nacetu angleščina ni zdela sama na sebi več težka. Šla mu je kar sama v glavo, kot se je izkazalo tudi na začetku te preiskave.
Čeprav je Nace smisel narednikovih besed brž zapopadel, si ni znal razložiti, zakaj ga narednik o njih sprašuje. Verjetno bo dal tudi to na zapisnik. Morda mu jih bo pozneje celo vrnil.
(se nadaljuje)
Neposredna telefonska povezava med Gorico in Novo Gorico
□ RIŠKE
NOVICE
Operna sezona v goriškem gledališču
Že več let ni bilo v našem mestu operne sezone, zato pa smo jo letos s tem večjim veseljem pozdravili. Goričani so pokazali, da ljubijo pravo umetnost v glasbi in petju, ko so vse tri večere napolnili gledališče Verdi na Verdijevem korzu. Dne 30. marca je operna skupina, ki je prišla iz turneje po Liguriji, predvajala Verdijevo delo »Traviata«. še večji uspeh je naslednji večer dosegla Puccinijeva večno lepa »Madame Butterfley«. Krasni japonski kimoni in scenerija je k uspehu še več pripomogla. Zadnja je bila na vrsti Verdijeva »Rigoletto«, ki je že bila na tem, da jo odpovedo zaradi obolelosti glavne pevke Scille Mayer, ki bi morala igrati Gildo. Vendar se je kljub vsemu ojunačila in šla na oder ter sijajno odigrala svojo vlogo.
Operno skupino je sprejel po končanih predstavah v našem mestu goriški župan dr. Gallarotti in se ji zahvalil za prijetne večere, ki so v vseh, ki so jih bili deležni, zapustili nepozabne vtise.
Goriška delegacija pri ministru Gui-ju
V	petek 2. aprila je minister Gui sprejel goriško delegacijo, ki so jo sestavljali župan Gallarotti, poslanec Zuccalli ter odborniki Terenzio, Majo, Sancin, Bratina, Chiaron in Lupieri. Ministru Guiju so sporočali o težkem gospodarskem stanju naše dežele, ki je postalo še težavnejše s prepovedjo gradnje dveh velikih kompleksov v našem mestu. Gre za stolpnice v Mazzinijevi ulici in v ulici Vittorio Ve-neto. S to prepovedjo, ki je prišla kar nepričakovano, ko so bila dela takorekoč že v teku, se je znatno povečala brezposelnost gradbenih delavcev. Minister Gui je vzel na znanje poročilo goriškega župana in obljubil svojo pomoč in sklicanje odgovornih organov, ki bodo o tej zadevi ponovno razpravljali in jo skušali ugodno rešiti.
Svet je tudi sklenil prositi posojilo v znesku 939.000 lir za napeljavo centralne kurjave v občinski hiši.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bil sklep o asfaltiranju občinske poti od Bukovja do Sojvence ter po možnosti tudi poti od Dvora do cerkve in trga pred cerkvijo.
Po živahni razpravi so se občinski očetje sporazumeli, naj načrt o asfaltiranju izvede v čim krajšem času geometer A. Grusovin, tako da bi bila v začetku poletja pot že asfaltirana.
S 1. aprilom je ponovno pričel voziti v otroški vrtec taksi otroke iz oddaljenih zaselkov. Prispevek za vožnjo je dala deloma goriška prefektura, deloma občinska uprava, starši pa naj prispevajo tisoč lir na mesec, to je 50 lir za povratno vožnjo. Menimo, da je pobuda občinske uprave res hvalevredna.
Gospod podžupan je sporočil, da bo uradna otvoritev vodovoda v nedeljo, 16. maja. Resno je opozoril občane, naj spoštujejo občinsko imetje (cestne in vodovodne naprave predvsem), da se ne zgodi več, kar se je zgodilo, da so bile pri kopanju novih vinogradov ceste razrite s strojem in vodovodne cevi potrgane. Treba je, da sodelujejo vsi občani z občinskimi upravitelji, kajti ni pošteno, da znajo le kričati, ako so poti sem pa tja kdaj razrite, sami pa zanje prav malo žrtvujejo ali jih po nemarnosti celo kvarijo.
Občinskim svetovavcem gre naša zahvala za zanimanje v dobro občini, še posebno priznanje pa gre g. podžupanu, ki trenutno vodi občinsko upravo, za izkušenost, resnost in odločnost pri njegovem nelahkem poslu.
Dol. Cerovo v Brdih
Števerjan
Preteklo soboto, 3. aprila se je sestal naš občinski svet. Sejo je vodil zaradi Odsotnosti g. župana podžupan g. Slavko Klanjšček. Omenjeno bodi, da je g. župan Hermenegild Podveršič bolan. Pretekle dni se je vrnil iz goriške bolnišnice. Iskreno mu želimo, da bi kmalu ozdravel in okreval.
Seje so se udeležili skoraj vsi svetovav-ci. Dnevni red je bil precej bogat. Odo brena je bila najprej klasifikacija občinskih p»ti px> načrtu geometra Colauttija iz Gorice. Središču za tehnično pomoč go riškim Brdom je občinska uprava dolo čila prispevek v znesku 85.000 lir, odboru za zaščito briških vin pa 50.000 lir. Upajmo, da bo omenjeni odbor kaj koristil briškemu gospodarstvu.
V petek, 26. marca je p>o težki bolezni v Bogu zaspala Skok Marija, roj. Colja v Dolenjem Cerovem. Zelo je bila znana po Brdih, saj so bila njena vrata za vsakogar odprta. Skup>aj z že pred štirimi leti umrlim možem sta posebno revežem zmeraj dostojno postregla. Ob cerkvenih slovesnostih v vasi sta tudi duhovščini nudila v svoji hiši vse potrebno.
V času zadnje vojne je bila pokojnica internirana v nemških taboriščih in tam prestala dosti slabega in trpljenja.
Delovna oba, pokojna Marija in pokojni Leopold, njen mož, sta si v domači vasi sezidala hišo in tam živela za Boga in svoj narod.
V nedeljo, 28. marca so pokojno Marijo spremili k zadnjemu počitku na dolnjeoe-rovsko pokopališče. Množica ljudi od blizu in od daleč, ki je šla za njeno krsto, je s svojo navzočnostjo izpričala, kako priljubljena je bila med znanci. Naj počiva v miru ob soprogu na njenem zadnjem domu! Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje!
Tragična smrt krščanske matere
V	nedeljo popoldne je vso sesljansko okolico globoko pretresla vest o tragični smrti stare matere Alojzije Metlikovec, ki jo je povozil vlak na železniškem prehodu v Vižovljah, Dočakala je visoko starost 92 let.
Vse njeno življenje je bilo neprestani »Moli — delaj!« Dan za dnevom je obiskovala hišo božjo, prejemala sv. obhajilo in zadnje čase tudi odklepala in zaklepala domačo cerkev. Z rožnim vencem v roki in s cerkvenim ključem v žepu jo je presenetila smrt in ji odprla vrata večnosti, po kateri je px>kojna mati iskreno hrepe-nela že dolgo vrsto let.
Kot šestletna deklica je že šla od doma ter začela služiti najprej v Štandrežu in nato v Vižovljah. Ko se je poročila, jo je Bog obdaril s številno družino. S svojim delom ji je preskrbela prijeten dom na najlepšem mestu v Sesljanu.
Dasi sama vedno bolj revna kot bogata je vedna znala najti reveže, zbirala prispevke za ponesrečence, rada pomagala duhovnikom v cerkvi, v župnišču ter pri farnem življenju. Kadar so dušni pastirji ostali za nekaj časa brez gospodinje, je hitro priskočila na pomoč. Tako so bili deležni njene pozornosti v Mavhinjah rajni dekan g. Stanta, px>k. prof. Mirko Fi-lej ter gg. Artur Zalatel in dekan Joško Žorž.
Zelo rada se je udeleževala naših skup nih potovanj. Praktično ni bilo kraja, ki ga ne bi obiskala z ostalimi našimi romarji.
Naš verski tisk je podpirala kot malokdo. Tedensko je raznašala »Kat. glas«, širila »Knjižice« in knjige Goriške Mohorjeve družbe.
Ni čuda, da je imela ob vseh teh naštetih lepih lastnostih mogočen pogreb. Ljudje so pri spreva! i večje število vencev; prišlo je osem duhovnikov, med njimi njen vnuk Albert Metlikovec, župnik iz Šempetra pri Gorici. On je opravil za svojo staro mater tudi pogrebno sv. mašo. Od plemenite pokojnice se je poslovil na grobu sedanji mavhinjski in sesljanski žup-nik g. Stefan Tonkli, ki je v lepo zasnovanem govoru pozdravil izredne krščanske okoliščine pokojničine smrti: umrla je z rožnim vencem v roki in s cerkvenim ključem pri sebi. Mavhinjski pevski zbor pa je tako v cerkvi kot na pokopališču dal poslednji poti pok. Alojzije Metlikovec še posebno žalen in slovesen izraz.
Ko izražamo svoje sožalje domačim, g. župmiku Metlikovcu in vsem sorodnikom, izrekamo pokojnici globoko zahvalo za njen prelepi zgled krščanskega življenja in apostolske gorečnosti, istočasno pa ji želimo, naj ji bo v bodoče Bog njeno veliko plačilo.	J.	2,
Preteklo soboto je goriški župan dr. Gallarotti otvoril neposredno telefonsko povezavo med Gorico dn Novo Gorico, ko je govoril s predsednikom občinske skupščine Nove Gorice dr. Štrukljem. Doslej je bila telefonska povezava s komaj 3 kilometrsko razdaljo zvočno zelo slaba, kakor da bi šlo za razdaljo med dvema kontinentoma in tudi procedura povezave je bila dolgotrajna. Nova telefonska zveza med obema državama bo v veliko korist prebivavcem obeh mest, zlasti še gospo-darstvenikom, ki so novo koristno pobudo pozdravili z odobravanjem. Služila bo tudi okrepitvi prijateljskih stikov obmejnega prebivavstva in v splošno korist vseh.
Popravili bodo ceste v doberdobski občini
Ceste v občini Doberdob so vedno v zelo slabem stanju, ker jih uporabljajo vojaške sile s svojimi težkimi vozili zlasti ob času vojaških vaj v poletnih mesecih. Vojaške oblasti so se sedaj obvezale, da bodo popravile 20 km občinskih poti v Doberdobu, Dolu in Jamljah. Ne bodo jih sicer asfaltirali, kar bi bilo edino pametno, temveč le posuli z gramozom, ki so ga že naročili pri nekem podjetju v Sesljanu. Vsekakor so doberdobski kmetje tudi s tem zadovoljni. Z deli bodo začeli na jesen, ker se gramoz na cesti v mrzlih dneh bolj utrdi.
ŠPORTNA KRONIKA
Odbojka med dijaki. Potem, ko je Slovenska višja srednja šola premagala Industrijski zavod »Galilei«, Trgovsko šolo »Fermi« in Realno gimnazijo in tako zasedla prvo mesto ter postala prvak za šolsko leto 1964/65, so uspeh ponovili tudi nižješolci. Preteklo soboto se je namreč vršil odbojkarski turnir Nižjih srednjih šol iz Gorice. Udeležile so se ga tri šole. Zmagala je slovenska Nižja srednja šola, ki je premagala Nižjo gimnazijo »Locchi« z 2:0 (15:8, 15:3) ter Nižjo gimnazijo »Virgilio« z 2:1 (13:15, 15:8, 15:10).
Delovanje 01ympije. Konec preteklega meseca so se odbojkarji udeležili provincialnega prvenstva CSI. Moštvo mladincev (juniores) je zasedlo prvo mesto, prav tako je zmagalo tudi moštvo naraščaja (allievi), ki je premagalo ekipo -zavoda »Fabio Filzi« za 2:0. Obe zmagovalni moštvi bosta prihodnjo nedeljo nastopili v Čedadu na deželnem prvenstvu.
Lep uspeh so dosegli odbojkarji preteklo nedeljo na turnirju »Pasqua dello Sportivo«. Premagali so društvo Polispor-tiva Cividalese z 2:1 (2:15, 15:8, 15:7), izgubili pa z moštvom PAU iz Vidma z 2:0 (15:7, 15:4); tako so zasedli častno drugo mesto med štirimi udeleženci.
DAROVI:
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Mark namesto cvetja pokojni Zalki Go-mezelj 3.000; ob krstu Martina Žagar 3.000; K. Trošt od Sv. Ivana 10.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj!
RZASKE
NOVICE
Hvalevredno priznanje
Učenci slovenskih šol so se že v preteklih letih lepo uveljavili tudi na vsedržavnih tekmovanjih v risanju. Tako so tudi letos dijaki slovenskih srednjih šol poslali državni ustanovi za umetnostno vzgojo v Rim svoja dela. Vsedržavna komisija te ustanove je izbrala vsega skupaj 22 risb, med katerimi tudi nekaj risb dijakov slovenske realne gimnazije v Trstu: Milojke Sosič, Petra Grudna, Iva Petkovška, Mire Stegu in Sonje Kosmina.
Vse izbrane risbe je zgoraj omenjena komisija poslala v pregled še drugi višji komisiji »svetovnega bratstva« v Ženevi v Švici. Ženevska komisija je izbrala dve najboljši risbi in sicer kot prvo risbo Iva Petkovška. Obe risbi bosta razstavljeni na razstavi ustanove »G. Cini« v Benetkah.
Za našo šolo, požrtvovavne profesorje in vzgojitelje, še prav posebno za naše dijake je to še eno lepo priznanje in dokaz, da so naše šole uspešne ne samo doma, ampak tudi v mednarodnem merilu.
KPI in Slovenska trgovska akademija
Že zadnjič smo poročali o seji tržaškega pokrajinskega sveta. Danes bi radi samo dopolnili omenjeno poročilo. Na seji so namreč svetovavci Italijanske komunistične partije glasovali proti najetju posojila 134 milijonov lir za kritje izjemnih izdatkov. Povedati je treba, da je v tej vsoti tudi pet milijonov lir za slovensko trgovsko akademijo v Trstu. Res čudno je, da so svetovavci KPI glasovali tudi proti temu ko je na isti seji svetovavka Grb-čeva vprašala, kdaj se bo slovenska trgovska akademija preselila v novo poslopje in istočasno glasovala proti kreditu zanj.
jo izdelki kuharske umetnosti, lepo izdelana ročna dela ter vezenine in drugi proizvodi šivanja, si bodo lahko izdelke ogledali razstavljene in če jih bo volja, tudi odkupili.
Vsem prijateljem mladine kliče na prisrčno snidenje
Vodstvo dekliškega zavoda
Pokrajinska uprava pred novo preizkušnjo
Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v Trsti dne 13. aprila t.l. Na idnevnem redu bodo med raznimi predlogi tudi taki, o katerih so na zadnji seji že razpravljali. Gre namreč v bistvu za najetje novega globalnega posojila v višini 134 milijonov lir, glede katerega zadnjič pokrajinski upravi pri glasovanju ni uspelo prodreti zaradi slučajne odsotnosti socialdemokratskega svetovavca, ki pripada večini.
Kot je znano, sestavljajo pokrajinski upravni odbor svetovavci italijanske krščanske demokracije in socialdemokratske stranke (saragatovci) ob zunanji podpori Nennijevih socialistov in Slovenske skupnosti. V opoziciji so misovci, liberalci
V	Marijinem domu v Rojanu bo g. Vinko Zaletel s Koroške na oljčno nedeljo kazal
Skioptične slike z evh. kongresa v Bombayu
Začetek ob 17. uri.
Volitve na univerzi
Dne 9., 10., 11. in 12. aprila se bodo vršile volitve na tržaški univerzi. V nedeljo, 11. aprila bodo goriški akademiki lahko volili na volilnem sedežu v Gorici. Tudi letos bo nastopila slovenska akademska lista »Adria«.
Blagoslovitev novega križa na Briščih pri Sv. Križu
V	nedeljo, ob 4h popoldne bo msgr. dr. Lojze škerl blagoslovil na Briščih nov križ. Križ je iz nabrežinskega kamna in je visok 3 m. Izdelala ga je tvrdka Pizzul iz Nabrežine po načrtu Toneta Kralja. Križani sam pa je iz brona in visok 1 m. Izdelala ga je tovarna Bosisio iz Milana.
K tej slovesnosti vabimo vse Križane in okoličane, zlasti one, ki se vozijo čez
in komunisti, ki pa razpolagajo prav tako z 12 glasovi kot združene stranke večine.
Kakor se zdi, je sedanja pokrajinska uprava odločena vztrajati, da bi prišlo do sprejetja zgoraj omenjenih sklepov, trdeč, da gre v bistvu za sklepe, za katere so tudi opozicijske stranke svoj čas glasovale in je zato pripravljena staviti jih tudi ločeno na glasovanje.
Ožji pokrajinski odbor je tudi sklenil predložiti pokrajinskemu svetu v razpravo ustanovitev treh svetovavskih komisij: ena od teh naj bi pregledovala pravilnik delovanja pokrajinskega sveta, druga naj bi proučila stalež osebja, tretja pa naj bi imela namen baviti se z zdravstvenimi, socialnimi in podpornimi zadevami.
Marijina družba v ulici Risorta 3, Trs priredi na oljčno nedeljo ob 17.30 |
lepo pasijonsko igro Silvina Sardenka
»MATER DOLOROSA«
Igra na nazoren način predstavi) Marijino žalost ob trpljenju njeneg božjega Sina. Igrala se bo samo el krat, na cvetno nedeljo. Vabimo vsi da jo pridete pogledat.
Še en korak naprej za uresničen naftovoda
12 petrolejskih družb iz najrazličnej dežel sveta si je nadelo nalogo zgra< naftovod iz Trsta v Ingolstadt na Bav skem (Nemčija in za ta dela potrdi 160 milijonov dolarjev, to je skoro milijard lir.
Pred nekaj dnevi so namreč polo gospodarske temelje v Miinchenu na varskem novemu Prekoalpskemu nafto du z začetnim kapitalom 10 milijo! nemških mark, kar bd znašalo priblil
1	milijardo lir.
Nova delniška družba združuje naj v® svetovno znane petrolejske družbe, ki soudeležene v sledečih odstotkih: ES 20%, SHELL 15,4% BP Benzin und troleum 14,4%, Mobil in Deutcchland 11; AGIP 10,4%, Deutsche Maratho Fetrole 7% Gelsenkirchener Bergwerks 6%, -tsche Erdoel 3%, Scholven Chemie * Sopi Mineralprodukte 3%, Texako R; rie 3%, Wintershall 3%. Kakor je razvi udeležba italijanske AGIP znaša le 10 Nemška naftovodna družba bo nadzi vsa dela; v ta namen bo stopila v tudi z družbo za avstrijski prekoa' naftovod in z Italijansko družbo za alpski naftovod (SIOT), ki že deluj; našem mestu.
Gradnja omenjenega naftovoda se koristna tržaškemu gospodarstvu. V ški zaliv bo prihajalo odtlej približno petrolejskih ladij na leto, ki bodo p! gotovo prinašale tudi dokaj dela razJ1' parobrodnim udruženjem in delavstvu-
OBVESTIL^
Veliki teden v Gorici za naSo veriš
Na veliki četrtek ob 8. uri zvečer sv maša pri Sv. Ivanu v spomin zadnje čer je nato tudi tam češčenje sv. Rešuj1 Telesa in sicer od 22.-23. za žene in1 kleta, od 23.-24. za može in fante.
Na veliki petek ob 5. uri popoldne j obredi v domačem jeziku.
Na veliko noč zjutraj ob 6. uri jenjska procesija v stolnici.
Vabilo na občni zbor Katoliškega skovnega društva, ki bo v Gorici v P štorih Kat. doma 22. aprila ob 15.$ naslednjim dnenim redom:
1. Branje zapisnika zadnjega občb zbora.
2. Poročila odbornikov.
3. Poročilo nadzornikov in razrešntf
4. Volitve novega odbora.
5. Slučajnosti.
Predsednik:
Msgr. Alojzij Novak Gorica, 7. aprila 1965.
Skladatelja Matija Tomc in Lojze ^ sta izdala vsak svojo slovensko maš° slovesne pete maše. Izšli sta v sam< ložbi. Naslov: M. Tomc, župnijski ud Domžale; L. Mav, Prešernov trg 4, Ljl' ljana.
Dve starejši osebi sprejmeta v sta*1 službo pošteno žensko srednjih let, k' samostojno opravljala gospodinjska ^ Plača po dogovoru. Pismene ponudbe uredništvo »Kat. glasa«, Gorica, Riva zutta 18 pod J. B.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp trgovski L 30, osmrtnice L 50, več ' davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo& Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Ob tragični smrti
Brišče.
Sklep vzgojno gospodinjskega
METLIKOVEC ALOJZIJE
tečaja
Na cvetno nedeljo, 11. t.m. bodo ob 16.30 priredile tečajnice in gojenke dekliškega zavoda v provincialnem domu šolskih sester v Trstu, ul. Docce 34 materinski dan s trodejanko »Žrtev temnih sil«.
Toplo vabljeni vsil Tisti, ki jih zanirna-
se iskreno zahvaljujemo vsem čč. gg. duhovnikom, prijateljem in znancem, so v tako velikem številu izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremi]*1 na njeni zadnji poti.
Sesljan, 6. aprila 1965.
Otroci, sestra In ostalo sorodstvo
uusiv«>
iS*