POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA' 125 DIN
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v tnozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo tn apravat Maribor. Raška cesto 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netranktrana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, M štetje v sestalo* namene delavstvu tn nameiiencem, vsaka beseda Din OM
Ste«. 42 t Maribor, četrtek, dne 11. aprila 1940 t Leto XV
N
ems
le
ki
vojseta verna
drl«
Norveška se smatra v vojni z Nemčijo
Danska se je s protestom podvrgla nemški vojaški okupaciji
Dansk
N
o
k
Evropski sever, Skandinavijo, je zajel vojni požar. Usodni dogodki so se odigrali z bliskovito naglico,
Anglija In Franclja sklenili preprečiti dobavo vojnega blaga NemClJi skozi norveške vode
. Angleška blokada na Severnem mor-jo je zaprla Nemčiji vse poti, po kate-bi bila mogla dovažati surovine in ?Ivlienjske potrebščine iz inozemstva, ^mškim ladjam je preostala edino le ena pDt( p0j norveški in švedski °bali, skozi preliva Veliki Belt in Sund y Baltiško morje. Po tej poti so prevažali tudi švedsko železno rudo iz norveške luke Narvik.
Angleži so upoštevali norveško in švedsko nevtralnost ter iso se precej časa zadovoljili s protestom.
Do prvega incidenta med Angleži in v norveških vodah je prišlo ob priliki spopada med neko angleško križarko in nemško ladjo »Altmark«, ki je vozila skozi norveške teritorijalne vode vjete angleške mornarje. Angleška vlada je vzela ta slučaj za dokaz, da Nemčija izrablja norveške teritorijalne vode v nasprotju z določbami mednarodnega prava.
Zaveznifkl vojni posvnt v Londonu
Pretekli teden se je po imenovanju ožjega angleškega vojnega kabineta, pod vodstvom mornariškega ministra Churchilla, sestal v Londonu veliki vojaški svet, ki je sklenil, da morajo slediti protestom dejanja: blokada na Sejnem morju mora biti popolna. Ta sklep je vzbudil pozornost, ker je bilo °čitno, da bodo zavezniki uvedli nadzorstvo nad norveškimi in švedskimi teritorialnimi vodami. V Berlinu so se silno vznemirili in zagrozili is protiukrepi.
Angufka In francoska nota Norveški In švedski
Dne 6 aprila sta angleška in francoska vlada poslali norveški in švedski vladi noto, v kateri pravita: »Nemške
vojne sile so do sedaj najbolj prizadele norveško trgovsko mornarico in norveške mornarje. Toda istočasno, ko nemške pomorske sile napadajo norveške ladje, se poslužujejo nemške trgovinske ladje norveških obalnih voda, da po njih tovorijo prepovedano blago, od norveške države pa zahtevajo povrhu še spremstvo vojnih ladij. — Brez ozira na stališče, ki ga bo zavzela glede tega norveška vlada, Anglija in Francija sami zase ne moreta dovoliti, da bi takšno stanje trajalo in da bi Nemčija skozi Švedsko dobivala vojno blago, ki ji je za nadaljevanje vojne bistveno potrebno.«
Angleika mornarica pololl mine ob norveikl obali
V noči od 7. na 8. april je angleška mornarica položila minska polja v norveških vodah in sicer na 11. mestih. — Mine so bile položene tako, da je bila mogoča plovba norveškim ladjam, ne pa tujim ladjam, ki bi bile hotele pluti ob norveški obali. Angleška in francoska vlada sta o tem obvestili javno norveško vlado in vse nevtralne države. — Obenem so angleške vojne ladje prevzele stražno službo ob teh minskih poljih.
Protnst Norveike
Norveška vlada je sporočila v London in Pariz, da teh ukrepov ne more sprejeti na znanje in zahtevala odstranitev minskih polj.
Najhujše pa je ta vest odjeknila v Berlinu. Iz tega se je videlo, kakšne vrednosti je bila za Nemčijo morska pot ob norveški obali.
Nemika vlada sklene staviti Norveiko pod svojo vojaiko upravo
Dne 8. aprila zvečer je nemški poslanik v Oslu obiskal norveškega zunanjega ministra Kohta in mu sporočil, da je nemška vlada sklenila vzeti Norveško pod vojaško upravo. Izjavil je, da pričakuje, da se Norveška teemu ne bo upirala. Kot razlog okupacije je na-
vedel, da misli Nemčija, da bi sicer Anglija in Francija zasedli Norveško, Norveški minister je zanikal, da bi Anglija in Francija to nameravali. Takoj nato se je sestala norveška vlada, ki je odbila nemške zahteve.
Nemški vdor na Norvaiko
Že dne 8. aprila zjutraj, torej, komaj nekaj ur po položitvi min od strani angleške vojne mornarice in obvestilu o tem činu, so bile zapažene nemške vojne in prevozne ladje, ki so plule skozi Veliki Belt in Sund v smeri proti Norveški. Tedaj se je mislilo, da se je nem-
orvesKo
ška mornarica odločila za napad na angleške ladje ob minskih poljih. V resnici pa je Nemčija že poslala ekspedicijsko armado proti Norveški.
Angleške bojne ladje iso eno izmed teh ladij, ki je najbrž vozila v posebni smeri, torpedirale, in sicer je bil to 5261 tonski parnik »Rio de Janeiro«, ki se je potopil in z njim 150 mož in 80 konj, dočim se jih je okrog 150 mož rešilo.
Takoj nato je neka angleška podmornica torpedirala nemški 12.000 tonski petrolejski parnik »Poseidon«.
Vojna med Nemčijo in Norveiko
Norveška vlada je podala izjavo, da se smatra Norveška v vojnem stanju z Nemčijo in da se bo država branila pred napadom. Vlada je zapustila glavno mesto Oslo in se podala v 180 km severno ležeče mesto Hamar. Tja se je preselil tudi parlament. Odrejena je izpraznitev Oisla. Vlada je izdala proglas o splošni mobilizaciji.
Nemški vdor na norveiko obalo
Nemški vdor na norveško obalo je bil vsekakor že dolgo pripravljen, sicer bi se ne bil mogel izvršiti s tako naglico. Nemške ladje so bile že na potu, ko so Angleži šele polagali minska polja, kajti iz najbližjega nemškega pristanišča Cuxhavena v najbližje norve-I ško pristanišče je 700 milj, koliko pa šele v ostala pristanišča.
Odpor Norvelanov
je pričel 9. aprila ob pol štirih zjutraj z obstreljevanjem fjorda, skozi katerega vodi morska pot v glavno mesto Oslo. Obalne baterije so prvotno prisilile nemško mornarico na umik.
Velika pomorska bitka
London, dne 10. aprila. Reuter poroča: V teku je velika pomorska bitka v Severnem morju med Nemci in Angleži. — Do zjutraj podrobnosti te prve večje pomorske bitke v sedanji vojni niso znane. Razen tega poroča Reuter, da je poslala Anglija na Norveško tudi 600 letal in novo vojno brodovje. 5 nemških ladij je bilo v^eraj, že potopljenih, všttevšii znano/ veliko nemško ladjo »Geisenau«.
lfejnu ladja „Gnelsenau“ potopljena
Ena največjih nemških vojnih ladij, 26.000 tonska križarka »Gneisenau« se je prebila mimo vzhodnih norveških baterij v fjord Oslo, pa je zadela ob morsko dno in se potopila. Na križarki ie bilo 1500 mož.
Bremen potopljena!
London, 10. aprila. Prispele so še nepotrjene vesti, da je bila 9. aprila zvečer potopljena pri prevozu nemških
vojakov na Norveško tudi največja nemška ladja »Bremen«. — Nadalje trdi Reuter, da se je pri Narviku potopila neka nemška križarka in da je bil potopljen tudi večji nemški parnik »Aman-dis«, natovorjen s premogom.
Razvoj operacij na Norveikem
Angleži zanikajo nemške vesti, da bi bili Nemci zasedli že vse važnejše strateške postojanke na Norveškem in trdijo, da nudi Norveška odločen odpor.
Vrhovni volni svet
je zasedal včeraj v Londonu 2 uri ter soglasno sklenil z ozirom, na nov položaj vse te potrebne vojne in diplomatič-ne ukrepe. Ob 20. uri zvečer sta bila francoski ministrski predsednik Rey-naud in vojni minister Daladier že zopet nazaj iz Londona v Parizu,
Francoska pomot
Francoska vlada je javila Norveški, da je že organizirana francoska pomoč za Norveško in je tudi že na potu.
Nemške vojne ladje so nadalje napadle luko in trdnjavo Kristiansand na južni obali, pa so bile odbite.
Pač pa se je Nemcem posrečilo izkrcati čete v Egersundu, Bergenu, Drontheimu in Narviku.
Bergen leži ob zapadni norveški obali in je zvezan z železnico z Oslom, Dront-heim je istotako mesto na severozapad-ni obali in zvezano z železnico z Oslom. Narvik pa je pristanišče z železnico, ki vodi v švedske železne rudnike in leži na skrajnem severa.
Nemci so zasedli Oslo
V teku dneva so Nemci ».	»d
osvojili izpraznjeni Oslo.
Kakor trdijo, so ustanovili v Oslu novo nacionalno vlado.
Z letali prepeljavall moštvo
Nemci razširjajo vesti, da so razen z ladjami prepeljavali čete v Norveško tudi z letali in da so prepeljali dve diviziji.
Angllla z Norveško
»Anglija bo nudila Norveški vsako vojaško pomoč.«
Včeraj, dne 9. aprila se je sestal an-1 Angleška vlada je dala norveški vladi gleški parlament, ki je sprejel poročilo zagotovilo, da bo nudila Norveški vso
pomoč. Prepričan sem, da bo ta novi akt nemškega napada izpadel v nemško škodo in pospešil končni poraz
Chamberlaina o dogodkih v Skandinaviji,
Chamberlain, ki je povedal zakaj in
kako je prišlo do polaganja min v nor-, Nemčije.
veških obalnih vodah, je nato izjavil:	j Predstavnik delavske opozicije Att-
Izvedba nemške okupacije Danske in lee je izrazil čustva simpatije vsega an-napad na Norveško sta zahtevala, da j gleškega naroda do napadenega dan-so bili načrti že dolgo poprej priprav- j skega in norveškega naroda. Dejal je,
I l rt	,	rw f rA l n n 1./1	4-	aU	m	o	/^	>•	t	n	t*,	rl n	ni «	 1	—	l	*	 1	_	.	^	m	^	«	J	—	J_	*	I
ljeni, izvajanje teh načrtov pa se je pričelo že pred polaganjem angleških min.
da sta postali žrtvi napada dva izmed najbolj civiliziranih narodov Evrope.
Nemška vojška zasedla Dansko
Nemčija je imela nenapadalni pakt z Dansko.
V jutranjih urah dne 9. aprila je nemška vojska in mornarica krenila na vojni pohod proti Danski. Danska vlada ; je sklenila, da se dežela ne bo branila, j Danski kralj je s protestom vzel na znanje zasedbo države po nemški vojski. Med tem so Nemci v teku 9. aprila zasedli glavno mesto Danske, Kopen-hagen.
Ameriško časopisje je v zvezi z napadom na Norveško in Dansko prineslo ogorčene izjiave proti Nemčiji Zlasti povdarja to časopisje, da je Danska na pobudo Nemčije sklenila nenapadalni pakt dne 31. maja 1939. Ni pa še preteklo leto dni in ' ta pakt več ne obstoja,	t	..	„	a	ne
Nemčija je baje poslala Švedski noto,
v kateri pravi, da naj prostovoljno sprejme nemško vojaško nadzorstvo, rvsdlciS** ”	ifc.	t udi
Nemci o vpadu na Norveške
Nemški zunanji minister v, Ribbentrop je sporočil predstavnikom tujih držav, da je Nemčija samo prehitela zaveznike v Skandinaviji. Zavezniki so hoteli zasesti Skandinavijo. Na Norveškem so bili že angleški častniki, ki so študirali kraje, v katerih bi se bile ime-
le izkrcati angleške čete. »Ostali svet pa more sedaj po napadu na Norveško videti vso neizvestnost cinizma in surovosti, s katero sta hoteli Anglija in Francija na miroljubnem severu ustvariti novo bojišče proti Nemčiji.«
Velikost napadenih držav
Norveška meri 322.680 kvadr. kilometrov in je 75.000 kv. km večja od Jugoslavije, ima pa samo 2,950.000 prebivalcev. Velik del Norveške je gorat in za bivanje fleprikladen. Glavno mesto je Oslo. Država je kraljevina. Naj-jačja politična stranka v državi je de-
lavska stranka (socialnodemokratično orijentirana).
Danka meri 42.931 kv. km, ima 3,818.000 prebivalccev in je ne popolnoma trikrat večja kot Slovenija. Vsa dežela je ravnina. Glavno mesto je Ko-danj. Država je kraljevina. Najmočnejša politična stranka so socialni demokrati.
Vtis v Zedinjenih driavah
Vpad Nemcev v Dansko in Norveško je prva zabeležila newyorška »Times«, ki je v ogorčenem članku obsodila ta
najnovejši nemški nastop proti državam, s katerimi je Nemčija na lastno inicija-tivo sklenila nenapadalne pogodbe.
Dmna fut svdu
BKStt
Nauk severnih drtav
Dogodki v Skandinaviji nalagajo nevtralnim državam, da so oprezne in pripravljene.
V sedanji vojni nihče ne ve, kako se
bodo stvari razvijale jutri. Pripravljeni biti, to je vse.
Velesile bodo na vsak način razširile svoja vojna področja in s tem je treba računati.
Za nadzorstvo na Donavi
Nemčija hoče imeti donavsko policijo v svojih rokafai.
Nemška vlada je predlagala obdonav-skim državam, da naj bi pristale na to,
Boj za Švedsko Železno rudo
■ ■ »V« T 'H* H,!, <\ t «A «
Spor okrog dobave švedske železne rude se je navsezadnje zaostril v odprt vojni konflikt, *	,4
Ležišča švedskega železa se nahajajo pri jezeru Luossajervi, nekako v sredini izmed obale Severnega morja in Botni-škega zaliva. Ruda leži takorekoč na površini zemlje in se jo lahko lomi kot kamen v kamnolomu. Ta ruda je veliko vredna, ker vsebuje 70 odstotkov železa. Boljšo rudo imajo samo še RusL 2ile železne rude se vlečejo skozi pogorja v debelini 30 do 40 m.
Ker v nordijskih državah ni premoga, zato tudi ni železne industrije in so rudo povečini izvažali. Vrednost izvožene rude so cenili letno na 150 do 200 milijonov švedskih kron ali 2.8 milijard dinarjev. Švedska je zaslužila pri vsaki toni izvožene rude okrog 5 do 10 švedskih kron ali 80 do 135 dinarjev.
Izvoz železne rude iz Švedske je mogoč po zimi preko ozemlja Norveške in pristanišča Narvik v Severnem morju, poleti preko švedskega pristanišča Lu-lea v Botniškem zalivu.
da se izroči donavska policija Nemčiji. Kot povod za to navaja, da je romunska policija zdržala nek angleški parnik, ki je baje prevažal razstreliva in je obstojal sum, da se namerava minirati in razstreliti ožino Donave pri Železnih vratih.
Atafnovefše vesti
Hudi boji ob zapadni norveški obali
trajajo dalje v viharnem vremenu.
Roosevelt bo govoril danes v zvezi z vdorom Nemčije v Skandinavske države.
Mobilizacija na Holandskem, Holandska vlada je odredila mobilizacijo. Ves promet je ustavljen.
V Kodanju se je sestal parlament, sestavljena bo nova danska vlada.
Švedska ostane nevtralna. Tako je izglasoval parlament in so bili izvoljeni' trije člani za razgovore z Nemčijo.
JktovsUa Politika* m dobiva HofoftiU sufatcncii, zalo f%o~ cavnai Hocochino tako{!
V-Berlinu so takoj po zasedbi Danske internirali
vse danske in norveške novinarje.
Vseeno, ali bodo volitve javne ali tajne.
»Hrvatski dnevnik« piše o bližnjih občinskih volitvah: »Naše načelno zrelišče je, da so volitve tajne. Ne vemo, ako se bo to že sedaj uresničilo, ker gotovi faktorji v Beogradu žele, da se izvrši glasovanje v vsej državni zajed-nici enako. Vendar, naj si bo glasovanje tako ali tako, na Hrvatskem to ne ibo niti najmanje vplivalo na rezultat.« — Lansko leto je »Hrvatski dnevnik« pisal drugače. , ,, w \ t*
1—.«j. ._
*•-	...	iti
V Beogradu je nek odbor pripravljal sklicanje nekakšnegk 'iiiirovnega fioSgrCsa. Na'sklicanje tega kongresa so reagirali katoliški akademiki na univerzi v Ljubljani s protestnim shodom, ki je zaključil s pozivom na notranjega ministra, da prepove ta kongres komunističnih agentov. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki pravi:. < »Zahtevamo brezobzirno .oblastveno borbo proti vsem framazonskim, republikanskim in komunističnim pojavom v državi: prisilno delo za vse člane kompartije, razpust vseh prikritih legaliziranih komunističnih organizacij, ustavitev vseh levičarskih listov in publikacij.«
Parcelacija SUZORa in naše svobodne strokovne organizacije. V tisku se široko in dolgo razpravlja o razdrobitvi socialnega zavarovanja v državi. Le nekaj stvarnejših polemik smo čitali, v splošnem pa se mlati okoli s frazami o kapitalu, izboljšanju, šovinističnim nacionalizmom, kar nima vse skupaj nobene realne podlage. Kadar se bo govorilo o problemu socialnega zavarovanja, takrat morajo govoriti organizirani delavci in nameščenci zavarovanci *	.	■	».s.rfc 'k •*	. j %, j, u
'	— V socialno zavarovanje se
morajo najprej izvoliti zakonite samouprave, ker so samo te opravičene reševati ta problem.
Minimalne plače trgovskih pomočnikov. V petek je bila pri banu za dravsko banovino deputacija Zveze trgovskih združenj, ki je predložila banu pritožbo glede naredibe d> minimalnih mezdah trgovskih pomočnikov in resolucijo glede zatiranja krošnjarstva. Glede krošnjar- ,	.
»*■" f -'.‘'Ti,v?	•fft
primer k|er se ne bo postopalo po okrožnici I bodo po uporabi njegove čudovite maže po-proti krošnjarstvu. Glede minimalnih mezd pa | novno zrasli najbujnejši lasje. Plešasti ljudje
Preko 2 milijona kmetov na Hrvatskem sl mora kupovati vsakdanji kruh. Posebna anketa, ki jo je priredila »Gospodarska Sloga« na Hrvatskem, je ugotovila, da je na ozemlju banovine 2 milijona kmetov, ki ne pridelajo dovolj žila, da bi se z njim preživeli ali pa vsaj deloma. Za preskrbo teh kmetov z žitom je potrebno letno 32.400 vagonov žita, da nfc bi stradali kruha. Nadalje je »Gospodarska Sloga« ugotovila, da je veliko nesorazmerje v ceni pšenice, ako jo kmet proda in potem, ako jo kupi. Kmet proda pšenico v Šabou po din 120 za 100 kg, dočim jo mora plačati kmet f Liki po din 250 za 100 kg.
Ceste grajene pred 60 letu Ceste v Hercegovini so menda v strašnem stanju, ako smemo verjeti poročilom hrvatskih listov. Listi ugotavljajo, da so bile te ceste grajene pred 60 leti, brez kamenite podlage in za tovore do največ 3 tone. Danes pa se prevažajo po teh cestah 5 do 7 krat težji tovori.
Za hitrejšo poštno dostavo. Zagrebška poštna uprava je pozvala lastnike velikih hiš, da urede poleg vhodnih vrat posebne predale, za vsako stanovanje v hiši po enega, v katere bodo pismonoše lahko vlagali pošto, ne da bi jim bilo treba hoditi po stopnicah od1 nadstropja do nadstropja trkati na vrata, čakati na stranke, dokler jim odpro itd., kar je zamudno in ovira pospešeno dostavo pošte. Predlog je za velike kraje gotovo uvaževanja vred&n.
O našem športu. Preteklo nedeljo je bila v Splitu tekma med »Gradjanskim« iz Zagreba in »Hajdukom« iz Splita. Hrvatski sazev sodnikov je delegiral na to tekmo sodnika po svojem prevdarku. — Čim je »Hajduk« v Splitu zvedel za to imenovanje, je poslal na vse hr-vatske športne instance ostre proteste, z izjavo, da sta se z »Gradjanskim« dogovorila, da bo sodil tekmo nek drug sodnik in da vodstvo »Hajduka« odklanja vs,o odgovornost za dogodke, ki bi se vsled tega utegnili odigrati na igrišču. Bilo je jasno, da se je pripravljal napad na sodnika in	še drugi	neljubi dogodlki.
Radi tega so vrhovni	forumi	hrvatskega	športa
poslali na tekmo v Split svoje opazovalce. ______
Ti opazovalci pa niso mogli preprečiti, da se ne bi bilo zgodilo vsaj del tega, kar je »Hajduk« napovedal; kajti »Gradjanski« je objavil to-le vest: »Bleziranih je nekoliko naših igralcev. Okolnosti, podi katerimi se je vršila ta tekma, so naravnost nemogoče. To je bila neznosna atmosfera.« — i. .	  !w	tlj
Čudovita pomada za rast las. Lansko leto je časopisje poročalo o podjetju »Intercosmos« v Beogradu, ki se je	bavilo	s	prodajo	pomad
in vod za rast las. "
so delegati izjavili, da jih mnogi trgovci ne morejo plačevati.
Celotni državni proračun za 1. 1940-41 bo znašal din 15.37 milijard dinarjev, kakor poroča »Jugoslovanski kurir«.
Hrvatski rudniki in državne dobave, »Hrvatski dnevnik« se pritožuje, da je uprava železnic ne plačuje lignita in rjavega premoga po taki ce;»ij:da ibi bili kriti produkcijski stroški hrvatskih rudnikov premoga. Kakor znano, je upraiva državnih železnic pristala na povišanje cen za lignit za 13 odst. in za rjavi premog za 15 odst. Dobave pa je uprava državnih železnic baje porazdlelila tako, da odpade na državne premogovnike mesečno po 1200 ton več naročil, kot v preteklem letu, na ostale privatne rudnike pa po 1000 ton, dočim je dobave iz hrvatskih premogovnikov znižala ža 1100 ton mesečno.
so se kar trgali za te čudovite maže »Intcr-cosmosa«. Nesrečni plešci so si trljali glave noč in dan s temi preparati. Nekateri so si pri tem zdrgnili še zadnje lase z glave. Uspeha pa ni hotelo biti. Zato so razočaranci pričeli vlagati prijave proti »Intercosmosu« radi prevare. Vmes je poseglo beograjsko državno tožilstvo in obtožilo lastnika. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in je na nemalo začudenje razočaranih plešcev oprostilo lastnika»i»Inter-cosmosa«. Vsiljiva reklama, kateri Ljudje nasedajo še ne pomeni prevare. Lastnik »Inter-cosmosa« pa je nedavno tega objavil oglas v listih, v katerem pravi, da je. pripravljen brezplačno nuditi pomado vsem;plešcem,- ki so biii njegovi odjemalci, ipa jim lasje doslej še niso zrasli, in to vse dotlej, dokler ne bo dosežen uspeh. To je najbrž uvod v reklamno propagando, ki naj vzpodbudi še ostale plešce, da se ibodo pričeli zanimati za »Intercosmos« in njegove preparate. Dobiček pri teh preparatih je najbt;ž toliki, da bo vsak novi iplešec s svojim najaupom pomade omogočil dobavo brezplačne maže par razočaranim sotrpinom.
Zane Grey:	92
Mož iz ^ozda
Resno? Gotovo, saj to je edini izhod, Miss Neli. In jaz tudi mislim tisto, kar bi Al najraje videl. In — med nama rečeno, — bilo bi lažje, kakor kakemu teletu vreči laso okrog vratu, Ti nepridipravi v Pi-nah nimajo niti pojma, kako se s pihavniki ravna. Jaz pa, jaz sem prišel iz krajev, kjer puška še igra svojo vlogo. In če vam rečem, da znam samokres hitro in gladko nameriti na cilj, ni to nobena baharija. Zame se vam ni treba bati, Miss Neli.«
Helen je videla, da je njeno ogorčenje napačno razumel in je mnenja, da se boji za njegovo življenje. Toda kar je njeno čustvovanje tako globoko pretreslo, je bila le misel na prelivanje krvi, ki bi bilo radi nje povzročeno.
»Vi bi — Beasleya ubili, — samo zato, ker se govori — o njegovem izdajstvu?« je zaklicala Helen brez sape.
»Gotovo. Na vsak način se bo moralo zgoditi,« je odvrnil cowboy.
»Ne! Ne! Ta misel je preveč strašna! To bi bil čisto navaden umor. In jaz — jaz ne razumem, kako morete vi o tem tako — tako — tako mirno govoriti.«
»O, saj ne govorim tako mimo; saj me jeza grize, ko sedem hudičev,« je rekel Carmichael in se prostodušno smehljal.
»Oh, če mislite vi resno, potem moram reči ne — ne in ne! Prepovedujem vam. Ne verjamem, da bi mi mojo posest mogli uropati.«
»Ho, pa recimo, da vas Beasley postavi pred
vrata in se polasti vaše farme. Kaj boste potem rekli?, je vprašal cowboy počasi s hladnim premislekom.
»Rekla bi isto kakor zdaj.«
Glava mi je klonila pod težo misli in s svojo rdečo roko si je gladil krajce svojega sombrera.
»Da, ve dekleta še niste dolgo na zapadu,« je mrmral, kakor da se hoče oprostiti. »Mislim, da je potrebno nekaj časa, predno se spozna običaje v tej deželi.«
»Zapad sem, zapad tja, — ne maram trpeti, da se hladnokrvno izziva prepir in se človeka ustreli, čeprav bi me stokrat ogrožal,« je Helen odločno izjavila.
»Ali right, Miss Neli, seveda upoštevam vaše želje. Ampak nekaj bi vam rad povedal. Ce bi Beasley Vas in Bo spodil iz vajinega doma, — ho, potem si vzamem tega falota na lasto pest!«
Helen je mogla samo brez besed strmeti vanj, ko je ritenski šel proti durmi; hladna zona jo je objela med spoznanjem njegove zvestobe do nje, njegove ljubezni do Bo in njegove neomajne moške trdovratnosti.
»Menim, da bi nam mogli veliko sitnosti prihraniti, — če bi se mogli vsaj toliko razjeziti, da bi mi dovolili temu umazanemu Mjehikancu potipati kožuh.«
»Mehikanec! Menite Beasleya?«
»Koga drugega? On je mešanec. Je prišel na svet pri Sveti Maigdaleni, kjer sem slišal praviti, da nobeden njegovih roditeljev ni bil dosti prida,«
»To ni važno. Misliti moramo le na zapoved človekoljubnosti, — na zakonitost in red. Na to kar je prav.« '.‘y
»Ho,, Miss Neli, bom pač pqčakal, da boste pošteno razdražena —r ali pa, da bo Beasley —«
»O, prijatelj, jaz se ne bom nič razdražila,« ga je
prekinila Helen. »Jaz bom ohranila svojo hladnokrvnost.«
»Stavim proti,« je odvrnil. »Mar mislite, da nimate v sebi prav nič tega, kar ima Bo? Jaz pa stavim, da boste tako vzkipeli, — kadar se bo enkrat začelo, da bo kar strašno. Čemu pa imate te oči, Miss Neli, če ne pripadate Auchinclossovi rodovini?«
»Las Vegas, jaz ne bom stavila. Ampak vi — vi morate priti vedno k meni, — najprej k meni, — če bi se kaj zgodilo.«
»To vam obljubljam,« je resno odgovoril in zapustil sobo.
Helen je šele zdaj opazila, da trepeta in da se ji od razburjenja naglo dvigajo prsi. Carmichael jo je prestrašil. Zdaj ni več dvomila v resnost položaja. Beasleya je večkrat videla. Večkrat čisto od blizu in enkrat se je morala z njim celo srečati. In to srečanje ji je dalo slutiti, da je vzbudila v njem čisto osebno zanimanje do svoje osebe. Iz tega vzroka — in pa radi dejstva, da Riggs očividno ni imel drugega opravka, kakor slediti ji povsod kot senca, — se ni preveč podvizala, da bi svojo namero, ustanoviti in voditi šolo za otroke v Pini, odločno izvršila. Riggs je postal zelo dvomljive slave v naselbini. A njegova predrzno povdarjena propalost ni zgrešila gotovega vtisa. Kakor so od vseh strani vedeli povedati, je zapravljal svoj čas s kvartanjem, pijančevanjem in bahanjefh. Njegove namere glede Helen Raynerjeve niso bile v Pini nobena tajnost več. Dvakrat je bil prijezdil pred njeno hišo in pri eni taki priliki se mu je posrečilo, da je izsilil s Heleno razgovor. Kljub njenemu žaničeva-nju in nezanimanju zanj je izvajal vendar nek vpliv na njeno življenje v Pini; in sčasom se je zdelo, kakor da bi mogel tudi oni drugi, Beasley, spraviti v vprašanje svobodo njenih dejanj.
TRBOVLJE
Sprejem novih delavcev pri TPD in podjetju Dukič. Zadnje čase je sprejela TPD in podjetje Dukič nekaj novih delavcev. Kakor pa se vidi, imajo pri sprejemu prednost okoliški kmečki sinovi, med tem ko se domače rudarske sinove bolj malo upošteva. Tako postopanje je posebno vidno na vzhodnem obratu in Povzroča mnogo kritike med rudarji in brezposelno mladino. Apeliramo na vodstvo TPD in podjetje Dukič, da pri sprejemu novih delavcev upoštevata domače brezposelne rudar-" ske sinove, ne pa kmečke sinove. Kmečki sinovi imajo možnost dobiti zaposlitev na kmetih. rudarski sinovi pa so upravičeni do zaposlitve v revirjih. — Brezposelni.
HRASTNIK Občinski proračun za leto 1940-il.
V prejšnji številki »Delavske Politike« smo objavili izdatke, ki so predvideni v proračunu občine za leto 1940-41 in kakor jih je odobrila seja občinskega odbora z dne 28. marca t. 1. Danes objavljamo dohodke proračuna.
Dohodki proračuna so ti-le:
130 odst. doklada na državne neposredne davke od osnovnega predpisa din 881.782, kar znaša din 1,146.316 (din 913.112). Doklade razdeljene na posamezne davke znašajo: zemlja-rina din 39.693, zgradarina din 79.653, pridob-nina (obrtniki in drugi) din 47.504, rentnina din 2520.37, družb, davek (podjetja) din 662.411.63, uslužbenski davek (na plače nad 4000 din mesečno) din 50.000.
Občinske trošarine na alkoholne pijače din 296.167, od zaklane živine plačajo mesarji pavšal din 38.000 (din 32.000 v 1. 1939) in trošarina na uvoz obleke in obutve din 8000.
Razne občinske takse od predstav, veselic, koncertov itd. din 19.450 (din 10.650).
Dohodek obč. posestev in podjetij: Najemnina poslopij din 26,988 (din 24.108). Zakupnina lova din 3010, ribolova din 4200, dohodki obč. vodovoda din 45.100 (din 55.000) skupno din 81.928 (din 86.448).
Dolgovani dohodki: neizterjane obč. davščine in jjredviden prebitek iz 1. 1939-40 din 225.897. Nepričakovani dohodki din 10.000. Skupni dohodki torej din 1,867.508.
Proračun ubožnega sklada:
(Navajamo glavne postavke.)
Izdatki: Denarne podpore domačim ubožcem din 227.976, oskrba ubožcev pri strankah din 20.286, vzdrževanje ubožcev v hiralnicah din 51.750, vzdrževanje ubožcev v vzgojnih zavodih din 13.800, obleka, obutev in drugi stroški ubožcev din 10.000.
Dohodki; Povrnjene podpore domačim ubožcem din 10.000, razne globe din 5000, prispevek iz obč. blagajne din 310.812.
Celoten proračun ubožnega sklada znaša din 328.812 ter je višji od lanskega za din 121.755, kar je zadostno jamstvo, da je za te siromake v tem letu zadostno preskrbljeno.
Proračun občinskega veterinarskega sklada: Izdatki: Konjač din 2400, nadzorovanje sejmov din 13.000, živinoogledniki din 3000, podpora živinorejski zadrugi na Dolu din 17.400 in cepivo din 2500.
Dohodki; Pasji davek in znamke din 4100, taksa za živinske potne liste in živin, ogledne liste din 4000, Sejmarina din 1200, prispevek °bčine din 30.500.
Celoten proračun veterinarskega sklada Znaša din 40.000 in je napram lanskemu nižji za din 3500.
Alkoholnih pijač pa se je iztočilo v I. 1939 JT ubčini: vina 221.688 1, piva 36.533 1, mošta ‘••8/3 1, špirita, žganja in ruma pa 8133 1.
Novih davščin občina ni uvedla, pač pa je letos prvič uvedla vodarino na Dolu, ki je minimalna, saj znaša od ene pipe mesečno le ‘T:	“D temu sta glasovala dva dolska
zastopmka-odbornika.
Sicer pa je bil proračun v vseh točkah, kakor tud. v celoti soglasno sprejet.
H koncu seje je prečital župan s. Malovrh •pismo obe. odbornika in aI„„„ ......._____ T.-,—
LJUBLJANA
Mezdna pogajanja stavbinskih delavcev v Ljubljani
Mezdna pogajanja stavbinskih delavcev, ki I devajo potrebo zvišanja mezd. Zdi se nam, da
delodajalci z zavlačevanjem pogajanj mnogo greše. Mezdni dogovori v stroki bi morali biti gotovi že decembra ali vsaj januarja, kakor zahtevajo delavci, da ne bi prihajali v kalku-lacijske težkoče.
so se vršila te dni za zvišanje mezd, so se včeraj nadaljevala. Organizacija stavbinskih delavcev zahteva za 20 odst višje mezde in uvedbo avtomatičnega povišavanja mezd ob naraščanju draginje. Med delodajalci pri prejšnjih razgovorih še ni bilo soglasja, dasi uvi-
Institut za italijansko kulturo v Ljubljani I lahko za zavarovanca, ki išče svojih pravic, so osnovali dne 9. t. m. Ustanovitve se je ude-(usodne posledice. Zato je v interesu delavcev
leži! senator profesor Balbino Giuliano. Profesor je imel predavanje o italijanski kulturi v Ljubljani in v Zagrebu.
Prosvetna prireditev »Vzajemnosti« Ljubljana—Barje se bo vršila v nedeljo, dne 14. aprila ob 4. uri popoldne v »Gasilskem domu« na Barju. Peruzzijeva cesta (pri Vrbincu). Na programu je godba, petje, recitacije in predavanje o kulturi. Vsi prijatelji delavske kulture ste vabljeni, da podprete prireditev novoustanovljenega društva.
Zveza nameščencev socialnega zavarovanja je priredila v soboto, dne 6. t. m. strokovni tečaj za nekatere svoje izvenljuibljanske člane, da se seznanijo z reformami, izpopolnitvami in tehničnim poslovanjem pri svoji centrali, ljubljanskem OUZD. Dopoldne so si ogledali razne oddelke, kjer so jim oddelčni načelniki dajali strokovna pojasnila. (Zanimiv je zlasti oddelek za osebne liste, ki ima že danes, ko še ni minulo niti dve leti. odkar so se za zavarovance pričeli osebni listi nalagati, pri povprečnem številu 100.000 članov, že skoraj blizu poldrug milijon osebnih listov. Pri tako ogromnem aparatu je potrebna največja natančnost: samo ena napačna črka v imenu zavarovanca ali napačen rojstni datum ima
samih, da so njihova imena in rojstni podatki na vseh prijavnicah in potrdilih za OUZD pravilno zabeleženi). Popoidne so imeli tov. Ce-lešnik, Derganc, Kresnik in Gogala za udeležence več strokovnih predavanj. Zvečer so ljubljanski člani zveze priredili svojim izven-Ijubljanskim tovarišem v Keršičevem salonu v Spodnji Šiški lep družabni večer; po prisrčnih pozdravnih besedah predsednika, tov. dr. Alujeviča, so poskrbeli tovariši Pelanova, Bučar in Hribernik s svojimi nastopi pri klavirju in s samospevi tudi za umetniški užitek. Izboren oktet ljubljanskih članov je zapel več lepih pesmi. Za plesaželjne je bilo' preskrbljeno z dobro jazz-godbo. Večer je potekel v najlepši družabnosti in slogi, le prehitro so se morali izvenljubljanski tovariši posloviti. Zelo hvalevredno je, da skrbi zveza nameščencev socialnega zavarovanja tudi za osebni stik med svojimi člani, kar se blagodejno odraža tudi pri uradnem poslovanju v prid za-
LASKO
Še o proračunu cestnega odbora
Prvotni osnutek proračuna za 1. 1940-41, ki ga je uprava sklenila na seji 28. aecembra 1939, je banska uprava z nalogom z dne 10. januarja 1940 zavrnila, da mora cestni odbor znižati izdatke za vzdrževanje banovinskih cest na minimum din 373.000. Dne 30. januarja t. 1. je skupščina sklenila faktično znižanje na din 371.962. S tem so bile izvršene spremembe v postavkah za vzdrževanje banovinskih cest: ndgrada načelniku (Deželak) din 2790 (prej din 3480). Ker je cesta Celje—Zidani most—Krška vas podržavljena, je službeno področje načelnika manjše in s tem tudi njegova letna nagrada. Dalje: nagrada odbornikom din 930 (1160), kurjava, razsvetljava in čiščenje pisarniških prostorov cestnega odbora din 5^20 (din 4500). stalni, periodični delavci in vozniki in 3 stalni cestarji din 41.500 (din 119.400), bolezensko in nezgodno zavarovanje delavcev din 4000 (din 12.000), dobava gramoza din 199.937 (din 255.300), odškodnine za kamnolome din 5400 (prej tiskovna napaka din 5200), oporno zidovje din 7000 (din 52.030), ograje in odrivači din 5820 (din 16.900), mostovi din 33.980 (din 133.020), ProPusti din 16.155 (din 61.385), kažipoti din 4000 (din 13.000), cestna zavarovanja din 3000 (din 64.005), izboljšave‘nič (din 90.000), odkup sveta din 4000 (din 10.000). nabava cestarskih aežnili plaščev nič (din 3000). Te socialne postavke bi pač ne bile treba črtati, ker vidimo cestarje ob vsakem vremenu na cestah; de-
varovancem in uradu, zlasti še danes, ko sto-1 ponije nič (din 23.300). Paralelno s tem je zni-
I 5 mA	llPAAni	»VI	»	A	»11 ^ ,V.: J-. . „ . . I	7!	A	,,	4-../-1:	,W»	.„1.	L............1 • _ AA/*	A ** r\
jimo morda pred usodnimi odločitvami v vsem socialnem, zavarovanju. Da ne bo morda kdo kaj napačnega mislil, moram pripomniti, da je to ekskurzijo priredila Zveza nameščencev na lastne stroške.	A.	T.
MARIBOR
Valita odlotba sodllta o priznanju rente ©»rokom pri OUZD
Smrtna nezgoda iz Hutterjeve tovarne pred Vrhovnim sodiščem.
Poročali smo že, da sta morala otroka tekstilnih delavcev Cokana Franca in Marije iz Hutterjeve tovarne tožiti Osrednji urad za zavarovanje delavcev za priznanje rete, ker sta dne 27, februarja 1939 zgubila stariše, ko je Cokan Franc v tovarni ustrelil svojo ženo in nato še samega sebe. Rentni odbor OUZD je otrokoma odklonil plačanje rente iz razloga, da baje ne gre za obratno nezgodo, ker to smrtonosno streljanje ni bilo v nobeni zvezi z delom. Na ta način bi bila otroka brez življenjskih sredstev, čeprav sta stariša oba 10 let plačevala zavarovalne prispevke pri OUZD. — Sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani pa je tožbi ugodilo in prisodilo vsakemu otroku mesečno rento din 333.33. Toda OUZD se je tudi proti tej sodbi pritožil še na Vrhovno so-
j:xx. J- i __________________ •	„ .. v	I
nosti, ki so kakorkoli v zvezi z obratom, ali službovanjem. Vrhovno sodišče je te dni tudi to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvega sodišča, da mora OUZD preostalima sirotama plačevati prisojeno mesečno rento. Vrhovno sodišče je v sodbi ugotovilo, da je nastopila smrt pokojnih starišev v zvezi s službo, ker je bila pokojna Marija Cokan takrat v službi, »priklenjena« na svoj stroj, katerega ni smela zapustiti in jo je le na ta način lahko mož ustrelil, medtem1 ko bi mu doma ali kje drugje lahko ušla. Tudi samokres za usmrtitev je vzel pokojni mož iz omare vratarjeve lože in je bil ta samokres tovarniška last. Z ozirom na to je zaključiti, da je doletel Marijo Cokan nesrečni slučaj pod okol-nostmi, ki jih ima v mislih § 84 zakona o za-
dišče delavskega zavarovanja, češ, da je sodba I varovanju delavcev. Proti tej odločbi ni do-prvega sodišča pravno pomotna, ker smrt po-1 pustna nobena pritožba več. kojnih starišev ni nastopila kot posledica okol-1
*
Priprave /.a majsko akademijo, ki se bo vr-1 priznavati,vladi ■■nov službeni red. Sele ko
O \r CAISaIa, Hnn A nmin	..	CaLaIo.1/:	A___ Ilm .11»	.
oaoormka in elana uprave s. Jager Jožeta, s katerun poroča svoj odstop kot od:-born.k m elan uprave Svojo demisijo utemeljuje s tem da ,e pr.šel v navskrižje s svojimi Volile vsi e d neke zadeve. Njegov odstop vzame na znanje, obenem pa se sklene, da °bč. odbor odstopivsemu s. Jagru za njegov trud in vedno koristne nasvete pismeno zahvali. V obč. upravo pride zato obč. odbornik s- Salamon, v odbor pa s. Jagodič Anton.
SV. LOVRENC NA POHORJU
Kljub popolni Invalidnosti brez imdpore. —
t ri lesnem trgovcu Lešniku je bil skozi 15 let zaposlen kot: skladiščni delavec bivši brodnik tja Orozioveni brodu. Lansko poletje je na nedeljski popoldan počival v senci, pri čemur hiu je odrevenela noga ter je pri vstajanju ®adel na cesto in tam tako nesrečno zadel z slavo ob kamen, da je začel od tega trajno 'bolehati. Končno so ga operirali, a po operaciji mu je otrpnila najprej desna roka iti no-Sa in končno še leva noga, tako1 da je popolen 'Uvalid. Ko je prosil pri OUZD za invalidno rento, je dobil rešitev, da mu ne morejo prignati ničesar, ker se je ponesrečil v nedeljo fPred stanovanjsko hišo in torej ne gre za ^bratno nezgodo. Skupno je bil zavarovan in jc Plačeval za svode zavarovanje 26 let, a sedaj ne dobi po svoji nezgodi ničesar. Zopet "ov kričeč primer, da je treba delavsko zavarovanje tako preurediti; z zakonom, da bo nobii delavec nezgodno1 rento v vsakem slučaju, naj se ponesreči v obratu ali izven nje-”> .Ker sicer delavec kljub plačevanju nikoli •ne bo imel gotovosti, da ne bo na stara let.
šila v soboto, dne 4. maja v »Sokolski dvorani« (prej »Union«), so v polnem teku. Opozarjamo že sedaj vse sodruge in sodružice na to lepo prireditev, pri kateri bocfo sodelovala vsa delavska kulturna društvhi Cene mesu so se v zadnjem času zelo po višale in prodajajo sedaj govedino po din 10 do din 15, teletino po din 10 do din 17. svinjino po din 14 do din 18, slanino po din 16 itd. Napram prejšnjim cenam je to vsekakor znatna jfovišica, ki bo onemogočila revnejšim slojem domala vsak nakup mesa, ker sedanje mezde komaj zadoščajo za kruh, mleko, krompir in zelenjavo. V našem listu smo že neštetokrat opozorili, da bi bilo treba v zaščito konzumentov nekaj ukreniti, vendar pa so vsi apeli ostali brezuspešni. Na tem trpi sedaj vse delovno ljudstvo, t. j. poleg dplavcev in nameščencev tudi kmetje in obrtniki, ki še niso preboleli posledice zadnje svetovne gospodarske krize, pa je že prišla nova, ki obeta še hujše posledice, če ne bodo pravočasno pod-vzeti primerni ukrepi, ki bodo preprečili špekulacije in odiranje revnih slojev. •
salata. Odkar je nastopilo nekoliko toplejše vreme in so travniki malo ozeleneli, je videti v predmestjih cele trume žen in otrok, ki nabirajo po travnikih spomladansko -• ’	salato — regrat. Mnogi ga
nabirajo seveda tudi za prodajo, kajti kakor vse drugo, ima v sedanji draginji tudi regrat svojo ceno, da se ga splača nabirati.
Povišanje cen v kavarnah. V kavarnah so se povišale cene kavi in vsemu ostalemu, kar kavarne nudijo svojim gostom.
Zborovanje šoferjev avtobusnega prometa M. P., ki se je vršilo minuli teden, je bilo precej burno, ker šoferji, kakor tudi ostalo delavstvo, ki je zaposleno pri M. P. še vedno čaka na povišice mezd oz. draginjske dokla-,Z ozirom na draginjo je ogorčenje prizadetih šoferjev popolnoma razumljivo, zlasti ker opravljajo še težko in odgovorno službo. ,,ot'lln. so. nekatera privatna podjetja že lansko leto, ko se je pojavila draginja, na inter-\ encijo svobodnih strokovnih organizacij oz. obratnih zaupnikov vsaj skromno zvišala prejemke svojim delavcem im nameščencem, pa mestna podjetja tega, še vedno niso storila. Na sestanku so šoferji pričakovali, da bodo dobili tozadevna pojasnila oz., da bodo zvedeli, kaj je s povišico mezd. pa se je govo-rilojile o nekem novem službenem redu. ki je medtem izšel in ni prinesel šoferjem obljubljenega zboljšanja’ temveč poslabšanje. Med drugim predvideva novi službeni r#l tudi to, da1 bodo imeli šoferji še le vsako šesto ne-
fctllo 4 1	na	Oiain	ICU1 UL1UUUU IIIICII MJICIJI bC ic VbSKO sesro T»e
Iof ;,, bivalid brez^sredstev iti obsojen na mi-|delio prosto, dočim imajo po službeni pagod
m nemilost dobrih ljudi in občine.
I bi prosto vsako tretjo nedeljo, kar bi moral
bil sklican nov^setanek, se je razburjenje med šoferji nekoliko poleglo,, ker je navzoči tehnični vodja obljubil, da bo skrbel za to, da bodo dobili vsakifo^tretjo nedeljo, ki bi morala biti prost dan, vsi, ki bodo v službi za 100 odst. povišano mezdo. -
Nedostojno obnašanje na ulici je kaznjivo. Pod gornjim naslovom smo objavili v št. 40 pašega lista z dne 6. aprila sestavek, v katerem smo omenili, da je sin nekega premožnega inozemca večkrat izzival nekega Mariborčana, radi česar je bil tudi od tukajšnjega mestnega policijskega predstojništva oz. banske uprave kaznovan na din 500 globe. Primarij tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. J. Der-novšek in specialist za očesne bolezni g. dr. Koklič sta nam v zvezi s tem sestavkom sporočila, da nista izstavila omenjenega zdravniškega spričevala, kar radevolje tem potom ugotavljamo z izjavo, da je to spričevalo izstavil nek drug zdravnik.
Občni zbor tukajšnje podružnice Zveze lesnih delavcev se bo vršil v sredo, dne 10. t. m. s Pričetkom ob 19. uri v dvorani Strokovne komisije, Sodna ulica 9-11.
Občni zbor delavskega društva »Detoljub« se bo. vršil , v spbcjto, dne 13. t. m. s. pričetkom ob pol 8. uri Zvečer v društvenih' lokalih ha Ruški cesti št. 7. Ker je dnevni red zelo važen, se pozivajo vsr člani in članice, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor.
Občni zbor mariborske podružnice »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije« se bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. doipoldan v dvorani »Delavske- zbornice« Tl. nadstropje. Udeležba je obvezna za vse člane in, članice. Storite svojo dolžnost! — Odbor SDSZJ.
Viničarsko predavanje o nbvi viničarski na-redbi priredi »Zveza viničarjev in poljedelskih delavcev« v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. v Gornji Kungoti ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Lo-jana. Govorili bodo o novi uredbi in jo1 poljudno razložili predsednik organizacije s. Ulbl ter ss. dr. Avgust Reisman, Viktor Eržen in A. Ceh. Za predavanje vlada do skrajne meje veliko zanimanje med tamošnjimi viničarji.
Na občnem zboru društva jugoslovanskih državnih in samoupravniji, upokojencev, ki se je vršil minulo nedeljo v »Narodnem domu« je bil ponovno izvoljen' po večini dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Kronvoglom na čelu.	,i0
Ljudska univerza. V petek, dne 12. aprila predava dr. Svetozar Ilešič o politično-geo-grafskih problemih na jugovzhodu Evrope.
Narodno gledališče. Sreda, 10. aprila: zaprto, četrtek, 11. aprila ob 20. uri: »Trideset sekund ljubezni«. Red A.
Žan tudij»rispevek banovine od din 906.479 na din 752.650.33, stvarni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest so znižani od din 876.620 na Qin 342.792 + osebni izdatki din 29.170 = 371.962 din. Proračun osnutka je znašal din 2,068.415, sedanji'po banovini odobreni pa din 1.534.587 z istimi izdatki irt1 dohodki. Lanski proračun je znašal din 1,84’.36L Najemnina cestnih pisarniških prostorov je povišana od lanskih letnih din 5160 na din-60Q0, čeprav je z ministrsko uredbo vsako povišanje najemnin nedopustno. Tudi bi radi vedeli za diferen-cijacijo izdatkov pri skupni postavki kurjave, razsvetljave in čiščenja, ki je poskočila od lanskih din 4500 na din 5420. Spomladi bodo pričeli z detajlno preložitvijo, odnosno regulacijo banovinske ceste Sv. Lenart—Stopče (klanec »Škradenki«) v dolžini 1600 m. To je hribovita cesta brez večjega prometa, dočim puščajo glavno prometno žilo Celje—Zidani most. ki komaj zmaguje siloviti avtomobilski promet, v stari širini z vsemi nevarnimi ovinki in klanci. Tudi v drugih listih že čitamo kritiko sedanjega izvajanja cestnih del. Najprej modernizirati ceste po kmetskem okolju in šele nato one po dolinskih predelih, kjer se razvija največji motorni in tujski promet, smatramo za zgrešeno. Licitacija za obnovo ceste Sv. Lenart—Stopče je bila že tri krat razglašena v »Službenem listu«. K tej gradnji bi banovina prispevala din 225.000, ostalih din 425.000 pa cestni odbor. To naj bi bil kaiRital za prva dela. Kljub temu, da je država prevzela cesto Celje—Laško—Zidani most—Krška vas, bodo davkoplačevalci še vedno pla-19 odstotno cestno doklado Rekonstrukcijska dela na novem odseku Smarjeta—Ogeče—-Rimska terma že počivajo nad'eno1 leto. •'» PredDdvemi leti pa je pisal »Slovenski dom«, da bodo ori teh delih prihranili samo pH gramozu din 80.000. Ker je v bližihi tujsko kopališče, je nujno potrebno, da gospodie končajo1 ta dela, ker so razkopa-nine Va veliko napotje tujskemu prometu. Lanska kronika beleži na cesti Celje—Zidani most nad 20 karamholov, ker ta cesta res ne ustreza več sodobnemu prometu. *	■<	•
STUDENCI PRI MARIBORU
Smrtna kosa. Prejšnji teden je preminul znani studenški grobar 631etni Lešnik Simon, ki je bil dolgo vrsto let naročnik našega lista in podporni član podružnice I. Delavskega kolesarskega društva v Studencih. Pokojnega hodo vsi znanci in prijatelji obdržali v lepem spominu. Težko prizadetim svojcem izrekamo tem potom naše sožalje.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Zaupniški sestanek. V soboto, dne 13. t. m.
se bo vršil v gostilni Pavšič Anton na. Gosposvetski cesti zaupniški sestanek z važnim dnevnim redom. Poročala bosta ss. dr. Reisman in Eržen Viktor iz Maribora.
m I n i. •/ o z j a u Flttl n	. r
Gostovanje pevskega zbora pekovskih pomočnikov Iz Maribora. V nedeljo, dne 14. t. m. se bo vršil s pričetkom ob 15. uri v mestnem gledališču v Ptuju koncert pevskega zbora pekovskih pomočnikov iz Maribora. Delavci in delavke, pridite v čim večjem številu.
Stoletnico rojstva francoskega pisatelja Emila Zola so na Francoskem dne 2. aprila svečano proslavljali. Več njegovih spisov je bilo prevedenih tudi v slovenščino. Zola je poznal resnično življenje in gospodarski, socialni in kulturni razvoj kot menda doslej še noben pisatelj. Njegove knjige so obraz časa, v katerem je živel, v njih pa je nakazana b/odočnost, ki naj bo v znamenju resnice, pravice, svobode, demokracije in socialne enakopravnosti.,,Zola je bil socialni pisatelj in glasnik nove dobe, ki je v svojih delih dokazal, da bedt s svojimi spremljevalci: alkoholom, dedno obremenjenostjo itd. povzroča zlo, ki tepe človeštvo in kateremu se je treba upreti.
Socialistična internacionala le imela
posvetovanje v Brusilu
Dne 3. aprila je zasedal v Bruslju odbor Socialistične delavske internacionale. Seje so se udeležili: Hans Vogel (Nemčija), Camille Huysmans (Belgija), Hans Hedtoft-Hansen (Danska), Leon Blum (Francija), William Gillies (Velika Britanija), Koos Vorrink (Holandska), Finn Moe (Norveška), Allen Vougt (Švedska), oprostili pa so se zastopniki Finske, Poljske, Španije in Švice. Za izvršni odbor so bili navzoči: Maks Buset, Auguste De Block, Fer-nand Roucayrol, blagajnik Van Roos-broeck in tajnik Friderik Adler. Žensko sekcijo je zastopala tajnica Aliče Pels.
Po vsestranski debati je bilo na predlog Maksa Buseta sklenjeno, da se iz-
strankah, ki so priključene Socialistič-delavski internacionali in
Uspelo delavsko predavanje v Kranju
m
voli poseben odbor, ki bo imel nalogo'nje izvolitve novega tajnika, ker je s. pripraviti materijal za sestavo progra- j Adler že lansko leto najavil svoj od-ma o novi zgraditvi Evrope po vojni. stop. To vprašanje bo rešeno na seji Odbor bo zbiral materijal pri vseh , internacionale v juniju t. 1.
Španski begunci v Franclji
Pod gornjim naslovom prinaša alzaški socialistični dnevnik »Republikaner« obširen članek- .po katerem posnemamo glavne misli:
Kot znano, se je po končani španski državljanski vojni zateklo v Francijo okrog 400 tisoč beguncev. V manj kot letu dni je francoska vlada izdala za te begunce več kot milijon frankov, pri čemer niso všteti denarni zneski, kr so jih dali zasebnikih Francija ni dala tem nesrečnikom samo stanovanje in hrano, ampak jim je skušala omogočiti postopoma Podatek v normalno življenje. Trenutno dela okrog 40 tisoč španskih beguncev kot delavci v Franciji, ti imajo iste pravice, kot jih imajo delavci, ki so francoski državljani. 66 tisoč be-guncev-mož je dobilo pravico do azila v Franciji. ti se bodo uporabili za delo v vojni industriji in bodo imeli plačo kot francoski vojaki. V begunskih taboriščih se nahaja danes le še 45 tisoč beguncev, ki jih sestavljajo starčki, žene in otroci ter bolehni ljudje. Ta taborišča vzdržuje francoska vlada. V kratkem času bo vsak, ki se še nahaja v taborišču, lahko dobil delo, delanezmožni bodo pa spravljeni v zavetišča in oskrbovališča. Taborišča španskih beguncev, ki še obstojajo, so ravno tako zgrajena kot taborišča za irancoske vojake.
V »Cankarjevem domu« sta minulo nedeljo predavala ss. dr. Reisman in A. Jelen in sicer: prvi predavatelj o delavski zaščiti v času stavil: vo^ie’ drugi predavatelj pa o pomenu stro-„	. .	i kovne in kulturne organizacije. Odveč bi bilo
predloge izvršnemu odboru mternacio- j ge p0Sekej poudarjati važnost tega predava-nale. V odbor so bili izvoljeni:	Philip ,nja v današnjem času, ko delavstvo že dosti
občuti posledice •	.	f
• •	posebno v času izrednih
gospodarskih razmer. Posledice vojne v Evropi so za delavstvo vedno bolj težke.
Z : podražitvijo vseh življenjskih potrebščin se delavstvu avtomatično znižuje mezda. Po tekstilnih tovarnah se je začel skrajševati delovni čas, odnosno število delovnih dni v tednu. Pravkar pa je tovarna »SemPerit«, po novem imenovana »Jugoslovanska tvornica gume«, odpovedala službo vsem delavcem iz razlogov, ker ne dobi kavčuka. V zvezi s teT mi dogodki nastajajo problemi, ki se tičejo socialne zaščite delavcev', predvsem zboljšanja in spopolnitve naše socialne zakonodaje.
S. dr. Reisman je v obširnem referatu navedel razloge, ki so povzročili današnje sta-nje	•	-	•	-a	—	tu«
To je posledica nezavednosti delavstva, ki se ne briga za svoje pravice vse dotlej, dokler ne ostane na cesti brez dela in brez zaslužka. Ožigosal je brezbrižnost delavstva za politična vprašanja, ki so v tesni zvezi z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Politika odloča o vojni, o mira o nevtralnosti, o blokadi, o gospodarskih in socialnih _ vprašanjih itd. Zato ni vseeno, kdo vodi in kcio odloča v politiki. Zato ni vseeno, da delavstvo vodstvo politike enostavno prepušča drugim; da drugi odločajo o njegovi usodi, dasi predstavlja šte-
Noel-Baker (Anglija), Leon Blum (Francija), Camille Huysmans (Belgija), Finn Moe (Norveška), Koos Vorrink (Holandija) in tajnik internacionale. Ko bo delo organizirano, bodo določeni eksperti za posamezna vprašanja in imenovane posebne komisije za posamezne probleme.
Širši odbor je sprejel majski oklic internacionale, ki ga je sestavil predsednik Huysmans (Belgija).
Daljše poročilo je podala tajnica ženske sekcije.
Seja je nadalje obravnavala vpraša-
Razno
Iz CeSke
f	«■	v«.	\	| fr-ii'
Sobotni	ipraški listi	prinašajo	o tem na prvi
strani sledečo uradno vest z dne 4. aprila: Ladislav Vojtčch iz Sporilova pri Pragi, obsojen dne 30. marca t. I. pri izjemnem nemškem sodišču v Pragi na smrt, je bil danes obglavljen v sodni ječi v Draždanih (Dresden). Vojtech je onemogočil aretacijo morilca in veleizdajalca dijaka Smudeka, ki bi se imela že izvršiti	v	Pragi, pa	ga je Vojtech svaril, naj
ne gre	v	njegovo stanovanje,	katero so med-
tem pri zasledovanju Smudeka zasedli nemški policisti. Glasom sodbe izjemnega sodišča je to dejanje zločin proti naredbi o sabotaži in se je storilec s tem pregrešil proti javnemu miru. J. Smudka še vedno niso našli.
Ovacije jugoslovanskemu književniku. Prva predstava igre »Neobičajni čovjek« zagrebškega dramatika Senečiča je bila minulo soboto v praškem Mestnem gledališču razprodana. Občinstvo je navdušeno ploskalo in klicalo Senečiča pred zastor, kjer je prejel celo vrsto vencev in šopkov rož. -•	■
Tudi kupovalci morajo obvestiti kotrolorje cen. V praških listih je izšla objava, da imajo organi gospodarske kontrole pravico in dolžnost pri svoji revizijski službi o prodajnih cenah ugotavljati vse činjenice, ki so potrebne za pravilno presojo situacije. Vsakdo jim mora dati pojasnila o zalogah blaga, o plačanih, zahtevanih ali ponudenih cenah, kakor tudi o vseh okolnostili, po katerih se določajo cene. Fnake dolžnosti imajo tudi kupci, ki blago kupujejo. Kdor bi tein organom ne dal potrebnega ipojasnila, bo' strogo kaznovan. V drugi objavi prinjišajo časopisi zopet poročila o strogih kazrtih raznih praških trgovcev radi »draženja in verižne trgovine«. Kazni znašajo 10.000, 20.000 in tudi 50.000 kron.
Slavnostno odkrivanje uličnih imen. (DNU). V petek je bila ob navzočnosti oddelka nenr ške policije, državnega tajnika Francka in nemškega podžupan dr. Pflitznerja na slavnosten način preimenovana ulica generala Pelleja (Francoza) na ime nemškega generala Pottigga. Dr. Pflitzner ie imel pri tem govor, da je dobila v novih razmerah v Pragi tudi nemščina svoje pra\ice ter se mora pokazati v uličnih narisih, kot tudi v samih imenih ulic, da bo v skladu z današnjo stvarnostjo.
Proces radi čeških legij na Madžarskem. —
»Der Neue Tag« poroča iz Budimpešte, da se je vršil te dni v bivšem slovaškem mestu v Košicah proces proti nekemu Frideriku Fried-manu in šestim njegovim soobtoženim tovarišem radi veleizdaje, češ, da so nabirali vojake za češkoslovaško legijo na Francoskem med tamošnjimi Slovaki. Friedmanovim tovarišem se je posrečilo pridobiti v to svrho že več Židov in Slovakov, katere so hoteli preko Jugoslavije poslati v Pariz. »Der Neue lag« pravi, da so dobili le nekaj takih žrtev, a predno se jim je posrečilo načrt izvršiti, so jih madžarske oblasti prijele, aretirale in postavile pred sodišče. Radi izvedbe nadaljnje kazni je bila razprava zaenkrat preložena. Mesto Košiče leži v sredi južnega slovaškega ozemlja, ki je bilo po razpadu Češkoslovaške republike zasedeno od Madžarov in imajo sedaj Madžari neprestano opravka s pokreti za obnovo slovaške samostojnosti med domačini prebivalstvom.
Kaj požre vojna? Chamberlain je govoril o naporih Anglije za zmago in pri tem navajal prav zanimive številke: Pokupili smo vso proizvodnjo volne vsega angleškega imperija za vso dobo vojne in še eno leto potem. Kupili smo za 580 milijonov funtov tekstilnih rastlin in za isto vsoto usnja. Poskrbeli smo za več kakor potrebne dobave bakra, cinka, svinca, aluminija, lesa, lanu itd. V začetku vojne nismo imeli v Angliji nobene tovarne, ki bi bila izdelovala sukno za vojaške obleke. Danes jih imamo tisoč. V mirnem času smo porabili za svoje vojaštvo 270 tisoč metrov blaga na mesec. Danes ga izdelujemo poldrug milijon metrov na teden. V mirnem času smo letno izdelali 175.000 vojaških oblek, danes jih izdelamo na domačih tleli 500.000 na mesec. V mirnem času smo za naša oboroženo silo kupili letno
120.000 parov čevljev, danes jih izdelujemo
130.000 parov tedensko. Tudi v pogledu proizvodnje jekla se je zgodila revolucija. Leta 1914. smo ga izdelali 9 milijonov ton, danes* ga izdelamo 18 in pol milijona ton, od tega sa mo v Angliji 14 in pol milijonov. Odkar se je vojna začela, proizvajamo od dva- do osemkrat več topov raznih vrst kot v začetku voj-n~. Proizvodnja topovskih krogel pa je v petih mesecih vojne poskočila na desetkratni količnik tistega, kar je bilo v začetku. Od septembra lanskega leta dalje smo naročili za 200 milijonov funtov raznih motornih vozil, ki jih potrebuje armada. — Ako bi bil poprej kdo rekel:	Oblecite nage in nasitite brezpokselne, bi mu bili rekli: Ni mogoče! Danes pa vidimo, da ie vse mogoče in da bi lahko tia svetu v resnici vladalo blagostanje in mir.
200.000 ton novih ladij bo v kratkem zgradila Francija.
Kardinal Vcrdier umrl. V Parizu je ponoči na 9. april t. 1. umrl pariški - kardinal Verdier. Kardinal Verdier je spadal med redkosti in je v marsičem obsojal današnje socialne razmere. — Svojo popularnost je izrabljal zlasti v pariški okolici za ustanavljanje raznih delavskih ustanov. Rojen je bil 1. 1864. v La-croixu v Franciji.
Trgovina z diamanti cvetc. Belgijske brusilnice za diamante — te vrste industrije je v Belgiji izmed najvažnejših — so dobile v zadnjem času ogromna naročila. Brusilnice so morale zaradi stalnega naraščanja kupovanja diamantov naročili večje količine nebrušenih diamantov iz Londona, kar povzroča vedno večji dvig cen. Belgijske brusilnice imajo naročila predvsem iz Združenih držav, Balkana, Indije in Italije.
vilčno zelo močen del naroda. Dokler bo na: tako važnem predavanju od 5000 zaposlenih delavcev v Kranju ostalo le še malo praznega prostora v dvorani »Cankarjevega dnma«, je razumljivo, da njegova socialna zaščita ne more biti boljša kakor je danes. Obstoji le še nevarnost, da se še ne poslabša. Krivda nezavednosti in brezbrižnosti za socialno politična vprašanja je tudi v tem, ker delavstvo ne čita svojega časopisa.
Izvajanja s. dr. Reismana so bila tako jasna in orisana na tako živih primerih, da je vsak, ki aktivno ne dela v delavskem pokretu, čutil soodgovornega za krivice, ki se mu gode.
S. Jelen je poudarjal predvsem važnost strokovne in, kulturne organizacije za delavstvo ter navedel nekaj primerov, kako se postopa z delavci v tistih podjetjih, kjer ni delavstvo organizirano.
Medtem pa se je pri nabiranju od delavca, do delavca priglasilo 23 novih naročnikov »Delavske Politike«, ki so obenem plačali tudi za en mesec naročnino.
Ob koncu je s. Kerč še pojasnil nastalo situacijo v »Semferitu« ter omenil, da je podjetje storilo vse, kar je bilo mogoče, da bi ne bilo prišlo do- ustavitve obrata. Ako je podjetje svoje produkte res izvažalo, je treba, da nosi posledice tisti, ki ie bil za ta izvoz odgovoren. — Želimo, da bi ss. predavatelja skoraj zopet prišla v Kranj in da bi se med tem zbudilo iz mrtvila tudi tekstilno delavstvo, ki smo1 ga na predavanju pogrešali.
Predsedoval je predavanju s. Jakob V e h o-v e c, predsednik »Vzajemnosti«, ki je tudi priredila predavanje.
ZaSiitite viničarje!
(Dopis iz Slovenskih goric.)
Slabše kot slovenjgoriškim kmetskim viničarjem se menda ne godi nikomur v državi. Da ta trditev ni pretirana, vedo ne samo prizadeti, ampak tudi vsak, ki od blizu opazuje življenje teh ljudi, ki ni v skladu s socialnimi načeli in tudi ne človeka dostojno. Neštetim revnim kmetskim viničarskim družinam se godi vnebovpijoča krivica, ki bi jo naša socialna zakonodaja nikakor ne smela mirno prenašati.
Naj navedemo slučaj ene izmed mnogih takih družin, ki so izpostavljene brezobzirnemu ravnanju s strani gotovih brezsrčnih delodajalcev. V nekem kraju ob naši severni meji poznamo viničarsko družino, moža in ženo ter dva nedorasla otroka. Viničarija je oddaljena od gospodarjeve kmetije nad 5 km. Vinograd meri pol hektarja, viničarju pa pripada njiva v izmeri ‘A hektarja, potem travišče v sado-nosniku vi izmeri V» hektarja in stelja iz V« hektarja gozda. Viničarska zakonca morata za te pičle prejemke obdelovati sorazmerno s prejemki mnogo preobsežen vinograd in razen tega še opraviti pri kmetici 95 težakov na leto. V preteklih letih sta zakonca imeia dolžnost opraviti samo 80 težakov letno, iz razloga pa, ker viničar ni mogel redno prihajati na oddaljeno posestvo lastnice, na delo, ker si je moral radi premajhnih prejemkov oskrbeti živež z delom tudi pri drugih kmetih mu je kmetica zvišala število težakov. Človek bi si mislil, da bi v sedanjih razmerah moral dobiti viničar večjo plačo, iker se je vse podražilo, ali pa bi mu morala kmetica odpisati gotovo število' težakov, da bi mogel viničar lažje delati po drugih kmetijah. Toda, kakor viditno, kmetica ne prizna, da bi moral viničar dobiti več za svoje delo, kakor je dobival doslej. Hrezsrčna delodajalka pa je razen tega hotela viničarja vreči tudi na cesto. Toda pred sodnijo ni uspela in zato je napovedala viničarju posebne vrste maščevanja. Prepovedala mu je obdelovati vinograd in delati pri drugih kmetih ter mora vse pripadajoče mu pridelke po prej opraviti z delom pri kmetici, predno si jih
sme pospraviti. Namen takega ravnanja je prozoren, kmetica hoče, da vjničar socialno popolnoma uboža.
i ti opisani slučaj je vsega obsojanja vreden in 3roti takim brezsrčnim delodajalcem bi se moralo strogo nastopiti ter jih kaznovati. Nikakor ne gre več dopuščati, da se delovne prilike na podeželju ure.iajo kar nekako same od sebe. Tudi za podeželje bi bila potrebna neke vrste okvirna uredba o minimalnih mezdah.
AngleSka kontrola pisemske pošte Iz Amerike v Nemiijo
17 milijonov dolarjev v pismih
Kakor znano, je nastal Pred kratkim spor med angleškimi in ameriškimi oblastmi, ker Angleži cenzurirajo poštne pošiljke iz Amerike v Nemčijo. V tej zadevi je zdaj, kot poroča »Exchange Telegraph«, nastal preobrat. Ameriške oblasti so se namreč prepričale, da Angleži ne uporabljajo orožja, ko ustavljajo poštne avijone in ameriški senator Pepper je izjavil, da se v pismih med Ameriko in Nemčijo vrši največje tihotapljenje denarja, ki ga pojmi zgodovina. Angleži so našli pri svoji kontroli pisemske pošte okrog 14 do 17 milijonov dolarjev, ki so jih ameriški Nemci pošiljali v pismih iz Amerike v Nemčijo. Angleži so ta denar zaplenili. Predsednik zunanjepolitičnega senatnega odbora Združenih držav, Key Pittman, zdaj predlaga, da naj ameriške oblasti dajo vsa v Nemčijo, Italijo in Rusijo naslovljena pisma Angležem v kontrolo, tista ipa, ki so namenjena v druge države, se pa nikakor ne smejo kontrolirati.
Delavski pravni svetovalec
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem v Mariboru na TrSalkl cesti 2
otvorila trgovino z meSanim blagom.
Vodile se bodo vse v to stroko spadajoče stvari po najnižjih dnevnih cenah in v najboljši kakovosti. Vsakdo bo najbolje In najsdidneje postrežen — Priporočajoč se cenj-odjemalcem se najtopleje priporočam ter beležim z odličnim spoštovanjem
Regina Gdttllch
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM - MARIBOR. TRŽAŠKA CESTA 2
Povratek iz Belgije (Štore)
Vprašanje: Moj brat je leta 1938 odšel z dovoljenjem v Belgijo in bi rad sedaj prišel domov na obisk. Vprašuje me, ali se bo lahko vrnil nazaj? Boji se namreč, cia potem ne bo smel več nazaj, kar bi bil zanj velik udarcc. Kaj mi svetujete?
Odgovor: Ako je Vaš brat izpolnil svoje vojaške dolžnosti in tudi sicer nima nikuke kazni, ki bi jo zagrešil Proti državi, ali sicer po zakonu o zaščiti države ter mu ni bil odvzet potni list. mu po našem mnenju ne bodo delali težav za povratek. Naj pa radi jasnosti vpraša na jugoslovanskem poslaništvu v glavnem mestu Belgije, v Bruxellesu.
Pravdanje v Skoplju (Ljubljana)
od dolžnika in poroka v Skoplju menični dolg din 1300 in nato predlagal rubež, a po 1 in polletni rešitvi sodišča še nisem prišel do svojega denarja, ker dolžnikoma ni bila do danes dostavljena prepoved na njune prejemke v državni službi. Vse urgence mojega zastopnika so brezuspešne. Imam tam še enega dolžnika za din 2000, ki si ga po tem stanju ne upam niti tožiti. Kaj naj moj pravni zastopnik stori. da bo dolžnika in poroka primoral k plačilu dolga in kaj naj storim, da bo .tožba proti drugemu dolžniku uspešnejša?
Odgovor: Podobne pritožbe radi poslovanja	' smo slišali že večkrat.
V takem slučaju ie dostikrat uspešna pritožba na ministrstvo pravde. Lahko pa se obrnete tudi na kakega odvetnika v Skoplju (je tam celo Slovenec dr. Josip Sedmak), ki bo
Vprašanje: Po odvetniku sem iztožil I gotovo dognal, kje je akt obležal.
MALI OGLASI
BfaAl Cltatelf 1 knpn> lefo ak1cen«{ie pri nailb ln«erenUhl
, 33. 45, i bluze
fi0, 75, 95, 110, IH	4«, 59, 88,	26,
jenske gotove obleke	ženska kril«
, Vcllkonofna prodaja Magdalentka o b I a C II n I c a
A. Kumperilak, Maribor (Palača dr. Sedaj)
Valvazorjev« — Dvofakova ulica — (inier Frankopanov« ul.) Molke obleke.	Otročje	obleke
FRANC REICHE R, MARIBOR
Triatka cesta 18, se priporoča cenj. občtasfr* za Izdelavo oblek za gospode In dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava«
Zahtenlte dedno In mul tani In pecivo Iz Delavske pekarne g Moro. «""51
Izdala in urefu/e Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.