v
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
K 4*--„ 2-„ 1‘— „ 0-10
celoletna . . poluletna . . četrtletna . . Posamezna St.
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 21.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1912.
Leto VII.
Ljubljana, Belo Nedeljo, 1912.
Pretekli teden je bil za našo organizacijo velevažnega pomena. Vršil se je v Ljubljani štiridnevni socialni tečaj, katerega so se udeleževali kmečki fantje, delavci, duhovni, učiteljice, visokošolci, bogoslovci itd. Prvi socialni tečaj te vrste, ki se je vršil pred dvema letoma, je rodil bogate uspehe. Poživil je vse naše organizacije in jim odprl nova pota. Gotovo je, da letošnji socialni tečaj glede na uspehe ne bo prav nič zaostajal za prvim. Vseh dobrih posledic, ki jih bo imel, pa danes niti presoditi ne moremo.
O tečaju je obširnejše poročal '»Slovenec«, posamezna predavanja bodo tudi dobesedno natisnjena po raznih listih, največ v »Društvenem govorniku«. Zato se bomo ozrli samo na ona predavanja, ki so se tikala delavskega vprašanja in delavske organizacije.
Kot prvo moramo omeniti predavanje dr. Kreka o socialni politiki. V tem brez dvoma naj lepšem predavanju se je pečal predavatelj pred vsem z vprašanjem, kako naj skrbi država za delavstvo. Takoj v uvodu je povdarjal dr. Krek, da so se v Nemčiji in pri nas za to vrsto zakonodaje zavzele najprej krščanske stranke. Najhujši sovražnik socialne politike je bil liberalizem. Liberalizem je postavil načelo, da bodi delavec in delodajalec prost, da se država ne sme vtikati v njuno razmerje. Prepovedano je bilo vsako združevanje. Delavstvo je pri tem silno trpelo. Liberalnim načelom se je pred več kot 50 leti uprl na Nemškem mogunški nadškof baron Ketteler. Večina katoliških učenjakov je potegnila ž njim. Največje važnosti pa je okrožnica, ki jo je izdal papež Leon XIII. v obrambo pravic delavskih stanov. V njej je povdarjal veliki papež, da je država dolžna braniti slabejšega proti močnejšemu. Dolžna je najbolj skrbeti za tiste, ki so ji najbolj potrebni. To so najprej vsi, ki državo vodijo, za njimi pa takoj delavski stanovi. Skrajno nasprotna liberalizmu je socialna demokracija, ki zahteva, naj se vse podržavi, da bo država edini podjetnik in delodajalec. Z verskega stališča mi nimamo nič proti temu, toda vemo, da je to nemogoče. Izkušnja nam kaže, da do neke gotove meje gre podržavljenje, Potom pa postane škodljivo. V gospodarskem in socialno političnem oziru sta torej liberalizem in socialna demokracija dve najhujši nasprotji, kar si jih moremo misliti. Vendar vidimo, da se proti krščanskim strankam, ki se potegujejo za delavske koristi, socialni demokrati ved-
no najdejo v objemu z liberalci. Znamenje, da je socialno demokraškim strankam več za protiversko gonjo kakor za delavske koristi.
Izmed posameznih zahtev na postavodajo je omenil dr. Krek zlasti te-le: Podlaga vsemu je pravica delavstva, da se sme svobodno združevati v društvih in s pomočjo teh zahtevati svoje pravice. Mi tudi delodajalcem priznamo enako pravico, da se lahko združijo v kartele. Smo za to, da dobe kartelne pogodbe pravno veljavo, Karteli lahko veliko store, da se pametno uredi in poceni proizvaja. Zahtevamo pa obenem, da pridejo karteli pod državno nadzorstvo, ki naj zabrani izkoriščanje ljudstva. — Delavske knjižice so zastarela naprava. Dajo mnogo nepotrebnega dela občinskim uradom in izpostavljajo delavca velikokrat šikanam in maščevalnosti podjetnikov. Zato naj zahteva naše delavstvo, da se odpravijo in nadomeste z legitimacijami. — Razmerje med delavci in delodajalci naj se vrejuje po tarifnih pogdbah. Tarifnim pogodbam mora država priznati pravno veljavo, to se pravi, če kdo svojevoljno odstopi od pogodbe, preden je potekla, naj se kaznuje. S tem se bo uvedel red in zmanjšalo število štrajkov. Dogodki na Angleškem nam kažejo, da bo morala država misliti tudi na določitev najmanjše delavske plače. To se bo dalo izvesti po karteliranih podjetjih, ki imajo neko stalnost. V'posameznih manjših podjetjih za sedaj ni izvedljivo. Država naj vredi najvišji delavni čas. Treba je ločiti podjetja, kjer se dela noč in dan ali pa je delo nevarno, od podjetij, kjer se dela samo podnevi in je delo manj nevarno. V prvem slučaju, zlasti za rudnike, naj se določi 8urni delavnik, po podjetjih druge vrste je delavni čas lahko daljši. Država naj podpira, akcijo za zdrava stanovanja. Stanovanja, ki jih daje delodajalec v najem delavcu, morajo biti zdrava in naj se strogo ločijo od plače. Zaradi štrajka delodajalec ne sme Odpovedati delavcu stanovanja. Država mora skrbeti za zdravje delavstva. Delo, ki naravnost škoduje zdravju, naj se zakonito prepove. One zakone za delavsko varstvo, ki se ne dajo izvesti samo v eni državi, naj se izkušajo doseči na mednarodnih konferenecah.
Drugi govornik, ki se je pečal z delavskim vprašanjem, je bil urednik K e r h n e, ki je govoril o »Jugoslvanski strokovni zvez i«. Povdarjal je, da se za delavsko vprašanje v naši javnosti kaže premalo zanimanja.. Nato je popisal razvoj delavskega gibanja v Avstriji. Posebno zanimiv je bil tisti del, v ka-
terem je podal predavatelj sliko delavskih bojev m. Slovenskem. Nekaj o tem je prinesla zadnja številka »Naše Moči« v uvodnem članku. Z napeto pozornostjo so poslušali udeleženci govornika, ko je slikal začetek in sijajno zmago krščanske socialne misli v letih 1894—1902. Neprestano so se vršili shodi, na katerih so dr. Krek, Gostinčar in drugi, večinoma delavski govorniki, zahtevali pravic za delavske sloje ter napovedovali boj liberalizmu in socialni demokraciji. Liberalci so po svojem časopisju skušali osmešiti delavsko gibanje in so krščansko socialne voditelje umazano psovali. Socialni de-mokratje so šli še dalj in prišli razbijat naše shode, povzročat pretepe in poboje. Toda vse ni nič pomagalo. Socialno delavsko organizacijo, ki je bila takrat že precej močna, je krščansko socialno gibanje razbilo in ji vzelo vso veljavo. To so zgodovinski časi za našo slovensko domovino. Začel se je kmalu nato v deželnem zboru kranjskem boj za razširjenje volilne pravice, začele so se strokovne organizacije, ki so morale prestati mnogo bojev s podjetniki, preden so se ustalile. Pozneje je jelo delavsko gibanje pešati, dokler ni vseslovenski delavski shod v Ljubljani leta 1909 sklenil, naj se ustanovi »Jugoslovanska Strokovna Zveza«. Ta je tako napredovala, da šteje danes 45 skupin, v katerih je organiziranih okrog 2500 delavcev. Poleg »Zveze« obstojajo še nekatera posamezna močna strokovna društva. Naš cilj je: 1. Organizirati v delavstvu samopomoč (podpore za čas bolezni, brezposelnosti, preseljevanja, nuditi pravno varstvo itd.). 2. Usposobiti delavstvo, da bo moglo sklepati s podjetniki tarifne pogodbe. 3. Doseči zakone za delavsko varstvo. Naše delo napreduje, vendar pa čutimo pomanjkanje sposobnih delavnih moči, da našo organizacijo še bolj razširimo in utrdimo.
Poleg teh dveh predavanj, ki sta se pečali izključno z delavskimi težnjami, je bilo še veliko drugih, v katerih so se govorniki dotaknili perečih ran med delavskim ljudstvom in podali nasvete, kako jih ozdraviti. Oomenjamo samo nekatere: Dr. Adlešič je pokazal na veliko stanovanjsko bedo med delavstvom, razložil novi državni zakon o zgradbi malih stanovanj in dal važne nasvete. V Ljubljani se je že v smislu zakona ustanovilo novo stavbeno društvo za zgradbo malih hiš, ki bo deležno državne podpore. G. Al. Stroj, predsednik društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, je naglašal, da moramo vso skrb posvetiti vajencem, da ostanejo pošteni in se dobro izuče za svoj poklic.
Na smrt obsojeni kralj.
(Zgodovinska povest.)
I.
»Ce se vreme ne izboljša, pogineva! ... Ob takem vremenu in v taki temi je nemogoče, da v tej divjini brez smrtne nevarnosti prideva naprej!«
Strašen vihar divja, gromi, treska in se bliska v lepi okolici Seville.
Do kože premočena korakata dva lovca, ki sta i zgrešila svojo tovaršijo, po skalnati stezi, Po kateri divja zdaj hudournik Surri Moreni v ‘lolino, kjer vali Guadakjuirir svoje valove v 'norje. Od časa do časa lovca postaneta in poslušata, a na zemlji je vse tiho, kakor da. strahu koprni pred mogočnimi glasovi, ki jih govori >iebc.
Ko kratek čas obmolkne grom, potegne »Uajši, — vitek, približno 24 let star mlad mož s Plemenitimi potezami na obrazu, — rog iz slonokoščene kosti in glasno in dolgo trobi, tako da trobentanje spominja na tisto svetopisemsko robentanje pred zadnjo sodbo, a v tej samoti lobentanja nihče ne čuje. čez dolgo časa se še-
le. oglasi oddaleč trobentanje, a tako slabo in tiho,da dvomita lovca, če ne odmeva glas njunega rogu. Mladi mož zatrobi s podvojenimi močmi in odgovarja drugačno trobentanje, kar dokaže, da nista lovca čula odmeva lastnega rogu.
Mladi mož vrže vajeti svojega konja tovar-šu in spleza na višino, ki omejuje jarek, po katerem korakata. Kakih 2000 korakov daleč na nasprotni, višini zagleda ogenj. Ker dvomi, če so ta ogenj zanetili ljudje ali ga je zanetila strela, zopet zatrobi. Iz smeri, kjer gori gromada, v svoje veselje čuje trobentanje kot odgovor, dasi pri ognju nikogar ne vidi. Ko nato hodita že kake pol ure, prideta v dolino.
V bližini gromade zagledata malo hišo, ki mora pripadati kaki pristavi, ki jo je prej zakrival dim. Med hišo in lovcema pa vali Gua-dalquivir svoje narasle valove.
»Pomagaj nama naš zaščitnik sv. Jakob!« zakliče mlajši lovec. »Bojim se, Fernando, da sva se zaman veselila in da bova morala biti zadovoljna, če dobiva kako dupljino, kjer prenočiva.«
»A zakaj, milostljivi moj gospodar«, pravi spoštljivo starejši tovariš, »tista hiša tam ...«
»Mislim, da tu ni nobenega Charona, ki bi se upal izpostaviti s svojim čolnom čez to peklensko reko.«
»Nasprotni breg je dovolj blizu, milostljivi moj gospod, da prebivalcem tiste hiše javim, da Don Pedro, kralj Kastilski . . .«
»Pri nežnih rokah Marije!« zakliče mladi mož. Drži svoj jezik za zobmi. Lahko naletiva na kakega privrženca mojega popolbrata, ki bi mi naklonil gostoljubnost groba! Na tvoje izve-ličanje — naj naju sreča kdorkoli — nihče me ne sme izpoznati!«
»Visokost sme v vseh okolnostih računati name«, zagotavlja Fernando.
»Znam, da se smem zanesti nate, dokler kraljujem!« odgovarja se smehljaje mladi mož.
Predno more Fernando odgovoriti, je novi blisk razsvetlil dolino.
»Glej, Fernando!« zakliče mladi kralj. »Tam so res odrinili čoln v reko!«
Ko se zopet zabliska, se tudi Fernando prepriča, da je mladi kralj prav videl.
(Dalje prih.)
V Ljubljani obstoja že dolgo časa »Mladeniško društvo«, ki ima prostore v »Rokodelskem domu« in je že veliko dobrega storilo za vajence. Ta teden se je ustanovilo novo »Društvo za varstvo vajencev«, ki mu bo prva skrb postaviti v Ljubljani velik »Vajeniški dom«, kjer bodo dobili vajenci hrano in stanovanje in bodo imeli na razpolago zadosti sredstev za izobrazbo. Kanonik dr. Gruden je poročal o otroškem varstvu, povedal, kaj se je že storilo in posebno priporočal »Patronat Vincencijeve družbe«, ki skrbi za zanemarjene otroke in po industrijskih krajih ustanavlja takoimenovana dnevna zavetišča. V teh zavetiščih ostajajo med dnevom šolarji-otroci delavskih starišev, se uče za šolo, pojejo, telovadijo, se igrajo in dobe opoldan tudi kosilo. Zvečer, ko pridejo stariši iz tvornice domov, izpuste tudi otroke iz zavetišča. Doslej imamo dve taki napravi: na Viču in v Ljubljani. Namerava se jih pa v kratkem ustanoviti še več, v kolikor bodo dopuščala društvena sredstva. Važno je bilo predavanje dr. Dolšaka o skrbi za bolnike. Bolniške strežnice, ki se bodo izurile na tečajih v deželni bolnici, bodo velik blagoslov tudi delavskim krajem. Govorilo se je še o gospodinjskih in drugih tečajih za dekleta, o izpopolnitvi organizacije za služkinje po naših mestih itd. Če k vsemu temu prištejemo še temeljita predavanja o preosnovi naše telovadne organizacije, o povzdigi glasbe in dramatične umetnosti po izobraževalnih društvih, ki so vzgojila po tolikih delavskih krajih mladino pošteno in izobraženo, moramo z občudovanjem zreti na »Krščansko Socialno Zvezo« in odkrito priznati: Brez »Krščansko Socialne Zveze« bi ne bilo krščanske delavske organizacije. Želimo samo, da se načrti, ki so bili narejeni na tem tečaju, izpeljejo, kakor so se doslej vedno izpeljali.
Tobačno delavstvo.
Avstr. kršč. tobačna delavska zveza, podružnica v Ljubljani
vabi na letni občni zbor, ki bo v ponedeljek dne 22. aprila ob pol 7. uri zvečer v Ljudskem domu. Spored: 1. Otvoritveni govor. 2. Načelstve-no poročilo in poročilo o glavni skušcini Zveze. 3. Poročilo blagajne. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Zadeve bolniške blagajne. 6. Govoia državnih poslancev gospodov dr. Korošca in dr. Kreka. Dolžnost vsake članice in člana je, da pride h glavni skupščini. — Odbor.
Materi zemlji smo izročili v četrtek zemeljske ostanke ljubljenega našega sotovariša Jožefa Kušarja, ki je umrl na posledicah, ker je padel s kolesa. Rajnika lahko stavimo za zgled dobrega očeta in zvestega našega somišlenika. Dosi oče številne rodbine, je bil član obeh strokovnih organizacij ljubljanskega krščansko socialnega tobačnega delavstva. Svetila mu večna luč!
Tobačno delavstvo pozori V sredo dne 24. aprila sklicuje naše Podporno društvo sestanek svojih zaupnic in zaupnikov v prostore pri Krčonu. Odbor »Podpornega društva« je v svoji torkovi seji sklepal o velevažnih stvareh, ki so velikanske važnosti za bodoči razvoj in za izpopolnitev strokovne organizacije ljubljanskega tobačnega delavstva. Tega sestanka, ki bo razpravljal o sklepih odbora, naj se članice in člani »Podpornega društva« najobilnejše udeleže. Čim več, tem bolje. Ravno tako naj se pa tudi vse članice in člani podružnice Ljubljana Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze udeleže občnega zbora v ponedeljek ob pol 7. ure zvečer v Ljudskem domu. Na svidenje v ponedeljek in v sredo! Naprej, strokovna organizacija ljubljanskega krščansko socialnega tobačnega delavstva!
Med brati in sestrami.
Shod v »Ljudskem Domu«,
»Jugoslovanska strokovng zveza« vabi vse člane in članice na ustanovni shod skupine Ljubljana, ki se vrši v ponedeljek dne 22. aprila t. 1. točno ob 7. uri zvečer v »Ljudskem Domu. Vsi člani in tisti, ki se zanimate za organizacijo krščansko socialnega delavstva, pridite in pripeljite s seboj svoje znance in prijatelje! Po shodu vpisovanje novih članov. — Sklicatelj : Frančišek Kerhne, urednik.
Rdeči sodniki.
S Save se nam piše: Zadnje čase se govori o posredovalnih uradih. Tega še nimamo. Tudi c. kr. okrajna sodnija bi ne bila napačna, ker sodnike imamo tudi že. Sodi se pa kar v tovarni med delom, ker za to reč so sodniki jako urni. So namreč sami socialno demokraški poglavarji. Mi smo še samo radovedni, kje so bili ti gospodje promovirani doktorjem prava. Slučaj sodbe teh rdečih sodnikov je pokazal, da so-
dijo krivično in nepostavno. Mi le vprašamo socialno demokraške sodnike, kdaj je bila izdana v Avstriji postava, da sinejo rdeči poglavarji koga izzivati, ako jim pa dotični kaj žaljivega reče, ga pa smejo sami obsoditi. Tako se je zgodilo sodrugu P. Prosimo odgovora! Vi, prijatelji delavstva, ali je to v vašem programu, da brez naznanila c. kr. sodniji sami nepostavno določate kazen dvajset kron ter zahtevate takoj plačati od siromašnega delavca s kopico otrok, ki je vašega mišljenja! Prosil je, bodem že plačal, sedaj nimam. Oglasi se pa znani kištar: »10 nas je bilo skupaj, sklenili smo, da moraš takoj plačati!« Revež si je izposodil denar, o plači ga bo moral vrniti, cela družina bo pa to bridko občutila. Sramota za vse jeseniško delavstvo, da se kaj takega zgodi v tovarni. Delavstvo, ogibaj se rdečih oderuhov in naznani ta nesramni oderuški značaj c. kr. sodniji. Kršč. socialno delavstvo vse drugače postopa. Ako se kdo res kaj izpozabi, dovolj je, da v listu prekliče, brez da bi vinar plačal. Celo sodrug Ogris se je zgražal nad takim postopanjem, pa se bo še kdo.
Delo S. L. S.
Z Jesenic se nam poroča: Odkar je v naši občini prišla S. L. S. v novi odbor, se je začelo delo. To je pokazala prva seja dne 14. aprila, da imajo možje trdno voljo delati v blagor občine, ko so se izvolili razni odseki ter se rešilo še več drugih stvari. Moramo kot kritiki resno opozoriti gospode odbornike, naj vpoštevajo tudi delavstvo zraven drugih stanov. Za enkrat povemo le, da v šolski svet niste niti enega delavca izvolili, med tem ko je več kot dve tretjini delavskih otrok. Vse naj se pravično razdeli po kraju kakor med stanovi.
Iz šmartna pri Kranju.
V nedeljo, dne 21. t. m. bode občni zbor skupine J. S. Z. v stari šoli. Pridite vsi člani polnoštevilno na občni zbor. Na občnem zboru predava profesor -Sušnik iz Kranja. Vabimo pa tudi vse ostalo dobromisleče delavstvo, naj se udeleži predavanja in občnega zbora, da se bode prepričalo, kako potrebna je stanovska organizacija delavcev in kake koristi ima delavstvo od J. S. Z. Naša skupina lepo napreduje ter upamo, da bode pristopilo tudi še veliko novih članov k skupini, ko uvidijo, da »V združenju je moč« in da,je posamezen neorganiziran delavec v sedanjih časih ničla in brezpravna raja. Po občnem zboru se hodo sprejemali novi člani v skupino.
Čuvajeva socialna demokracija.
Hrvatski socialni demokratje edini stoje v milosti kr. komisarja Čuvaja. Ko je madžarska vlada uvedla na Hrvaškem absolutizem, so šli socialni demokratje kot poparjeni cucki h komisarju, padli na kolena in ga prosili, da smejo praznovati prvi maj n ik in imeti tudi gospodarske shode. Tiran Čuvaj jim je to vse tudi dovolil in obljubil. Tu se je zopet enkrat pokazala hinavščina socialne demokracije. Kje je »korajža«, ki jo sicer ti ljudje tako radi kažejo? Pod katerimi pogoji se je vse to zgodilo? Med tem ko molče, razven vladnih madžarskih mamelukov, ne sme ziniti besede, ko je na tleh vse navladno časopisje, ko se s surovo policijsko silo izganja časnikarje in to na povelje Čuvaja, je socialna demokracija prosta in vživa milost tirana. Pa ne, da bi bila socialna demokracija na Hrvaškem v tajni policijski službi Čuvaja? Vse je lahko mogoče!
Kaj vse ni v programih.
Na Dunaju se prično dne 23. te. m. volitve za občinski svet. Združeni judje, liberalci in so-sicalni demokratje delajo z vsemi sredstvi, da vržejo krščanske socialce. Nemški frajzin je proglasil programatično izjavo, da se v občinsko službo ne sme vzeti nenemških delavcev in uslužbencev. To je proglasitev bojkota. Vlada, ki bi v vsakem slovanskem kraju kaj tacega takoj zaplenila, pusti, da se izdajajo letaki v tem smislu in se kot najvažnejša točka frajzin-skega programa proglaša tem potom. Seveda se z molčanjem temu pridružuje tudi socialna demokracije, ki tako nujno rabi bogataških glasov.
Železničar.
Sestanek. V soboto zvečer se je vršil redni mesečni sestanek članov Prometne zveze, skupine Ljubljana, katerega je posetilo poleg gospoda državnega poslanca Gostinčarja lepo število navdušenih članov. Gospod poslanec je v daljšem govoru obrazložil celo historijo zadnjega zboljšanja dohodkov železničarjev. Parlament je v svoji brezizjemni naklonjenosti na-pram železničarjem storil, kar je bilo skrajno mogoče ter pooblastil vlado, da izboljša nižjim železničarjem plače za 38 milijonov kron. Ekscelenca gospod finančni minister, ki gotovo ne
ve, kaj se pravi za občni blagor delati in žrtvovati zdravje in življenje, zraven pa stradati, pa je to skrajšal na 21 milijonov kron. Odtrgana vsota naj se pa prihrani na škodo najrevnejših uslužbencev, kajti višjim uradnikom so delili z lopato, tako da ima sedaj višji nadzornik več stanarine, kakor pa nad polovica nižjih uslužbencev vseh dohodkov skupaj. Da se ta krivica odpravi, je treba, da se železničarji tesno združijo in z vednimi neumornimi zahtevami ljudsko zastopstvo in vlado primorajo, se resnejše oprijeti odprave,, hede in nezadovoljnosti med nižjimi sloji. Gospod poslanec je tudi opisal nameravano preureditev načina zavarovanja proti nezgodam, koder so zopet železničarji tisti, ki naj bi bili oškodovani. Tudi v tej zadevi naj bodo železničarji na straži,da preprečijo nevarno nakano. Tozadevna nova vladna predloga hoče namreč upostaviti, da v slučaju nezgode eventualna pokojnina z rento vred ne sme prekoračiti zadnje plače prizadetega, bodisi poškodba še tako huda. Na prošnjo zbranih članov je gospod poslanec obljubil, da je vselej pripravljen se za prav.ice ubogih železničarjev potegovati in na pristojnih mestih posredovati. Bodi mu tem potom izražena zahvala.
Kurilnično delavstvo na državnem kolodvoru v Ljubljani je vložilo celo vrsto prošenj za izboljšanje položaja, katere je centrala Prometne zveze po gospodih državnih poslancih Kemetter, dr. Kreku in Gostinčarju predložila c. kr. direkciji državnih železnic v Trstu. Cela dolga vrsta upravičenih zahtev pa še čaka, da nastopi isto pot, ker razmere, ki vladajo pri tem oddelku, se nikakor ne strinjajo s kulturo sedanjega veka.
Huda bolezen — nervoznost se je oprijela nekaterih gospodov v kurilnici c. kr. državne železnice v Ljubljani, ker se je začela »Naša Moč« z njimi pečati. Naj se potolažijo in poboljšajo, pa bomo zopet prijatelji. Vsa jeza ne bo izdala nič, tudi s Tem ne bi bilo veliko po-magano, ko bi se kak paša prilastil pravico koga skozi vrata na prosto vreči, ker ogenj se ne gasi s petrolejem. Zapomnijo si naj, da kdor opravlja svojo službo vestno, se mu ni treba nikogar bati, najmanj pa kakega socialnega demokrata.
Z Goriškega. Po dolgem času so se naši tovariši od tam doli iz Prvačine oglasili zopet pri nas. Morda je že kdo misli, da je tamošnja pla-čilnica zamrla ali pa da se tamošnjim železničarjem med cedi. Ne to ne ono ni res. Plačilni-ca se krepko razvija, tako, da se bo zamogla v doglednem času prekrstiti v krajno skupino. To bo sad tiste gonje naših nasprotnikov, ki so se v krščansko misleče železničarje zagnati, da jih ugonobe, pa so klaverno podlegli. Tudi dobro se jim ne godi, ker blaženo zboljšanje gmotnega stanja nižjih slojev, zlasti pa delavcev se pač nikjer in od nikogar ne odobrava. Tovariš od tam nam piše:	Način izboljšanja
prejemkov nižjim železničarjem, kakor ga je uvedla c. kr. žel. uprava s 1. januarjem 1. 1., je le njej v čast in ponos, kakor se pač za tako podjetje spodobi, nam pa ni s tistimi 4—6 kronami na mesec pri vladajoči draginji prav nič pomagamo. Upali smo vedno, da se bode vendar na delavce bolj človeško oziralo, pa tudi tukaj smo bili pošteno potegnjeni. Da bi bila pa šala že užitnejša, si je gospoda izbrala 1. april za tisti zgodovinski dan, da razglasi sad svojega dolgoletnega študiranja in računanja — zboljšanja zaslužka delavcem. Čute! Ne dva oddelka prožnih mojstrov nista enaka, tu je začetna plača 2 K 50 v, tam pa samo 2 K 20 v, dekateri delavci so dosegli povišek 10, 20 ali 30 vinarjev, zopet nekateri figo. Stari možaki, ki so že dobri del svojih moči in svojega zdravja žrtvovali železnici, so dobili po 10 vinarjev na dan, katere bi bili morali pravilno že od 1. januarja sem uživati. V tolažbo pa se jim je še reklo, da naj bodo sedaj 3 leta mirni in zadovoljni. Prometna zveza ima pač prav, da je po gospodu poslancu Kemotterju zahtevala od vlade jasen račun, kako se je porabljen denar razdelil in da se pridržanih 17 milijonov naj takoj vporabi za popravo te nižjim uslužbencem in delavcem storjene krivice. Čudno se nam pa mora le zdeti, da tista vrsta delavskih osreče-
Miglja] našim bravcem
sal Njegova visokost Jožef knez Rohan iz achottvvien: »Presenetljivo učinkovanje Elza-fluida presega resnično vse pričakovanje in objaviti morete, da so meni in mojim znancem Fellerjev Elza-fluld in Elza-krog-ljice prav izvrstno služile pri raznovrstnih boleznih, kakor pri glavo- in zobobolu, bodenju, trganju, pri bolečinah v križu, kašlju, želodčnih boleznih, slabostih itd., zlasti pa krepi Elza-fluid pri oslabelem vidu oči. Zato kar najtopleje priporočam to zdravilo, ki naj ga ne pogrešajo v nobeni hiši." Naši bravci, ki bi hoteli poizkusiti ta preparat (to zdravilo, morejo dobiti Fellerjev fluid z v. zn. „Elsa“ za 5 K Iranko, ako pišejo naravnost na E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubfci, Elza-trg 204 na Hrvaškem.
Imate li bolečine? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poskusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Ta je res dober. To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg 2(54 (Hrvatslco).
valcev, ki ima sicer vedno polna usta obljub, sedaj tako pohlevno molči. Kaj pa, ko bi jim vlada dala v usta kak zamašek? Prometna zveza je organizacija čistih rok, njen nastop na-pram vladi in njena tirjatev po izvedbi zboljšanja prejemkov v polnem od parlamenta določenem obsegu je torej odkrito delo, ki se mora vpoštevati.
Voditelji palčilnic in blagajniki skupin nas
prosijo objaviti, naj bi člani prispevke redno vsaj do 10. vsakega meseca gotovo vplačali, da se olajša poslovanje in omogoči reden obračun s centralo. § 8. zvezinih pravil določa, da ima neredno vplačevanje članarine in prispevkov za posmrtnino lahko zle posledice. Tovariši se torej v njih lastnem interesu prosijo, da ta opomin resno vpoštevajo.
Plačilnica PrvaČina nam javi, da so njeni člani zbrali za praznike Vstajenja devet novih članov — pirhov za Prometno zvezo. Sedaj smo pa radovedni, kako so naši tovariši drugod po Slovenskem razumeli in ubogali naš nasvet. Pokažite se! Prvačanom pa naš bratski pozdrav !
Krajna skupina Zidan most naznanja vsem svojim članom, da bo v nedeljo, dne 28. aprila 1912 ob 2. uri popoldne občni zbor v prostorih Ivana Verhovca, železniškega čuvaja v Št. Petru pri Loki. Vsi člani, ki niste v službi, ste dolžni, da pridete na občni zobr.
Iz paradiža. Jej, jej, to smo se o praznikih dobro imeli in mastili. V Ljubljano na državni kolodvor je pridrdral od Bog ve kod cel dolgi vlak, napolnjen s poticami, šunkami, klobasami, hrenom in lepo rdečimi jajci. Ko se vlak ustavi, so prihrumeli »ta črni« od vseh strani skupaj z jerbasi in koši; gospodje Gostinčar, Voj e in Kunsti pa so delili, da je vsak dobil, kolikor je mogel nesti. Odprli so zadnji vagon, in ga našli napoljenega do vrha z »Našo Močjo«. Sedaj se je pa začul ravs in kavs; prihiteli so od vseh vetrov tudi »ta rdeči« skupaj in vsak je hotel po eno številko,, češ, to bo pa gotovo kaj zame. Dobri, kakor smo vedno, smo jim ustregli. Ampak oni se niso tako izvrstno imeli, kakor mi, kajti v »Naši moči« je zavita včasih kaka grenka, ampak jako zdrava pilula, ki ne izleči samo od gnilih pišk napihnjene trebuhe, temveč ukroti tudi preoblastne puho-glavce. Seveda če si mora človek vsled preobile domišljije o svoji neomejeni veljavi nakopane, prej imenovane bolezni zdraviti s takimi pilulami, je pač umevno, da ga gifta; glavno pa je, da pomaga. Torej mi, ki smo v tem oziru popolnoma zdravi, smo jedli potice, šunke, klobase in pirhe sekali. Hvaležno pripomninmo, da je ta žegen-vlak vozil gospod obersodrug Petrič in da je bil tudi on tisti, ki je celo zadevo razglasil; drugače bi morda še nič ne dobili. — Dober mož je to, jej, jej!
Od centrale. Pogrebnina po 200 K se je izplačala v nastopnih slučajih smrti: Peter Kuralt, Škofja Loka; Marija Hoffmann, Šlakem-vert; Ulrik Fritz, Dornbirn; Marija Kos, Sarajevo; Fran Kumbar in Jože Jelinek, Dunaj; Barba Košek, Klosterle; J. Kwarciany, Lie-sing; Ivan lvlinkowsky, Ickany; Mayda VValser, Altenstadt; Marija Wartbichler, Leogang ter Vaclav Werkl, Krems. Za pogrebno blagajno je torej 1. majnika plačati GO vin.
Naj večje gospodarsko podjetje sveta je uprava pruskih železnic. Redni dohodki in stroški dosežejo vsoto 2202 milijona mark. Izredni dohodki in izdatki so še posebej. Okoli 350 tisoč rokodelcev in delavcev ter 150 tisoč uradnikov ima ta uprava zaposlenih. Približno toliko prebivalstva šteje celo kraljestvo švedsko. Za plače osobju in v dobrodelne naprave v prid uslužbencem izdajo pruske železnice 731 in pol milijona mark na leto. Te železnice vržejo državi lep dobiček, dasiravno imajo izredno nizke tarife in med uslužbenci ne toliko siromaštva, kakor pri nas. Uprava umeva, da ji je zadovoljno osobje le v prid in ne stiska tam, kjer je potrebno dati in ne razmetava denarja protežarim koritarjem in lenuhom!
Socialno demokraške zverine. V državi Te-xas so železničarji radi plač štrajkali. Štrajku-joči sodrugi so položili v kotel neke lokomotive dinamit. Ko so se delovoljni tovariši nahajali v isti šupi kakor lokomotiva, je dinamit eksplodiral. Učinek je bil grozen. Na mestu je bilo ubitih 25 delavcev, v neki bližnji kovačnici pa 15. Vsi so bili raztrgani na kose in deli trupel so viseli raz strešno tramovje ali pa jih je vrglo med razvaline uničenih strojev. Sprednji del razstreljene lokomotive je odletel na neko dižnjo sosedno hišo ter prebil streho in strope, a, hvala Bogu, pri nas se ta anarhistični izrodek človeštva še ni do takih brutalnosti raz-
vil in upamo, da tudi ne bode; zato pa pri nas porabljajo druga sredstva, da ugonabljajo neljube jim tovariše — terorizem in jezik.
Povest o nekem vljudnem sodrugu.
Uprava c. kr. državnih železnic in pri vsem tem, da v njeni gmajni ni vse v takem redu, kakor bi moralo biti in bi tudi lahko bilo, vendar dela nekaj naprav, ki so uslužbencem v korist. Ali žalibog, najdejo se brezvestne duše, ki s svojo domišljavostjo in surovostjo zopet vse skvarijo. Za danes opišemo samo, kako se na tukajšnjem državnem kolodvoru z uslužbenci nižjih slojev pri razprodaji kuriva — premoga in drv — postopa. Železničarji že vedo, neže-lezničarje pa zanimalo ne. bode, da moramo mi upravi kurivo plačati, udobnost obstoji le v tem, da so cene nekoliko nižje, kakor pri prekupčevalcih, kateri imajo seveda tudi več stroškov, kakor pa železniška uprava. Torej mi kupimo in plačamo ter smemo zahtevati, da se nam kupljeno tudi pošteno brez vseh opazk in protekcij izroči. Pri nas mora seveda biti drugače. Posel razdeljevanja kuriva je poverjen nekemu Jožefu Ložarju, katerega nam je nemila gorenjska burja prinesla od tam nekod iz Jesenic, koder ie krpal stare košare. Kaj to napihnjeno človeče počne, je že od sile. Ni dosti, da si on drzne'nižje uslužbence zmerjati, kakor pač le on zna, on postopa tudi glede pravilne delitve jako pristransko. Za njegove rdeče somišljenike ni ne mere ne vage, li lahko brez skrbi nalagajo drva ali premog, on pa sedi ob strani in študira časopise ali pa kak roman. Z mero in vago se le nesomišljeni-ke, ki nočejo stopicati za »rdečo fanco«, sekira, to se pravi meri in vaga se do skrajnosti slabo in nemarno. Gorje mu, kdor si upa kaj uporekati, ta jih zve in pa take, kakih izustiti je le kak rdeč olikanec zmožen. Kar jih Joža zna povedati, se sploh ne da zapisati. Pa tudi šaljiv in dovtipen zna biti, kadar je prav dobre volje. Tedaj se porogljivo šali čez te debele in čez te izgarane, za enega se boji, da se bo zlomil, za druzega, da ga bo mast zalila. Merodajne činitelje prosimo, da Jožeta Ložarja o dostojnem vedenju napram uslužbencem pouče in se i za njegovo službovanje inalo pobrigajo. Jožetu samemu pa prijateljski prav resno svetujemo, naj se prej ko slej spreobrne v dostojnega človeka, ker drugače se zna lahko zgoditi, da se njegov izrek, češ, mi naj gremo za njim v . . . ., koder je on ,že bil, narobe uporabi. Kriv si bo le sam.
Okno v svet.
Svetovno gospodarstvo 1911.
Do 1.000,000.000 ljudi živi na zemlji, a mi znamo le za 500,000.000 ljudi, kako da gospodarijo. Če govorimo o svetovnem gospodarstvu, moramo znati, da je naše obzorje glede na svetovno gospodarstvo le še vedno zelo ozko. Razvoj gospodarstva narekujejo v osrednji Evropi Nemčija, Avstro-Ogrska, Švica, Francija in Italija Velikanski angleški svetovni državi, razprostrti po celem svetu, v kateri solnce nikdar ne zahaja, narekuje gospodarske smeri primeroma mala Britanija z Irsko. V velikem delu Azije vlada tudi na gospodarskem polju Rusija, v vzhodnji Aziji Japonska, v Ameriki pa Zjedinjene države.
Veliko politiko leta 1911 so določala gospodarska vprašanja. Vedno bolj napredujoča industrija je postala resno nevarna svetovnemu miru. Države namreč ne gledajo zgolj na to, da urejajo medsebojno trgovinske zadeve z inozemstvom, marveč tudi na to, da pridobe novih trgov za tiste izdelke, ki jih izdela delavec. Prebivalstvo se tudi zelo množi. Tako je poskočilo število .prebivalstva pri nas v Avstro-Ogrski za 420.000, v Nemčiji za 852.000, v Francoski za 58.000, v Vel. Britaniji za 373.000, v Italiji za 211.000, v Rusiji za 1,586.000, na Japonskem za 639.000 oseb. Vsi ti ljudje hočejo in imajo pravico, da žive. A čim več ljudi, tem težavnejše se tudi dobi delo. Redna pot je, da se pomnoži izvoz iz države. A ta pot je ob vedno večji konkurenci na svetovnem trgu vsak dan težavnejša. Druga pot je izseljevanje. V naši državi in v Italiji se res ljudstvo izseljuje, ker ni doma dovolj dela in jela, v Nemčiji zdaj izseljevanje ne pride več v poštev. Izseljevanje pozna tudi prav dobro Velika Britanija. Države si zato prilaščajo zemljo, kjer stanujejo ljudje, ki kulturno še niso dovolj napredovali in kapital sili na to, zato, da dela večje dobičke. Po tej poti hodita v prv.i vrsti Angleška in Francoska, sicer v prvi vrsti pod pritiskom velikih bogatašev, ki hočejo delati vedno večje dobičke. Ti razlogi so napotili Francoze, da so se pola-
stili Maroka. Industrijski razvoj Nemčije bi bil kmalu dovedel do vojske med Angleži in Nemci. Nemški izvoz je znašal leta 1872.
7.090.000 mark, leta 1910 pa 13,840.000 mark, med tem ko je napredoval uvoz v tem času le od 3,466,000 in 8,990.000 mark in sicer na škodo Angležev, ki je izvozila leta 1872 blaga za
6.290.000 mark, leta 1910 pa za 8,780.000 mark. Razume se, da so zato Angleži tako nevoljni na Nemce, ki so jim vzeli toliko dobička.
Šestero najbogatejših mož na svetu.
V zadnji novemberski številki angleškega lista »Strand Magazine« se nahaja članek, ki označa kakor šest naj bogatejših mož na svetu: Rockefellerja, Pierpont Morgana, Astorja, lorda Strahtcona, Andrew Carnegia in lorda Rothschilda. List ceni njih premoženje, premično in nepremično, na 1000,000.000 funtov šterlingov (1 funt šterlingov ima 24 kron) in našteva vse reči, kar bi jih mogli ti gospodje storiti, če bi se združili v skupno podjetje in tudi združili svoje glavnice. Najprej bi mogli plačati ves dolg Velike Britanije in Irske, ki znaša
750.000.000 funtov šterlingov in ostalo bi jim še dovolj, da bi kupili narodno galerijo v Londonu, muzej South Kensington in bojne ladije I. razreda angleške mornarice. Mogli bi kupiti vso angleško mornarico za 200,000.000 funtov šterlingov in per je pomorska sila danes v prvi vrsti stvar denarja, bi si mogli za 500,000.000 funtov šterlingov nabaviti še mnogo močnejše bro-dovje in ž njim ogroževati ves svet, če bi se jim zljubilo. Če bi ti velebogatini hoteli biti milosrčni, bi nakupili vse zemljiško posestvo in nepremičnine Velike Britanije in mogli bi najemnikom odpustiti vse najemnine. To bi bila zanje le malenkost, ker so vse nepremičnine na Angleškem vredne 220,000.000 funtov šterlingov in je hiše v Londonu možno kupiti za 44,000.000 funtov šterlingov. Če bi se hoteli sami nastaniti v kakem kraljestvu, kjer bi imeli dovolj prostora, ne bi jim bilo treba drugega, nego nakupiti škotsko kraljestvo, ki je vredno skupaj
930.000.000 funtov šterlingov.
irjap med dBlavstvom Vaše glasilo
Našo Moč“.
500 kron nagrade
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 komadov za samo 6 kron
ni priJ.ožnostni nakup. — Zbirka vsebuje: 1 pravo švicarsko si^t. RoskopI patent žepno uro, natančno idočo, točno regulirano, s pismenim triletnim jamstvom tovarne, 1 amerik. double-zlato verižico, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozi. garnituro, obstoječo iz gumbov za manšete, ovratnik in srajco. 1 amerik. petdelni žepni nož, 1 eleg. svilnato kravato, barva in vzorec po želji, nnjnovejš^ fasone, 1 krasno kravatno iglo s simili-briljanti 1 mično damsko broško, zadnja novost, 1 koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 eleg. denarnico iz pravega usnja, 1 par amerik. butonov z imitiranimi dragimi kamni, 1 patent, angl. vremenski tlakometer, 1 salonski album s 36 umetniškimi slikami naj-lepšiji krajev sveta, 1 krasno verižico za okrog vratu iz pravih orientalskih biserov, 5 indijskih vragov-vedeževalcev, ki zabavajo vsako družbo, in še 550 komadov raznih predmetov, v vsaki hiši koristnih in nepogrešljivih, zastonj. Vso' skupaj z elegantno sist.. Koskopf patent, žepno uro, kije sama dvakrat toliko vredna, stane samo 6 kr^n. Pošilja po povzetju ali proti predplačilu (sprejemajo se tudi pismene znamke)
A. GF.LB, razpošiljalnica, Krakov St. 10.
NB. Pri naročilu dveh zavojev se priloži ena najboljša angleška britev nli 6 najfinejših platnenih robcev zastonj. Za neugajajoče se denar vrne brez ugovora, torej je vsak riziko popolnoma izključen.
JKateri
• kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponudb človeka naravnost zbega!
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? — Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
pravi: Francftovem: pridathu n ftavo
s kavinim mlinčkom;
od tega zadostuje :manjka: množina; on povzroči naj lepši, zlatoru javi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo!
♦
♦
♦
♦
♦
pip, najsi!
Brila za šteflei! 3S
Denarni promet
M910. čez 87 milijonov K.
il
Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■
riptr. zadruga z neomenjeno zavezo
Miklošiče va cesta6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union'za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure
pop.terjih	w. f /	O/	brez
obrestuje	§m	/2	/O	kakega
po	'	odbitka,
tako da	prejme	vložnik od vsakih
100 kron čislih 4"50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot potov denar, ne da bi se njih ohrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
■ / /
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil.*1; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
»
“I
m
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Priporočamo domačo trgovino z oblekami
| MačekaKomp. \
♦ Franca Josipa cesta št. 3.	♦
♦ Založniki c. kr. priv. Južne železnice. ♦
♦ Solidna postrežba! Znižane cene! ♦
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
#. Ul
Ljubljana
Pred škofijo 19.
F Marčni LJUBLJANA
* IflCl »lil j Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanoa itd.
Predtlskanje In vezenje monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
Lek« Jri Kroni" Mr. Pii. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 v.
Ribie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih oCes In trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke škatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki. 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni co v, in 4 krone 80 v.
nr—ir—i|—ii~ii—ir-ir-ir-innnt innnnnn
Pl
A.Zibert. Ljubljana
Prešernova ulica
Izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih In umetnih rastlin In cvetljlc.
Zunanja naročila i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana
Gričar <& Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek, za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
I
1 D
I
□ veliko zalogo čevljev 0 a
priporoča svojo
domačega izdelka
agitirajte za naše časopisje, po sebno za del. list „Hašo Moč
I. UECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska tlela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, (li.ja-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-dL škili žepnih ur. — Postrežba točna in solidna.
■—r——ni -----------------nagč
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri CeSnlkul LJUBLJHI1H
Lingarjeua ulica - Stritarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki Izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba požtena in zanesljiva.
aaaannaaocrannnnaannc
Dežnike in
solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
n tovarna tožnikov. Ljubljana Pred Škofijo St. 19.
_.r muillfll, - Stari trn St. 4. -Prešernova ulica St. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
aaaaotMcscscrscsaacsaatacsaacscjacscsaanacsaaE
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko c n <1(117 Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUUW. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba.
Edina In najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havrc New-York
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linijo čez Havre, ler liste za povratek iz Hmerike v domovino in brezplačna
d$asSamo ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hisl »Kmetske posojilnice« nasproti gostilne pri «Flgovcu».
Iv. Bujienii,
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straž®
te®^k©rn
PrlDoroCa se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje Ttroh 7 analešklm, francoskim In tuzemskim Skrilj em z asbest-ce-mentnim Skrlljem (Eternit) patent Hatschek z izboCno in plošCnato opeko, lesno-cementno ln strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
(ŽZatniJci, «- *&nU*riJto "Materi telijo -dvbrv. po ceni in -JKvnesl/iinr potovati ncy sv obmefe
eSirnon^i/Ojretečca
■*> JtjutJjani	ulico20.
li&akevrsthaCftpasnila da/cs*bnvyila&w.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Ivan lax in sin LBfK;
priporočata suojo bogato zalogo raznourstnih
uoznih koles in
Sioalnih strofeu
za rodbino in obrt. ^