Številka: 82 S \ Posamezne Storilke t N»*.;.»5 Tadne Din —»so, ob ne- j ■ deljah Din 1*—. v Z « ,TAB01i* Izoaja -vsa* d»n, r»iven a J ». nedeljo m prašnikov, ob 18. nri z " ■ * ha.umom naslednietja dne ter stnn«\ " . mesečno no pošli D lO—,-n jaa- J . ■ zeuiRtro D 18 —, dostavljen n« dom 1; , u II- — , na izkaznica D 10*— J lu.ierati po dogovora. Z * iftSfiLiV" “pr»vi ,TAB0BA‘, « ■ JIARIliOK, Jurčičeva ulic* atov, i. ■ . * ■ anašujašteviiira stane^l,_ 0 ei&š&xjor;ajxa. o Leto: ilt. r * 'V V c^V ■'* naročila brez denarja 50 n« j*ira. — ivokopisi se ne vračajo. )ij ■*■ IIilIlilltllllli Posamezne številke: Na. radne Din —*50, ob ne« deljah Din 1*-. UREDNIŠTVO se nahaja, v -Mari' boru, Jurčičeva ul. št. 4, i. nadstropje.' Telelon int6mrb. it. “76. ■» nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, dosno. Tele. ion 6t. 24. SHS poStnočeioviii ra* ran žtoy. 11.187. r»i a Maribor, nedelja 9. aprila 1922. Pred našim zborom. u ’ Maribor, 8. aprila. •*. ” ui l'i •«>ko polje dela., ki čaka narod v °vih oblastnih in srezkih ,vah, ■ Jutrišnji .nien’ v naši samoupva-1 zbor. ima ena/ko velik po-. _ politični, zgodovini, kakor •*" 3° imela'na istem ozemlju L 1906. svoječasue narodne stran-Ce!., ,-i® skozi celo desetletje v mnogih ■ olunih bojih z veliko množino politič t' ®§ra, gospodarskega, in kulturnega, de posegala v življenje tega prebival-• tv«. Ni dvoma, da je neizmerno mno- jz seje ministrskega sveta. •ZM Beograd, 8;-apr. Včeraj pop. se plača v Srbiji enaka trošarina na žga se je vršila seja ministrskega sveta, na nje, kakor v prečaaskih krajih; 4. da se kateri se je sklenilo, predložiti finančne- zviša trošarina na pivo na 50 dinarjev mu odboru sledeče predloge: I. da se ,za vsakih 10 litrov. Nadalje so bile spre-do popolnega izenačenja zakonov za le- jete po prometnem ministru predlagane tos sprejme v finančni zakon 200 odst spremembe zakona o. draginjskih dokla doklada pa zemljiški davek; 2. dase zvi- dah železniških uradnikov. Na prihodnj ša trošarina na vino po vsej državi na seji se bo razpravljalo o monopolu na 50 dinarjev za vsakih 100 litrov: 3. da sladkor. Muslimanske organizacije proti razkolu v stranki. ZM Beograd. Iz Tuzle se poroča, je bila resolucija, v kateri se obsoja razda se je včeraj vršila konferenca jugo- kol kluba in se zahteva sklicanje kon-slovenske muslimanske organizacije. Kon- ference kmetov, na kateri se naj spor ference so se udeležili poslanci obeh poravna, frakcij parlamentarnega kluba. Sprejeta Italijanski program za genovsko konferenco. Jf*-Pozitivno pripomogla k današnjemu I „ DKU Rj ^ Jauju'in zlasti-ni dvoma,, da je po o- I ^aJ° listi, je m, 7. aprila. Kakor poro- lavce in tehničarja s posebnim ozirom . ministrski svet določil za na delavske organizacije in udruženja italijansko politiko na genovski konfe- ter da-z dobavo mehaničnega materija renči sledeče smernice: 1. Proučiti teh- la, kakor lokomotiv, industrijskih in nično, gospodarsko in finančno moč po- ''poljedelskih strojev priskoči n« pomoč sameznih držav v svrho uspešne eks- drugim državam in da z ustanovitvijo ploatacije. 2. Ugotoviti premoženje po- italijanskega kapitalističnega sindikata sameznih dižav, da se more ugotoviti organizira finančno pomot. O tem pa sodelovanje na skupnem obnovitvenem naj se pogodi še posebej z Ameriko in. delu, posebno glede ra ždeli t ve surovin. Nemčijo. 5. Pogoj za vsako pomoč so 13. Gospodarska in finančna obnova Ru- garancija s strani Rusije glede medse-i*a i -i f ,, v. |siie s sodelovan’em vseh držav po svo- bojnega prometa. 6. Italiii se nal od- 1^'živa stfanS& vij*S ra#C*b*. 4> Ital,’ia nai se P°-lMto1 k8že kot ppdročj« z* njeno• pomožno •^'Oju naše samouprave ‘ hočemo so- Hi pa t“dl H* iniciiativi. udeleži obno- akcijo južna Rusija, posebno od donske «au. - (SroanTii. yečini .vse, kar danes na tem I f^lju napredno čuti in misli, usitva-1 narodna stranka s svojim glo- j T>ni sm°ti*enim delom. ; . ^red štirimi leti je bivša narodna I i ,ranka stopila v enotrto celodržavno | l-^Uokratsko stranko. Danes ;po' štirih I 'd 1>a ZQPe^ čutimo nujno potrebo, j^-tistpaiovimo v okvirju velike demo-, latske stranke lokalno organizacijo! ®°P©Yati .o ix>lrtiČni in Kultnrni bo-'°°nosti mariborske kot obmejne veli-0 županije.. . v ipa tudi z, vso silo nadalje- , ati za,početo delo na. nujno potrebni konsolidaciji naših1 političnih' ra.zmerv :pieri koncentracije- naprednega živ-,^a 11 a tem ozemlju. Z vso vehemenco ho ,'onio pobijati pogul>ono«,no mzcoplje-, ost ;V razne naipredne frakcije. Naše .^banje jo narod simpatično pozdravil, nas prav nič ne moti, da, so vod-va Samostojne kmetijske in narodno-rP^jalne stranke ponujeno jim roko za iipno Violo odklonila. ,V javnosti je li?*'združitve naprednih po-j. ionih sil na ax»jilagi.ideje o odinstvu :^rocla in;na pocliagi skupnega pozitiv-S^podarskega programa. Z vso l 0 hočejo pobijati1 nadaljno frivolno 4 Pl,len je naših’ sil v ‘kiake nove n. pr. Papež pozdravlja genovsko konferenco. DKU Rim, 7. aprila. Papež je.po- na kateri se sestanejo zmagovalci spre-ilal genovskemu škofu pismo, v kate- maganci, pravi uspeh — dosego res rem pozdravlja genovsko konferenco/ničnega miru, ki ne sloni samo na ba sporoča svoj apostolski blagoslov in iz- jOnetih, ampak v medsebojnem prija-raža željo, da bi imela ta konferenca, teljstvu in zaupanju. vni reti. Klerikalizma se nismo bali fa* krat, ko ga je obsenČeVaia milost Lue-gerja in habsburške glorije, pred kate«,' rimi se je dr. Korošec valjal v prahu,' tem manj nam gre na živce klerikalko psovanje danes. - Volilna prognoza. Beograjski sotrudnik »Pra.gea* Presse« objavlja v nedeljski številki prognozo o rioviJi volitvah v 'Jugosla-yi,ji. ^ Prinašamo v izvlečku njegova izvajanja: Po novem volilnem redu voli r40.000 prebivalcev enega poslanca. Na Srbijo in Orno goro odpade 110 do 512 poslan^ cev. Od tah bo 100 poslanceiv zastopalo Srbe m 10 do 12 ^joslancov. mohame* danske Alibanee (Turke)-1) Hrvatska s Slavonijo, brez Srema ibo volila 65 do 66 .poslancev; od teh1 odpade na. Hrvate 48 do 49, na Srbe 17 do 18 poslancev. Srem volj 11 poslam/ cev (Srbi). Medžimurje voli 3 poslan-! oe; eden utegne biti Madžar, t ogtalr dva bosta. Hirv/iJte.. . ' ’• dva bosta. Hrvata. Bosna in Hercegovina pošljeta/# iv* narodno skupščino 48 do 49 poslancev! * tr, 'o^ke .politične -orgami-zacije. Zakaj x smo si v svesti. da vse to ceplje-slugi končno izključno 'le kleriika-,jJ5®1« in boljševizrnii, vsem tistim ele-jn ^ltoin, ki'vidijo v razcepitvi nai>red-fiV .^W);litično fronte jamstvo za uspeh separatističnih protidržavnih or svo^i° T>ezennost hočemo v novi „ *ailiz'aciiji posvetiti našim posebnim ^ j^darskim in kulturnim interesom li okrožju. Naša deviza, bodi: manj po-kuul'ran^a ve^; gospodarskega in ^Mffliega dela.. Ne trošimo narodne ju^j-ie v mnogokrat brezplotlnih po-Sjal^h lK)i-bah in imejmo pred očmi , Sospodaa^ski in . pa kulturni na-1>rcrlek naroda/ / gl.^^^okratska stranka je priporno *nV z?tiaRe ideji, samoupravo in do Volit'3'.6 sT>lošni .volilni pravici za bto Ve v samoupravne skupščine. Do-lal; V€m°' fbi. smo v mnogih okrajih de-iije Za clrtiec. Nas to ne moti. Zadošee-kr,. P.311'1 bodi, da krčimo ideji demo-Jia'i>iw?° v oblasti,i in okraje. Za v’fcn x mora končni uspeh biti le pcaiti. Rusi smejo sprejemat! živila po pošti. DK.U Moskva, 7. apr. Ljudski ko- Kongres kmetskih strank Evrope. ZM Sofija, 8. apr. Bolgarska stranka zemljoradnikov je sklicala za dne misarijat za pošto’objavlja, da je od da-28. maja kongres vseh kmečkih strank nes naprej dovoljeno vsakemu meščanu Evrope. Vfada si bo prizadevala pripo- sprejemati iz inozemstva poštne pošiljke moči do najsijajnejšega poteka kongres«, z živili in najnujnejšimi dnevnimi potrebščinami. Teža pošiljk ne sme prese- v Rovolucijonarna Irska. DKU Dublin, 7. aprila. V minuli noči je vdrlo kakih 300 oseb v skladišča dublinske carinske oblasti in uničilo vinske sode v vrednosti 100.000 funtov. gati 10 kg. Finančne operacije na .Grškem, __________________________________ DKU Aten e, 8. aprila. Zakon o pri; Oddelek irskih republikancev se je sku- posojilu je danes stopil v veljavo, šal polastiti brzojavne centrale, a so vlad- batikovci, izvzemši 1- in 2-dra ni vojaki odbili njegov napad, ^ hemskf, izgube polovico nominalne vred' Aretirani kozaški general v VVashing-' tonu. Odmevi rdečega prevrata. DKU Pariz, 7. aprila. Iz Newyorka S»^M«SSS neral Semonov, ki je osumljen, Ha i# X?.1 ?La Predujma Avstriji na račun kre- Francoski predujem Avstriji. p ar[z, 7. aprila. (Izv.) Zbornica je to je glavno. «a,u ^»rnenju teh idej pozdravljamo ti iernni, d^uokrateke ideoo jia iutoiš-Prf*° smešenja in groženj ^•kalnega, časopisja,- zlasl.1 tukajšnje V, £ ^1/11 rwc»f) w*jdeiiM) iuiame.„duše na d»e,- poneveril za 475.000 vine. DKU London, 7. aprila. Po nekem poročilu Reuterjevega urada v Washingtonu je izjavil včeraj v Was delirjev koiuki' dl"1 65 milljoiov frmkoi,. Borza 7. aprila. Zagreb devize: Berlin 108—110, hingtonu aretirani bivši ruski general Milan 1670 1710, London 1395—-1400, Semenov,-da je ob revoluciji vse šlo £raga narazen* in da je vsakdo vzel, kar jeJ50oq o oo °’n«D,u"^ mogel vzeti ali prodati. Boljševiki so f s,; 5’ Budimpešta 38—39, Var-okradli njega in on je okradel boljše- Vaiute: dolar 315.50 do vike. Takrat bi vsi kradli, če bi le kaj Zli'50’ €e?ke ,kron« 20 K v zlatu našli. Nasproti izjavi poveljnika ame- V 950, lire 1680—1688, riških č€t v Sibiriji ia ameriškega za- mar^ 'J® \\7, nisdž. kr®ne 36-37.50, stopnika pri alurani železniški komisiji, Curih: Berlin 1.71, New-York 5.15, da Semeaeva ni priznala nobena vlada, London 23.61, Pariz 47, Milan 25, Pra-je izjavil general, da .je ta trditev ne- g« 9.55,\ Zagreb 1.55, Varšava 0.15, pravilna,y ter so mu Japonska, Velika,Dunaj 0.066k avst. krone 0.07; . Britanija in Francija dajate mnogo de-s* Beograjska borza radi pravwl»We«a narja-in ga podpirale skozi.celo j,-1918. praznika dajjies ni poslovala. in sicer bo 20 do 21 Srbov, 16 do 17jj mohamerta-ncev in 10 katolikov. Otok Krk voli 1 poslanca (katolika), Slovenija bo zastopana s 27 poslanci, med! n jimi bo morebiti 1 Nemec. 'VojVodi-na bo QX)slaila 15 do 16 Srbov, 4 do S catoliških Bunjevcev, 7 do 8 Maidža-rov, 6 do 7 Nemcev im eiventuekio enega ali dva Slovaka tepenega.ali -,dfW iJomuna. «-.(..■■• ' 1 ' V parlament Ibf !b"ilo Mi' podlagi podatkov ljudskega, štetja1 sloJ deče ra.OTnerje med plemeni in najrodJ nostimi. 2) i Parlament bi štel 301' do 305 piv slancev. Od teli bi 152 do 155' poslan-' cev aa«rtopalo Srbe, 76 do 80 Hrtvate,! 36 do 27 Slovence, 16 do 17 bosanske j muslimane, 10 do 12 macedonsko Torke in Albance, 8 do 9 Madžare, 7 do 8 Nemce, 1 do 2 Slovake in 1 do 2 iRia. mune. Pri presojanju izida volitev c® ne v«, kaj bodo storili komunisti: ati, bodo nastopili pod drago firmo, ali pa,, bodo s svojimi glasovi podprli radikal- j nejše opo7.icijona,lne stranke. Pisec pravi, da se kljub temu dn izreči' prognoza, ker so politične stranke v Jia-gosLaviji razdeljene po pokrajinah1 im plemenih, ne obsegajo pa ce»la države] in vsega naroda. Na prvi pogled' bi! se! zdelo, da se m« silno ojačiti aigrarnai (zemljoradnička) stranka. Ta prognoza pa ni upravičena in tudi ne stvar-' na. Zemljoradnička stranka se nahajaj v krizi. Po secesiji slovenskih kmeJ tov je prišlo do novega razsula' in š« vedno n ikomčano to cepljenje stranJ kinih sil. Danes je položaj tak, da bo-i do kandidirale tri agrarne stranka' (zemljoa^adnička a ve za, slovenska, 'sa-| mostojna stranka ’ in srbski narodni' zemUoradniki 3) m da se bodo tel stranke borile mod- seboj. Kakšne iz-' glede ima zemljoradnička stranka Tl l>osaimeznih pojkrajinah! V Srbiji j«| imela lepo pozicijo, ali v zadnjem' času; je šla navzdol. Ugodnejše stoji v, Boisnii' in deloma v Dalmaciji. . \ k* P o pdsčevem mnenju je računati' a ojačen jem Koroščeve (klerikalno)' strank«. Samostojni se bodo morali boriti na dveli fix>ntah: peroti klerikalk cem in proti zemljoradnikom. Na Hrv vafckem in v Slavoniji bodo kl®rikaJ4 ci ostali najbrž v svoji itaik slabi pozjJ Opomba uredništva. 1. 'Avtor se opil ra na podatke zadnjega ljudskegaf štetja — 2. To je le cenitev, ker volilni okraji še niso razdeljeni definitivno. •>. V Sloveniji smo dbbili za tfam'ai eftt Novaoano^.(vera§ki aplavz je zadonel vsaki-krat koncem akta oziroma predstavo. Vprašal r-om jih več, ali jim mar ni ugajalo? Narobe, vsi »o bili fascinirani! Ampak zakaj potem ne aplavdira-te boljf — In vsak me jo začudeno pogledal. In ta pogled sem razumel inraz-umel sem občinstvo preteklo soboto. Naša publika živi v napačni domnevi, da je s teim, da je kupila vstopnico za koncert ali pnedstavo storila svojo do!?na«f, pohvala ali graja pa jo stvar galerije ali^dijaškoga, stojišča. Publika, jev in ki je bila neposredno po vojni v položaju postaviti na nogo vso indu strijo in ki skuša znova s svojimi finančnimi sredstvi zavladat i na svetovnem trgu. Kdor se tem nemškim na* črtom zoperstavlja, ni dober Evropejec. Da pase nebi ljudje preveč ukvarjali s- številkami, jim nemška propaganda slika bodočo zlato dobo Evrope, ko bi lahko izginil zadnji spomin na strašno vojno in nastala blažena harmonija med narodi — če bi ne bilo ro goviležev, ki hočejo, da na’j Nemci plačajo, kar so uničili. Drugo orodje nemške propagande je v tesni zvezi s prvim. Današnja ofi-cijelna Nemčija nikdar ne pozabi pov-vdariti, da je demokratična in da krvava avtokracija no more priti • nikdar več na krmilo. Evropa, naj pomaga novemu režimu v Nemči ji v imenu.demokratičnega .načela, ki jo najkrep' kejše jamstvo za stabilnost novo Evrope. Žnlibog pa je glavna skrb te novo Nemčije, da so z vsemi sredstvi izogne pravičnim dolžnostim, in njena demo kratična načela so le preveč podobna dragemu železu v ognju, ki se vpoTab Ija. ko so je ohladilo prvo. Demokrati' čna načela ne ovirajo nove Nemčije pri izdelovanju orožja, pri staybi stra-tegrSmh železnic na renski meji in tudi ne pri tajnih vojaških organizacjah. Vzlic temu pa na j bi bili v imenu de makratdonega načela. Francija in Belgija vrženi v finančno propast, prva zato, ker je po nemški krivdi toliko krvavela, druga zato, ker so jo Nemci zahrMno napadli, vse to pa radi tega, ker so novemu nemškemu režimu potrebni zunanji uspehi, da se zasidra trdneje. Kakor da je res že pozabljeno, kako so se obnaSale ravno iste stranke, ki tvorijo jedro novega režima, v začetku svetovno vojne in da eo postale revolucijonarnc šele po 8. novembru 19.1.8., ko je bil nemški poraz gotova stvar. Proti zmedenosti pojmov, ki je cilj nemške propagande, se ne moremo boriti drugaeo, kot če neprenehoma o-pozarjamo na dejstva, ki so splošno znan«, katera pa se prehitro pozabljajo. — Uspehi nemško propagande odgo varjajo popolnoma njeni krasno izvedeni organizaciji in znanstveni metodi. Njeno neopaženo podzemeljsko delo premika celo v zavezniške dežele. An gleški načrti, katerih višek jo genov ska konferenca, so nastali v znatni meri pod vplivom nemških sugestij .Hrepenenje po miru in pokoju je v Evropi tako silno, da potlači tudi čut pravičnosti. Vendar pa bi bila težka napaka, če bi se zaradi hrepenenja po miru dali motiti z nemškimi deklaracijami in bi zapirali oči pred resničnostjo, četudi je neprijetna in trda. Nemška ideja evropskega miru, miru pod nemško politično ali gospodarsko hegemonijo, je enaka oni ideji, katero jo proglašal nemški imperator: tudi njegov cilj je bil evropski mir. Interesi Evrope pa se ne ujemajo popolnoma z interesi Nemčije, kakor to oznanja nem- se ne zaveda, da je še čevljar hvaležen, če ibu ne plačaš samo čevljev, temveč ga tudi pohvališ, da pa je pri umetniku, in naj si bo io ena oseba, zbor ali orkester, naravnost’ predpogoj za u-stvarjanje velikega in lepega. Ali ni ironija, »ko jim krati to sveto pravico iz komodnosti oni, ki so v vsakdanjem prozaičnem življenju cedi samega zadovoljstva, ako ga doleti kalk žarek pohvale. Otresimo ee torej te toposti,_ pustimo, da nam kri nekoliko vzkipi, če stopimo v hram umetnosti in v korist bo to umetnosti in nam. Še nekaj! Program vsakega koncerta jo navadno tako sestavljen, da se stopnjuje proti koncu, kjer navadno doseže v umetniškem in tehničnem oziru svoj vrhunec. Zbor, orkester, solist ali kdor je že na odru, nam v veličastni grnduaoiji ponuja svojo najboljše, večer hoče zaključiti z najlepšim in najtežjim. A del občinstva! Le majhen_del pozornosti je obrnjen na proizvajanje, telo se nekam nervozno premika, pogledi švigajo proti desni strani in ni še odzvenel zadnji akord, planejo kakor elekitrizirani s sedežev in skočijo proti fehodu: boj za garderobo!! Gotovo je skrajna nemarnost aranžerjev, oko ne postavijo k garderobi dovolj osobja, a še večja je netaktnost občinstva, ki iz strabn, da pride ri& par minut pce^eje ven, po- ška propaganda. Vsa znamenja pmčav jo, da se pripravlja odločilni gospodarski boj med Francijo in Nemčijo, boj( ki bo — kakor upamo — tokrat nekr< vav, zato pa iatotako trdokorcn In ne< varen obstoju obeh rivalov. Nemška propaganda lepo pripravlja nom&kfl pozicije, potiskajo svoje nasprotnike med slabe Evropejce- in Škodljivca demokracije. A tudi Francija ne mol-* či. Poincare ima malo umevanja z® nemško »evropske ideje«. In kakorkoli sl želimo miru, je v interesu naše inla^ de države, da se ne spuščamo na nesi« guma tla, .$( (»Narodni Listy«)< Nadaljevanje občinske seje« Maribor, 7. aprila 1922. Ob 19.?0 uri je otvor.il župan nadaljevanje 2, redne sejo občinskega sveto Poročilo župana. Gf. pokrajinski namestnik" Ivan bar je poslal dopis, v katerem poroča, da so namerava v Sloveniji ustanoviti rudarska akademija. G. poicrajinski namestnik je ob priliki svojega bivanj® v Beogradu obiskal vojnega ministra; va prepustila poslopje bivše vojne re-va preuustila poslopje bivše vojne realko v Mariboru za to akademijo, kart pa je g. minister odklonil. Zato vpraša, mestno občino, čo hoče preskrbeti ob« čina za akademijo potrebno poslopji Ker občina ne razpolaga z nobeni® primernim poslopjem, predlaga župa^ da ee noj najprej dobe informacija kakšno poslopje bi bilo potrebno^ i1* kakšni stroški bi bili s tem zvezani. —* Obč. svet. dr. Sernec opozarja, da bi bilo za rudarsko akademijo najprimernejše mesto Celje, kjer je že itak danska Sola in so tudi premogokopi plavži v bližini, česar pa v MaribOTU ni. Ker pa gre predvsem za to, kdo1 zmore stroške, ee sprejme predlog žu-1 pafia * Pri. zadnji proračunsilu; sej! ee 3« sklenilo zvišati tržne pristojbine. ™ Mariboru se zopet vrše svinjski sejni?* toda občina za to še nima dovoljenj^ Že pred preobratom ee je prosilo dovoljenje pri namestništvu v Gračfcri« vsled preobrata pa je postala 6tvaU brezpredmetna. Pozneje se je sicer silo tudi pri deželni vladi za Sloveni]*0) toda vloga do danes še ni rešena. Zatd se sklene, prositi vnovič za tozadevni dovoljonje. ' Stavbeni odsek. Ker se je lesni družbi »Drava« že d<» volila stavba vil na Zrinjskem trgw je treba stari stavbeni načrt spre*®! niti in sicer tako, da se podaljša lagova ulica in s tem paralelizira ,, Aleksandrovo ulico in da .ee tamošo^ nasadi primemo izpremene. Načrt v odobri. . Drugi načrt; obsega prostor P76*? mostom oziroma Trgom kralja Petrfj v trikotu med Tržaško cesto in železa^. tsmrnasauam mm ■ ■ m&m polnoma prezre navadno najlepši, to zadnji del koncerta* ji Upam, da je v našem občinstvu liiko razsodnosti, da mi ne bo oponašal, da agitiram za aplavz delani umetno ra®položenjo za dob? uspeli koncertov. Moj namen je l0 opozoriti publiko, da nimajo dolžno^ le tasti, ki stoje na odru, temveČ_ tu®1 tisti, ki gledajo, ozilroma poslušajo-^ Vučina. .V naslednjih vretaih' podajamo,®?[ Kaj ocen o delu izpod peres ličnejših hrvatskih kritikov. _ ™ $ Begoviič, urednik »Kritike« in znan dramatičar, čigar »Male ko®, dije« eo se vprizorile z velik, uspsb ^ v Zagrebškem gledališču, piše v ^ . vostih«: G. Ogriizovič je z močno o 1 matično rolco zagrabil svojo zgrfl{1. Prvo dejanje »Vučine«^ jo sijajna © • ■pofflicija. 2e v prvem dialogu nas.^jj lje pisatelj v situacijo, vse nam 3° .j! mah jasno, tako milič, Uudje in > meidsebojni odnošaji. Ogrizovič je jv ster v postavljanju drame. Tokrat^: naposled pograbil v nenavadni r,°'V voar svojo teatralike. Drugo oej”V, je pravzaprav ena finima poema v njej so vse vrlino Ogrizovlca ^ dramatika- Psihološki proces v z01 ' {Maribor,^9. aprila kjuan ^ smer! pred1 mostom predvideva načrt veliko monumentalno stavbo, (cerkev, palačo ali kaj sličnega). Dru-Ki proštov se zagradi s trinadstropnimi stavbami. V starem delu mesrta ob Bravi naj ee zaenkrat ne dOvoli novih stavb, dokler se ne izdela podrobni na-Od mostu se odcepi glasom načrta »roka cesta proti Pobrežju. Stari del tržaške ceste pod mostom naj se zagradi z nasadi. Na isti način na j se za-iPre Tržaška cesta pred bolnico, kjer odcepi nova cesta na most. Tudi ta uačrt se odobri. p Pravni odsek. • ». Pogodba glede »Vesne« se je formulirala tako, da se imenuje voditeljica zavoda, sporazumno z mestno občino oz. Naučilo upravo. i- Mestni župnijski urad prosi, za popravo strešnega žleba. Glasom določb Jflora plačati. 'A stroškov nadarbinar, 0 3« župnišče, ostanek pa farani, ozi-jonia konkurenčni odbor. Iver pa bi , to v tem običaju prenerodno, predlaga odsek, da plača popravilo občina, predlog ,se sprejme. , Dovoli so nadalje sprejem v obein-zvezo 4 osebam. Plinarniški odsek. V zadnji seji se je sklenilo poviša-; ji? niezd plinarniškemu osobju. Ker Plinarna za ta Izdatek nima kritja, (Prosi, da, se najame 25.000 Din. posojila, ki. .se bo odplačalo v štirih meseč-obrokih. Povišanje cen plina ne *aže, ker bo že v 14 dneh funkcionira-nov.a dvoplinska naprava. Pogrebni odsek. te •- iV»vojcas s:e je' razpisala nabava krst '*er se je akceptirala najnižja ponudba 'tvrdko Bobek. Ker pa so med tem ča-cene materijalu jposikoerle, prosi tvrdka za zvišanje cene za 20 K pri 'Komadu. Prošnji se ugodi. Prošnji nastavljencev pogrebnega |®avoda za, zvišanje pristojbin za (Opremljanje in čuvanje mrličev se u- Sodi. Podporno društvo železniških u-r^žbencev v Ljubljani prosi za do-^benje popusta pri pogrebih in sicer pri 1. in 2. ter 25% ‘pri ostalih v&z-^®dih. Odsek predlaga, da, se dovoli -*®/0 Pri gala in T. ter 15% pri 2., 3. in ,4. razredu- Večji popust je nemogoč ■se,r bi se 'sicer ne krili niti lastni stroški. predlog se odobri. Ob 20.35 zaključi, župan javno sejo, «akar se je vršila še lajna, seja. Ljudska knjižnica / Narodni dom, !. nadstr. ^°sluje ob nedeljah od —V211. ure in ob četrtkih od —Vs^O. ure ^dinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. sovraži in ljubi v enem. velilk in istinit. Vsi instinkti 'H&Oskega bitja udarjajo na površje in j X POPelnoma, zaokroženi liniji °Ki6nem klima lesom, kateri je zdaj ' 8iVon, zdaj skrivljen, včasih’ pa mava-^ strast na Slanino kri.« Tip Vučine - ada^ brez dvoma med najizrazitejše V naši dramski književnosti. On stoj (j.V Pred nami’ živ, strašen iu nozlom-**>. kamenit živec. Zapoveduje Stenju in usodi — zmaguje silo in i — uničuje mladost in cvetje — * 3.e Vučj,na. On vlada celo nad smi't mu ~ služi. Služi mu tiiif argument, da pokori Hej.; . ^trgano Staniho dušo, kaitere * ne že zdavnaj pokoril. In.; zato n i ■ c čudnega, da zfičenj Vučinem vstajanju od 4 * c rudnega, da zfičenja, tisto pravo *• P° Vučinem vstajanju od smrti. Jo60 ?° 3® nosno, da se oprimo te od-neuklonljive žene, v prepri-n’ Pravljica.temveč pravo To <**> življenje, do te vst.varitve. ] i t^amejkombinacitter-tem- Politične vesti. * Zveza narodov. Iz Berna so poroča: Ministrski svet je soglasno odobril poročilo zveznega sveta o drugem zborovanjp Zveze narodov. Piri tem je ugotovil zvezni svetnik Motta, da je Zveza narodov pokazala, svojo sposobnost ter izrazil željo, naj bi še tekom letošnjega leta vstopila tudi Nemčija v Zvezo, narodov. Nadalje je ministrski svet odobril dodatne predloge k pogodbi o Zvezi narodov, tičoče so volitve stalnih! članov sveta Zveze narodov, razdelitve stroškov, gospodarskih' sankcij in predpisov o reviziji }K>godbe. * Grof Betlilen za Habsburžane. Kakor se poroča, je ministrski predsednik grof BefclUen popolnoma »premeni! svojo politično fronto. -Včeraj je konferiral z grofom Andratesyjem ter podpira, akcijo madžarskih legiiti-misfov, da bi Karlov sin dobil krono sv. Štefana. Žita pa bi bila začasna re-gentinja. V splošnem vlada mnenje, da se bo v bližnji bodočnosti, skušal izvršiti nov poizkus restavracije Habsburžanov na Madžarskem. * Gibanje Madžarov v Vojvodini. ' »Obzor« poroča: Neka ugledna osebnost iz madžarske stranke s Subotici je izjavila nedavno sledeče: »Politika, vojvodinske madžarske stranke se ne bo orijentirala proti Madžarski, vendar pa Me bomo sprejemali v svoje vrste onih, ki so pobegnili iz Madžarske ali. ki so politično kompromitirani«. Ta dvoumna izjava. je jasna. Madžari a* Vojvodini izjaviljajo pred oblastmi, da niso za Hortyja, v svoji stranki, pa so največji nasprotniki onili, ki so sovražniki Hor!tyjeve politike. * Kusko-romunski spor in Mala antanta. Iz Beograda poročajo: Romunski senat je sprejel soglasno zakonski načrt o ujedi«jenju Besarabije z Romunijo. Ta sklep ima. zlasti v današnjem času velikansko važnost- Naši diplomatski krofei sodijo, da Romunija v tem slučaju ne more računati na kakršnokoli pomoč ostalih držav Male antante, zlasti pa. Češkoslovaške in Jugoslavije. Sploh pa je vprašanje, ali je primerno, da romunski državniki ravno v tem času obnavljajo to bolestno' ■vprašanje ruskega naroda. Skoraj gotovo je, da. bo radi tega, nastal oster spor med Romunijo in Rušijo. Dnevna kronika. — Nova gospodarska stranka? ’01a-soin poročila celjske »Novo dobe« je. na nekem ■trgovskem.shodu v Celju trgovec Drofelik naznanil ustanovitev trgovske stranke pod imenom gospodarska stranka. Celjski gremij trgovcev je nato poslal v.. »Novo dobo« ofi-cijelno .izjavo, da je o ustanovitvi te stranke poročal ti a nekem sestanku v Ljubljani, dno 2(j. marca ljubljanski veletrgovec g. Jelačin. Ta je pa v seji načelstva demokratske stranke dno 6. Zdravstvo. Dr. Matija Ambrožič: ,(Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku". (Knjižnica zdravstvenega odseka za Slovenijo.) V naših histeričnih’ časih zopet enkrat svite! žarek: Izšla je knjiga, ki dela čast pisatelju in izdajatelju in ki v čudoviti preprostosti in resnosti kaže in razlaga, najvažnejše higijenske probleme v človeškem življenju. Metoda, jezik in oprema knjige je.taka, da smo lahko ponosni nanjo! Več kot. more povedati mojo okorno pero, govori knjiga sama, Evo par primerov! Dete se rodi: iz toplega materinega telesa, kjer je bilo preskrbljeno z vsem potrebnim, pride na zrak, babica iz-podvežo in prereže popkovino, s tem je dete od svoje zakladnice popolnoma odrezano. »Kaj seldaj? — Za tirano in pijačo so že počaka, ali zraka jo treba, takoj, sicer bi se dete zadušilo, Sedaj mora pričeti dete brez .odloga samo dihati! In ko prvič zadiha, že tudi prvič zave-ika. češ: >Tu sem, doslej bogatin, sedaj najrevnejši nebogljenček! „ p.ntivi^U ) t. m. v Ljubljani pod častno besedo izjavil, da je to poročilo celjskega gre-mija trgovcev neresnično. Stoji torej izjava proti izvj» l-^7a y._ ipm.-if as.ii eišen\_ bo odbor podvzel vse primerne zaper posredne in neposredne povzrw čitelje takih neosnovanih in zlohotniH napadov. Po seji se je vršil neobvezen razgovor z zastopniki bolniške blagajno glede kolektivne pogodbe, ki se ima1 uveljaviti s 1. aprilom t. 1. in je bodPlanom okoli sveta. Londonski listi poročajo, da bo avijatik Ross Smith 25. 'aprila t. 1. nastopil r letalnim strojem pot okoli sveta. Pogumni zrakoplovec upa, da bo obletel zemljo v 240 letalnih urah. ~ Novi argentinski predsednik. V Argentiniji v Južni Ameriki se bodo vršile v kratkem nove predsedniške volitve. Kakor poročajo argentinski listi ima največ izgleda na zmago sed? nji pariški koslanik Alvaar. —- Novi naslednik faraonov. Neka* t ere vladarske in plemiške rodbine v W v ropi se ponašajo s svojo starostjo, toda nobena ni tako stara kakor rodbina sedanjega novega egiptovskega kralja. Fuada. Njegova rodbina je vladala Egiptu že pred tisočletji. Njegovi predniki so bili faraoni,' njegov neposredni predhodnik. pa Ptolemej, znani astronom, katerega je zastrupila njegova sestra Kleopatra 43 let pred Kri« stom. Starejši njegovi predniki sniva-jo balzamirani pod piramidami.• — Dravinjske razmere 1. 1914. in danes na Nemškem. Leta. 1.914. je zaniogel noniški uradnik še čisto primerno živeti. Če je bi! vrh. tega še malo štedljiv, si je lahko celo kak vinar prištedil. Iz gospodinjske knjige neke uradniške družine je razvidno, da je stalo n. pr. stanovanje 1. 191,4. krog 600 mark, danes pa stane najmanj 1,200 mark, davek je znašal 473 mark, danes 4.200 mark, kurjava 360 mark. danes 4500 perilo 75,dan.500. obleka. 75, danes 1.40(1 kravata 2, danes SO, kruh 6f">, danes 3225; jajca 45, danes 31.00; mleko 18, danes 522; kava 240, danes 8400: itd. L posinel v obraz, kaho obupno kriči ir veka! ' Ali je res potrebna ta starovftrdča mukal Stare babe seveda verlo vse polno vraž, zakaj je povoj za lepe rast deteta potreben. Ali vse, kar vedo o tem, so prazne marnjo, in neresnica. Povijanje nima niti ene same koristi za dojenčka. Ravno nasprotno je res: povijanje ni samo skrajno mučno, nego tudi jako škodljivo. Prvič je škodljivo pravilnemu razvoju telesa. V povoje vklenjeni udje se ne morejo razgibati po svoji volji in mišice so jim vsled tega ne morejo razviti, kakor bi se morale. Vsled tega se pa tudi ne razvijajo pravilno in zato so tudi otroci mnogo bolj nagnjen? k temu, da dobe krive noge, postrani. pleča in vpogujene hrbte. Le otroku, ki se vedno lahko prosto giblje, se bodo udje pravilno razvili. Drugič trdo povito dete slabo iu površno diha. Kajti uiti koš, niti trebuh se mu ne more pri dihanju dovolj razširiti. Vsled slabega dihanja se otrok slabše razvija in postane sprejemljiv za razne bolezni, zlasti pljučne. Pljuč niča in jetika najdeta v njegovih pljn čili 'posebno ugodna tla. Tretjič je povijanje škodljivo za dojenčkovo kožo. Kadar se dojenček V svojem omotu pomoči in podela, ostan* Sčraa & '» T X BOB • .Maribor, n. aprila 1914. je zamogel srednji uradnik letno (prištediti krog 8.000 mark, danes pa mora na svojo plačo doplačati še nad '40.000 mark, da mmore sploh živeti in Ida mu ni treba trpeti lakote. — Pa tudi našim uradnikom se ne godi mnogo foolje. ■v Fatalen začetek. Iz Londona poročajo: V ekspresnem vlaku med Parizom in Maršei 11 o se je zgodila velika Itatvina. Razbojniki so se polastili tudi /važnih diplomatskih spisov. Prodrli so ,v poštni vagon ter ukradli, 30 vreč s spisi in pismi, ki so bile odposlane iz tAnglijo v Italijo. Med ukradenimi vr.e-{čami se nahaja tudi ves arhiv angleške delegacije za Genovo. — Silno Wr ijiimiva vest, če pomislimo, da se je ,napad na ekspresni vlak izvršil na (glavni francoski progi, sredi kulturne fPraneije. »Razbojniki«, ki se tako za-"nimajo za diplomatske akte, morajo bi-/ti precej civilizirani ljudje- Angleška delegacija ima takoj v začetku smolo posebne vrste. Po zasneženih pokrajinah Volge Koraka smrt; z dolginu! Korald stopa in njena žetev jo obilnejša kot je bila v vojnih letih. Če bomo gledali nanjo jprekrižanih rok — kaj bo rekla o nas zgodovina, kaj si bodo mislili naši o-troci , bodoči redovi? Zapisali nas bodo v zgodovino kot generacijo, kateri je pet vojnih let vtisnilo toliko sebičnosti in okrutnost?, da je lahko mirnega srca prenesla umiranje milijonov svojih bratov in sestra. NANSEN.' Tudi pri nas se zbira za gladajfočo v Rusiji. Odpri srce, odpri roke... piliB J DS. / Zbor zaupnikov demokratske stranke ee Vrši za mariborsko volilno okrožje v 'nedeljo 9. aprila ob Vi 10. uri dopoldne v fveliki dvorani Narodnega doma v Maribora. Na zboru poročajo dr. Kukovec, dr. Kramer, dr. Ravnihar, Petovar, Re-/bek iri drugi. Zunanje zaupnike opozarjamo, da se vrši v soboto 8. aprila zvečer v Mariboru velik koncert Glasbene vMatiee. Kdor pride že prejšnji večer in želi prenočišča, naj to javi našemu tajništvu v Mariboru (Barvarska ul. 1.). f Demokratski družabni večer mariborsko demokratične organizacije se 'vrši v soboto 6. maja v vseli prostorih i Narodnega doma. Na to že daneš opozarjamo naše somišljenike iti prijatelje. ;Na večeru predava vseučil. prof. dr. Fr. j Ilešič o pomenu Maribora v slovenskem kulturnem in političnem življenju. mokrimi plenicami. Moča prodere v '•vse gube dolnjega telesa in se pari v tesnem povoju. Koža se vsled tega Vt name, nastanejo razni lišaji, mozoli in turi. Četrtič ima povijanje slab vpliv na 'dojenčkovo dobro voljo, na njegov tek in prebavo. Zato proč s povoji, drage ee »ga vendar z rokami in nogami lahko prosito giblje«. Ali je še kdo, ki mu no bi bil jasen škodljiv vpliv običajnega povijanja'? V naslednjem poglavju pisatelj z živo beBedo in slikami pokaže, kako jo treba idete zavijati in oblačiti. I. del knjige nam. pojasnjuje vso (potrebno o dojenčku in obrazloži vse higijensko na*ukc, ki veljajo ne le za dojenčka, marveč tudi za odraslega, Jenostavno, jasno in precizno — brez učenj aške navlake. ; V H. delu je obdelana naravna prehrana dojenčka. Zakaj je materino j mleko daleko več vredno od živalskega? »Prvič zato, 'ker je dojenčku so-vrstno. To se pravi: v materinem mle-(kiu se nahajajo vse za življenje, rast in zdravje dojenčka potrebno snovi v takem razmerju, kakor jo zanj najprimerneje, dočim so nahajajo v kravjem mleku te snovi v takem razmerju, kakršno jo za življenje, rast in zdravje telička najprimernejše.« »Dojenček ima do mleka svoje matere prirojeno pravico. Vsaka mati naj Tajništvo demokratske stranke za Maribor in mariborsko volilno okrožje je v Maribora, Barvarska ul. 1 (v istem lokalu z mariborskim' uredništvom in upravo »Jutra«), ICdor Izmed strankinih pristašev ima kakršnokoli zadevo, v kateri želi nasveta ali pomoči, naj se oglasi v tajništvu, ■■!■■■ Ufi- »lili , . ■ | , Mariborske vesti. Maribor. 8. aprila 1922. CENJENE NAROČNIKE prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino ker bi bili sicer primorani list ustaviti. ' Uprava »TABORA«, m Ne blamirajte se! Po naključju smo dobili do rok trgovsko dopisnico neke tukajšnje tvrdke za kravato itd. Dopisnica je naslovljena na ljubljanskega trgovca I. I. in pisana v nemščini: toda v kakšni nemščini! Človeka je sram, če izve, da more pri nas večja tvrdka pošiljati po svetu tako škandalozno pisane trgovske dopise. — Najzanimivejše j-e to, da. jo ta tvrdka »deutschfreundUch'«, o čemur priča to, da dopisuje ljubljanskem slovenskim trgovcem truemško! Če bi dopisnico slučajno oital loak tujec, kaj bi si pač mislil o nivoju naših trgovcev. Ne smešite se z nemščino in pišite pravilno slovenščino! m Akcija za pomoč glailnjočim v Rusijf. Sinoči sc je vršila v Narodnem domu širja anketa zastopnikov političnih organizacij in raznih društev glede akcije za pomoč glasujočim v Rusiji. Posvetovanje je vodil g. prof. dr. Pivko. Na predilog ljubljanskega odbora za pomoč gladujočim v Rusiji se je sklenilo, da. pe akcija ljubljanskih in mariborskih krogov združi, »ato so je mariborski odl>or deklariral kot pododbor ljubljanskega odbora, ki stoji pod protektoratom pokr. namestnika, knezoškofa in ljubljanskega župana. Sicer pa si mariborski pododbor ohrani popolnoma proste roke. Zastopnik SL£> g. prof. Vesenjak je Izjavil, da bo stranka sodelovala pri akciji in bo primerno zastonana v odboru. Po daljši debati so bili sprejeti sledfeči predlogi: 1. Konstituira se odbor, ki bo nemudoma začel akcijo po mestu in deželi. 2. Za protektorat se naprosijo gg. župan Grčar, okrajni glavar dr. Lajn-sič in stolni prošt Matek. 3. V odbor stopijo zastopniki političnih' strank in raznih večjih strokovnih in kulturnih društev v Mariboru. 3. Ta odbor izda apel na javnost, da naj podpoonore njegovo človekoljubno delo. 4. Cela akcija se mora kar najbolj pospešiti. Morebiti se skliče ljudski shod, ki naj manifestira našo voljo, da hočemo pomoči stradajočim v Rusiji. 5. Odbor se sestane v pondeljek dne 10. £. m. ob 20. uri zvečer v mali kazinski dvorani in last, nego last njenega otroka. Če mu mleko svojih prsi odreče, ga je ogoljufala za njegovo najdragoeenejšo imo-vino.« »Ni vredna maierfnetke sreče ona žena, ki vsled raznih pretvez, katerih imajo bogate žensko toliko, ne doji sama svojega otroka!« V III. delu nam opisuje pisatelj u-metmo prehrano — Damoklejev meč za dojenčka, v IV. delu pa dojenčkove bolezni. Naj opozorim samo na dve, enako važni za dojenčka im odrastlega: jetiko in grižo! »Zdravi in jetični Ijafdja Imajo fo navado, da pljuvajo na tla. V pljunkih jetičnih ljudi je na milijone In milijone bacilov tuberkuloze. Dokler je pljunek moker, ti bacili niso nikomur nevarni, ker ‘nima jo niti nog, niti perutnic in se torej ne morejo i nikamoT ganiti iz pljunka. ' ’ ' Kadar se pa pljunek na tleh’ posnši, se pomeša s prahom Zdaj je prišla za bacile ura veselja! Bosa in obuta noga podrsa po tleh in vzdigne prah’, ali ženska z dolgim krilom pride mimo, če pa mi no enega, no ‘drugega, pa prah' gotovo pride prej ali slej poi metlo in zapraši sob« Na pra/hu pa nevidna jadra po zraku bolezen, kajti kakor so jo skril orlu pod krila mal palček, aa se d vi oto visoko v zrak, tako se držo drobnih prašuih drobcev še drobnejši bacili tuberkulozo in če slučajno pri- takoj izdela podroben načrt tet1 stopi ž njim pred javnost. — Priporočamo, da se jo sklenilo pritegniti k sodelovanju tudi socijalistično delavstvo, ki pa lahko pošilja nabrane Kneške — kakor doslej — potom svojega amsterdamskega odbora za pomoč Rusiji. — Želeti jo, da bi novi odbor ka.r najbolj pospešil svoje delovanje in da bi našla njegova akcija žjvahen odmev v najširjih krogih našega naroda. — O akciji prinesemo obširnejšo raamotri-vanjo. Za gladnjoče v Rusij? — pozor društva in organizacije! V pondeljek ob 20. uri se vrši v mali Kazinski dvorani konstituiranje mariborskega pododbora za pomoč gladujočim v Rusiji-O nalogah’ tega odbora poročamo na drugem mestu. Vsa naša javnost brez razliko političnega, prepričanja, stanov in. narodnosti se vabi k sodelovanju. Potrebna je nujna pomoč! Pokažimo, da v nas še ni zaspalo sveto čustvo ljubezni do bližnjega! Akcijski ocIIku*, ki se je sestavil na petkovi širji anketi, vabi vsa društva, da. pošljejo k navedeni seji svoje zastopnike. Dolžnost vsake organizacije, ki zbira v svojih' vrstah' širje ljudsko kroge, je, da se udeleži konstituiranja mariborskega pododbora po enem zastopniku. Če ni mogoče sklepati o teni v odl>ovovi seji, naj prido predsednik ali tajnik’. Pristavljamo, da se vrši seja v oni dvorani, kjer ima »Ljudska univerza« svoj« predavanja. m Predavanja »Ljudske univerze«. Sinoči je g. inž. ,T. Kukove c zaključil svoje predavanje o tehniki in kulturi. Predavatelj jo podal sliko ogromnega gospodarskega in kulturnega napredka, ki ga jo ustvaril napredek tehnike. Obširno se jo bavil z razvojem kapitalizma, ki je imel velilc vpliv na kulturo, ker je vzbudil v najširjih delavskih slorjih živahno socijalmo in kulturno gibanje. Predavateljeva izbijanja so bila zelo zanimiva, zlasti za one, ki se znajo pri predavanjih tudi poglobiti i.n ki ne zahtevajo'od predavatelja samih »šlagarjov« in gest. — Prihodnje predavanje se vrši zaradi velikonočnih počitnic že v sredo dne 12. t. m. ob 3420. uri. Predava g. urednik Božidar Borko. Več o predavanju glej v kulturni rubriki današnjo številko. m Obisk v »Ljudski knjižnici«.. — Minuli torek je obiskal »Ljudsko knjižnico«? g. generalni konzul dr. Otokar Bene« in ga jo zlasti veselilo, da ima knjižnica tudi lep čežki oddelek. Obljubil je, da nam bo pripomogel izpopolniti češki oddelek z najmodernejšimi češkimi knjigami. m Smrtna kosa. Danes ponoči krog Vtl. ure je umrl v 46 lotu starost^tukajšnji splošno znani kavarnar Josip Zigart.. m Učiteljsko društvo za Maribor. V ponedeljek, dno 10. aprila popoldne si ogleda učiteljstvo delavnico južne železnice, za tem pa se vrši kratico zbo- enmknojo » vdihanim arakom vred v njegova pljuča in, se tam naselijo, kar znači začetek’ jetike.« »Kali Križe se nahajajo 'V blatu grižavih ljudi. Gr liže so' človek' naleze lo tedaj, ee te kali pridejo fz blata v usta. Kako so to zgodil Ali frčo po zraku? No. Tudi nog nimajo, da bi prišli iz blat« v usta.« . • - »Človek si ‘jih z lastnimi rokami prinese v usta!« »Človek je še vedno tako nesnažen In neveden, da odlaga svoje blato kjerkoli. In če si je postavil v hiši stranišče, ga je postavil tako, da ima do njega vsaka žival dostop. Mačko in psi letajo po gnojnici, ki se cedi iz stranišča, kokoši brskajo po blatu, roji muh posedajo tam in se gredo potem past v hišo in kuhinjo na kruh i.a druge jedi. Pa tudi človek pogosto stopi v blato in pride potem z neosnažonim čevljem v sobo. Tako se blato raznaša in meša z vso drugo umazanostjo. Pa griža se no raznaša le iz stranišča. Velikokrat jo prinese mati sama od enega otroka do drugega. Povejte mi, koliko mater je, ki si umijejo roke, kadar so prijemalo za umazane otrokove plenice! Najprej očedi grižavega otroka in ga dene na suho, potem pa z neumitimi rokami odreže zdravemu kruha. Na talf način mu s kruhom po. davi bolezen.« A1 i. ni .to enoBtftvnoiso ju boli aa- rovanje v dekliški šoli v Studencih'. — Zbiramo so ob 15. (3.) uri pri Koroškem kolodvoru. Na dnevnem rodit zborovanja je »Načrt zakona o državnih či-uovnikih«, opombe k »Osnutku šols. zakoua« in slučajnosti. m Razpis nagrad za lepak Pokrajinske obrtne razstavo v Maribor«* Odbor za priredi tov pokrajinske obrtno razstave v Mariboru, ki so vrši le* tos od 8,—17, septembra razpisuje Bfl* grade za tri najboljšo csnutko in. eno v iznosu 2000 K, eno v iznosu 1000 K in eno v iznosu 500 K. Osnutek, Jd dobi prvo nagrado, se uporabi kot ofi* eijelen lepak tor se nagradi še s obi-čajnim honorarjem. Lepak mora imeti poleg slike, katero motiv si ti motnih izbere lahko poljubno, še sledeči teksti »1 okraj inska obrtna razstava v Mariboru. S.—17. soptember 1922.« Osnutki naj se pošljejo najkasneje do 1. junija odboru zn. prirodi!pokrajinske obrt' ne razstave v Mariboru. Osnutki n*'j bodo šifrirani, imena pa priložena v zaprti kuverti ozuaoeui z isto šifro. m IJinetno knjigoveznico lu trgovino umetnin ©tvori dne 10. t. ni. v Gosposki _ ulici goriški Slovenec gosP* Miho Vab,tar. To jo prva umetna knji' goveznica v Mariboru in upamo, da dobro uspevala. Opozarjamo tudi »» inserat v današnji številki lista. Opozarjamo ua inserat tvrdk« Miloš Oset, trgovina s špecerijskim i1* kolonijalnim blagom na Aleksandrovi costi št. 45. m Nesreča. Včeraj krog 1.1,30 dopoldne je popravljal zidar Prane Hafner iz IIoč na Aleksandrovi cesti Štev« 171 streho. Pri tem mu je iapodrsnilo-tako, da jo padel približno 9 metrov! globoko na tla ter zadobil težko notranjo poškodbe. Rešilni oddelek ga i0 prepeljal v tukajšnjo bolnico. m Lepa »prijateljfea«. Železuič^ Samarin jo poslal včeraj svojo hčerkico Anico v konzum na Aleksandrovi 51. da mu prinese razno P0' trebščine. Ko se je mala Anica vračala iz proda jalno, jo je nagovorila zunaj neka ženska. Ju ji jo pravila, da jo ® njenimi starisi dobro znano ter jo koli' ono pregovorila, da je šla menjaj kupljeno citrono ta manjšo. Ko so $ Anica vrnila z izmenjeuo citrono, ' bilo nikjer več znanko, pa tudi no nje* ne kožaro z nnkirpljenimi .potrebš--'^ nami. — Lep zakonski par. V zaporih tufo okr. sodišča jo bila zaradi tatvino ^0* letna Marija Slaček, radr tatvin 2,3 2r-k*at predkaznovana. Minoli tedo* ji. je v zapoA dopadel lep prt, ovil3 si ga jo pod obleko na telo, da bi P® po prestani kazni iztihotapila, Ker jo pa zasačili, je to dni dobila od eod* nika plačilo v obliki 7-dnevnega P0* ostrenega zapora. Izgovarjala so je. so jo hotela samo ogreti. Starka moža, ki jo tudi že radi tatvine 29-k'1 ■ predkaznovan. zorno povedano, kot morejo kričal mrtvaški plakati]! In končno še sifilis*, ki z jetiko & grižo vreti izpodjeda temelje človeštvi »Sifilitični ljudje bi se ne smeli niti, dokler njihova, bolezen n} p*>P3 n°3na ozdravljena, čeprav to pri ^ državnem zakonu šo ni prepovedi111® Vsak resen fant in deklo naj nrav rf®* no vprašata, drug drugega, če sV'raot »blažila, ker ju je ošinil neki dečko B Šibo.. Zdirjala sta, razbila izložbo 2,v®tličame Welt in povozila 2 ženski. jri:- od teh, Židinja Miriam Wollnar, J^-hteva krog 90.000 K odškodnine, med 80.000 K za bolečine, 450 K za poškodovale sviletne nogavice itd. Danes je vršila pred kazenskim sodiščem ^sprava, ki je pa bila preložena. ^ . ______________________________ Narodno gledališče. sjj?P i- - Repertoar: f Seliotft g.; Zaprto. »V Nedelja 9.: „Vačma“. Gostovanje varsMin-NB* ansambla. laven abon. ''•Pondeljek 10.: Zaprto1. tjTorek n. • »Ljubimkanje". Abon. G. . sr«da 12.: »Prababica". Abou. A. er* n.* olrČinetvo opozar jamo še on-^r«t na zanimivo gostovanje bratskega “Haambla iz Varaždina pod vodstvom ^natelja Mitroviča z najnovejšo O-;|rizovičevo dra-mo Vučina, V torek 11. aprila se vrši premijera . °bnitzlerjeve komedije Ljubimkanje. oziraje se na senzacije, M jih zad-"j1 čas vzbujajo Schnitzlorjeva dra-”|^ska dela je Ljubimkanje dovolj i n umotvor, Ida upliva ikot tak. V to-r? ?° Vr^i repriza izborno uspele u-^oritve romantične igre Prababica. Hiš^^ek, petek in soboto ostane gle--Ta^ 5®®®n3u>v zaprto. Za Veli-^Uocno nedeljo pa pripravlja dram-Pk. znamenito delo angleškega pjj, Jeram® K Jerome: Neznani Ve « k* j° provzročilo svojčas pra- ^uavale očinetva na gledišča in je Živo,? V -kHidcain v eni sami sezoni do-tfrai r V0® uprizoritev. Opera pri-bbveirt 6^avno ®©&ko opero Prodana 1 f. ' rmCsr* ■ Objave. § Kolesarski klub. »Perun« ima svoj redni mesečni sestanek dno 9. aprila ob 10. uri dopoldan v restavraciji Maribor, Grajski trg. Vabijo se vsi člani ter se prosi, da pridejo zanesljivo radi važnega medsebojnega dogovora. Odbor. ? Opozarjamo, na današnji oclas hotela »Stara pivarna« (Halbividl). Zahtevajte o stilni „W mmmmmm mm mmmmmm Kultura in umetnost x Češko pevsko društvo „Smetana“ v Mariboru. Kakor že znano, začne to pevsko društvo s koncertom dne 18. t. m. v Gotzovi dvorani svojo turnejo po Jugoslaviji in ker spremlja društvo tako dober sloves, bodi javnosti vstreženo z nekaterimi podatki o njegovem nastanku in delovanju. Razvoj društva detira od leta 1908, ko je nekaj navdušenih pevcev osnovala svoj zbor. Ta zbor se v kratkem dopolnil na 16 Članov, kar je dalo povod, da je društvo za daljši čas nosilo ime »Pevske družstvo Sestnactka— Šestnajsterice". Društvo je hitro rastlo, 1. 1912 je imelo že 60 članov. To društvo prednjači med prvim češkim pevskimi društvi. Do umetniškega razmaha je privedla velika . nadarjenost članov, ki je tako uglobljena da ne išče zvenečih efektov in pa dirigent Rudolf Cerny, ki je mnogo pripomogel, da iz mojstrskega petja veje vsa individualnost skladbe njegove dobe, kar se malokteremu zboru posreči, kajti to ne da navadnih, efektov, po katerih se sicer prerado stremi. Pevsko društvo »Smetana* žanje vsa priznsnjn svoje dovršenosti. Dobilo je prvo darilo od pevsko-umetuiškega razsodišča 1. 1912 v Plznu in istotako tudi 1. 1921 v Pragi, ko se je merilo z drugimi najboljšimi pevskimi društvi, (plzensko, »Smetano", z moravskimi in praškimi učitelji i. t. d.), tako da velja danes kot reprezentančno pevsko društvo Češkoslovaške. x Gostovanje g.dje Ančieo Mitrovič v Narodnem gledišču jo včeraj zopet napolnilo gledališče do zadnjega kotička. Občinstvo so od dne do dno bolj navdušuje za. to simpatično subreto. Sinoči ji je bilo poklonjeno krasno cvetje in jo bila ves večer predmet prisrčnih ovacij. Zelo pridno so se držali tudi naši igralci tako, da jo bil večer izredno animiran. Za jutri V nedeljo se nam obeta zopet zanimivo gostovanje celotnega ansambla, iz Varaždina z enim najzanimivejšišh dramatičnih del zadnjega časa Orizovičevim Vuči-no. Kakor čujemo bo na« ansambl vrnil gostovanje v Varaždinu. Zato pozdravimo gosto kar najprisrčnejc! x Dijaška proslava Mollerea. Včeraj popoldne so je vprizoril »Skupuh« kot dijaška proslava M&ličrea. Gledališče jo bilo nabito polno in mnogo mladino jo odhajalo, kor ni bilo dovolj prostora. Predstava je imenitno uspela, dijaštvo jo bilo sila animirano in je z velikanskim zanimanjem sledilo razvoju dejanja znamenito Molierove komedije. Bil jo izredno lep popoldan! P.fed predstavo jo pisatelj g. Šilih v kratkem, jedrnatem govoru podal sliko o velikem francoskem komedijogra-fu. Predstavi je prisostvovala večina profesorskega in učiteljskega zbora, njim na čelu g. šolski nadzornik' Fink. Prihodnja vprizoritev za dijake bo Grillparzerjeva »Prababica«. \ ; . x Josip Ribičič: V kraljestvu palčkov. Založila in izdala založba » Jug« v Ljubljani, Prod škofijo 21. Cena 60 K. Ilustriral Černigoj. 12 slik in barvasta naslovne stran. Popularna mladinska igra »V kraljestvu palčkov«, ki se je igrale skoraj po vse j Sloveniji in ki je doživela povsod vsled svoje ljubkosti izvrstne uspehe, jo tako vendar enkrat izdana v posebni knjigi. Založbi »Jug« vse priznanje, da so je potrudila, da jo izdala to prvovrstno mladinsko igro v tako sijajni opremi, Imafrftr 3» »i doživela nobena slovea-| «ka m.ladinska knjiga.-Dnatraciia čar* nigoja so tako sijajne, kakor jili še nismo videli v slovenski knjigi. Tisk ilustracij je vzoren in pride lepota o-riginalov do polne veljave. Knjigo »V kraljestvu palčkov« ■ priporočamo vsem najtopleje ih želimo, da najde lepa knjiga oni odziv, ki ga zasluži. x »Bodočnost človeštva". V »Ljudski univerzi" predava v sredo isb pol 20. uri urednik Božidar Borko o temi »Bodočnost Človeštva". Predavanje ima sledeča poglavlja: Francoska revolucija: mejnik med aristokratično in demokratično družbo. — Fevdalizem.— Razvoj mest in njih vpliv na socijalno življenje. — Meščanstvo nositelj upora v fevdalno družbo. — Razkroj aristokracije.— Posameznik v boju za svoje pravice. — Zmaga posameznike: individualizem.— Individualizem redi novo družbo. — Nastop demokracije. — Nacijonalizem. — Demokracija v današnji dobi. — Njene naloge in problemi. — Njena kriza. Pravice človeka in pravice družbe. — Demokracija in kultura. — Nova aristokracijo. — Nova narodnost. — Preporod ali propest? ■=— Svetovni mir. — Zopadna in izhodna kultura. — Zmaga duha. — Vizija bodočnosti. — Predavatelj hoče pokazati, kako se je razvila današnja vlada ljudstva ali demokracija, kakšne posledice bo imela za človeštvo in kaj pomeni današnja doba v socijalnem in kulturnem razvoju Človeštva. Predavanje bo kolikor le mogoče peljudno in lahko umljivo. x Iz zapuščin® A. G. Matosa. V nekaj dneh izide v Zagrebu Knjiga. Ki lx> obsegala pisma, katera jo bil pisni 1. 1912. francoski nacijonalist in anti-germansld borec Maurice Tousaint pokojnemu lirvatskemu književniku A. G. Matosu. Ta pisma osvetljujejo delo A. G. Matosa za osvobojen jo in zedinjenje Jugoslovonov v tisti predvojni dobi, ko sc večini že sanjalo ni o jugo-slovenski ideji, zato .bo objavljenjo teli dokumentov posebno za sedanjo razmere na Uniatskem zelo važno. x Iz »Hrvatske Matice«. Dosedanji tajnik »Hrvatske Matice« v Zagrebu Isa Velikanovič je odstopil. Mesto njega vodita posle odbornika Pasarič in Petanjko. Te dni je razpisala Matica literarne nagrade za najboljša dela za naknadni redni izdaji knjig za leto 1921. in 1922. Kot redno Matičiuo izdali jo za 1. 1920. izideta te dni knjigi: Miroslav Krleža: »Tri kavalka«, roman iz hrvatske moderno ter F.. M. Dostojevski j: »Selo Stepančikovo':, humoristični roman, napisati v mladih letih pisatelja za časa pregnanstva v Sibiriji, katerega je*iz ruščino privedel J. Pasarič. Poleg tega pa jo Matica izdala letos žo sledeča izročilna izdani a: L. N. Tolstoj »Narodno priče«; W. Shakespeare »Kralj Henrik IV.«: W. Shakespeare »Na Tri Kralja jli Kako hočete« ter S. Urlič: Črtice ili dalmatinskega škofctva od dolaska Hrvata do godina 1910. Gospodarstvo. g Zagrebački vclesajam. Minisfar Pošta, dozvolio je rijošenjem od 4. HI. 1922, da se markjce, što če ih prigodoan velikoga sajtna uprava Zagrobačkog Zbora izdati — inogu lijopiti na pošt. pošiljke. Mapkico če so kroz kratko v rijemo staviti u promet, a dobivati če so kod upravo Zbora. Dragi broj »Vi-jesnika« izižao jo ukusno opremljen na 40 stranica, to se več razašilje, a stranko ga mogu besplatno podiči i u urodu Zbora Trg 29. listopada 1918. br. 1. 1 Sokolstvo. o Sokol v Ormožu so ima boriti, s težkoenmi. Da si omogoči prost razmah, je sklenil ob priliki svojega 10. občnega zbora kot .tihi proslavitvi svoje 10-letniee ustanovitev odseka za zidavo Sokolskega doma. Te dni so obrača. za prispevke sirarn domovine s prošnjo, maj nikdo ne pusti prošnjo neuslišano. Vsak najmanjši dar 60 bo ovekovečil v zgodovini društva in Sokolskega doma. Doeedaj so prispevali od zasebnikov: Ivan Veselič, Ormož K 51.4440, Blaž Zafošnik, povsod 100 K, Anton Porekar, Hum 148 K, Klub samcev, Ormož, 720 K, Kazimir Ziger, Ormož 200 K, Neimenovan 1000 K, Josip Heiiig, Čakavec 1000 K, Ivan Rakuša Onnei SO0 K, P«čuh Franc, Ormož .400 K, M^uiiUJaa. Jer uzalem 200 K, Roza Kračun, Sv. Tomaž 200 K, Al, Potočnik, Ormož 200 K, L. Pečar, Ljutomer 400 K, Joško Lah, Osluševci, K 1000. Anton Jandl, Ljutomer 5000 Iv, L- Šijanec, Razvanje, 40 K, Marija Kuharič, Ormož ob svojem godu K 5000, Rudolf Anderlič, Ormož K 1000, dr, Ant. Hrovat, Ormož 2000 K. Josip Kukovec, Osluševci 200 K, Tončka Strfi-co vska, Ormož 500 K, lastno društvo K 5.308*48, denarni zavodi Okrajna posojilnica Ormož 10.000 K, Mestna hranilnica Črnomelj 80 K, vkup 86.536’4f> kron . Izpred sodišča. Tatinska, železničarja. Vinko Pirš in Josip Oje sta bila od aprila lanskega leta uslužbena pri južni železnici kot delavca in sta delala na progi v okolici Sv. Lovrenca na Pohorju. Da bi si zboljšala plačo, st? ponoči v gozdu, ki je last železnice, začela sokati smreke, sta naredila hlode in jih spravila v Dravo in po vodi do Boča. Lesa za več Kot 5 kubičnih metrov sta prodala gostilničarju Jera u- in posestniškemu sinu Jeseniku. Obsojena sta bila vsak na en meseca težke joče, kupca pa se bosta zagovarjala pred okrajnim sodiščem. Šport. : Lar,n tenu!.« odsek SSK »Maribor^ ima v pondeljek 10. t. m. ob 18. uri v kapelici Grajske kleti člansko sejo v s vrbo razdelitve igralnih ur. Udeležb? potrebna. : Prvenstvena tekma S.K. »Korotan1 : „MAK“ sevrsi v nedeljo dne 9. aprila na Miriborovem igrišču ob 15. uri. Ker je »Korotan" lansko leto zelo močni »MAK* premag?! z rezultatom 3:5, ja pričakovati precej ostrega boja, posebno še, ker razpetega »MAK* z novimi dobrimi močmi. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina zelo nizkp' Pričakuje sc obilna vdeležba. , : Danes nastopi S.S.K. .jMaribor" v prvenstveni tekmi prsti S. K. Ptuj. Tekma se začne ob 10. uri, igra se na prostoru Maribor«. Ker je to prvi letošnji nastop »Maribora* vlada znatno zanimanje za njegovo postavo. — Popoldan tekmujeta na Rapidovem igrišču prvak Slovenije »Ilirija* (Lmbljana) in S.V. »Rapid", na igrišču »Maribora" pa se; odigra prvenstvena tekma »Korotan* : »MAK*, igra bo zanimiva. : Glavna skupščina Športne zveze za Slovenijo se je vršila v pondeljek ob 8. uri zvečer v sejni dvorani ljubljanskega magistrate. Skupščino je o-tvoril in vodil podpredsednik g. Gorecj Iz posameznih poročil ie razbrati, da se je spoitno gibanje v Sloveniji v vseb panogah znatno razvilo, ter da so v mnogih panogah tudi uspehi znstni.' Največji razvoj zaznamuje kolesarstvo, zimski šport in turistika, najmočneje pe je zastopan nogomet. Biagajnišvo poročilo izkazuje mal prebitek, medtem ko je uprava litta pasivna. Sklene se reorganizirati Športno zvezo v toliko, da prevzemajo odseki Športne zveze delo in posle podsavezov ter tvorijo članstvo Športne zveze edino le podsavezi inf odseki. K tekmam se ne prepusti vefi aeorgsniziranih športnikov ter morajo' biti vsi tekmovalci po odseku Športne zveze oziroma podsavezu verificirani. Za atletiko in plavanje se osnujeta pod-saveza. V sezoni se pripravijo tekmovalna določila z« vse športne panoge, tci niso organizirani v podsavezib. V svrho saniranja glasila se sprejme več umestnih predlogov. Novi odbor Spgrtne 'zveze tvorijo: Predsedstvo: Dr. Hubert Souvan, I. podpredsednik! Joso Goreč, H. podpredsednik: dr. Forznavič Slavko delegat predsedstva v Mariboru: kpt, Vladimir Suput, tajništvo: Evgen Betetto in Viktor Vodišek, blagajništvo: Alojzij Pečnik in Ivo Sturm, gospodarstvo: Kavšek Ivo, preglednik računov?! Malenšek Josip iti Beno Gregorič, ref. za tisk. Stanko Virant. Namestniki odbara: Teminec in dr. Vučina. Načelniki odsekov so: za nogomet g. Birsa, kolesarstvo: Bohinjec Viktor, atletika: g. Beneš, plavalni šport: dr.Fr.Zupanc, zimski šport: sankanje Ing. Mencinger, smučanje dr. Jesenko, drsanje dr. Fuchs Vilbert, ženski športi dr. Kropivnik, automobilislika dr. Ciril Pavlin, tenis: g. Pavelsc, turistika: dr. M*uti ABon* JT, apni* "-"■F1«" Meraztrgljivi kavčuk-:: petniki za čevlje :: k ,» ,* 'jji, ■ ■■ fi-.i m liri rt.r. jt: ■»Ufa. 387 t-3 Naročnina ..Tabora it JJ znaša od 1. aprila naprej: Po pošti mesečno.................I) 10— na dom dostavljen mesečno 1) II.— na izkaznice mesečno • . D 10.— v inozemstvo mesečno . . D 18.— Cene posameznim številkam ostanejo dozdajne: Za navadne po 50 para, za sobotne po 1 Din- r . '^ Zanimivosti. O sestrama Blažek.:— Z antomobilom »krog sveta. — Tajinstveno izginjenje. Nedavno sta umrli »nani skupaj /rašoeni sestri Roza in .Josipin«, Blažek in o priliki njune smrti prinašajo češki listi podrobnejša poročila o njiv nem življenju, iz katerih posnemamo sledeče. Sestri Blažek sta so rodili 28. .januarja 1878. v neki češki vasi, tako da sta bili,, ko sta umrli, stari 44 let Starši so jima bili kmetje, ki so poleg: jnjiju imeli še dvoje popolnoma normalnih otrok. Sestri. Roza in Josipina, 'ki sta se rodili obenem kot dvojčki, sta bili tako vraščeni skupaj, da sta se jima dotikali nosi. v ledjali ter dedoma tudi trebuha. Zdravniki so «e zelo aaniimnli m ta slučaj ter večkrat (Predlagali operacijo, ki naj bi ju razbelila; ta operacija pa bi bila negoto-fwa in radi tega sestri nanjo raje nista pristali, osobito še, ker sta se zelo ljubili in sta raje živeli priraščeni ena na drugo. V svojem življenju sta. pre-ipofcorvali skoro ves svet ter se povsod kazali za denar tor pri tem sijajno zf|-islužili. Zanimivo pa je to, da sta imeli (vsaka, svoje občutke in všaikia svoj o-Iskns, često je čutila, ena bolečine, ko jo pila. druga popolnoma. zdirAVa, ena je jfcaiko n. pr. tudi zelo ljubila sladka jedila, dočim jo imela druga raje kisla. !Jjeta 1907- je bila Roža. operirana. n» mehurju, pri tem pa Josipina ni čutila nikakili bolečin.- L. 1910. se je dogodil1 slučaj, ki jo zelo zainteresiral ^ginekologe Josipina je‘postala nam-,ireo noseča k njunim impresarijem, a Roza za to ni vedela; »ploh ji ni bilo. !o sestrini, ljubezni nič znanega. Josipi-na-je tudi res rodila pppoilnoma zdravo lin normalno dele. Dočim; je torej Josi-;pina sanjala o ljubeeni ter postala t-u-(di mati, Rom mi imela smisla, za lju-jbezen, 'Josipinin- sin Franjo Blažek ži-fvi.ter je sedaj etan? 12 let, jo pa. sirota, ^ikarjiti oče mu je bil umni že med vojno jna bojišču. Sicer pa je milijonar, kajti >»ohe materi« sta mu zapustili.200.000 'dolarjev. ... *.v ,./ . .-vviiF**.w*"»-j-- -.....:V - 'V- ■ . V; ‘A,: < Te dni je prispel v Osijek automo-bil, ki je na. obeh straneh nosil angleški napis: »Pot okrog sveta. Naša hiša. Naše igrišče. Naša obitelj. Celo člo-veeanstvo.« Lastnik in šofer automobi-la je J. van Storn Boux Wes(on, Bur iz Oranja v južni Afriki, ki potuje okrog sveta s svojo ženo in troje otroci, dvema, hčerkama, od katerih ima starejša 15 let, mlajša pa 10 let ter s sinom, starim 6 let. Svo jo domovino je zapustil pred dvema letoma -ter se odpeljal v ‘Ameriko, kjer je v Detroitu dal zgraditi avtomobil, a katerim potuje sedaj okrog sveta. Weston je izjavil sotrndniku nekega osiješkega lista sledeče: >V svetovni vojni sem se tri l«ta boril ter prišel do prepričanja, da se ljudje bijejo samo radi tega, ker se ne poznajo. Ja« sem prepotoval že ves svet, pa mi je šinilo v glavo,, da bi ga razkazal tudi otrokom, da tudi oni uvidijo, kako so si vsi ljudje enaki in kako se pojavi sovraštvo med njimi samo takrat, ko se izmisli vzroke za vojno.« Weston je močan in neustrašen človek'. Auto ima stroj s 23 konjskimi silami, znotraj pa je urejen kot udoben spalni kupe. V en eni kotu se nahaja kuhinja s pečjo na petrolej, na kateri kuha ga. Westenova jedila za svojo družino. Doslej je ta družina prepotovala vso Ameriko, Francijo in Italijo ter potuje sedaj preko Jugoslavije na Grško iu potem v Carigrad, kjer prepelje auto na maloazijsko obalo ter potuje potem dalje preko Turčije, Mezopotamije, Perzije, Indije itd. v Avstralijo in od tam dalje nazaj v Ameriko in v Afriko. To potovanje bo trajalo nekaj let. Ko bo Westen dovršil svojo potovanje, bo, kakor je zatrdil osiješkemu, uredniku, napravil več predavanj po raftnih niestill sveta. — Materni jezik Westenove rodbine, je holandščina, vendar pa govore vsi jako dobro tudi angleško. • I Na Dunaju- je’ neki vodnik tujcev, [ Dreo, imel ljubavno razmerje z neko , Leopoldiuo Bohrer. Ta njihova ljube- j zen. jo trajala dve in pol leti, prav ka- ■ kor pravi naša narodna pesem: »Dve 1 let' in pol sva se midva, ljubila...«,! nazadnje >a se je Leopold ju a naveli- j čala Drea ter mu izjavila, da ga več . ne mara. Drea jo je prosil in rotil, naj ga ne zapusti, Ioda...pomagalo ni nič. 1 Prosii teden krog uro pa je nekdo ' nenadoma potrkal na stanovanjska ' vrata Rohrerovih, ter zahteval, naj mu v »imenu postave« odpre. Ker pa so Rohrerovi takoj po glasu spoznali, da jo nočni gost Dreo, mu niso hoteli odpreti. Dreo pa jo vlomil vrata, prišel v stanovanje ter s samokresom v roki prisilil Leopoldino, da je vstala, se oblekla ter odšla z njim. Deiklefin oče je šel za ujima, toda prodno je .nio- • gel najti kakega policaja, sta se mu že izgubila iz vidika. Policija jo uvedla strogo zasledovanje, toda. zaman, doslej ju' še niso našli, in nihče ne ve, kam sta odšla. - •• -t - BS SAH. £3 Match Maribor—Zagreb v Mariboru 25. marca 1922. Odklonjen! damski gambit. Beli: Kramer (Maribor). f Crni: Rožič (Zagreb). (b 6 1. d2-d4 d7-d5 2. Sgl—f3 Sg8—f 6 . 3. c 2—c 4 e 7—c 6 4. Lel—g5 Sb 8—d 7 5. Sb 1—c 3 c 7—c 6 6. e 2—e 3 Dd 8—a 5 7. Sf 3—d 2 Lf 8—b 4 8. Dd 1—c 2 Lb 4Xc 3 0. b2Xc3 d5Xc4 10. Lg5Xf6 g 7Xf 6 11. Sd2Xc4 Da 5—c 7 12. Lf 1—e 2 b7—b6 13. Le2-f3 Lc 8—b 7 14. Dc 2—a 4 •0—0 >—b 5 15. D a5) 15. 0—0 a 7—a 5 16. Se 4—d 2 b6—b5 17. Da 4—c 2 c 6—c 5 18. Lf3Xb7 Dc7Xb7 19. Tfl—bi Db 7—c 6 20. Dc2—e 4 De6Xt4 v. L Sd 2Xe 4 e5Xd 4 22. c3Xd4 Tf 8—b 8 23. Tb 1—c 1 b5—b 4 24. Tel—c6 b5—b4 25. Ta 1—c 1 a 5—a 4 26. Se 4—d 2 Kg 8—f 8 27. Tc6—c8-f- Tb 8Xc 8 28. TclXc8+ Kf8—e 7 29. Kg 1—f 1 Sd 7—b 61! 30. Tc8—el 10. Tb8? b3 31. aXb a 3 ali SXb 3 Sd7) • . J. j J Ke 7—d 7 31. Tel—bi Sb6—d 5 32. e 3—e 4 Sd 5—c 3 33. Tb lXb 4 , Sc 3Xa 2 34. Tb4—c 4 a 4—a 3 35. Sd2—bi Kd 7—d. 6 36. Kf 1—e 1 e 6—e 5 37. d 4Xe 5 Kd 6Xe 5 38. g 2—g 3 Sa 2—c I 39. f 2—f 4-t- Ke 5—e 6 40. Tc4—c64- Ke 6—e 7 4!. Tc6Xc 1 a 3—a 2 42. Sb 1—a 3 Ta 7Xa 3 43. Tel—al Ke 7—d 6 44. Kel— d 2 Kd 6—c 5 45. Kd 2—c 2 Kc 5—d 4 46. Kc2--b2 Ta 3—a 6 47. Tal—dl + Kd 4Xe4 48. Kb2—a 1 Ke 4—f 3 49. Td 1—d 7 Kf 3—g 2 50. Td 7—d2-h Kg 2—h 3 51. Td 2—c 2 h7—h 5 52. Tc 2—d 2 53. ?3Xh4 54. Td 2—d 7 55. Td7Xf7 56. Tf 7—g 7 57. Tg7—g 5 58. Tg5—g 8 59. Tg 8—-g 5 60. Tg5—g 8 61. Tg8—gl 62. Ka lXa2 Beli se uda. Končno h 5—h 4 Kh3Xh4 Kh 4—h 3 Kh3Xh 2 16—f5 Ta 6—a 5 Kh 2—li 3 Th 3—h 4 Ta 5—a 4 Ta 4Xf 4 Tf 4—b4 . igro je 31 fiBSPODKRICS SVETU. igral precizno in matematično toCso. (»Novosti*) • * Match Maribor—Zagreb. (Poročf dr. Ante Banekovič v zagrebških vostih** z dne 2. aprila.) Dne 25. in marca se je v Mariboru mudilo 7 igral' cev zagrebškega Šah. kluba kot gostej mariborskega šah. kluba. Pri'tej pri*'*1 so igrali prijateljsko tekmo. Ker maribot' ski šah. klub nima šah. ur in ni botel igrati matcha po strogih pravilih z uff' mi. Ze v zadnji Številki sera. opozarja da bo tekma zelo napeta in zaniiflM pa da se rezultat ne da r predvideti’ Moja slutnja se je izpolnila, sicer ne J tem, da bi se bila v dvadnevni borbi pokazala premoč Mariborčanov, temve^ osobito radi tega, ker je boginja Fortun8 namežikala na eno oko. Ne misli® 5 tem podcenjevati naših dragih tovariš ki so radi svoje ambicijoznosti in s°‘ lidne igre nad vsako hvalo vzvi&fl'’ kooatatirati hočem le resnico, pa meniš1' da se mi moje opaske ne bodo vpis*1® v zlo. Pozdrav in sprejem 'je bil! vse presrčen in krasen. Občutili' s®0 eno, da — naj si bo uspeh kakoršej! koli — jo to naš uspeh. Pri tej se moram zahvaliti vrlemu predsadnft11 mariborskega šah., kluba ■ g.' podpre^ banskega stola v. p. pl. Raiznerju,# blagajniku- prof. Favaiu, kakor■ voditelj11 turnirja g. prof. Vagaji na njihovi'P0* žrtvovalaosti in ljab«znosti, katero ram izkazali, la sedaj preidem na igjjj samo. V Mariboru nas je iznenao*1 sneg iti mraz, dočim smo Z.grebW; pustili pod toplhn solčmm žarom. \ nagla sprememba je osobito učinkoval' ua g. Bazalo, kateri je bil oba dnevj prehlajen in. za igro nesp#soben, kaf^J tudi na Agopjejeva, kateri je v noči 25. na 26. imel vročino. (Dalje prib®d' Iz šahovskega sveta. V petek ^ 7. t. m. je v Piitany (P6styen) c,‘ Češkoslovaškem začel mednarodni ’ft°> sterski turnir. Udeleženci: Aljehin, B«H*' Bageljubov, Euwe, Griinfeld. H^offl«dk,l Marko. Mieses, ProkeS, Perzepio^' Reti, Rubinstein, .SSmiscb, Spielman, Tanasch, dr. Tartakower, dr. Treybsl’ dr. Vajda, Wolf, Yat«s.— V istačasnej mešanem turnirju igrajo: Balogh, Bra^ Burjan, Dobiaš, Gargalak, Gottlieb, tovsky, Orbach, Pokornv, dr. Vecsef Walter, Zabodroczky. — Jugoslavija v teh turnirjih ni zastopana. Av,t>Ih' i-Miim. Spisal: Karl F i g d fi r. (Dalje.) V svoji hotelski sobi se 'Alian' še revv R. H. (52) posvetuje v .. *■ . . . * ‘4 u \;v jju»vciu,je /j z njim dospelimi, inženirji. ^Njegov.obraz je mračen, kajti ravno sedaj v zadnjem' trenutku, ko bi imel sto-j »Naj bb torej. Sprejmem; nut!« ' ^ai' trenutkov si že stojita nasproti oba moža. Ma.vda_ je bila AUanu povedala vso zgodbo svojega življenja, le imena onega človeka, ki jo-je upr o pastil, mu ni izdala. Baron Murpby je zaradi tega za Allana nepoznan tujec. »Nočem vas arnh-Sevati doltro,« spregovori baron, »vem. Ju se vam imuli. »Toda par minut pogovora' mi morate vendarle dovoliti. Moj poset se tiče vase iznajdbe.« Baron napravi kratek odmor. »Javno preizkušnjo stroja morate odpovedati!« Začudeno pogleda "Allan tega vsiljivega posetnika. Za trenotek misli, da ima opravka z blaznežem. Sfvsf4"naln^keli«ater0 j° bU ,,WjcL >ZadWa ^|^jveejem vseh spoznaj, kateto nam potrjuj« J naa vse ( enaki meri^zgodovina in narava: zakon o nadvl»f a, toda le za par mi-l inot,n®3sega1 Irišel sem, da vam pokažem edino Pr v o ■ pot, po kateri vam je treba hoditi. Verujte mi s.‘?; mo ena pot in druge, nobene: Vaša iznajdba mora P*' v roke eni «nmi j ■ y.„ piti pred javnost je dobil od mednarodnega velekapitala odklonilno izjavo. Jasno pa je pri tem, da mil jar-derji Amerike in1 Evrope niso iz lastnega nagiba preklicali svojega prvotnega soglašahja z ustanovitvijo .velike mednarodne zaščitne družbe za Zvezo narodov,-Ze nekaj časa'poprej je bil opazil,'da so rieridni temni nplivi na delu, da mu zaprejo kjer in kolikor mogo3e pot do izvršitve tega velikega načrta. Določnih po- *■ Z as1.!,so"“loi""'im?mr«*.»v*™ • • . . t stvarnim glasom. »Moja vlada zob. da ne bi prišel ta »Torej pojdite gospodje!« reče končno obema in-1 tako važen inštrument v nenadzirljive roke množice, /ienirjema, ki stojita pred njim. »V pol uri pridem *a! ki se bo kakor doslej tudi v bodoče dala le zlorabljati vami. Glejte, da bo vse pripravljeno za odločilni tre-J v Kotove, nečedne namene. Prepričan? sem, da je pod-nutek.« • ■■■.>.• laga vašemu početju čist'idealizem', toda risrno radi tega ne* smete izpeljati tega, kar nameravate, ako nočete sam sodelovati pri'tem, da se vaši ideali spremene ravno v nasprotno. Na svetu bodo živeli — z ali brez Zveze narodov — vedno močnejši in šibkejši, pametnejši in neumnejši. Kaj hočete, doseči? Srečo člo- v roke eni spremenila Preteklo je pol ure. ■’* ’ >■ ' • ! Allan' vzame ravno klobuk hoteč oditi, ko nenadoma nekdo potrka na njegova vrata. V. sobo stopi hotelski sluga S posetnico. »Baron Murphy? Ne poznam ga? Recite mu, da pa ne morem sprejeti.« »Gospod je rekel, da mora ria Vsak način govoriti * »e da M ee.o.dfitraail, y-xai.sli na •veStva.? Ta. leži v.jud j. In -pijači. -v krotenju, gladu- io' ljubfezfiH Mar mislite rešV da priložtfdštho krvdpreBtje TTi' boljše kakor prečrtan poneumljenje' “ pred tvsako nevarnoštio? iMar niste sami močni državi. Le na ta’način t® , . 1v°in.a v Pravljico in le tako bo rnnoži‘\' katero vi takočljubite, postala tako srečna, kakor #P‘® more postati. Pogoje za to stavite vi lahko sami " z moje strani vam stavim samo en sam pogoj: nost ne sme nikdar na lasi,ne oči .videti, kaj ZI®° vas stroj. Javna preizkušnja, se ne sme vršiti.« Allan' posluša barona liajprej z začudenjem'. po^JI pa z vedno bolj naraščajočim strahom. To je toroJ sovražnik! Sedaj so se končno torej pokazale on<\.. no sile, ki so mu stopale ves čas na pot v praVi.P, dobi. Bolje tako, 'nego drugače! .Sedaj stopi 'ž. lahko v časten, odprt boj. . ... *Vaš poizkus je brezpomemben,« spregovori čno počasi. »Prihranil bi si bil lahko vse te nepotr ne besede, Bavrio radi tega, da preprečim to. za kart hočete pridobiti, izročam mojo iznajdbo ljudstva- ij Ljudstvu — proti onim, ki so hapravili iz njega P v njegovi volji-brezpravno maso, za kakršno g'1 s upirate. Trikrat zofistična, trikrat zlagana'je vsaka^-seda, ki ste mi jo povedal. Moči posameznikov napraviti konec. V življenju je Uak dovolj že dfa ■ nje' ysWh^»«MW, ^iff iiii^^TTirfigčga. RaVti«- 'Aedaj gospod .»e.nUioltj^Ipl o4 čo bi dpBl^so ne hil'imel <:ega-namena, bi niorai- t/tiarffior, sr, aprfll 192?. ■firrrar*.; tipt’ t^er “\ta>'°’2fce 2e težko pričakujejo! Sedaj, da-J haljo in' z obnošeno kapo na srlavi. Baron mu Sname žiti 1 V0 ocJPreti svetu oSi» hočem' nrn poka- z naglo kretnjo z glave kapo, mu povezne nanjo Siro- „1,1. a »o. odslej samo in’ edino od njega Se odvisno j kokra jen! klobuk ter mu vrže preko monterske halje navaden' površnik. Potent potegne iz žepa brado, ka- Stran f rti • — . XXI ^UIUU UU JUJC^a OC UUV1BI1U u se prepreči moritev med narodi in uničevanje nji-uovoga mirnega dela ali Jne! s Gospod baron, recite vašim’ ministrom: da je k’o-ni? -,ri^a samovoljnežev. Odslej bodo govoTili in n ločevali vsi narodi brez razlike, veliki in; majhni sami!« V naslednjem trenutku je bil baron feam'. »Za vraga!« je siknil skozi zobe. %To je trikratni aoree!« j tero si moški Hoglo nalepi. Vse to se izvrši v enem’ samem' trenutku iii auto-mobil^zdrvi zopet dalje. . »Kako stoji stvar, Joe1!« vpraša baron', svojega tako naglo 'spremenjenega sopotnika. »Vse je pripravljeno!« odgovorita čisto tiho tako. da ga niti šofer spredaj ne čuje. _ »Stroj ne bo fnnkeijoniral! Edejt izmed Stanleye- I 'iTlvrin ililAir 'I A rr« .... a M n n>« -! /v s yih inženirjevjie že zbolel. Dan je vroč, žejalo ga je Cez par sekund pa Se je že zopet pomiril. Blisko nom, P08leda kr0fir sebe, potem: udari trikrat z! in zato je pil. Tudi z ostalimi se zgodi enako. Še nekaj V 5 1 , l ^aSa *n vse se bo srečno izteklo, seveda zame najbrže ^ trenutku s? zacu-le »od Vegovimi j ne, kajti mogoče je, da odidem tudi jaz ž njimi k vra-f'?/1™1 šknpan.ie. Baron zgrabi naglo preprogo, s ka- gn. — Pazite dobro gospod! Kadar vam dam zname ■ ero so pokrita tla ter 30 odstrani. V sredini se poka-; nj0 z robcem bo to pomenilo, da je stroj uničen.« »riL* j ^ » se polafiroma odpro. Izza njih se.; »Joe!« reče baron’ in’ njegov sicer tako odločen uriifazo dvojo gladko obritih detektivov, I ‘ Toda Allan1 poljubi pismo, ga vtakne nato nazaj v ter se zravna. z-aj) v . . ■, „ , , glart postaja nemiren, »vi ste pravi mož! Glejte, da t«W7 v/8^1? tre,nutii? f® zacuJ°J° pred vrati pri-^ odnesete pete. Vlada vas bo za to delo kraljevsko po-in koraki. Skokoma plane baron k vhodu plačala^ Mož zmaje z rameni. »Bomo videli!« odvrne niV i i ,nawrl° izgineta,tudi zopet, detektiva v 6d-, suh0. »Kolikor je v moji moči...« ‘ - p1’ nad katoro se zopet poveznejo tajna vrata. I y naslednjem trenutku je baronov avtomobil že «aron stopi za par korakov nazaj Vrata se odpro. f v sredi med množico, katere število minuto za minuto 8K tribunam!« 1 (.J/ Napočila je odločilna ura! — — Na veliki tribuni, v loži tujih diplomatom sedi baron, zapleten' v živahen pogovor s svojimi soi sedi, toda 11 jegove oči so nepremično obrnjene na stroj/ Ali uspe» — — —_ Iz nepregledne množice, ki se je zbrala, da prisostvuje preizkušnji tega čudežnega novega stroja se začujejo nenadoma vzkliki začudenja. Velika steklena streha nad strojem se brez vsakega predzna-menja tiho kakor od nevidnih rok dvignjena razloči na levo in desno. Skozi odprtino se pričneta dvigati proti nebu dva teleskopu podobna stožca. — Pod nebom’ se pojavi takrat jata zrakoplovov, ki se pričnff polagoma spuscati vedno nižje ih nižje, sipajoč med množico stotisoče letakov. s '.-.F' (Dalje prihodnji« ' Baron" He obrne V soho. Za njim stojita po vojaško °Dt detektiva. Mladi uslužbenec hotelsko pisarne Re prikloni z diskretnim, zaupljivim smehljajem’. . »Vse y redu go-“?i ’ ^Polnite.vaSo dolžnost. Kurir čaka. Vsak ko-^•ek papirja, ki ga' najdete tu, mora biti jutri zjutraj i T'a določenem mestu.* 60. t. Urilo drvi Stanleyev voz ven proti Marsovemu po-j511- njim hiti, le nekaj strel ja jev oddaljen baronov utomobil. Stanleyev voz se ustavi potoni, ko Se pre-skozi množico, pred stranskimi vrati, ki vodijo aravnost k stroju... Komaj pot minut pozneje drvi Umo istega prostora tudi že baronov automobil. Ba-J>n stoji v njem pokonci ter gleda krog sebe z zaseii-cnimi očmi, kakor da i^če nekoga. Takrat se pojavi Jj®a bližnjih dreves previdno zakrit moški. Baron se naglo k šoferju ter mu nekaj zašepeče na uho. Anto zmanjša svojo brzinoH;er se obrne kakor da bi M zavozi znova mimo onih stranskih vrat, ne da Se zato zanimale tamkaj postavljene straže ter se kakih sto metrov dalje ustavi. Baron odpro naglo ‘ rata in k njemu v voz stopi oni človek, ki sc jo bil pokazal izza drevja, oblečen v modro montersko rčjvr-hv-r-Mfjt*'’ 61< AllaK Stoji pred Svojim strojem1 ter sc pogovarja S prvim inženirjem. »Gospod Groothuš je nenadoma zbolel; pričeti bomo morali brez njega,« poroča inženir. »Mesto njega sem najel nekega monterja, elektrotehnika, zelo spretnega in zanesljivega človeka, kolikor sem ga mogel na videz presoditi. Ponudil se mi je že včeraj. Hočete, da vam ga predstavim!« Allanov obraz se zmrači. Potem' zmaje z glavo. sSedaj je ze prepozno. Pazite skrbno nanj in ne izpustite ga izpred oči.« Inženir se pokloni ter odstopi. Počasi so prične Allan dvigati po Strmih' železnih stopnicah navzgor proti strojnemu vrliu. Trenutek nato stojj že visoko gori iia ozkem stojišču pred kretalrto desko — osrčjem vsega velikanskega stroja. Za trenutek zapre oči ter se pogladi z 1'oko po čelu, potem potegne iz žepa drobno .pismo. Pismo Mavde. Samo par besed stoji v njem’. »Noč in' dan’, minuto za minuto mislim nate. Želim tl popolno srečo v tvoji, v najini, največji uri. Vrni se, kmalu! Tako težko mi je brez tebe!« Glavni urednik: Radivoj Reliar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. .hp. ■ ■ * A. J. Chum. Tovarna klobukov Hm Vanek Zagreb, Gunduličeva ul. 21; Priporočam gg. trpotcem in klo< buiarjem fine pol sten e (Wolffil-ze) klobuke 'r*nke fazone in po telo ni/kili cenah. V zalogi imam ratnorrsine štnmpe, kakor tudi t»« orodje is proizvajanje klobukov. NajceniySa dobava klobukov in klobuSarskega orodja. 535 d« sem 2 dnem j (jja|a oznanila. (Eno- in dvoletnih linjev (Tinca vulgaris) ima l-ibantko druStvo v Mariboru za oddati pri trgovcu Greiner-ju, Gosposka ulica 2. 681 Nova kompletna spalna soba so proda. Naslov pove uprava »Tabora*. 53G Pristno filtrirano tinsko olivno olje je dospelo. — Priporoča I drug; MARIBOR, Slomškov trg itev. 6. Se V soboto, dne 12. aprila 1922 ob 9. uri dop. VrM v Mariboru, na Tržaški ceti 53 (vila Piberstein) Prostovoljna javna dražba Pohištva, železne postelje z matracom, ogledala, za-njfl-jeklenega in porcelanastega servisa in drugih do-Cv»M** Pfedmetov, stoječih in visečih svetilk, okraskov, in ni -’h mizic io sto'al s cvetHcami ,n oalmami, slik Glasovir se ulica i-I. proda. Židov»ka 539 Na dobro hrano se »prejme gospod event. odda tudi lepa soba. Naslov povo uprava, 538 Kdor želi prepisovanje cirilice v latinico, gotico, ter prestavljanja raznih spisov in- vlog na oblasti ▼ različnih jezikih: lrancoščini, italijanSč, angl., madj,,.čeheslov.. grščini, poljščini, ružč., turžč., rnmunSč., nemščini iu obratno, ta se naj obrne na „Polyglott“ v Mariboru Graiski trg 1. Uradna tajnost zajamčena. 530 6—2 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča. 3 Jetika! Strokovni zdravnik za pljučna bolezni dr. Pečnik ordinira s i»jemo torka in petka v St. Jurju ob j. ž. Kupujte tudi njegove tri knjige. Navodila, kako do zdravja priti, 0-zdraviti. 483 NASPROTI KAVARNE „C E N T R A U m. s OBVESTILO s 53f A T E) L, J S3 za umetno knjlgoveštvo in izdelovanje okvirjev, — združen s trgovino papirja in umetnin — sc O t V O r i - >f' dne 10. aprila ter se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v stroko spadajoči dela, kakor tudi svojo veliko fžbiro najprimernejših daril lastnega izdelka.1 MIHO VAHTAR, MARIBOR, Gosposka ulica št. 241 ftatS. v,ev .............................. jj} kadi, vrtnih miz in klopi, sadnih stiskalnic, pe-Sabi- o!nic» Pri«oža t.mho, sedlarskih potrebščin, mii , oprem, žičnih mrež, mnogih drugih raalič-Pptrebšfiin, steklenic in dragega. (med njimi jako lepih bakrerezov in olj kuhinjske eprave, kuhinjske posode, ko- predmet«* se mora plačati in 543 3-1 ŽLINDRA po požaru se odda pri tvrdki 528 a—2 L tat i M Posebni parte se ne bodo Izdali. Marija Žigart naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Stefi Rozi, Peperl, svoje tašče Margarete Zigart, svojega zeta Huberta Heller-ja ter ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pre-tresujočo vest, da je njen iskrenolfubljeni, nepozabni in srčno dobri soprog, oziroma oče, sin, brat, tast in stric, gospod Josip Žigart v soboto, dne 8. aprila 1.1. ob poli.eri po daljSem težkem bolehanju, previden s tolažili svete vere, v 46. letu svoje dobe bogu* udano preminul. ' Truolo nepozabnega pokojnika bo v pondeljek, dne 10. apr. ob pol 16. uri v hiši žalosti, Vetrinjska ul. 30, svečano blagoslovljeno, prepeljano na mestno pokopališče v Pobrežju in tam položeno v rodbinskem grobu k večnemu počitku. Sv, maša zadušnica bo darovana dne 11. t, m. ob 9. uri v stolni župni cerkvi. Maribor, dne 8. aprila 1922. 545 Žilna tnliei la*tncga icdttika Roglic, Korošica cesta 19, Marilior komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14 , TOVARNA ZA KOVINSKE družba z o. z. se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. *6o Jadranska banka Beograd Delniška glavnica: Din. 30,000.000. — Rezerva: Din, 15,000,000. Kupiti dobro surovo in žgano .kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domaio slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet); fini konjak, kekse, čokolado, k&kao, orehe, bosniŠke češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago, v trgovini MILOŠ OSET, MARIBOR, Aleksandrova cesta ta nasproti glavnega kolodvora. m Telefon »■ Telofčn Št. 15 Tiska*. Mariborska tiskarna d, d* Ustnift in izdaiateli; KonzorcU *Tabor pole,e; sob ši družini »Kuham i velihe slik, slikat i?ra? sc dne 10. t; poldan na IVajboljl “ so pravi amerikanski in angleški Singer igle in nadorestni deli. Lastna mehanična delavnica. Singer olje, niti. svila Itd Prodaja V 176/21 20 Pfcslovoljsia prodaja nepremičnin. Vsled sklepa okrajnega sodišča v Mariboru odd. V, z dne 3, marca 1922 posl. žt. P V 176/21-20, vršila se bo dne 20. aprila 1922 ob 9. uri dopoldne v pisarni kr. notarja dr. Josipa Barle v Mariboru, na Aleksandrovi cesti h. št., 14 prostovoljna sodna prodaja preklicanemu g. Ivanu Girstmayer lastne v mestu ležeče nepremičnine: vh št. 24 k. o. Grajski| marof, ob-j stoječe iz parcel: i a) št. ,38 vrt, površja 1395 m2 in cen vredn. 270.000 K, j b)Št. 37 vrt, površja 1395 m2’in cen. vredn. 124.650 K in ! c) št. 13/3 pašnik, površja 375 m2 in cen. vredn. 56.100K, S katere parcele sezamoreio uporabljati za stavbišča. j Vsaka parceia prodajala se bo posebej. j Najmanjši ponudki, pod katerimi se parcele ne bodo oddajale, znašajo polovico predstoječe cenilne vrednosti. Najvišje ponudke položiti je v roke k ure tor j a lastnika nepremičnin g. dr. Oskaria Orosel, odvetnika v Mariboru, Aleksandrova cesta 14. Na nepremičninah vknjiženim zastavnim upnikom ostanejo njihove prjvicc neprikrajšane. Odobreni družbeni pogoji so na vpogled v pisarni »uratorja g.dr. Oskarja Orosel in podpisanega kr. notarja. Maribor, dne 31. inarca 1922. Dr. Josip Barle, kr. notar kot sodni izvedenec. Lmm pohištvo Železno pohištvo Tapeto, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese wr Postafjno perje jizvaattdaa nizke f zalogi pohiBvi KarnlFreis IHartlmr j Gosposka uHca UL SO Ptrahuon Mto. igKT Svoftotfen ogMK Cenfk] braspisfiiM« Mha zaloga n w Motel Halbwidl Stara pivarna u Če se hečegipbjsčlli? | in pohištvo svkupiti; ■ lakZelenkinajpoprej Solslč« ulicopojflejSf “T mfckajfspal ni ce ne-; i| o d najboljše kvalitete r tam so;klubske gar-1 znane preko, Drave,': - Mure, 'fi rtu*. Tebfoaltcr.S. H*afnl Obrtna tnmka, l^aUJsuk lak. (On ttsr. Iltt> * i { \ i i i i a t S i Šlrito povsod naš list- PODRUŽNICE: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sara-=»==— jevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afiliirani zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAND STREET NEW*YORK CITY. Oi-SSaBG