,,Angeljček, otrokom nčitelj in prijatelj" Izdal Anton Kržič v Ljubljani. Zlate kajižice so to, pa jako dober kup. Izali ao dosedaj trije zvezki, katerih vsaki obsega 48 straBi prekoriataega ia črez vae veselega berila, ki je v prvi vrsti aolski mladiai nameBJeBO. Vsak zvezek v ličnih, pobarvanih plataicab ia z nmogimi podobami ozalšaa, velja samo 12 krajcarjev. Kaj se pa v ,,Aageljčeku" bere? Smem reoi, da so sami lepi Bauki, v tistej obliki, v katerej jih je podajal aaš Zveličar sam — namreč v obliki zgodeb ia prilik. Otroci, kakor splob vei še Beizobraženi Ijudje, imajo več srca, kakor uma. Torej se pri ajib pot do razuma Bajleže skozi srce najde. Tako je učil slavni nemški kaaoaik Krištof Šmid, katerega spiai so aajlepši vzgled vsem, ki mladiBO učijo ali za ajo pišejo. Ravao to pot so hodili tudi nepozabljivi aaš kaezoškof Slomšek. Njihova prelepa knjiga ,.Blaže in Nežica" je aa prvi pogled aamo zgodba, pripovest, v katero so pa vsi mladiai najpotrebniši nauki tako arečno vpleteai, da ai jib bralec prisvoji, pa še ne ve ne, kedaj ia kako. ,,Žali Bog, da se je v aaaib narodaih šolab, kakor tudi na viših učiliščih doslej tudi v veroaauku vae preveč le aa razvijanje uma merilo, premalo pa na blaženje srca. Seme božje besede \aajeao v rahlo zemljo mladine ostalo ja brez oživljajoče toplote mrtvo, ni prinealo dobrega sadii, ter je bilo od zeliiča zadušeao, ki tudi v hladai zemlji dobro raate. Naše šole so aavadao same ledenice, toži! je rajai kaezoškof Romaa, ia pravo je zadel. Kaj mi pomaga Bajavitlejša soba, če mi je pa zmrzniti v BJej, ia delati ae morem! Čemu so •serkvi ia državi še tako umai udje z največimi znanoatmi, če pa za pravico ia čedaost gorkega srca nimajo!" Slomšek, Zbraai spiai. IV. str. 11. Tega preimeaitaega aauka g. Kržič ai pozabil. Kakor ljubo solnce zemljo oživlja, tako on kot učitelj v avojem apisu ,,Šola rajake ae•dolžnoati'1, ki se nadaljuje akoz vse zvezke, fivoje učeace razveseljuje ia za krščaiisko resnico ia pošteBo življeaje aavdušuje. Ce je pa tičitelj mrtev ko les, mrzel ko led — učeaci pa živi ko ogenj, se slabo atriajajo, srca učeacev se ačitelju tako dolgo umikajo, da šola zmrzae, mauka cvet pomerje ia dobrega aadii Be da Lepše ia bolj podučljive povesti še meBda avoje žive dai bral aiaem, kakor je oaa pod iiaalovom : ^Kateri je najpridaejši?" v I. zvezku, ._ str. 7. do 15., ali pa ,,Povest o aovem kraj«arji" v III. zvezka. Če bo ,,Gospodarju" toliko prostora oatalo, bomo prihodBJič eao ali drugo ¦objavili — zakaj vse popisovaaje je medlo ia Jepoto je treba videti, poveat pa outi ali brati — sicer so vse besede zaatoaj. Za kratek čas akrbijo pripovedke o ^Križih ib težavah otročjih let". Ko aem te povesti čital, sem ae z vc- seljem spomiajal Sloaiaek-ovega aanka: „0 setvi mora solace sijati, da se da lepše orati in bjivo čedao obdelati; bodi učitelj tudi pri aauku vesel ia dobre volje, kar je prav! Naj pove tudi kaj za ameh, toda brez greba!" JKaj še aaj rečem o lepih izgledih iz življenja svetaikov, o aežnih pesaib, ki podaoe aauke tako ljabko priporočajo ia o zastavicah ?! Svoje du hovske tovarše še poaebej opomnim iia ,,Duh. Paatirja", ki ga izdaje isti g. Kržič. Če bi ga Sloveaci dosti ne podpirali — bi se nam pač lakko očitalo, da imatno oči, pa Be vidimo da imamo ušeaa, pu Be čujemo. ,,Angeljčeka" bi ai naj aaročila vsaka Barodca šola, vsaj v petih izvodih — ia če je le mogoče, aaj bi ga ae pogrešala Bobeaa kmečka hiša, kjer js kaj otrok. Pa tudi odraali ae bodo z veseljem ia z milo obožnostjo spominjali svojih lepih mladih dai — ia bodo poatali zopet otročji, preprosti 1b ljubezajivi, kakorŠBJe nas Ijubi Jezus imeti želi, ko uči: ,,Resaično vam povcm, ako se Be vruete in ae poataaete, kakoršnji so otroci. Be pojdete v aebeško kraljestvo!" Mat. 18, 3. Naročila aprejemlje ,,Katoliška bukvaraa" v Ljubljaai, atoiai trg, št. 6 ia g. Ant. Kržič, bb Koagresaem trgu, at. 16 v Ljubljaai. Dr. J o ž Paj ek, učitej veronanka.