Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za v»e leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 —BBMSIr' 1 at^aa ,1 I GLAS ODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issc*d every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 161. — STEV. 161. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 11. 1923. — SREDA. 11. JULIJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL GROZNE RAZMERE NA ELLIS tSLANDU Komisar Curr&n pravi, da so vse obdolžitve glede umazanosti in zanemarjenosti na Ellis Islandu, dvignjene z različnih strani, neutemeljene. — Uradniki store vse, kar je v njih moči. — Priseljenci ne poznajo ameriškega načina življenja. Privljeniški komisar, Henry II. Curran. j»- zanikal s precejšnjim npor«>njem nbdolžitve, katere j«- dvignila baronesa Mara de Liler Steinheil, da m» si snovanja priseljencev na Ellis Islandu umazana ter slabša kot 'kakšna boljša ječa\ Priznal je ter obžaloval prenapolnjen je Ellis Islanda, a rekel, dn ■»»* zgodi vsf, kar j»* !<• človeško mogoče, da s«* obrani poslopja v čistem in H«nitarnfm stanju. Kno največjih ovir čistosti na otokupovzročajo prišeljenei sami, med katerimi jili je dosti, ki ne poznajo ameriškega načina življenja. iti ki ne i/premene svojih navad takoj potem, ko pridejo v Ameriko. Komisar je rekel: Mi ne moremo razpredeliti priseljencev po njih čistosti in vsij"! rarndi morajo raditejra bivati skupaj. Mi storimo vse, kar je v naši moči. Poslopja so brezmadežno čista in naš zbor čistilcev je zmožen. Ti ljudje p«*birnjo neprestano odpadke, katere mečejo proč brezskrbni priseljenci. Pripravljen sem oprostiti katerikoli ženski, ki se čuti neudobno na Ellis Islandu. je dostavil. — I "got o vil a glede umazanosti in drugih neprimernih razmer na otoku pa so brez podlage, ker ne odgovarjajo dejanskim dejstvom. MRS. ANA BUZZI BO USMRČENA 6. AVGUSTA Na smrt obsojena, ki je bila spoznana krivim umora Fredericka Schneiderja, je vnovič zatrjevala, da je nedolžna. — Usmr-čenje je določeno na dan 6. avgusta. — Ventilacija je dobra, boljša kot pa v medkrovu ladij, s katerimi pridejo priseljenci sem. Pre-napolncnje pa je posledica velikanskega ruša, ker hoče vsakdo priti v Ameriko v prvem mesecu novejra fiskaJnejja leta. Komisar Curran je tudi zanikal, da je bila baronica zadržana, ne da bi ji povedali zakaj ter izjavil nadalje: — Rarnniea je bila zadržana za J tri dni, ker smo dobili od arneri- i kakšno obliko bodo imeli njegovi tozadevni predlogi. Komisar Curran je objavil tudi, da je Avtralija izčrpaj svojo kvoto in isto velja glede atlanti-ških otokov, vključno Azore. TIHOTAPSTVO ŽGANJA JE VEDNO VEČJE skega generalnega konzula v Lon-' o™.___*i__ , , »Presenetljivi razvoji v najnovejši donu obvestilo, da bo mogoče od- klonjena vsled določb postave, ki he tiče k«»ntraktfiega dela. Prišla pa je kljub temu. Ni nam pre-ostajalo drugega kot zadržati jo in poeeben preiskovalni svet jo je konečno pripustil. Kako postopajo s priseljenci na Ellis Islandu, je razvidno iz hrane, katero so dobili v nedeljo. Za zajutrek jajca, kruh. surovo maslo in kavo: za kosilo juho, telečjo pečenko, špinačo. sladoled, kruh. surovo maslo in kavo; za večerjo pa fižol in svinjino, surova maslo, čaj ali pa kavo. — To je bilo boljše in več kof je marsikateri med priselijenei užival doma. — je dostavil komi-sar. Kom:»>ar Curran je rekel, da bo predlagal izpreoiembe v priseljeniški postavi, kakorhitro bo šest niesceev v uradu. Namen teh iz-prememb bo ftdpomoči splošnemu prenapolnenju. ki je naravna posledica določb sedaj veljavne postave. Rekel pa je. da še ne ve,i — Stanovanje v najem, — pravi znak na neki apartment hiši na Grand Coneoure v Bronxu. Prebivalci tega razkošno opremljenega stanovanja se ne bfwlo več vrnili. Mož. Frederick Schneider, je bil umorjen preteklega februarja. Ženska, Mrs. Ana Buzzi. obtožena zločina, pa je bila v ponedeljek obsojena na smrt v električnem stolu v Sing Singu v tednu, ki se prične z dne 6. avgusta. Velikanske ljudske množice so se zbrale, da čujejo proglasitev obsodbe. Ze ob devetih je bilo vse polno ljudi pred sodnijskim poslopjem. čeprav je bila proglasitev smrtne obsodbe določena na enajsto uro. Doči^ je čakala ljudska množica spodaj, so privedli Mrs. Buzzi iz ječe v pritličju v sodno dvorano, kamor je dospela točno ob enjastih. Bila je bleda, oblečena popolnoma v črno. Celili pet in trideset minut je morala čakati v dvorani na sodnika O'Mallev-a in medtem se je i dvorana napolnila z radovedneži. ! med katerimi je bilo kot ponava- J di, več senzacije POLJSKA ŽLAHTA MED SS30J MAJNARJI SO PROTI 12URNEMU DELU Delodajalci so izjavili, da bodo odpravili dvanajsturai delavnik. — Prempgarji nočejo obljubiti neprestane dobave trdega premoga po 31. avgustu, če ne bo dosežen sporazum. — časa je dosti, da se sklene dogovor. — Lastniki so izjavili, da je vsako povišanje plač nemogoče. — Ignorirnje poročila premogovne komsije, Poroča John J. Leary. Pred kratkim se je vršil v Varšavi spri maršal Pilsudski ki ga Strom S;sept vek i jeni. Slednji bila pa tako pijana, da se ni željnih babnic i----------- industriji". — Uboge ribiške kot pa moških. Sodnik je prišel vasi so postale preko noči bogate. Chicago, Italija, 10. julija. — Tihotapstvn z žganjem ob juz.no-atlantiški obali je zavzelo tako velikanski obseg. tla so postali prebivalci številnih preje bera-skih otokov skoro preko noči bogati in da je j>ostala dotiena po- nekoliko prepozno raditega, ker ZNAČILNA IZJAVA je nanovo spisal obsodbo. -p ■ TCIPklCDIA Prvikrat v svoji sodnijski prak- I Ka Li ZtlbllLtlJA si je izrekel smrtno obsodbo in1 _ poznalo se mu je, da mu uloga 5aški ministrski predsednik je iz- nikakor ne ugaja. Četrtič v zad- javilj da ^ nikdar nasprotoval nji polovici stoletja je bila v dr- j miroljubni opoziciji. — Nape-žavi \ew York ženska obsojena t na smrt. Dve ženski sta umrli v ; Atlantic City, N. J. 10. julija. — Zveza antraeitnih delodajaleev je formalno objavila, da se dvanajsturai delavni dan ne sklada z ameriškimi standardi. — Mi se dobro zavedamo, — je rekel Samuel Warringer, pred- stavitelj delodajalcev na skupni mezdni konferenci,--dejstva, da se ne sklada ideja, da bi bil človek prisiljen delati po dvanajst ur na dan, z ameriškimi standardi. _Spričo dejstva, da smo prepričani, da je izločen je te navade drago srcu United Mine Workers organizacije in da je, sodeč po javnih standardih, dvanajsturai delavnik zastarel, vam izjavljamo odkritosrčno, da se vam pridružujemo in da bomo kmalu skušali izdelati kak praktičen organizacijski načrt, s pomočjo katerega bi bilo mogoče izločiti to napravo iz industrije. Ta obljuba se povsem razlikuje od obljube jeklarskih magnatov dane predsedniku, da bodo odpravili dvanajsturai delavnik v jeklarski industriji, a le pod pogojem, da dobe večje štvilo neizurjenili delaveev-težakov. Ta obljuba po postala pravomočna, kakorhitro bo 'uveljavljen nov kontrakt, — kot se upa 1. septembra — in isto velja glede nadaljne koncesije, tikajoče se zahteve, naj se hitreje reši pritožbe. Ne ta način je ostalo le še devet zahtev premogarjeva, katere 'je treba premlatiti. Ta koncesija na zahteve United Mine Workrs, tikajoča se 5000 mož, je predstavljala glavno toč£o skupne seje. Nadaljni razvoji' to bili naslednji: i — Delodajalci so skušali skle-» .. . i ,. , ca pomanjkanja premoga tekom niti dogovor, na temelju katerega . . . v b .' , . pretekle zime in ki je se v svežem hi se nadaljevalo s pridobivanjem , J , „ . spominu vsega naroda, je napra- velik banket. Ob tej priliki se je premo?a P°. 31 av*u8tu _v slll^JU'!vilo javnost občutljivo spričo .• - - da bi ne bi Ido oneca časa skle- _ . , , - . ... \ i lite na sliki), z vojnim nuni-; * imoznosti nadaljnega prekinjenja ga je pozval na dvoboj. Oba sta n-!Cn do"ovor" Ta Pr*dloP Pa 80 obratovanja. Spričo teh okolščin sta mogla dvobojevati. premogarj. zavrndi in njih glav- ^ dolžnost pomiriti in -----fui predstavitelj je izjavil, "da Je!" ... , . ... , ... i . „ . ' .odpraviti ta strah ter obljubiti losti časa za sklenitev dogovora i. ... . Ijav tost med Saško in Berlinom. električnem stolu kot določeno. ... ... .... i * - i i ™ • , , . ! -Berlin, Nemčija, 10. julija. — krajma znana kot paradiž butle-' Tretja, neka zamorka pa je bila ^ -k garjev . Tako pravi čikaški Daily News v nekem članku, v katerem opisuje razmere ob obali Floride. Poročevalec opisuje v svojem člankn obisk pri tihotapskem bro-dovju ter svoje pogovore s tihotapi. ki spravljajo žganje v Zdr. države. Miami, Florida, je prva |>o>ta-ja, katero je obiskal poročevalec. RC JAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. potniloščena in obsojena je bila na dosmmfio ječo. ; , ■ , J skim poročevalcem, da PREDRZNA ODLOČITEV sedanjim časom ter dnevom, ko bo obstoječi kontrakt ugasnil. PnElflmOGi KOMISIJE Premogarj i so vprizorili poskus id-1 bi konferenca sprejela resolu- Delavstvo vidi v teh predlogih cijo' ki naj bi pozvala preraogov-smrtni udarec vsakemu stav- no naJ obtožbo. javnosti, da ne bo nikakega prekinjenja v obratovanju. — V polni zavesti svojih odgovornosti sklenimo ter objavimo tu. kaj javno, da bodo rovi obratovali, tudi če bi se pogajanja za vlek -1 apreko 1. septembra s sporazu- karskemu gibanju, — Deloda- katoro j<* dvifnil CushIn5',mom, da bo uravnava, ko bo en- jalcem ne ugajajo pogoji, katere stavi j a komisija. da je namreč generalni pravnik tembra naprej. Ta nastop bo dal industriji kredit ter oživil vero v DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom nai« banki izvršni« j o zanesljivo, hitro in po «<«irih cenah: Včeraj M bile nafte cene aledete: Jugoslavija: Raspnftlija ti« ea<1nje poftte In Izplačuje "Kr. fiofttnl čekovni Brad" ln "Jedranuka banka" t IJubljant Zarrebo. Beogradu. Kranju. Celju. Mariboru. Diihrornikn. BplUn. (Sarajevu ali drugod, kjer je pač sa hitro Uplačllo najugodneje. 1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000 PH nakazilih, hI snata)« manj kot en tiso« dinarjev računlmo poHbil p« 1» cantov za pettnlne In drug« itroikt. Italija in sasedan« ozemlje: Razpošilja na sadnje poite In Izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trato, Opatiji In Kadra. ^ __ 200 lir ................$ 9.70 300 lir ................$14.25 500 lir ____$23.25 1000 Ur ................$45.50 Pri nakazilih, ki znaftaja manj a« «00 lir ratunimo posebej pe 18 eentev ta poštnine In druga strelke. Ea peiiljalve, ki preaegaje zoea«k pet tiso« dinarjev ali p« dvatiaoi Hr dereijujeme pe megefoeati le posebni popust. Vredooat dinarjem ln liram sedaj ni stalna, menja ae večkrat ln nepričakovano; la tega razloga nam nI mocoče podati natančne oene vnaprej. Računajmo po ceni onega dne, ko nam do*pe poslani denar v roke. Olrde Izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem lista. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Wank Draft. FRANK BAITflER STATE BANK Cortlandt Street New York, N. 7. Glavno lastopniitTo Jadranske Banka. ministrski predsednik b-1 »nieti za posledico ničesar druge- sodbo in nato se je ogla-sila Mrs. j ?a kf>t velike nemire v zasedenem Buzzi: j ozemlju ter konečno izbruli dr- — Spoznana sem bila kriva zlo- žavljauske vojne v Nemčiji sami. čina. o katerem ničesar ne vem. | Sabotažniki ne imWh'aj° io Vf"1" Spoznali so me krivo na temelju 110 strožJih odrca pr»p"niorejo k temu. da iz- vanj. Največji greh. katerega sem | Nem.'-ija simpatije dru-ih kedaj storila, je bil ta, da sem ži-! narodov. Razvente^a «pa p-.sp. su- vela skupaj s Fred Schneiderjem i tlIredno bo obsodba izvršena, t- , , , • . . bi se moralo brezobzirno zatreti ker je zagovornik obsojene vložil -u j i . . ® J vsa njih delovanja. prizi\. , j-j^ Zeigner, ki je postal izza j svojega govora v Planitzu mogo- ! če najb^ilj sovražen i mož v naci- ŽENA USTRELILA EGIPTOV- j jonalističnih nemških krogih, se SKEGA PRINCA. ni hotel izraziti glede možnega u- --speha pasivnega odpora v Ruhr London, Anglija, 10. julija. — okraju. Človek, ki govori z njim. j Egiptovskega prinea Ali Kamela dobi utis, da si želi. kot večina | so našli danes zjutraj mrtvega v j skalnih demokratov, kateri ..... . , c, tT . ... j stranki* pripada, prekinjenja tega tukajšnjem otelu Savov. Lstrelila , 1 ; * 1 , S . i odpora, nakar bi se mogla vršiti ga je njegova mlada francoska ' Dsughertv "priredil" uvodno po- __gaja nje. Washington, 1). C.. 9. julija. — Ta Poskus premogarjev pa so skupni trdni sklep, da pri-Niti ]>remogarji. niti delodajalci!p«-p«čili delodajalci z izjavo, dajznamo javne interese ter jim sku--■ sta Thomas Mashall in Charles šam oslužiti. krat dosežena, veljavna od 1. se{»- nis<» zadovoljni s poročilom pre mogovne komisije Združeni dr >.av. ki^je bilo objavljeno včeraj Predlogi stavljajo namreč de- Modajalei so opustili svoje do-] Neill odločno in pozitivno zanika-- la poročilo. — Vsled tega predlagamo, naj se ta načrt predloži podkomiteju, ki naj bi sestavil primerno resolu- lodajaleem gotove zahteve, ki jim!sedanje. staiišče' da je treba Pla',eijo ter jo nato predložil konTe- n; -o vse- - č-j skrčiti. To je bil eden glavnih renči. in delavstvo je prepričano. da bi pomenjal sprejem teh vzrokov stavke leta 19~- V na- Predsednik Lewis je pohvalil p-gojev smrtni udarec za vse daljnem pa so izjavili, da so seda- čustvovanje delodajalcev ter ta-,;avk... kajti v predloirih komisi- Pia^iIne lestvice tako visoke ko j naprosil zp odmor, da bi se je ,e priporoča, naj dobi precised- kot jlh sP^šno more prenesti in- mogli njegovi ljudje dogovoriti nik ivdnomoč. na temelju katere |dustnja. glede tega predloga, naj bi v slučaju stavke proglasil! Skoro javno se Je z obeh stra- Po tem posvetovanju je stavil narodno silo, prevzel rove težjih ni skleniI° dogovor, da vsebuje Chris Golden predlog, naj se izro-obratoval po svoje. poročilo premogovne komisije le(či stvar podkomiteju štirih, brez Tak«.....lodajalci kot premogar- n,al° vrednostim vsa zna,vsakega predsodka. ji so dobili v poročilu komisije!m,*rija kažej°- da se bo to poroči-; _ Dosti časa je, — je rekel, svarilo, da se morata obe stranki Io popo!«'"«* ignoriralo tekom _ med sedaj in 1. septembrom za podvreči blagobitu ameriškega ^ničnih pogajanj, ki se bodo prt- lenitey dogovora in če bomo sto-naroda in da bosta prisiljeni ura v- danes na taJni seJl osmih rili to, bomo zagotovili javnosti nati svoje diference, če ne zlepa. in0Z' dobavo premoga, temveč to- pa prisilnim potom V tem komiteju, ki bo obstojal di ceno, katero bo morala plaČeva- Vcwlitelji obeh strank nLso ho-jiz štirih P^mogarjev, na čelu jim ti. teli objaviti danes nikakih komen- jP^dsedn.k Lewis, ter štirih delo-, Glavni faktor pri odIo?itvI pre. tarjev glede teh priporočil, ker! da-»alcev' El celu J,m WarnneP' mogarjev je bila njih nepriprav- čakajo na nadaljne razvoje v tej bo prva stvar dnevne-a reda' Ce ljenost izročiti svojo najboljšo zadevi. ibod° d^odajalci izvedli svoj pro- karto _ namre- pretnjo? da bQclo (Jasno je, da je izvid komisije :-ram' Poskus sk^niti s Premogar-LtavkalL pristranski in da je njegov glavni !Ji d0g0V0r' da se ne bo Pfenehal0l ---- namen ovirati delovanje unije ter 2 '^opavanjem premoga dne 31. j ,a\«iusta, brez ozira na to, če bodo preprečiti najuspešnejše orožje, roki, — voditelji mogli med tem časom SILNA NEVIHTA V ANGLIJI. iskleniti dogovor ali ne. katero imajo delavci v splošno stavko.) V splošnem pa so priporočila Tako Je doSovor glede tega, — komisije upošteva-1Je rekel Warnner včeraj popol- direktna i>ogajanja z zavezniki, žena. Morilko so aretirali. Izja-; Dr. Zeigner, ki je načelnik vla-vila je. da se ji je revolver pone-lde. v kateri imajo socijalisti in sreči izprožil. J komunisti večino nnd meščanski- preanogovne nja vredna, posebno v očigled bližajoči se krizi v antracitni in-dust riji. mi strankami, je že dalj časa v napetih od.\>šajih z berlinsko vlado. Njegovi jK)litient nasprotniki in nacijonalisti ga slikajo kot nem dne, — potreben za pomirjenje javnosti, ki se boji prekinjenja dobave premoga. — Spričo zadnjega pisma predsednika Združenih držav na Premogovno komisijo, — je rekel, — ter nekega drugega pisma komisije, naslovljenega na delodajalec in premogarje, v katerem se London, Anglija, 10. julija. —— Včeraj je divjal po Angliji vihar, kakoršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Vihar je divjal od pol-.noči do šeste ure zjutraj. Povzročena škoda je velikanska. škega Lenina, a v navadnem po govoru kaže izvanredno zmernost svari obe stranki, da je treba jav svojih nazorov. [nost zavarovati pred nadaljnim Star je 36 let ter edj Fvbliikiai (A CMwatlanl IMIIR. MNBINRi tf Manhattan. t A • NARODA* t wary Pay I»opt ana Holiday*. Htm Vark sa •uftacrlptton Yaarty fj>a Aavartlaamant aw Aflmw—i »'m *»»• -0»" vukl dan tzvzamfci na«ao«fli t'»» i Vptaa u ~**bQo«tl aa na prloMaJcJo »0 *3M) ijrAw Pri ■pr«B>«abi kraja nuoddkof. « t^ji naanasl 4* hltraja uJdM'' • CA« NARODA* ■oroug* t Manhattan, ^atarhona: Cortlandt SITI NOV DUH Velikanski protest, katerega je dvignila vsa dežela proti izjavi jektarsk(fa trusta, da ne more odpraviti dvanajsturnega delavnika, je imel svoje posledice, ki se kažejo sedaj. Gary »-am, vsemogočni car jeklarskega trusta, je izjavil, da bo skuia trust odpraviti dvamajsturni delavnik, a le v slueju, da dobi aadoHtno število neiziirjenih delavcev. S tem mifeli uboge par«*, zelene priseljence iz Evrope, ki so pripravljeni prijeti za vsako, še tako težko delo, za sramotno nizke place ter garati po dvanajst ur na dan v večjo slavo ameriškega krvo-seikega kapitalizma. V svojem prvotnem ugotovita je rekel jeklarski trust, da so delavci zadovoljni z dvanajsturnim delavnikom, ker več zaslužijo, kot bi v slučaju, da dlajo le po osem ur na dan. To je insimiacija, ki je vredna najbolj pretkanega jezuit. Res je nekaj takih tepcev tudi med delavci, ki so pripravljeni izčrpati se do konca za par centov več na dan, a časi, ko je v splošnem veljalo to, so že davno minili. Človek, ki dela v plavžu ali topilnici, v strašni vročini, po 12 ur na dan ter je zadovoljen s tem, ne da bi protestiral ter napel vseh svojih sil, da si izboljša položaj, zasluži, da postopa jeklarski trust i njim tako ,kot je postopal do sedaj. Jeklarski delavci sami so zavrnili te lažnjive trditve trusta ter, rekli, da bi rajše delali po osem kot dvanajst ur na dan in da bi bili pri tem bolj uspešni, — seveda pod pogojem, da so primerno plačani za svoje naporno in nevarno delo. 0 tem pa noče jeklarski trust ničesar vedeti, kajti njegov edini cilj so dibički, dividende, royalties. V Atlantic City, N. J. so se zbrali zastopniki premogarjev, zaposlenih v antracitnih rovih ter delodajalcev. Najbolj značilna stvar takoj od pričetka je bila, da je bil izvoljen predsednikom te konference John^, Lewis, predsednik United Mine Workers. To je že samoposebi velik popust od strani delodaal-cev, ki so dosed a j zavzemali stališče, da so neomejeni gospodarji in-dusrij ter se uklonili volji delavcev šele potem, ko so spoznali, da je vsak upor brezuspešen. Pa tudi v drugem ozira se je pojavil na tej konferenci povsem drugačen duh. Zastopniki delodajalcev so skrajno obzirni ter skušajo ugoditi zahtevam deavcev v kolikor pač morejo s svojega pristranskega, sebičnega stališča. Pitfje sta se sestajali obe skupini kot dvobojevnika, ki hočeta iz-vojvati boj na življenje in smrt. Sedaj pa je drugače. Tako delodajalce kot delavci so bolj popustljivi in vsled tega je upravičeno upanje, da bo do 31. avgusta sklenjen med obema strankama zadovoljiv dogovor, ki bo zagotovil deželi redno dobavo trdega premoga. Boj proti komarjem. Da so komarji največja poletna nadloga, to je že vsak obcutrl — na svoji koži Da imamo razne vrste komarjev, to menda tudi vsai ve. Dr. Hermann M. Higgs. poverjenik za zdravstvo v državi Nerw York, navaja čez 60 vrst komarjev v sami državi New York. Toda le dve vrsti sta mnogoštevilni. Od te dvojice najbolj navaden je komar, znan pod latinskim imenom "culex". Dočira je ta "Cuiex" pravcata nadloga, vendarle — v kolikor nam je znano — ni prenašalec nikake bolezni. Draga vrsta Romarjev V državi New York je "anopheles", ki je pnpoznan kot prenašalec malarije. Veliko manj raz&irjena je tretja vrsta, komarjev, zlasti vdocnačena na Long Islandu in ki se zareja le v solnatih močvirjih. £nano je, da je gradnja Panamskega kanala postala mogoča le potenj, ko so izumili primerne metode za iztrebitev milijonov komarjev zarejajočih se v stoječih močvirnicah. Iste metode, ki jih je general do razstavile tudi druge posebnosti, ki so še v Jug-oislaviji malo ali nic znane. v Maribor, da naj pazijo na nekega konjskega trgovca Treilve'i--ja iz Deuts»-hhmd. 111. FRANK SK.p.A EEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Bo* 4S0. EIv. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 7SP London P.d.. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMENC. CS9 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi-lARC, 53S Market Street, Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilev "Glaa Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatv« r,aj se pošiljnjo na plavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSIlja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolniška »pričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi r^stati član te organlzaclje. naj se zclasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani aH Članicami. Rada bi izvedela, kje s;? nahajaj ALOJZIJ SEVŠEK, doma iz Laza pri Ljubljani. Iščem tra v imenu njegove žene Helene S»n--' šek. kri ir- osem let ni dobila no-; beneg-a glasni od njega. Meni je pisala že tri pisma, če vem. kje se nahaja. Pred štirimi leti je živel v Globeville pri Penverju. Colo. Trosim eenjene rojake, eej kateri ve, da mi naznani njegov naslov, ako p;i sam bere oirlas. naj se mi takoj javi. — Marjeta Sevšek (drngie onn«e:ia Čad V Box 261, Eveleth. Minn. (10-13—7) NAZNANILO. Nas stari zastopnik JANKO PLEŠKO, ki je svojecasno potoval za naš list, se radi slabegra zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga toplo priporoeamo. Uprava Glasa Naroda. Ke trpite vsled Revmatizma, živčnega trganja, bolečin v prsih, otrplih mišic Vdrgnite PAIN-EXPELLER na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeiler nosi SIDRO varstveno znamko. MOŠKI! Zaščitite »C Proti nalezeniu N«h«vit<» si najboljšo »«5xito PREPRE«_BA u MOŠKE Velika tubn Kit (Va) SI Vii Irkinurji »!i San-Y-Kit iJept; P 92 Beekman St.. New York Pišite za okrožniro. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v 14 G1 a s Naroda". ADVERTISE IN "GLAS NARODA". Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki. Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1 00. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe v Ameriko. Frank Sakser State Bank 12 Cortland) St„ New York, N. Y. V Glavno zastopstvo Jadranske Banke. KOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH 1 ^ Spisal Ivib MabSCj^JJI a ® ooJtotti $1.» Ks Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega 1 slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knj^ Jo trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 Blik iz vojn« "GLAS VABO DA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Krvna osveta puščavske policije. — Za v/i vale i hašiša, — pravijo orijentalci, — postanejo sedaj sultani, sedaj pa veletrgovci, Celi Irvst je v dolbini njih rok. llašiš ima nešteto imen ter obstaja iz posušenih listov indijske konoplje. Kade in zavživajo ga na vse mogoče načine: s tobakom v pipi, kot nekak "candy" ali pa pomešan z medom v .slaščicah. Nešteto stoletij je že preteklo, odkar je bil prenešen ubo«»i, trudni felah v trenutna nebe.sa. — ali pa v peklo. Učinki t<«gra strupa se iz-preminjajo s časom ter teb»snim stanjem doticnega. V splošnem se glasi, da vzbuja ta strup posor* n nos t in da ojači čute. Za vži valeč hašiša občuti vsako utripanje svojega -rca ter Jako baje tudi zasleduje celo delovanje srčnih predalov. Tudi njejrova domišljija se po-veea. Majhen grm postane košarto drevo in koča z nizko streho ponosna in obširna palača. Raditega obstaja tudi veliko beduinsko tihotapstvo s tem strupom. katerega ne more zatreti niti niti policijska Mla, ki jaha na kamelah. Ti tihotapci prenašajo hašiš. katerega prodajajo z velikanskim dobičkom. V naslednjem hočemo navesti povest Abul Kade ter štiridesetih Hašiš-kamel. Abdul II.»da je bil kralj tihotapcev ter je jahal, mesesc za me-sečem, s svojo drzno tolpo po puščavah, ne da bi ga kdo oviral v njegovem delovanju. Bil je skraj no slabo zapisan pri kamelski policiji in tudi pri angleških oblastih v Kujiri. NTa neki točki ob obrežju tripolitanskega morja, nedaleč od meje, je čakal na grške ladje, obložene s surovini hašišem. ter pobegnil v notranjost de žele, kjer se je znal izogniti vsakemu zasledovanju. Z vsakim uspešnim pohodom je postal seveda drzne j« i. V neki noči je srečal kamei>I:r> patrulo, ki je prišla Iz Saturna ter je pričel streljati nanjo, pred no je zbežal. Streljanje ni bilo brez posledic. Padel je neki Sidi Fatah. Policisti so odnesli truplo nazaj v vojašnico ter britko obžalovali izgubo. kajti Sidi Katah je bH njih tovariš in ožji sorodnik. Prisegli so, da se bodo osvetili. Dotedaj so preganjali Abdul Kado kot tolovaja, ker so bili v službi egiptovskega kediva ter dobivali za to denar. Od onega trenutka naprej pa je postal morilec, ki je prelil njih lastno kri. — Oko za oko, zob za zob. Z nabrušenuni bodali ter pripravljenimi puškami so podvojili člani policije svojo euječnost. Potekli so meseci, a nobenega sledu ni bilo o Abdulu. Samoten stražnik je našel ko-nečno sled, ki je prihajala od za-pada ter se obračala proti jugu. To je bila karavana Abdul Kade! Stražnik je bil prepričan, kajti preveč je bilo sledov za kako drugo karavano. Ves vzradoščen je pohitel na svojo postojanko ter dospel tjakaj opoldne. Deset čla- nov p< icijske iz d raze se je takoj svoje orijentalske -GLAS-NAftOD^ _11. JUL. 1923. IZBRUH OGHJEHDKA ETRE. j t IS T1CLIDN E F čali so karavano, a bila je le trgovska karavana, namenjena proti Nilu ter v nobenem stiku z ban- J diti. Naglica v puščavi, kjer je le ! malo oaz, pa ni posebno pripo- j ročljiva. V enem samem dnevu so preleteli osemdeset milj. Prenočili so ter premerili naslednji dan i zopet osemdeset milj. V jutru četrtega dne so vsi utrujeno splezali na svoje živali. Čeprav so naganjali ubogo žival | brez usmiljenja, niso mogli preme- i riti večjžot petdeset milj in ob-1 stati so morali, ko je zahajalo solnce. Neki stražnik, ki je jahal naprej ter prišel na višje ležeč peščeni grič, pa je v istem trenutku naenkrat vzkliknil. Daleč proč je zapazil dolgo verigo črnih točk, ki se je pomika-na naprej sredi puščave. To je bila karavana Abul Kade. — Hambulilah, — je vzkliknil voditelj karavane, ki je bil ožji sorodnik ustrejenega. Policisti so planili s svojimi jbovci. Zvečer, ko so drugi počiva- nc žareče oglje na površju vode, Slika nam kaže begunce, zbrane na postaji v Castiglione. Tekoča lava je uničila nešteto vasi ter povzročila velikansko škodo. - Ostanki praznoverstva med Slovenci. ji. . zrastla v enem letu. ?fato se položi pod oltarjev prt, kadar se bere nova maša. Na sveti večer pa se gre med 11. in 12. uro s šibo na razpotje, kjer ni nikakega znamenja ali križa in kamor ne sega glas zvonov. Tam se zariše s šibo na tleh kolobar in stopi vanj. — Takoj se prične zemlja tresti, gr meti, iz zraka pa lete na človeka rožne žareče pošasti. Če človek, ki stoji v risu. strah prestane, mu prinese peklenšček vse, kar zali teva. Ce se pa zboji in prestopi kolobar, je po njem. Zakopan ali na prostem zakopan denar dobi hudič v oblast. — Votlo drevo, v katerem ta ali oni skriva svoje cekine, se začne skrivati. Sli6al sem sledečo pripoved-Xeki kmet je nosil svoj denar Neki kme tje nosil svoj denar skrivat v votlo bukev v gozdu blizu svojega doma. Bal se je namreč da doma ne bi bil na varnem. — Dokler je nosil denar v bukev, jo je lahko našel. Toda ko jo je hodil iskat samo zato, da bi vzel ali preštel shranjene novce, se mu je V počitnicah sem se nahajal nalNajprej vzamejo čašo vode ill vr-letovišču na zelenem Spodnješti-jžejo vanjo tri žareče ogle. Če ti jerskem tik pod Sv. Uršulo. Tako v vodi potonejo, je dotičnik, ki sem prišel v ozek stik z vrlimi hri- dela ta poskus, uroten. Če pa osta- dromedarji naprej ter prišli kma-'li utrujeni od dela, sem sedel sre-lu v strelno razdaljo. Vnel se je Idi starih hribovcev na trati pred je to znamenje, da dotičnik ni u-roten. Če je kdo uroten, stopi s j šal, je pridejal, ko je opazil, da i mu ne verjamem. — Xo, in ste i« meli potem svatbo? — sem vpra-jzacela bukev skrivati. Sedaj ga je šal. — Ravno to je, ii meli. Pa še kako lepa voheet je b'ki to. Naša Mica in sosedov France sta se vzela. Zdaj pa le re- že ogoljufal! — Hitro proda vole cite, da vse to ni nič. Jaz že ve- in nese ves znesek v grozd. Tn res šal. — Ravno to je, imeli smo, i-jzačelo skrbeti, ker je imel v bukvi skritih že mnogo tolarjev Čakaj, hudič, — pravi., — te bom ru j eni, jaz sem sam slišal. — Se- že od daleč zagleda bukev. Lahko veti a proti takemu dokazilu sem boj, kajti baditi niso ostali niče-jhišo ali pa pri vrčku piva v krč- čašo vode, v kateri se nahaja tro-jbd brez moči in sem umolknil. sar dolžni ter bili poleg tega dobro oboroženi. Razdalja med obe- mi in poslušal njih pogovore. — Taki pogovori so se sukali veči- ina strankama pa je bila preveli- noma o starih boljših časih, kako ka. Hitro orijentalska noč je pre- dobro so živeli njih očetje, pogo-prečila vsako nadaljno zasledova-i sto so tudi razpravlja o šegah nje in preganjani so izginili pa- j svojih prednikov in skrivnostno truli izpred oči. Policisti so izja-;šepetali o napolnadnaravnih bit-vili, da bi bilo le trošenje munici-: jih. Če je potem dotični pripove-je, če bi še nadalje streljali. Idovalec opazil na mojih ustnih ne-* * * ! verjeten smehljaj, se je najprej Pri majhnem ognju, napravi je- |Plaho ozrl,-nato pa obniil k meni nem iz kamelskega gnoja, so se in »Šepetal: — Ne smejte se, go- stražniki greli, pili kavo ter se posvetovali. Nato so pregledali svoje zaloge. V svoje veliko presene- spod, nc bodite neverni Tomaž, če ne vas lahko zadene kazen. Tako se mtorej zvedel marsi- čenje so našli. da jim je vodajkaJ zanimivega iz ust starih liri-skoro pošla. Na svojem strastnem , bovcev. Posebno značilni s* neka- lovu so premerili 250 milj, torej dvakrat toliko kot so domnevali izprva. Dromedarji so bili izmučeni. Seveda ,če bi se hoteli vrnr- teri slovenski praznoverni izreki, značilni v tem smislu, da jim pripisuje še danes resnico in veljavo marsikatera slovenska kmetska ti domov, bi bila razdalja še neiz- družina. Tako so naprimer ljudje, merno večja kot če nadaljujejo z ki so trdno prepričani, da bo no-zasledovanjem. Vedeli so tudi do-j v0> ojenec, k ise pri krstu joče, bro, kaj pomeni smrt radi žeje. (dober pevec. Ali pa, če se vodo, v Xa poti so srečali okostja več kot j kateri se je novorojenec kopal, enega človeka, ne da bi se takrat prilije k cvetlicam, bo dete, ko brigali za to. Sedaj pa so se sponi- doraste, lepo; ako se pa ta voda nili. Ali se bodo tudi oni izpreme-nili v okostnjake? Jprilije k drevesu, bo dete dobro raštlo. — Če pogledaš dete, ki še ni staro leto dni, ga prekrižaj, si-Konečno pa je izpregovoril Sid cer se ga lote takozvani * široki". Nija. poveljnik, ki je rekel: — Ali naj se vrnemo ter postanemo zasmeh beračev in žensk? V gorah pa ne križaj otroka, temveč, če rečejo, da je dete lepo, vedno pridenejo: — Bog ne daj Sidi je mrtev, umorjen. Alah ne glavce bubati (boleti)! Pravijo ljubi nikakih bojazljivcev. Ta govor jih je navdušil in pre-|Vzkriž (škili) ali kdor ima o pričal. Če bi bili izključno le v!Iiafj n0som vzraščene. zmož tudi, da ima tisti, ki gleda na- obrvi nad nosom vzraščene, zmožnost službi državne pravice, bi se tam j"urotiti" (zli pogled). Mimogre-ustavili. Postali pa so fanatiki, de omenim, da je praz.noverstvo zlega pogleda razširjeno posebno med Italijani. Ako torej takega človeka, mu ne glej v oči, sicer dobiš "uroke", to je srdit glavobol. Zanimivo je dejstvo, ka- kakohitro se je tikala stvar krv ne osvete. Abdul Kada je imel dvajset mož. Policistov pa je bilo le deset. Abdul Kada je imel štiride- je žarečih oglov, počasi proti hiš-j jo najde in spusti najprej denar v deblo z namenom, da potem ta ko j vzame iz dupline ves zaklad. Potem trdijo tudi, da ministran-nim duri m, in sicer tako, da kaže ti na sveti večer pri polnočniei V|Teda v trenutku, ko zaropoče zad hrbet proti sobi, potem vzame tri trenutku, ko se vzdigne med po-jnji srebrnjak v votlino, zraste vzdihovanjem mašnikov plašč, —'tal velik črn kozel z rdečimi očmi spoznajo med ženskami vse co- ter sune kmeta, da se ta zvrne. požirke vode iz omenjene čaše. vrže en ogorek čez levo ramo za seboj, drugega ravno na isti način čez desno ramo, tretjega pa prince, ce se ozro po cerkvi. Ponoči med enajsto in dvanaj- čez glavo. Če je vse to storil, je sto uro težko spraviš kakega bo-ozdravljen. Nihče se ne boji več;jazljivega in praznovernega člo-gledati mu v oči in ž njim obče-;vc'ia na cesto. Posebno pa na tak vati. Po mnenju priprostega ljud- ^raj» kjer se je vršil kak poboj a-stva pa je uroten človek nevaren i umor. — Tam mrtvec straši, — le samo ljudem, ampak tudi ži-'Pravi in za noben svet ga ne spra-vini. Kajti mlado živiuče, katero !v*š tja. zadene tak "zli pogled' pogrniti. moraj copmice še močno verujejo, j Vsako staro, grdo in odljudno Tudi začudenje so spravili v z*'no smatrajo za 'coprnico" In zvezo s praznoverstvom. Ako se n. ž°na se tp£a suma, ki se je pr. kdo čudi kaki živali, češ, — joj, kako je lepa! — se je loti platek", to je hirala bo.. Zato je lotil, nikoli ne iznebi. Ponoči hodijo coprnice krave molzt in po vino v klet. Shajajo se in raja- pazijo na to, da se vedno zmerno J0, v družbi hudiča po močvirjih, čudijo in pristavijo: — Bog varuj platka! — Če občudujejo kako svinjo, vselej najpoprej pljunejo n«i tla ter reko: — Fej te bodi! — potem jo šele hvalijo — lepa je ali pa se podajo na skupne zlete v zrak, kjer delajo točo. Coprniee tudi začarajo človeka, mu prizadenejo škodo na zdravju in na blagu, da se živina ne redi, da lepa. Bog jo varuj in svet Anton. Je mleko krvavo itd. Smrti si ljudje ne predstavija-1 "Škratelj' je neko bajno bitje jo kot okostje s koso v roki, ka-'ki prinese srečnemu lastniku dekor je to bičajno pri Nemcih, am-lnar,ia, kolikor ga hoče. Vsi ne tr-pak kot belo mila ženo. Če jo za- dijo, da je škratelj "hudičeve sor-gleda nevernik, ne misli s tem [te", ampak nekateri so mnenja, Turke ali nekristjane, temveč vse da ima podobo ščurka, ki ga člo- Ko vstane in se nekoliko pomiri, ni bilo več ne kozla, a tudi bukev je izginila za vselej. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo DBLA-VEC št. 59 SSPZ. v Conemaugh, Pa., dne 15. julija na prijaznem prostoru na Cokeaiauerjevi farmi na Wood vale II eights. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugh, Johnstown in . okolice, da nas blagovolijo posetiti na omenjeni dan. Za razvedrilo bo dovolj, tudi zal hladno pijačo in dober prigrizek do dobro preskrbljeno. Opomba: Sklep društvene seje z dne 10. .junija 1923: Kdor izmed članov se ne udeleži omenjenega piknika, plača en dolar v dr. blagajno. V slučaju neugodnega vremena se piknik premesti na 22. julija. Odbor. _(2x 10&12—7) Iščem BLAŽA KERN', ki je bil pred 15. leti v 1*11 eblo, Colo. Xe iščem ga radi slabih razmer, ampak želela bi ž njim se pismeno pomeniti. Prosim ga, da se mi o«rlas.i. — Mary Kenj. 333 X. First St., Kansas City, Kan. Rad bi zvedel za naslov JOŽEFA CrUKAIi. Pred dvema letoma je bil pri meni v Batuli, Pa. Zadnjič mi je pisal iz Ilard-burly in potem nisem več dobil glasu od njega. Zato prosim, če kateri ve za njegov naslov, da ga mi naznani; če pa sam bere te vrstice, naj se mi javi, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. — Joseph Ulijan, Box 47, R. R. No. 2. Bolivar. N. Y. OPOMIN. Tem potom opozarjam rojaka ANTONA PRE MRU, da mi takoj naznani svoj natančni naslov in pa kje da dela. Ako tega ne storiš, potem pa že veš. kaj da te čaka. — Luka Smrdel, 5910 Bonna Ave. N. E.. Cleveland, Ohio. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu4 4Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" te, ki ne verujejo v smrt, se mu ta žena začne bližati. Čimbolj pa se vek ima lahko v škatlji zaprtega. Iludiča zamore čloevk poklicati s mu bliža, tem večja .e je večerilo, so dognali vojaki. da jim je zmanjkalo vode. Vsi mehurji so bili prazni. Vsled tega tudi ni bilo kave pri večerji. Dromedarji so ležali kot napol mrtvi. Že peto noč so spali na sledu j sovražnika ter se dvignili šestega dne, da nadaljujejo z lovom. Krog poldne so zagledali svoj plen. Neki dromedar, obložen z vodo, je omahoval v ozadju ban-ditske karavane. Policisti, so. ga takoj obkolili, a medtem se je pričelo že streljanje. Premoč je bila na strani banditov. a pogum la strani policistov, osvetnikov. Tihotapci so zavrnili več napadov napadalcev, a pri tem jih. je vi. mož proti možu. s srditim pogumom obupanca. in konečno so obležali vsi bandit i, z izjemo enega. — njih voditelja. V veliko žalost policistov pa ni bil ta voditelj Abdul Kada. Izginil je ali pa mogoče sploh ni prišel s karavano. Bil pa je brat Abdul Kade. Po mislih osvetnikov ni bilo v tem nobene razlike. Vsi navzoči &o opazovali strašni prizor, ki se je mudil njim očem. Spoprijela sta se in ni poteklo dolgo časa, ko je omahnil brat Abdul Kade smrtno zadet n«i tla. Kri sorodnika je bila osvečena. Kakoritro je bilo delo osvete končano, so se spomnili policisti svojih dolžnosti kot varuhi javnega miru. Odprli so tovore ban-ovirala njih prtljaga. Napadalci ditov ter našli v njih hašiš v vred- vernika se loti tak strah, zgrudi brez zavesti na tla. Pravijo tudi, če leži nož z ostrino kvišku, ali če leže vile z zobmi da si na njili "hudič kremplje brusi". "Verne duše se martrajo", tr- sreeaš navz*or. da se;v podobi, kakršno si kliealec izbere. Nihče pa ne more prenesti pogleda hudiča v pravi podobi. — Kajti vsak. ki bi ga tako videl, bi takoj od groze umrl. Najbolj si ga predstavljajo kot čudnega zelenega lovca. Kot čuvar zakla- dijo hribovci, Če se veje sosednih dov pa ima podobo črnega kozla dreves drgnejo, da zaškriplje. —;ali črnega psa. Ako se hoče kdo Takoj pride eden s sekiro, odseka j hudiča, ki ga je s pomočjo "kolo-eno vejo ter tako vrne dušam mir. niona"' poklical, zopet odkrižati, Da bo v hiši mrlič, za to je obilo znamenj. In sicer se kažejo ta mora brati vsebino zarotenja nazaj od konca proti začetku. Kolo- znamelija nekaj dni poprej, na- ^^n pa nikakor ne sme priti v ro- so lahko streljali semintja ter s« umikali kot se jim je zdelo primerno. Le en policist je bil ranjen, a polovica banditov je medtem že padla. Število je postalo vsled tega n& obeh straneh enako in napadalci nosti $50,000. Deset dni pozneje so priali zmagoslavno v Salum. Ženske so se jim smehljale, a ne zaničljivo. Še isti ričet so pUi gosto afriško vino in ženske so jim plesale. Kamelski zbor je bil os več en. vadno zvečer. Ura obstane, za vogalom hiše zaropoče, kakor da bi kdo zvrnil kup desk; vrata praznih in zaklenjenih soban se odpro 1 e neukim ljudem. To kaže sledeči! pripovedka. Neki kmet je bral kolomoo. JCo odide v cerkev, ga pozabi na mizi. in zapro, ali pa se z milim jokomjOtroci ga najdejo in bero slučaj-oglasi smrt sama. Velik strah i-j no poglavje, v katerem se kličejo majo ljudje pred sovami. Če ta hudiči. Takoj so se ti začeli pri- vpije blizu kakega poslopja, bo v hiši kmalu mrlič. A k ose pa o-glasi krokar na dvorišču, pogine živinče. Pogosto se udarci zvonov med zvonenjem uberejo. Znamenje, da bo v župniji kmalu kdo u-f je vedno bolj rastlo, ker otroci mrl, ravno tako, če bije med po- niso znali urote ustaviti. Ko se je prikazovati pri vratih in pri oknih kmalu jih je bilo vse polno pri vratih in pri oknih — kmalu jih je bilo polno v celi hiši, na strehi, na dvorišču in na vrtu, in število vzdigovanjem ura. kmet vrnil, bilo je že hudičev kot Neki «t»ri hribovec mi je pravil listja in trave. Tedaj spozna, kaj sledeče. Ko je bil še mlajši, je sli-Jse je zgodilo. Naglo plane v kaščo, Sal od svoje babice, da se lahko Iz-jrazmeče nekaj žakljev prosa po ve, kaj se bo zgodilo v naslednjem .travi in ukaže pošastim, da vsa zr-Ietu. Samo na sv. večer mora sto- J na zopet pobero nazaj v vreče. —. piti ob večni luči pod kap. Če sliši Medtem gre v hišo, vzame kolo-godbo, bo prihodnje leto v hiši men in "zmoli" poglavje od kon-svatba, če pa sliši zabijati rakevjca proti začetku m tako odpravi bo kdo domačih umri. Res je šel grdobe. pbd kap na sveti večer. — In ve-j Neka druga posebnost je v ris ste, gospod, kaj sem slišal T —^hoditi. To pa s evrši na tale na-godbo. Pri moji veri da sem sli- čin. Vreže se leskova siba> ki'je ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alesovec. t Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alesovec. f Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima & 263 strani, , Y .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. / / Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika / v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo ^ resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstva 1 resnično tako, kakršno je. f 3 Knjiga vsebuje 157 strani, t ( / Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. $ » Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. T r Vsebuje 170 strani, j f .go Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alesovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, / .65 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. ' f V / r i * 9 ■ Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. * r V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- & šeanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, L jr ,45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. T' Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, F ,55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. '' I Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista ? * Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani ,50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. f Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in S trpljenja. Vsebuje 123 strani, /T.45 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. ' /]; ^ Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov-. sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, r .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. j Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- f je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- T~ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, r nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki jnnaki borili zoper prevzetne graščake in j una- ~ r ako umirali mučeniške smrti. Vsebuje 378 strani, — ' ~ 75 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" % S2 Cortl&ndt St, New York GLAS NARODA, 11. JUL. 1923. SOSEDNJA HISA. i. v i « - -- 'iasSSi A. G. GREEN. Za "Glas Naroda" prerel G. F. 52 (Nadaljevanje.) Kako je dejanje v resnici izvršrl, to si morate samo predstavljati. Dejstvo je, da >e mu je posrečila izvršitev načrta in da jo je umoril, da se polasti pisma. In kaj se je zgodilo nato T Dejanje, katero je dobro premislil in ki se mu je zdelo tako lahko, se mu je prikazovalo po izvršitvi v drugačni luči. Igla se je odlomila in del je obtičal v rani. Vedel je, da bo«.lo truplo natančno preiskali, da Ih^Io našli iglo ter spoznali, da je bila umorjena. V>e to pa mu je prišlo na misel šele pozneje, ko je zapustil hišo. Prišla mu je druga misel. Vrnil se je v hišo ter preotbrnil omaro na mrtvo, če bi bil Ntoril to takoj, bi ne mogel nikdo dokazati, tla je bila ženska umorjena. — Vse to je zelo lepo, a ne uvidim, kako mi morete pojasniti, da je ura šla in »la je obstala ravno ob petih. — Tega ne uvidite? Zelo pri prosto. Mož, ki je zmožen takega zločina, tudi ni mogel pozabiti na alibi. Ob petih je bil lahko že doma. Vsled tega je navil uro, predno je prevrnil ovnaro ter nastavil kazalec na uro, ko je bil daleč proč od pozoritiča. Čudila sem m' veliki jasnosti, katero je kazal detektiv glede vsake podrobnosti, čeprav je izhajal iz napačne teorije. Tako sem bila prevzeta, da nisem vedela, kaj naj si misiim o svojih lastnih razkritjih. Prosila sem detektiva, naj mi še pojasni, zakaj je Howard izjavil, da je bil s svojo ženo v hotelu, da io je povedel v hi s<» in zakaj se je zapletel v take laži, če ni bil on krivec, temveč Franklin / — Ali mislite. — seln dostavila. — da Howard mogoče ve, kakšno ulogo je igral njegov brat pri tem zločinu in da je iz usmiljenja do njega skušal prevzeti krivdo nase? — Ne, te^ra ne vrjamem. Tako daleč ne gre požrtvovalnost ve čina ljudi. On ni vedel .da je njegov brat v kakem stiku z umorom. Kako bi si mogli drugače pojasniti njegovo priznanje, da je izgubil ključ, s katerim je bilo edino mogoče priti v hišo ? — Tudi če to priznam, mi še ne pojasni obnašanja Ilowarda. Vaš sklep ni v nikaki zvezi z njegovih postopanjem, — Človek, ki pozna njegov značaj, bo lahko našel pojasnilo. Howard Mavlja svoj sloves in svojo čast višje kot vse drugo. Ta čast je bila ogrožena, če l»i prišlo na dan, da je šla njegova žena s tujim človekom ob polnoči v tujo hišo. Da si ne nakoplje te sramote, je bil pripravljen sprejeti nase vse posledice. Howard je po leg tega še strašno trmast. Njemu je bilo predvsem za to, da mu ne more nikdo reči, tla ga je njegova žena varala. JSeveda je težko ra zumeti tako naravo. Drugače je Gryce zelo nestrpen človek, a danes je bil potr pežljiv. — Ravno ker ni ničesar vedel o umoru. Miss Butterworth,#je dajal tako nasprotujoče si izjave. Vedel je sicer, da je prišla njegova žena v New York, da izpreobrne njegovega očeta, na krovu ladje ali v domači hiši. Da pa ji prepreči to drugo neumnost, je prosil svojega brata za hišni ključ. Mislil je, da ga ima v svojem žepu ter se j«> vrnil v svoje newyorško stanovanje, da se pripravi na odhod. Hotel .j«* napraviti vsemu konee. Ko pa je prišel večer je začel zopet misliti na svojo ženo. Zapustil je stanovanje ter se potikal krog onovila ter se nalahno priklonila. — .laz poznam to žensko ter jo lahko dam v pol ure aretirati, če hočem. To je mlada deklica, lepa mlada deklica, lastnica enega obeh klobukov, katero so našli na pozorišču. le bi se ra »počila preti njim bomba, »bi ne mogel biti inšpektor bolj presenečen kot je bil. Detektiv se je boljše obvladal, a tudi on je bil presenečen, kajti oiinil me je z dolgim pogledom, kar ni bila drugače njegova navada. Oba klobuka sta bila last Mrs. Van Burnams. — je protestiral. — Prvega je nosila, ko je zpaustila Haddam. drugega pa je naročila pri Altmanu. — Mrs. Van Burtiam> ni nikdar ničesar naročila pri Altmanu, — »cm protestirala jaz. — Ženska, katero sem videla stopiti v hišo Van Burnamsovih. kta ženska, ki je bila v hotelu D-, ni bila Mrs. Van Burnams. Bila pa je njena rivalka in kot domnevam, tudi njena morilka. Ni vama treba tako emajevati z glavama, gospoda. Imam dokaze, in sicer boljše kot vi. Vam bom že pokazala. Mr .Gryce «ne je še vedno gledal, kot da sem. ga očarala. — Na kaj temeljite to naravnost nezaslišano trditev? Povejte ka-kšne dokaze imete. # Na Himalajo in Čomolungmo. {Nadaljevanje.) L. 1913. je hotel iti na Čomolungmo angleški stotnik Noel od severozahoda, pa so ga Tibetanci zapodili. Zanimive pa so raziskave 1.1921 in 1922, zato si hočemo delo teh dveh let natančnejše ogledati. L. 1920. se je v Londonu pri Angleški geografski družbi osnoval poseben odsek za 1L Everest, ki je prevzel nalogo, da preišče goro sveta in kraje okrog nje. Nače- loval je odseku Younghusband, člani pa so bili razni strokovnjaki, mladi gonijo sem čez celo v>le. lorili, da odtod prodirajo narav uost proti jugu na Čomobmgmo. Napravili so več skupin, ki so sle •-saka po svoji j-Oti, da j«^ take i-saka od svoje strani preiskala •n popisala svet ter se prepričala, čc je dostop na vrh sploh, možen. 1. Važna je bila pot, ki jo je i apravil Bury « Weelerjctu i; He-ronom, ki so šli naravnost na jug ?n priplezali na sedlo Komba loci Gavrizankar od čomolungm-.. Bilo je vse pod ledom, vladar so Tf-gnali, da -o ga poslužeiejo Ti-tctanci za preh ; i na jug, da spo zlasti Rawling, Bruce, Kellas. Sklenili so, da goro naskočijo od severa skozi Tibet. Toda, kako do- 2. Drugi so šli naravnost proti severni steni Comolungme. Pot jih je vodila skozi bogato vas Zambu biti dovoljenje od tibetske vlade, Ijjj jma 300 jakov. Odtod gre proti ko so vendar vedeli, koliko je!„ori vseh g0ra dolina Rongbuk, slavni Sven Hedin pretrpel na fc se razcepi v več grap aa Iev^ prepovedanih potih? Indijska vlada je poslala Angleža Bell kot odposlanca v Lazo in ta je dosegel, da je Dalaj lama dal že omenjeno dovoljenje, Naravnost priporočilno pismo, ki vsebuje tudi ime najvišje gore v domačem jeziku (Comolungma). Da so si izbrali severno stran 7.a dostop, je za naše pojme čudno, ker vendar vemo, da so naše gore na severu splošno strmejše in desno, ki so vse pod ledom. Pro dirati ni bilo lahko. Že V z 'iudo-r»rnik je bila pot z vseta prute-ž^m težavna. Poplačala pa jim je 1 ud bajna kotlina Čelj»"t ki je vsa kakor en velik samostan Mir vi?da tu, kakor nikjer /eč na s,vetu, kraj je divji do neverjeno-sti. Ogromne skalne skrb-ne srca-/.jo vhod na obeh straneh 1*. -tem pa se odpre potniku kakor svetišče; to so spoznali tudi Tibe- prve voje pa se začno T višini 15 do 18 metrov. Nekoliko nižje rast s srebrna jelka z do 30 m visokimi drevesi, ki imajo do 7 m obsega. Še nekoliko nižje v višini 3000 metrov pa krase pobočje do 50 m visoke jelke, vmes pa rodo-dendron, ki širi opojuo vonjavo. Se eno stvar je vredno omeniti v tej dolini. Že na koncu doline bolj na južno strau kipi v nebo vrh Makalu, ki po lepoti skoro prekaša samo Čomolungmo. Njegove stene so tako divje strme, da na njih komaj more sneg obvi-seti, saj* kakor iz tal zrasto 3300 metrov visoko! b) Druga ekspedieija, pa je sno-raj istočasno preiskovala dolino Karto. Dognali so, da je sama od te strani mogoče priti na vrh in sicer čez sedlo Lapka ali pa od severne čez ledenik Rongbal. Ker »o vai drugi poizkusi 11a zahodu severu in jugovzhodu ostali brezuspešni. so se odločili za to smer Po dolini seveda tudi tukaj ni bilo mogoče priti na vrh, pač pa po slemenih, ki štrle iz večnega ledu in ki se končno strnejo najvišji vrh zemlje. Pa Še od teh je prišlo v pošte v le severovzhodno sleme, ki je sicer tudi grozno v spodnjem delu do ramena, oc tam dalje pa položno. ko na jugu. Pri Himalaji je pa tan(^ kajti na stotine moških in nasprotno; pritisnjena je od se- ženskih meI1ihov biva tu v skal-vera na jug, tako da Je na severu nih duplah in malih koiibah. To 100-500 m visoka planota, na ju- Miavno veličanstvo jih tako prev-gu pa se ti ogromni kolosi kakor^^ da kmalu pozabijo na vse> izstreljeni povzpno do 9000 m visoko iz ravnine! Na južni strani bi jih tudi oviral vihar monsun z deževjem in meglo. Na severni sti ani pa imajo še to prednost, kar je zunaj, mir jim sije z lic in ga razodeva vse vedenje, globoki 6 mir; saj tu ne ubijejo nobene živali, ne moti jih repot, ne poči strel. Divje živali so krotke; bli- da morejo ves potrebni material j ^ ^^ brez strahu spraviti na mulah ln jakth prav ^ -lhajajo z gora in do pod gore. Jak je močno tibet - t {Dalje prihodnjič.) —-r sko govedo črne ali bele dlake, ki rabijo tudi ža Ježo in tovore. Člani ekspedieije so se maja 1921 po dolgih in skrbnih pripravah sešli v mestu Dardžilingu, ki leži jv. od M. Everesta na angleških tleh. Vodja ekspedieije je bil polkovnik Bur, ki si je tekom let nabral v Himalaji in Tibetu dragocenih izkušenj. Člani so bili turisti, inženerji, geologi, zdravnik in botanik. V 2 skupinah po 20 kulijev (nosačev) in 50 mul so med vednim deževjem hiteli proti severu skozi deželo Sikim. Že so prestopili indijsko-tibetsko mejo na sedlu Dželap. Tu je dež prenehal in stopili so zopet navzdol v bajno lepo dolino Cum-bi. ki je polna solijca in bujne flore; prelepe vrtnice so z vonjem napajale vso dolino, ki je zelo rodovitna in živi srečne ljudi. Proti severu so šli mimo gore Čomalhari, 7293 m, ki straži vhod na visoki Tibet. Se nekaj pota pro ti severu, potem pa so zavili naravnost proti zahodu, da pridejo /a željen i gori na hrbet. Ta pot na visoki planoti med Himalajo in Transhimolajo jim je bila kljub aporom pravi užitek. Hodili so ob mejnikih, ki so tvorili v davnini južno mejo tibetsko-kitajske države, da zadržujejo vedno nemirne narode doli v 5000 m nižji Indiji. Videli so zelo veliko divjačine; ova, gazel, oslov, rac, gosi. Cez ii£kaj dni so približali Kam patstmgu, pa še prej jih je zadela težka izguba. Več potnikov je že zbolelo, med njimi Dr. Kellas. Ta se je cela leta utrjeval po Tibetu in Himalaji, da se usposobi za veliki cilj; kaj Čuda, da se zdaj ni hotel vrniti, ampak hitel na vsak način naprej, dasi na nosiiih. Zdaj pa je omagal m urar^. ko je še od severne strani mogel v; leti veličastni snežnobeli vrh zeme'j-ske maitere. 1 Hodili so dalje p'-otl zahoda vedno 400 do 100 m visoko v slad-k: zavesti, da ~o prvi Evrcpci, ki stopajo po teh krajih. Ko so pri-5 i do vasi Tinki-tsong, jim je nasproti pridirjal vaški diongpcr fžupan), pravi Mongol v kfjtsn' s kitajsko svilo vc-zeni obleki, da dostojno sprejme in pogosti tuje*4, ki jih je sam Dalaj lama priporočil. Dal jim je čaja, sladkarij In tibeiskega piva, pa za slovo po kirnil še 100 jajc in 4 ovee. Končno so prišli do vasi T'n-gri._ki je- prav \ elika, saj je važ-*•;> tržišče na visoki in široki pla-roti Tingri-ma jdanu. Tu so se uta- (Dalje prihodnjič.) VLAHOV menihi jih krmijo. Tudi Angleži so jih od blizu ogledovali in skalni golobi in drugi tiči so jim jedli iz rok. Prodirali so dalje, zlasti "SVallo-ry in Bullock s svojimi kuliji in prišli pač še na ledenik Rongbuk, naprej pa niso iskali pota. 3. Istočasno ko Mallorv od se vera je Bury izkušal približati se gori od jv. strani. Prišel je v vas Karto in tu ga je džongpen gostoljubno sprejel ter dal zanj in to-^ ariše napraviti na vrtu šotor. Burvju je bil kraj tako všeč, da si ga je takoj izbral za oporišče, odkoder bo raziskoval vzhodno stran gore. Začela se je res že strašna doba poletnega monsuna z neprestanim devežjem ,pa možje so vztrajali in bili vedno na potu. da morda saj od tu odsežejo vrh, ker jim je na zahodu in severu spodletelo. Ker so imeli namen, dalje časa ostati, so v Karti najeli hišo. Čudno res, da je moglo biti v višini 400 m tako lepo; vse je zelenelo, ječmen in grah, pod vasjo pa je na jug drvel potok Arun, ki skozi predivje grape zgr-mi na progi 30 km. 1500 m globoko. Dve "poti" sta vodili proti Čo-mclungmi. dve vzporedni dolini, severna Karta in južna Kama. a") Najprej so se preiskovalci lotili doline Kama. Zopet so odkrili pravljično deželico himalajsko, ki je tako mogočna, da kaj tako lepega dotlej še niso videli. Mogočne stene ob strani in koncu doline se gigantsko zavihte proti nebu, ena lepša ko druga. Med temi skalnimi stebri pa vise ledeniki, ki so tako divje razkosani v osti in stolpe, ki tako drzno vise čez robove, da skoro neprestano treskajo v globine ledeni plazovi kakor grom. V daljavi in nedosegljivi višavi pa posmehljivo vabiT prelepa bela j glava gora kraljice. In. čudno: prav? med temi ledeniki rastejo kakor lepi venci najlepše jelke in breze! Preproge cvetočih^trat so pogrnjene prav do ledu, encijani| vseh vrst in barv jih kra.se kakor j pestra vezenina. Ko so Angleži! jeseni to dolino zapuščali, ki so jo tolikokrat obiskali, so pa bili jeseni in češmini odeti v škrlat, trate pa pozlačene, vse pa zaprto v temne gozdove prastarih velikanskih jelk. Proti južni strani doline Kama, torej že na pobočju Comolungme je f\pra se bolj bujna. Basto bri-njeTi drevesa v obsega 6 metrov ŽELODČNA GRENCICA Dela. Jo ln spravi)« 14. Julija: Majestic. Cherbourg; L* Savole, Havre; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen; Veendam, Boulogne ln Rotterdam. 17. julija: Berengaria. Cherbourf; Hannover, Bra. men; Taormtoa, Genoa. 18. julija: . Paris, Havre; Zeel&nd. Cherbourg; Pres. Van Buren. Cherbourg. 19. julija: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg. 21. julija: Uartha Washington. Trst: Olympic. Cherboug; Rotterdam, Boulogne In Rotter dam; Pres. Arthur. Cherbourg ln Bremen. 24. julija: Aquitanla, Cherbourg; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Bremen. 25. julija: Prance. Havre; Lapland. Cherbourg; Pres. Polk. Cherbourg; Seidlitz, Bremen; Conte Rosso, Genoa. 2«. julija: Albert Ballln. Cherbourg in Hamburg; Kroonland, Cherbourg In Hamburg. 28. Julija; Leviathan. Cherbourg; Homeric. Cherbourg; Volendam. Boulogne ln Rotterdam; Rouaaillon, Havre. 31. julija: Colombo, Genoa. 1. avgusta: Pres. Garfield, Cherbourg; York. Bremen. George Washington. Cherbourg ln Bremen. 2. avgusta: Suffrente. Havre: Manchuria. Cherbourg, Hamburg: Tlmringia, Hamburg. 4. avgusta: I^ifavette, Havre; Saxonia. Cherbourg:: Rvndam, Boulogne; America, Ch'bg, Bre men. Lafayette, Havre. 7. avgusta: Mauretania. Cherbourg; Canoplc, — Cherbourg, Bremen. 8. avgusta: Tyrrhenia. Cherbourg, Hamburg; Bel-cenlstnd. Cherbourg. Hamburg; Resolute, Cherbourg, Hamburg; America. Genoa; Trea. Adams. Cherbourg; Bremen, Bremen. 9. avgusta: Rochambeau, Havre; Finland, Cherbourg; Hansa, Hamburg; Conte Verdi. Genoa; Argentina Trst. ZADRU (Dalmaatis) od leta lttl ROMANO VLAHOV Naprodaj po varil Lekarnah. MlkatMak In srocerljafc. Mini agenti sa Ura-■ono V. LANGMANN, Inc.; * 97-99 Sixth Ave., IW. A. New York. N. Y IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaja, da naslovljene« za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinar jib. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-[•ovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi la ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista •— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinar j L V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do |2S. računamo po 75 centov; od 925. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj b« tMm mm-Ceno: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina Je veljavna sa dolarska izplačila v Jugoslaviji ln ItaliJL FRANK SAKSER STATE BANK 82 CertlanA St, New York City 11. avgusta: La Savoie, Havre; Majestic, Cherbourg; New- Amsterdam. Boulogne; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Muenchen, Bremen. -14. avgusta: Berengaxia, Cherbourg; Pres. Fillmore, Bremen. 15. avausta: Taria, Havre: Zeeland, Pres. Monroe. Cherbourg. 16. avgusta: Mongolia, Cherbourg, Cherb.ftjrgh. Reliance, Cher-Harding, Cher- Hamburg. 18. avgusta: Albania- Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Orbita, Cherbourg, Hamburg: — Leviathan. Cherbourg; Veendanm. Boulogne. 21. avgusta: Aquitania, Cherbourg; bourg, Hamburg; Pres. l»ourg Bremen. 22. avgusta: France Havre; I.aconia. Cherbourg; Hamburg: Lapland. Cherbourg; President Van Buren, Cherbourg. Hannover. Bremen. 23. avgusta: Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg: —■ Westphalia. Hamburg; President Wilson, Trst. 25. avgusta: Homeric. Cherbourg: Oroa. Cherbourg, Hamburg; Taormina. Genoa; Rotterdam, Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg. Bremen. 28. avgusta: Rous»i!lon. Havre: Mauretania, Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg, Bremen. 29. avgusta: Pres. Polk. Cherbourg; Seldlitz. Bremen: Conte Rosso. Genoa. 30. avgusta: Kroonland. Cherbourg. 1. septembra: Lafayette. Havre: Majestic. Cherbourg; Vol en dam. Boulogne; Geoige Washington, Cherbourg. Bremen. 4. ssptembra: Bn-emraria, Cherbourg; Resolute. Cherbourg, Hamburg. 5. septembra: Belgenland. Cherbourg. 8. septembra: Leviathan, Cherbourg; Marta Washington, Trst. V Jugoslavijo u 9 dneh. Vsak torek Mplaje e4ea sorskih Telik»»©» AQUITANIA ................ 45.647 ton. MAURETANIA ............ 30.704 tone BERENGARIA .............. 52,022 ton Razkošne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov za šetanje. Domača kuhinja. I>omača udobnost. Brez-skrbnost. Nakaznice denarja potom Cunard. iz-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno, ra-upno. Za karte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju. vUNARD-ANCHOR LINE SS Broadway New York NAXHAMILO IK FKIPOXOCILO Cenjenim naročnikom "Glaai Naroda" t državi Ohio naznanja mo, da jih bo obiskal naš petoial ai laetepnik Mr. AKTOM SIM&O, kateri j« pooblaščen nabirati na ročnino aa nai list, zatoraj preji no rojake, da mu bodo kollkoi mogoče naklonjeni. glaventa Pnhtfnhinir fV» BATKOKAR JM IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A Najnovejša ilnatroTana isdajm Vsebuje 808 strani. ST Cena i poštnino $X— 8LOVENIO PUBLISHING OO* 89 Cortlandt Street, Mew York City, K. T. V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačan« karte tvojim sorodnikom za n«»e črte. White Star Line . New York — Cherbourg Majetic 14. Julija; 11. avg.; 1. sept. (Največji parnlk na avetu.) Olympic 21. Jul; 18. avgusta: 8. sept. Homeric 28. Jul: 25. avgusta; 15. sept. American Line New Toik — Cherbourg — Hamburg ^Mongolia 12. jul.. 16. avg.. 20. sept. Minnekahda 19. jul.; Kroonland 26. jul -Manchuria 2. avg.; Finland 9. avg. • Nov! prostori tretjega raxreda-Olympic 21. julija, 18. avgusta, 8. sept. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Zeeland 18. Jul: 15. avgusta; 12. sept. Lapland 22. Jul: Belgenland 8. avgusta Gothland (samo v Antverpen) 4. avg_ Začetek 11. julija odplutje 11. dopoldne Dobra hrana. Zaprti prostori. Oglasit* m pri krajevuam agentu ali prt POTNIŠKEM ODDELKU Ne. 1 Broadway._New York. ROJAKI, MAROOAJTEJg HA •GLAS KABODA\ HAJVBČJI 8LOVEM8KZ DMEVK1K T Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. ttBLIKH valnoetl aa potnika J* * da je natanko poučen o potnih tistih, prtljagi in drugih stvareh, ki so ▼ sveži ■ potovanjem. Vsled dolgoletne IskuSnje nam je mogo& o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo naj-boIJSe parnike, ki Imajo kabina v m. rasredo. Ako ste se Lameptll potovati v stari kraj, nam plžlt« kar »o to r VaSo korist. New York. Plymouth. Havre. Paris LA SAVOIE 14. julijo, 11. avg., 8. aept. PARIS 18. julija, 15. avgusta, 12. sept. FRANCE, 25. julija: 22. avg.: 19. sep. LAFAYETTE 4. avg.; 1. sept ; 29. sept. New York, Havre. Paris ROCHAMBEAU ..............7. Julija ROUSSILON ............... 28. Julija CHICAGO .. .. ...........2. avg. New York. Vigo [Spain!. Bordeaux LA BOL'RDONNAIS........ 12. julija Pmte ra mvodiU U>Ka *r«ata ali n ihni »»»J: 19 STATE STREET, NEW YORK NAZNANILO IN PRIPOROČILO Tudi eni, ki ie nlao amarlikl državljani, Minejo potovati v atari kraj na oblak In IIm Jo dovoljeno vrniti aa. Na željo dajemo vsakemu ta-satfovna pojasnim. Kdor teli Miti ssrsdnlks aH asm is starega kraja, naj nam pi-ls aa navodila, kajti itevflo priseljencev je opiejeno. Za potne stroftke Izplačuje po na> in naročila Jadranska banka tudi t dolarjih. Frank Sakser State Bank n Csrtlaait Street Nem Ymk Naročnikom "Glaa Naroda" ▼ državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite Ie pri IVAN PAJK Victor Dealer 24 Main St., Conemaugh, Pa. Cenike zastonj, pišite, ponj.