631
Ko je bil načrt izdelan, je bilo treba ljudstvo navdušiti za izvršitev nove cerkve. Stroški so bili preračunjeni na ok. 100.000 gld. Ta veliki znesek pa je bil zavora, da se ni moglo z delom pričeti. Stavbeni odbor je imel mnogo posla, preden se je mogel lotiti zidanja. Stavbar Schmidt je v tem času umrl (1891), in dekan Jos. Krese se je preselil s tega sveta, prav ko se je jela dvigati cerkev iz tal (1901). Njegov naslednik, dekan Ferd. Erker, je delo krepko pospeševal. Schmidtov učenec, dunajski arhitekt Avgust Kirstein, je vodil delo, tvrdka Faleschini-Schuppler pa je prevzela zidanje. Letos 19. julija je posvetil knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, dovršeno stavbo.
Cerkev je zidana v romanskem slogu. Zunanje stene so iz lomljenega kamena in neometane. Pročelje krasita dva zvonika, s križem vred visoka ok. 53 m. Cerkev je zunaj dolga 50 m in široka 22-80 m, srednja ladija sama 10 m. Veliki oltar je ciborijski oltar s krasnimi stebri.
Lepa lega ob Rinži, velika, trdna a vitka stavba, napravlja kaj ugoden vtisk in je najlepši kras vsemu kočevskemu mestu.
©\Sf
Družba sv. Mohorja šteje letos 76.058 udov, to je 3988 manj kakor lansko leto, ko smo bili dospeli do prečastnega števila 80.046 udov. Po posameznih škofijah, oziroma krajih, je število sledeče:
1.	Goriška nadškofija     .    .	8301	(—	396)	udov
2.	Krška škofija      ....	6205	(—	360)	»
3.	Lavantinska škofija    .    .	23293	(—	2115)	»
4.	Ljubljanska škofija     .    .	30398	(—	915)	n
5.	Tržaško - koperska škofij	i 4048	(—	220)	»
6.	Sekovska škofija    .    .    .	560	(+	4)	»
7.	Somboteljska škofija  .    .	306	(—	40)	»
8.	Zagrebška nadškofija	423	(—	23)	»
9.	Senjska škofija  .    .    .    .	188	(—	5)	»
10.	Poreška Škofija .    .   .   .	102	C—	30)	»
11.	Djakovška škofija .   .    .	63	(—	3)	v
12.		214	(—	15)	n
13.	Videmska nadškofija .   .	175	(—	8)	»
14.		472	(4-	50)	»
15.	Amerikanci.....	1119	(+¦	137)	»
16,	Afrika in Azija .    .    .    .	191	(—	51)	»
	Skupaj    .    .	/6058	(—	3988)	udov.
Ta razkaz nam kaže, da smo po treh pokrajinah napredovali; zlasti so se odlikovali Amerikanci, ki štejejo 137 udov več kakor lansko leto. Po raznih krajih je 50 udov več, v sekovski škofiji 4. — Na-zadek se kaže po škofijah, oziroma krajih: Lavantinska 2115, ljubljanska 915, goriška 396, krška 360, tržaško-koperska 220, Afrika in Azija 51, somboteljska 40, poreška 30, zagrebška 23, bosniška 15, videmska 8, senjska 5, djakovška 3. — V družbene „zlate bukve", v katere ?e po pravilih vpiše vsak novo-
vstopivši ud, se je zapisalo 7167 novih letnih udov, namreč od številke 234.722 do številke 241.889.
Družba razpošlje svojim udom letos 456.348 knjig. Pač častno število za mali in še tako razkosani slo-nenski narod! Če prištejemo te knjige onim, katere je družba sv. Mohorja od svojega obstanka že podala svojim udom, najdemo, da je Slovencem vkup poklonila 9,300.040 iztisov knjig! V istini pa je to število še precej višje, ker so tu štete samo one knjige, ki so jih prejeli udje, natisnjeni in izkazani v naših koledarjih.
Dijaško umetniško društvo »Vesna" na Dunaju. Kakor znano, so ustanovili letos hrvaški in slovenski dijaki vpodabljajočih umetnosti na Dunaju svoje društvo z imenom „Vesna". Društvu je namen gojiti hrvaško in slovensko narodno umetnost in razširjati razumevanje za potrebo gojenja naše domače umetnosti med narodom. Ker bo moralo društvo na tem polju orati ledino in ker je namen društva dalekosežen, se je ustanovila „ Vesna" na precej obširni podlagi. Tvoriti hoče namreč organizacijo vsega hrvaško-slovenskega dijaštva vpodabljajočih umetnosti. S pomočjo te organizacije ji bo mogoče raziskovati narodni slog na podlagi ornamentov, vezenin, arhitektoničnih, keramičnih in drugih izdelkov, nahajajočih se v hrvaškem in slovenskem narodu. Seveda bode potrebno, da bo društvo dobivalo tudi od zunaj mnogoštevilnih podpor, kajti le tako mu bo mogoče z uspehom približevati se svojemu lepemu cilju. Radi orientiranja podajamo tu odlomek iz društvenih pravil:
§ 3. Društvo je sestavljeno iz: a) častnih, ^ustanovnih, c) rednih, d) izrednih in e) podpornih članov.
§ 4. a) Častnim članom se more imenovati vsakdo, kdor si je pridobil za društvo ali sploh za razvitek hrvaških ali slovenskih umetnosti izrednih zaslug. b) Ustanovnik more postati, kdor pristopi k društveni glavnici s prispevkom 100 kron. c) Reden član more biti vsak na Dunaju živeči dijak vpodabljajočih umetnosti, d) Ako žive taki v kateremsibodi drugem kraju, se morejo sprejeti kot izredni člani, e) Podpornik more biti vsakdo, ki plača letni prispevek 10 K.
Medovič pri Piju X. — Iz Rima se poroča, da je bil sloviti umetnik slikar Celestin Medovič v avdienci pri papežu Piju X. Papež je umetnika-du-hovnika kar najprisrčneje sprejel in mu celo milostno dovolil, da izdela njegov portret. S tem je hotel sv. oče pokazati svojo posebno naklonjenost hrvaškemu narodu in sploh Slovanom. Medovič je iz-gotovil častno delo v veliko zadovoljstvo papeževo. Njegovo sliko sv. očeta bo založila tiskarna Antona Scholza v Zagrebu, ki že sprejema naročila nanjo. Slovenci, sezite po tem mojstrskem portretu Pija X.!