Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta :
8 kr., Se se tiska lkrut,
^ ii ii	ii - n
n u ii » ^ M P/i večkratnem tiskanji se cena primorno zmanjša.
Rok o plsi
se ne vračajo, nefranltovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnižtvo (administracij«) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi 11 i S i, II. nadstropji.
Političfii list za slomsli narod.
Po pošti prejemati veli« :
Za celo ieto . . 10 gi. — kr. ta poiieta . . & _ ta četrt ieta . . 2 50 „
V idminlstraciii velja:
Za ceio ieto . , 8 gi, -40 kr »a poi ieta . . 4 20 „ «a četrt i«ta . 2 10 ,.
V Lmbijani na dom posilian velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijansk; ulice št. 44.
izhaja po trikra na teiienl sicer v torek, četrtek in soočajoj
tirnem

Deželni zbori.
Deželni zlior kranjKlti je dobil svojega predsednika. „Wiener Zeitung' od 18. t. m. objavlja, da ao ceBar grofa Tlim-iia imenovali za deželnega glavarja kranjskega-Pomen tega imenovanja smo že unidau tako obširno pojasnili, da nam ni treba te reči vvč razpravljati. Glavarjev namestnik še ni imenovan-
Domači in vnanji listi so začeli pretresati vprašanje, kaj naj storč narodni poslanci našega deželuega zbora. Med dragimi piše„Soča", ko 16. t. m. naznanja odpoved dr. Bleiweisa od glavarjevega nameatništva: „Oče Slovencev je prej ko ne s tem pot pokazal kranjskim deželnim poslancem za približujoče se zborovanje. Kranjci bo zastonj pričakovali razpusta dež. zbora; slovenski poslanci pa, kakor upamo, bodo ognili se vsakotero škodljive oportunosti v tej Besiji." In precej za tem piše: „Danes poslednjo uro pred tiBkom ^Soče" smo dobili b Kranjskega obširen dopis, kteri živo pa vse resnično slika žalostne razmere Slovencev pod Taaffejevo vlado, v ktero vedno samo upamo, pa ničesar ne dosežemo. Dopis priobčimo prihodnjič v celoti. Dane3 samo še to. G. dopisnik Be čudi, da so kranjski dež. poslanci nekako sami nesložni. Lani so poslanci izjavili v javni seji, „da se v ta deželni zbor, ki je tako nepostavno sestavljen, ne vrnejo več-, — kako navdušeno — grozeče je „Sl. Narod'
tačas razglašal to izjavo......s časom se
je vse poleglo, in dandanes se pri nas ne more nihče orientovati, kaj da nameravajo naši po-člauci . . ." Končuje pa tako: „Drugi teden soboto je določeno, da se snide naš deželni zbor. Je-li bode polnoštevilen ? O tem vpra-
šanji tudi klub narodnih poslancev ni složen. Tako se vsaj pripoveduje. Sploh od Jurčičeve smrti naša politika lavira; da Bi ne priznan vodja, je imel Jurčič velik upliv, jasen cilj. železno roko in jekleno voljol Pa je šlo zato tudi dobro. Ljubljansko prebivalstvo pa z napetimi živci pričakuje dan 24. septembra". — Iz vsega je razvidno, da v kranjskih narodnjakih vre, in da niso zadovoljni b postopanjem in neodločnostjo svojih poslancev. Morda Bmo jo prav zadeli, ako smo rekli, da se je dr. Blemeis odpovedal namestovanju dež. glavarstva. Mi zaupamo, da bodo poslanci hodili pot očeta Blenveisa, ki je še zmerom pravo zadel, že naprej tudi slutil!''
Tudi na Šcajarskem se zelo zanimajo za deželni zbor kranjski in s tem večem zaupanjem gledajo na nas, ker Šfajarski deželni %bwr Slovence čisto prezira. V drugi seji so namreč volili razne odseke; pa izmed 8 slovenskih poslancev ni jeden ni postal ud kakega odseka, ampak liberalci so volili v vse odseke samo svoje ljudi in so le po eno mesto prepustili konservativnim Nemcem. In vendar zastopajo slovenski poslanci tretjino vseh prebivalcev štajarskih. Tako ravnanje mora naše sobrate na Štajarskem hudo boleti in v njih tem bolj vžigati željo, da bi jih politično ločili od nemškega dela Štajarske in združili s kranjskimi Slovenci. — Med predlogi, ki jih je deželni odbor izročil deželnemu zboru je tudi deželni proračun za 1. 1882. Dohodkov je nastavljenih 2,054.339 gld., stroškov pa 4,290.898d. Primanjkovalo bo t o raj 2,230.559 gld., to je še za 182.220 gld. več, kakor znašajo vsi dohodki; ni toraj čuda, da
si deželni odbor ni vedel pomagati, in da vse radovedno pričakuje, kako bodo liberalni gospodje rešili zastavico in skrbeli za poravnanje tega strašnega primanjkljeja.
Nekaj o spremembi uprave.
Odkar je vlada deželnim zborom predložila vprašanje zaradi spremembe uprave, ne zgine ta predmet več iz dnevnega razgovora. Govori se o dvojni upravi, ki je namreč zato dvojna, ker je svobodna ali samostojna uprava, to so občine in deželni odbori, ločena od državne ali cesarske uprave, ki jo zastopajo deželni namestniki in okrajni glavarji. Ta dvojna uprava ima mnoge neprijetnosti. Zlasti bo pravice občin deloma prevelike, deloma premajhne, pravice deželnega odbora premajhne, pravice političnih oblastnij deloma prevelike, deioma pa njih delavnost vendar premajhna, ker vse posle najraje zvalč na občine, ter jim prepuščajo svobodno gospodarstvo z denarjem, na drugi strani pa jim zopet ne dovolijo prostega gibanja, da bi mogle za blagostan občanov zdatno skrbeti. Deželni zbor tirolski je na vladno vprašanje, kaj misli o preustrojitvi uprave, odgovoril v kratkem takole:
„Dvojna uprava ni dobra, ker je predraga in preokorna (težavna). Če pa hočemo kaj dobrega ustanoviti, moralo bi se vse iz kore-nice spremeniti. Vlada menda pripisuje vse napaka le občinam, ter hoče njih delokrog še skrčiti in omejiti.
Res se nahajajo napake, pa tega je kriva občinska postava, ki je izdelana počez in se oe ozira na razne kraje in dežele. Da bi se
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Ilurel. Pred. Vilinski.
VII.
Scliisma ei-at inter eos.
(Dalje.)
Damas pa je spoznal v njem moža, čegar sodelovanje bi potreboval, ko mu bode pre-novljati zapadno duhovščino. Pa tudi iz hvaležnosti ga je hotel pri sebi obdržati. Eusebij se je spočetka branit vrniti se v Rim. Ondi je mnogo pretrpel in spremenjene okolščine njegove in Flavijine niso bile take, da bi želel priti v tisto središče, ki ae mu je omrzilo. Vendar kot duhoven moral je ubogati in ukaz lastnega škofa, papežu dopasti želevšega, ga je nagnil, da se je napotil. Solzečih oči prelomi drugikrat vezi, ki so ga vezale ne domovino, da se vrže kakor borivec vere na bojišče, ki je bilo ravno takrat v Rimu.
Tako je prišel šest mesecev po onem naglem odpotovanju, ki ga je iz Rima podilo, zopet v to mcBto nazaj.
Kmali se zve njegov prihod in prijateljice Flavijine so hitele, da ga mladi plemenitnici oznanijo.
Bila je že dle zarad Hvoje obolelosti od sveta odločena, tako da se ni več brigala za zunanjost. V tem stanju je mislila Bamo na to, kako da odlaga poroko a Pretekstatom od dne do dne, od ure do ure. Nepričakovani, toda upani prihod Eusebija naredil je nanjo utis, ki je njeno zdravje uterjeval. Postajala je manj molčeča, manj hladnokrvna, manj udana. Videti je bila, da ima le en namen, eno upanje. Vsakako ae je sedaj manj bala odločbe ka-koršnekoli, ktero je prej tako stanovitno odbijala.
Pričakovala je Eusebijevega prihoda, ne brez skrivne nepotrpežljivosti, vendar pa z jasnim upanjem. Ali je mogel, ne govoriti o globočjih in bolj osebnih nagibih, spoštovanja in blagosti pozabiti, ktero mu je skazovala v krogu, čegar prerok je bil? Razun tega, kaj ni terjala vsakdanja spodobnost, da pride pozdravit gospo, kakor je bila Emilija?
Da se Eusebij ni mogel premagati k obiskovanju, to se je njej in Flaviji čudno zdelo. Saj pa tudi niste poznale dogodkov, ki so
nekaj časa mlademu učitelju grenili življenje; niste mogle doumeti pravega uzroka, z: kaj se obiskati ju mudi. On po svoji strani se je pa tudi ogibal govoriti o bivakih v palači Fia-vijanov ali o njih spraševati in tako je bil še zmerom v zmoti, ki je njegovo osodo določila in ki je nebotečomu stopinje odvračala od ple-menitaške hiše.
Ko pa nekega dne v mestu dobi pozdrav, ki mu ga je Emilija poslala iz nosilnice, uvidel je, da mu bo težko ali celo nemogoče dalje odlašati in skoraj trepetaje stopi na prag palače.
Tukaj je moral videti razodetje, ki ga je pobilo. Eusebij videč, da se mu bliža Flavija smeje, jasnega čela, v beli opravi, kakor so jo nosile neudane deklice, da je taka še, ka-koršna je bila, postalo je njegovo čudenje tako veliko, kakor je bilo strmeuje Flavije, zapav-zivše Eusebija pod resno obleko kristjanskega duhovstva. Le enkrat Bta se pogledala; jasno jima je bilo vse stanje. Ta edini pogled, kte-rega bistrost se ne da opisati, bil je tako povedljiv, da je oba kakor mrzel meč prešinil. Zadosti je bil.
Na obledelosti svoje hčere in na zmede-
bodo mislili hvojo stranko najbolj« utrditi v. deželi. Vendar pit menimo, dn bo besedil tirolskih mož pri ministrih vrč veljala, ko beseda naših nemškutarjev, ki hvojo parolo iz nemškega kluba dobivajo.
Hrvaško volitve
niso sicer še vse dokončano, vendar je toliko gotovo, da bo imela vladna Htranka močno večino nit svoji strani. Vendar pa je „neodvisna narodna stranka" po Hvojem programu prava narodna Htranka in stranka p r ih o d n J os 11. Ko jo namreč na HrvaŠkem narodna Htranka popolnem popazila ltauchovo madjnronsko stranko, dobila je ona vso moč v roke, madja-roni so zginili, in le starčevičjauei so delali posebno sekto med hrvaškimi poslanci. Počasi pa so je ta narodna stranka nalezla mndja-ronskib življev, kateri so začeli približevati se Ogerski državni celoti, ter vedno slabeje po-vdarjatl hrvaško samostojnost. Vsled tega je ogerska vlada v Pefiti vedno več poguma dobivala , začela je Hrvatom urivati madjarski jezik, hotela je napraviti celo »ladjarsko ftolo v Zagrebu ; v drugem oziru pa su ni zmenila za želje hrvaških poslancev , ki so igrali 1<> še ulogo ,,kimovcev" v peštunski zbornici. Hrvaška vlada se je vedno ponižnejo uklanjala ukazom ogerskih ministrov , posebno odkar je bil odstranjen ban Mužuranič, in je banovanje D&aUipd gnil Pejačevič, ki iu od nekdaj velja za skrivuega madjarona. Bila je nevarnost velika, da se hrvatska samouprava polagoma čisto pokoplje, ter da Hrvatska postane oger-ski konntat, kakor je srbska vojvodina. Pravi in vneti rodoljubi, kakor škof HtroBsmajer in dr. MrazoviČ, so z žalostjo zapazili, da gri hrvatski voz navzdol, zato so Hkleiiili, organizirati novo, očiščeno narodno stranko, katera se imenuje »neodvisno", ker je nje glavni smoter to, tla dožvno kolikor mogoč« ta.dttt.no neodvisnost Hrvatske od Ogerske. Ta stranka hoče pravo m resnično, ne lo navidezno samostojnost, hoče pridruženje Dalmacije in Kcko, ter da bi bil hrvaški ban neposredno od on siirjii imenovan, ne pa Odvisen od ogerske vlade, tudi hoče, naj bi lula Hrvatska dostojno zastopana pri skupni vladi, in da bi se hrvaški delegati (poslanci delegacij) volili iz hrvatskega sabora, ne pa iz peštanske državne zbornice.
Vsak narodni Hrvat, mora želeti, iln bi ne
dosegla politična in gospodarska neodvisnost Hrvatske, zato je ta program v resnici naroden. Vendar se po prav cl ne more trditi, da bi bila sedanja vladna stranka protinarodua, ona jo dognala vtelesenje Granice, ona hoče hraniti hrvaške pravico, ki izvirajo iz dosedanje nngodbe, ona tudi no misli na to, kakor naši rieinškutarji, da bi deželo prodala tujemu narodu, ali da bi jej milila v ftolo in urade luj jezik, kakor naši predrzni nemškutarji z nami delajo. Lo to se mora vladni stranki očitati, da jo preveč boječa, Madjarom preveč postcei-Jjivn in da s tem hrvatsko neodvisnost v nevarnost. postavlja. Po nemškimi pregovoru: „das bi-Hsere iz der feind dus guteu", postala jo tudi neodvisna narodna stranka sovražnica vladne stranke hrvaške , ter se je z njo pri zadnjih volitvah ljuto in srdito borila. Nova stranka sicer ni mogla še zmif.ati letos, pa pomisliti je treba, da so je ta stranka Še le pred enim letom ustanovila. Vsak začetek jo težak; če bodo piv čast Sloviiuom ugodni, potom jo gotovo, da bo ta ,,neodvisna" narodna stranka če/, nekaj let več no zadobiln.
Vladi bo pa nasprotovala še druga frakcija, namreč sini čevičjauska, katera je pit pri'nas Slovencih malo priljubljena zaradi svojo no-strpljivosti in zato, ker slovanstva nečo poznati, ter pozna le Hrvata, in nobenega dru-zt-ga Slovana.
Hrvaška dežela je pa premajhna, da hi sama zamogla Hvetu postavo dajati in kolo zgodovine obračati, zato so bili narodni Hrvatje vselej tudi Slovani, ker so videli v slo-muski vzajemnosti neko obrambo Hrvatsko proti tujim narodom. No verujemo, da bi hu bili narodni Hrvatje tej ideji odpovedali, zato se nnm čudno zdi, lutko dit zamori) j o h stsr-čovičjanci po eni in isti poti hoditi, ter se z njuni blatiti. S cer jut hi je ta sekta le malo poslaniških sedežev priborila.
Politični pregled.
V I.jullljtllll H), IkVgllHtlL.
Avctnjukc dnacl«.
Našo in „81. Naroda" izjave o sedanjim notranjem položitju ponatiskuje tudi ,,Politik". Tudi „Vaterlaudov" ljubljanski dopisnik meni, da slovenski poslanci v kranjski deželni zbor ne pojdejo, ter navaja uzroke.
naredil med občinami in deželnim odborom nekov most v okrajnih zastopih, bilo bi res skoraj potrebno, pa na Tirolskem tega do zdaj fiu ni bilo. Obžalovanja je vredno, da ima deželni odbor tako malo pravice in moči, da je pri vsili svojih sklepih in ukazih navezan na milost političnih uradov, če ga ti hočejo podpirati ali ne. Tudi občine ho v slabem stanu. Nakladajo ho jim dolžnosti in bremena, pa nihče jih ne brani v njihovih potrebah. Mnogo se jim ukazuje, pa nihče jih ne vodi in ne uči, kako naj te ukaze iepol-nujejo. Oblasti uomnjo skor nič, in vendar bo od njih zahteva, naj red vzdržujejo in postavo branijo. Nakladajo se jim bremena, pa nihče ne prašu, če jih bodo tudi zamogle. Na sprotno pa so jim dopušča, gospodariti samovoljno z občinskim premoženjem, kar pa ni vselej dobro.
Vendar se ne smo reči, da ljudstvo ni zrelo in sposobno za samovlado ali samoupravo, uaj se naredi boljša ohčiiiHka postava, Ce bi se pa vse pravice občin prenesle na okrajno zastojie, ktero bi zopet vodila vlada, potem je ljudstvo ob vso samoupravo, ob svojo samostojnost. Država bi ravnala z ljudmi, kakor h podjarmljonim, sovražnim narodom, ako bi jim vzela občinsko samostojnost, ter jo prenesla nit okrajne zastojie, pri kterih bi vladni komisar prvo besedo imel. Dokler se bo vlndii obnašala proti ljudstvu kakor neka sovražna moč, tako dolgo m misliti uit uspefeu« rešitev tega vprašanja. Deželni in državni uradi bi morali vzajemno delati, potem se bodalo kaj na boljo obrniti. Dokler je pa deželna, oziroma občinska oblast ločena od politične (državne nit cesarske), tako dolgo bo uprava vedno draga, pomanjkljiva. H površno spremembo ni nič pomagauo, zmešnjava bi postala le še večja. Namesto razvoja samouprave namerava se menda le njo omejitev in okrajšitov, in kaj Uv.ega bi nnm no bilo po volji. Slavna vlada naj pove, kako misli ujiravo spremeniti, potem bomo tudi mi vedeli, kaj imamo odgovoriti in kuj nasvetovati".
Tako so tirolski pOBlanci možato povedali svoje mnenje o preustrojitvi uprave. Mi sodimo, da bi tudi slovenski poslanci v kranj-skem deželnem zboru na blizo enako govorili, ko bi imeli v zboru veČino. Ker pa za sedaj odločujejo še nemškutarji, bodo pač ti ministeriilvu take nasvete stavili, h kuknršinmi
nosti Kusebijiivega obličja spoznala je Emilija globočino in obsežnost občutka, ki so jo bil oh enem obeh src polastil.
Nekoliko nejasnih in pretrganih besedi sprogovorivSI, poslovi se Emilija od obiskovalcu z obrazom, ki je bil videti, da izra/.uje njeno blagovoljnost, Kuseblj, prag palače pre-utoplvšl, občutil je v svojem notranjem neizrekljivo pobitost, katera mu je lajšala njega trdna ■vernost.
VIII.
1'udloa in faoola o noll' amluro ominlni,
Za Plavijo nastopil ju hud čas. Njeno zdravje ni moglo prenašati toliko stresov; padla je v hudo bolezen. Osem dni ni bila niti živa uiti mrtva. Govorila ni z nikomur, videla nikogar. Nje mati in nje vzgojiteljica, samo ste bilo pri njeni postelji, samo ste poznale skrivnost, tega zlega, ki je zdravilstvo devalo ob moč. Zdravniki so videli samo učinek, telesno bol, prizadevajoči si, da jo od Mtranijo, pa ravnali so, kakor bi teli posušiti roko, virov pa jI ne zamašivši. Dasi jo Pmilija pustila uinetnijl prosto gibanje, prizadevala si
jo vendar ob enem, da z miiteruo skrbljivostjo v svojega otroka dušo kaplja hladilo, ktero edino ga jo zamoglo ozdraviti. Govorila ji je mile, ljubeznjive besede; dajala ji kristjansko modre opomine, prigovarjajoča ji, naj bode močnodušna in udarni.
Eusebij jo bil večkrat prišel popraBat po zdravju Plavijo, jut k mladi bolnici ni bil pu-fičen. časih je vender pogledovala, kakor bi nekoga iskala. Oči ho bile odprte, toda pogled jo bil moten, kakor snnjajočega, potem je zopet pnlii v nekako omedlevico in nezavest. Ako tudi je Kmlllju vedela uzrok tej bolezni, si vendar ni upala imenovati ga. Naposled se odloči m v nekem pogovoru izusti ime Eusi-bijevo. Plavlja ga zasliši z otožnim iiasmeh-Ijejem iu nje pogled se zgubi v praznoti. Potem nastane neko boljšaii|o in večkrat je videti v globoko znmišljenost utopljena.
V podobi i kakor jih je večkrat videla na kristjituskih slikah , prikaže se ji Jezus v mili, čisti svetlobi. Približavši se k njeni postelji in prijotnil jo za roko ji reče kakor nekdaj Laznrju: pridi veni l/.govorlvil to besede, zgine prikazen in Plavlja bila je zdrava.
Kakor iz dolgih sanj se prebudi in se čudi o tem, kar ji mati pravi. Jpdvu jo vedela, da jo bila bolna. Samo to ji je živo v spominu ostalo, kako ho je bolezen začela in končala. Premišljala jo oba prigodka, pojusuovala si ju, vedoča, da jo dru/.egs |iogoja. Iskala je pravega pomena v prikazni, ktero |o imela.
Ker se je čutila dosti okrepčano, ilit sprejeme Eusebijevo oblskanjo, hotela se je z njim posvetovali. V nanaglotua ozdravljenju Plavijo je spoznal on nekako čudo in zato je hitel ji častita!.. Njun razgovor bil je nekoliko skriv noHton m ni imel nobenih drugih prič rasun Kmilijo, ki jima jo pustila popolno Hvobudo svoje misli si povedati.
— Te hiinje, reče Eimobij zvedovši je, niso samo raiodenjo, so tuli poklicunjo. MiHlišV prafttt boječo Plavlja.
Nad tem jaz nikakor no dvomim, odgovori PuHobij,
No, kaj mi pa razodevajo te sanje, kaj mi nalagajo?
Kur t| razodevajo, o Plavlja, je to-le: llila si mrtva, zavita v mrtvaško tančico bogastva in veselja in kaluir je bil Lazar povit
Tu krepki čin naših poslancev bo gotovo občno zanimanje zbudil, in mi upamo, da bo povzdignil našo veljavo pred »vetom in pred vlado.
Neiudovoljni, kakor mi, ho (udi Čehi. Tako ho pritoži ,,Politik", da vlada ne dela resno 7,a UBtanovo češkega vseučilišča, ki je Hkleujcuu po samem cesarju, ter da se ne potrudi, pridobiti potrebnih učnih moči i/, tujine, namreč čeških učenjakov, ki ho na Ruskem in drugodi. Slednjič pravi imenovani list: „če vladni listi prigovarjajo češkemu narodu, naj še potrpi in naj bode zmeren, za nemško narodno ruzsa-janje pa imajo vedno pripravljen izgovor, potmi jo pač treba vladi povedati, da je češki narod do zdaj že dosti potrpol, iu da ni pametno, njegovo potrpežljivost šu huje skušati. Oemu se nam delajo obljube, ako se potem ne izpolnijo? Ali vlada nema volje in moči, da izvrši cesarsko besedo glede češke univerze? Kako se je bodo potem sovražniki bali, kako jej prijatelji zaupali?"
Veliko vpitje ho zagnali nemški liberalci, ko je vlada imenovala grofa llcllircdija za predsednika upravne sodnije. Temu možu podtikajo krivdo, da je prouzročil vojsko I. JHiKi in da jo je on zgubil. V resnici jo bil 011 čiHto nedolžen, ker tak političen položaj mu je zapustil n|egov prednik Schmorling. Tudi Belkrediju ne morejo pozabiti, da je ustavo ob veljavo djal; k temu pa je bil tudi priniornn, ker ho je bližala vojska, iu ho ho Madjari le ua ta način potolažiti dali, da hi-uiao zvezali h Prusijo.
Vlada bojda namerava ustanoviti novo uradnijo, namreč vrhovno vodstvo za iiiNltc zadevo (reichaeisenbahnamt), ki bi bilo neodviHno od državuega zbora podobno mlnisterstvu za ceste in ielezneo, kakor ga imajo na Francozkem. Kupčijskl minister pa bi rad vho železnico pod državno oblast spravil.
Dosedanji „()bzor" jo l(i. t. 111. prekrstil ho v nekdanji ,,Pozor", in prevzel ga je vlustnik in založnik K. Božič ker je „dionička tiskara" mu odpovedala, in je bila nevarnost za neodvisnost narodno, I/.-liaja pod prejšnjimi pogoji, a tudi v smislu ,, Pozo tu, Zatočnika, liranikiv" to je v duhu proHtonarodneni. Itil je zaplenjen ali zasežen koj v prvem hroju, iu borba mu je huda. Sploh ho Hrvatom trda poje, ker se cepijo v preveč strank z odpadniki, in kdo v»S, lutko izidejo iz sedanje borbe. — Dr, It. Groist, sloveči učenjak in profesor na vseučilišču l!or
linskem, je dr. Vrbaniču, ki je po banu Peja-čeviču zarud volitev od službo profesorske z dr. K. Vojnovičem odstavljen, pisal pismo pomilovavno, v kterem pri poznava, da se med Prusaki nikdar ui preganjalo tako silovito v tem obziru.
Volitve m« lli*v»AKrm se vršti kakor pričakovano na korist vladni stranki, katera si je priborila že 40 Hedežov. Starče-vičevci so si prisvojili II sedežev , bodo toraj v pomnoženem številu došli v sabor. Neodvisna narodna stranka jo do zdaj zmagala v 1H okrajih, nekaj jih bo menda še dobila, pa 20 glav njo število menda no bo doseglo.
Slabo se godi Slovanom v (*ilc7.1|l in na l4or«iNlicin. V bleziji je pritisk na Slovane tako grozen, da se ponemčuje vhh za vasjo, in v mnogih vaseh , ki so bile še pred 80 leti čisto češke, znajo zdaj le še stari ljudje slovanski jezik , mladi rod je z nemško šolo in drugimi sredstvi že ves pouemčon. Kakoftnje so razmere ua Koroškem, tega našim bralcem ni treba praviti. Zadosti je , da jim povemo, da učitelji v slovenskih vaseh niti slovenskega jezika zmožni iiIho, tla je toraj poduk čisto uumšk tudi že za šest in sedemletne slovensko otroke , ki niti besedice nemški ne umejo. Živina so varuje pred trpinčenjem h postavami iu osnovane so družbe „tliierscliutz-veroini", ki se potegujejo za brnmbo živine. Taka družbo in tako postave pa nikjer ni, ki bi slovansko otroke pred groznim trpinčenjem t nemškim Jezikom varovala 1 Zgoraj pa nič no store 111 nočejo ničesa videti.
I"rii£». Na Češkem in Moravskem, v/.liiHti ua Velehradu, nameravajo pomenljivo obhajati obletnico sloveče enciklike Leona XIII. o blagovestnikili slovanskih hh. Cirilu in Metodu 30. t. m. v god hv. llieromuiu.
Y umije drinvK.
Berlinska ,,National Zoitung" pravi , da bosta nemški in ruski cesar v (liiluiiMkcm zvezo Hklenila, ker se je Avstrija llismarku zamerila m si bo on raje Kusijo izbral, iu sicer se jo bojda Avstrija s tem zamerila, da ni hotela podjarmiti fte ostalih turških dežel, kakor je Bizinark želel. Oil kodi to ve, tega pa ,,N. Z." ni povedala, m zna biti nje govoričenje ravno tako prazno, ko sploh take kom bmacije. Mogočo je pa tmii , da bi llismark rad privoščil Avntriji Albanijo in Mncedonijo, samo da bi potem tudi on dobil en kos nemške Avstrije.
Ilini. Papež so škofom Poljskim pisali hvalno pismo zarad vdolcžovanja o svečanosti ss. Ciriia iu Metoda; tako so tudi društvu sv. Jeronima v Zagreb na poslano čustitko odgovorili jako ljubeznjivo.
Princ .lorome Napoleon sejo odpovedal svojih pravic do Irancoskega prestola, ter jih odstopil svojemu hiihi Zmugoslavu (Viktorju). Pravijo, da je Viktor pri ljudstvu bolj priljubljen, ko njegov oče, da bo bonaparti-stična stranka zdaj zopet več moči dobila.
V Nrliljl ho bliža zopet ministerska kriza ; sedanji ministri niso priljubljeni.
Izvirni dopisi.
1» Štajursl*.17. septembra. (Liberalni sad z o r i. — M o d r i o j a k o v a svečanost.) Naši liberalci so bili od nekdaj eni najhuj Ii iu ho znali deželno gospodarstvo popolnoma spraviti v Hvoje roke. Narodni po-slitnci slovenski iu konservntivni nemški v deželnem zboru niso imeli nobenega vpliva, iu gospodje liberalci ho gospodarili, kakor so jim je zljubilo. Zastonj so jim miši klicali, da tako ne bo moglo biti, da dežela ne bo mogla prenašati bremen, ki se jt nakladajo , da zlasti novo šolstvo požira Hkornj vse dohodke deželne, naši liberalci ho bili gluhi za vso opomine, in vse pritožbe naših ho bilo bob v steno. Zdaj pa so kažejo žalostni nasledki tega liberalnega gospodarstva aH boljo liberalne za-pravljivosti. Zo lani ho stroški deželni tako silno presegali dohodke , da ho morali r.a poravnavo primanjkljeja poseben davek vpeljati. A vendar je letošnji primniijkljoj šo veči od lanskega.*) Naš deželni odbor je premišljeval sem ter tje, kako bi se temu v okom prišlo in deželno gospodarstvo zopet vmvnalo, priznal jo tudi, da druzega pripomočka nebo, kakor zmanjšati stroške, kor jo prisilnih davkih nemogočo šo bolj povikšati dohodke, iu zlasti je pretresal že vprašanje, ali naj so no skušnjo skrčiti stroški za šolstvo , pit vendar ni imel poguma, da bi bil to sklenil in deželnemu zboru priporočil. Bal ho je menda vnled takega nasveta pred svetom zgubiti liberalno glorijo, m jo sklonil rešitev prepustiti deželnemu zboru samemu. Kaj bodo storil zbor, se zdaj pač šo ne v<5, to pa je gotovo, da bo on šo veliko težji našel pota, kako lu se zumogel primanj-kljoj poravnati, kakor pa deželni odbor, ki \se razmero veliko natančneje pozna in bi vsled hvojo tesne zvezo /. deželo lagljo vedel, k jo bi ho dnlo kuj prihraniti in kje šo kaj pridobiti. V ntišoui zboru se bodo gotovo našli možje, ki bodo deželni odbor ua t« njegovo dolžnost opomnili m mu brez ovinkov povedali, kaj bi mu bilo storiti, ako svoji nalogi ui več kos. Po političnih načelih morajo državniki odstopiti, ki svojega programa no morejo izvršiti; ako bi bila konservativna nli narodna stranka kje tako gospodarila, bi bili liberalci vseli krajev in vseli dežel to gotovo tudi na vho grlo zahtevali, ker pa njihovo zveste pajdaše in privržence cadeva, lepo tiho molčtf ter jih skušajo šo izgovarjati.
„TagospoHt" v ono mero kriči, da Stajarska ui kriva revščine, lu jo tare, in da jo vho zlo prišlo od /iiiiiij, da jo temu kriva ainerikauska konkurenca, zaprtje nemško meje, slaba letina itd. Ali je pa mar Amerika oskrbovala deželno gospodarstvo? Ali bi bilo šolstvo mar ceneje, ko bi Nemčija ne bila zaprla svojih mej? Ali bi ho bilo deželno blagajuice kur same napolnile, ako bi bilo vreme vgodnejfti?
") MoJ iontiivok ,tl)o).oliii »bori'. Vroilti.
s trnkovimi, tako hi bivala ti v povitju nevednosti, predsodkov in zmotnjiiv svet«.
Kar ti pa nalaga, jo to, da urno iz grobu ustaneš iu ho uiiuš glasu tistega, lu ti kliče: pridi veni Pridi ven, pravi on, to je, pridi k meni, ki nisem od tega sveta, ki sem le za trenotek ua svet prišel, ki sem pa tuj vsem njegovim radostim, bogastvu iu vsem tistim dišavam, Iti polnijo grob, v kterem duša ruzjiiula m življenje iigusuje.
Kako 1 reče Flavija, nekoliko ostrašena, nli bi morala vsemu se odpovedati, kar jo veselega m lepega na zemlji?
Kako pa, toda za čisteje, srčnejo, glo bočje radosti, ki trajajo kakor duša, iz ktere izvirajo.
Morala bi torej, nadaljuje ona, zapustiti rodovluo, zavreči rodovluce, odreči se svojemu stanu, svojemu rodu ?
Duhovno rodoviiiHtvo, božjo posinov ljenjo, nebeško bogastvo, edino to so pravi iiiihIovI iu pravil dobra.
llilo bi mi tedaj na veke iz spomina pregnati ime hčere, žene, matere?
- - Devica Marija ti bode mati, Kristus ženin ni kristjani tvoji otroci.
In v trenutku bi mogla pretrgati vne te n a to i no vezi?
Vem, o Flavija, močni okovi to oklepajo. Tudi jaz nisem neobčuten in hirkauske tlgrovko mu niso dojilo. Prestal som hudo
skušnjo iu trde boje, ki trgajo dušo..... Toda
če kliče gospod, če on veleva, kuj nas more zudržavuti. Spomni ho sv. Pavla. Ko ho ga hoteli eozarejski verniki ovirati, (la ne bi hodil v Jeruzalem, reče jimi Nikakor no, zastonj si prizadevate, da bi mo odvrnili. Co so naši prijatelji m rodovincl dobromisleči, čo j h vera navdušuje, morajo iuih podpirati; če so pa slabo iu zemeljsko misleči, čo se upirajo našemu prizadevanju za popolnost, hočemo reči: mrtvi naj mrtvo pokopavajo I
Take gorečo besede ho ho Klavlji globoko utisnile.
Njeni bojazljivi in slabotni ugovori so hoteli huiuo dvoumjo rnzjnsniti in tako so je i zgodilo, da jo bil njo rahli upor popolnoma I odstranjen.	(»alje prih.)
Privrženci liberalcev bo morda tako zabiti, da take čenče svojim listom verjamejo, kdor pa ima le količkaj možganov, vč, da to ni zakrivila dežela, da so pa vse zakrivili liberalni poslanci. Pri vsih postavah, ki so jih sklepali, so imeli v prvi vrsti samo svojo strankarsko koriBt pred očmi, ter so le na to gledali, kako bi sami svoje gospodstvo vtrdili in konservativnim enkrat za vselej zabranili pot do krmila. Kaj je bilo njim to mar, ako vsled tega dežela pogine, ako ljudstvo ubožuje, samo da so se oni rešili in svoje žepe polnili. In zdaj so še tako predrzni, da krivdo zvračajo na druge! Tako ravnanje jje vendar le nekoliko prehudo in bo menda oči odprlo tudi mnogim takim, ki so liberalce imeli za mesije in edino prave zveličarje.
V S,redišči se bo obhajala 25. t. m. Bvečanost na čast narodnemu pesniku Štefanu Modrinjaku, ktero priredi društvo „Sloga" v zvezi z narodnjaki središkimi. Nekteri bi bili radi imeli, da bi se bila svečanoBt odložila za drugo leto, češ, da je letos že prekrasno in se je bati nevgodnega vremena, pa drugo leto nameravajo v Ptuji napraviti tabor, ki je bil letos prepovedan, in zato bi bilo težko za obe svečanosti nabrati zadostne denarne podpore. Pri svečanosti 8e bodo delile pesmi Modrinja-kove in njegov životopis. Odbor je pri južni železnici vložil prošnjo, da bi se za vdeležnike zničala voznina in da bi v Središči obstal po-nočni vlak, ki gre iz Madjarskega proti Dunaju in Trstu. Kosilo (table d' hote) bode stalo z vinom in kruhom vred 1 gld. 50 kr. Od vseh strani dežel slovenskih se pričakujejo prav obilni gostje.
Domače novice.
V Ljubljani, 20. septembra.
(Odlikovanje.) G. J. N. II o r a k dobil je zarad zaslug zlat križ s krono, ki si jih je pridobil z vstanovitvo in 251etnim vodstvom obrtnijskega podpornega društva, (Aushilfs-kassaverein). Čestitamo!
(Novi deželni glavar.) Kakor poročamo tudi na drugem mestu, imenovan je za deželnega glavarja kranjskega grof Thurn. Tolažba je za nas vsaj to, da ni imenovan kak zagri-zenec, Dtžmun, Schrey ali Apfaltrern. Priča-čakujemo od grofu Thurna, ki je bil VBigdar zmeren in deželi vdan mož, da bo obema strankama enako pravičen.
(Mestna seja), ki se je bila zadnjič pretrgala, bc je sinoči nadaljevala. Poročilo prihodnjič.
(Tombole) na korist požarni straži vdele-žilo se je v nedeljo popoludne prav obilno ljudstva. Prvi dobitek 100 gl. srebra sta dobila skupno g. Jesenko iz Loke pa neki drvar.
[Na korist Češkemu gledišSu) je zadnjo nedeljo v čitalnici bral g. Hribar o zgodovini tega gledišča. Občinstva jc bilo še precej. Pre davanje g. Hribarja se je sploh pohvalilo
(Vojak jetnika vstrelil.) Zadnji petek je neki jetnik, star tat z imenom Martin Tomšič, neprenehoma dražil na straži stoječega vojaka ljubljanskega polka. Dolgo časa je vojaka zmerjal, metal žaganje na njega, na zadnje je še škarje v vojaka zagnal. Ta je jetnika več časa opominjal, naj miruje, ko nič ni pomagalo, je nameril in hudomušnega Tomšiča vstrelil.
(Šolstvo.) Na gimnaziji so jih od 201 učenca, ki bo se oglasili za 1. razred, odslovili 44. Za nemški razred jih je ostalo 59, za Blovenski pa 98. Ker je pa nemogoče vseh 98 spraviti v eno Bobo, obrnilo so je vodstvo po deželni vladi do ministerstva, da bi se mu
dovolilo napraviti dve slovenski paralelki v 1. razredu. Upamo, da bode ministerstvo to dovolilo, sicer bi morali slovo dati še 18 učencem, ki so jih za zdaj s to pogojo sprejeli, da boste dovoljeni dve paralelki. Lansko leto je bilo v začetku v nemški paralelki 1. razreda 56, v Blovenski pa 75, in v vseh razredih skupaj 628 učencev. Letos je toraj poskočilo skupno število za 49, v samem 1. razredu pa za 26 učencev. Na r ea 1 k i se jih je oglasilo za 1. razred 63, to je 12 manj ko lani, za vseh 7 razredov pa 205, mimo 237 v preteklem letu. Kajti lansko leto jih je bilo v začetku leta v 1. razredu 65, na vsi realki pa 237, kterih je bilo koncem leta ostalo še 221. V učiteljski pripravnici se jih je oglaBilo v 1. razred 15, razun enih, ki so bili v pripravnem tečaji, na ženski pripravnici pa za 1. razred 35, ki znajo vsi slovenski. Kakor smo že poročali, Bi je g. Linhort mnogo prizadeval, da bi bili tudi slovenščine nezmožne, večidelj iz Kočevske gimnazije došle učence Bprejemali v učiteljsko pripravnico. Pa miniBterstvo je razsodilo , da to ne gre, in da naj taki učenci gredo na kako nemško preparandijo, kjer lahko zadob<5 štipendije; pripravnici v Ljubljani pa ste namenjeni za slovenske ljudske šole in morajo toraj vsi učenci zmožni biti slovenskega jezika. Da bi se za nemce napravile paralelke, jih je premalo in bi državi prizadevalo preveč stroškov, tudi ni nobene potrebe za to, ker so Blovenski pripravniki nemščine tolikanj zmožni da zamorejo prav lahko podučevati tudi v nemških šolah na Kočevskem.
Razne reči.
—	Sole v Celji vse: gimnazijske, meščanske, ljudske mestne in okolične se začnejo še le 1. oktobru t. 1.; prve, ker še zidarska dela v gimnazijskem poslopji niso dovršena, vse pa, ker po naznanilu mestnega zdravnika in vseh drugih doktorjev v mestu in okolici še zmiraj med otroci hudi kašelj razsaja. Vpisovanje se vrši 29. in 30. sept.
—	G. J obi p Stare, profesor v Zagrebu in spisatelj občne zgodovine, ki jo Mohorjeva družba na svitlo daje, pride v Belovar za gimnazijskega vodja.
—	Zakrament sv. birme so uaš knez in škof delili 18. t. m. v Srednjivaai v Bohinji, 19. pa v Bi ti nji, podružnici bistriški.
—	Duh o v n e v a j e za lavautinsko škofijo so se pričelo včeraj 19. t. m. na Slatini; vodi jih jezuit č. o Star^.
Hiša na prodaj.
V Šeiit-Vidu nad Ljubljano proda so hiša iz proste roke tik veliko ceste, prav blizo farno cerkve stoječa nova hiša obstoječa iz treh
prostornih sob, kuhinje in dveh kleti.
Podstrešje ima vravnano tako , da se ondi lahko napravi še ena prav velika soba. Zraven hiše jc sadni vrt, in na vrtu stoji nov, prav lepo zidani skedenj, šupa, ki se tudi lahko pronaredi v prav lično hišo. Proda bc vse skupaj, uli tudi hiša in skedenj vsak posebej.
Hiša jc pripravna za vsako kupčijo, zlasti pa, ker je blizo farno cerkve, za kaccga gospoda duhovnika v pokoji.	(2)
Prav ugodni pogoji zvedo sc pri lastniku iniroKliivii Toiueeu, po domače pri Kraljiču" v Sent-Vidu nad Ljubljano.
K začetku šol priporočamo našo zalogo
šolskih knjig iz c. k. zaloge.
Hildcr-IKiltcI. Vierzig Darstellungen
der \v,chtigsten Bogphenheiten dci siten nnd neuen Testamente*. Stirdeset barvanih podob v kamnotisu , v poprečni obliki z naslovom,
kazalom in prilogo. — Kurze biblisehe Gč-schichte von Dr. J. Schuster, velja vse skup 8 gl. 88 kr.
Isto na trdem papirju za obesiti z mapo v pol usnji 17 gld. 28 kr.
Tu priporočena „Biider-Bibel", je povBod kot najboljši pripomoček k veronauku priznana. Več škofij in nadškofij jo živo priporočuje, oziroma kar se tiče izpeljave in nizke cene, ima veliko prednost pred drugimi enakimi izdelki.	(3)
Evo priporočilo dunajskega ordinarijata: „Die Bilder-Bibei enthaltend vierzig Damel-lungen der w chtigsten Begebenheiten des al-ten und neuen Testameutes (IIerder'sche Ver-lagsbuchhandlung zu Freiburg im BreiBgau) wird als ein sehr zweckentsprechendes und billiges Lehr- und Anschuungsmittel fiir den katechetischen Unterricht an den Volks- und Biirgerschulen fiir den Bereich der Wiener Erzdiiizese hicmit aprobirt, (Z. 1734.) Sede vacaute.	Ed. Angerer, m. p.
Cap.-Vicar. Prečast. duhovščino opozorujemo na našo veliko Kulojss« razuovrstnih podobic za biro, šolo in druge prilike po razni ceni.
1000 podobic od 2 gl. 50 kr. naprej.
Katoliška Itiilivsiina.
Katoliška Hvari t LiaMjaai'
(stolni trg (>) priporočuje sledeče šolsko blago, izdano po J. L a p a j n e t u : IMsanke:
1)	Pisanka za slovensko lepopisje (Sioveniseho
Schonscbrciblieft) za vso stopinje ljudske šola velja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
2)	Pisanka za nemško lepopisje (Deutsches Schon-
sehreibheft) za vse stopinjo ljudsko šolu velja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
3)	Pisanka za slovensko pravopisje za nižji
stopinji (Sloveniselies Hechtsehreiblieft aufdef Untorstufe) volja 100 kosov 1 gld. 30 kr., jiosamič 2 kr.
4)	Pisanka za nemško pravopisje na nižji sto-
pinji (Deutcheu Keclitsehreibheft	auf der Iln-terstufe) velja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
5)	Pisanka za p r a v o p i s n o in	spisno vaje
(Schreibhcft fiir Kechtsclirib- und Aufsatziibun-gen) yelja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr.
0)	Računska pisanka z naštevanko (,,enkrat eno").
(Tu pisanke imata 16 strani, 14 jo za pisanje porabljivih.) Velja 100 kosov 1 gl. 30 kr., posamič 2 kr,
7)	Domače nalogo (Ilausaufgaben) — pisankri
s črtami 32 strani z modrim ovitkom in na-pisanim zavitkom volja 100 kosov 2 gld. 90 kr., jiosamič 4 kr.
8)	DomaČe nalogo (Ilausaufgaben) — čista pi-
sanka 8 podkladom (listkom z debelimi črtami), 32 strani z ovitkom in napisnim listkom voljni 100 kosov 2 gl. 40 kr., posamič 4 kr.
Risanke:
a)	Za nižjo stopinjo:
1)	Prva risanka (Erste Zeiohonthoke), Priredjona
po Grflndauerju, I., II. in III. zvezek, (piko 1 cm. narazen) velja 100 kosov 3 gl. 10 kr.
b)	Za srednjo stopinjo:
2)	Druga risanka (Ziveite Zelcliontheko). Prirod-
jena po Grandauerju, IV. zvezek, (pike 2 cin. narazen) velja 100 kosov 3 gl. 10 kr., posamič 4 kr.
3)	Tretja risanka (Dritte Zoichentlioke). Prircdjcnu
jio Grandauerju, V. zvozok, piko 4 um. narazen velja 100 kosov 3 gl. 10 Ur., jiosatnic 4 kr.
4)	Četrta risanka (Vierto Zcichonthoko). Priredb
jena j>o Grandauerju, VI. zvezek, (brez jiik, z razdeljenim okvirjem) velja 100 kosov 3 gl. 10 kr., poBiimič 4 kr.	(1)
c)	Za višjo stopinjo :
r>) Peta risanka (FUnfto Zciclientlicko) h čistim papirjom velja 100 kosov 3 gld. 10 kr., posamič 4 kr. Domovinoslovje 12 kr. Občna zgodovina 25 kr. 1 Nauk o gospodinstvu 4 o kr.
J. Hlazniknvi nasledniki » Ljubljani.
Iidajstolj in odgovorni urednik Filip Haderlap.