---- 51 ---- Obravnava kmetijskih šol na Kranjskem v deželnem zboru lanskem. Razprava o kmetijski Šoli na Dolenskem. Poročilo deželnega odbora se je v poglavnih točkah glasilo tako le: „Že dolgo se čuti potreba, da bi se ustanovila niža kmetijska šola, to je, taka poljedelska šola, v kteri bi se kmečki sinovi naše dežele izučili, umno gospodariti s& svojim posestvom. Pozvana po c. k. ministerstvu za kmetijstvo je kmetijska družba že 1850. leta ustanovila kmetijsko šolo, ktere prvoletni uk je bil v Ljubljani, drugoletni in tretjeletni pa na graščinah v Preddvoru, v Draškovicah in v Mokricah. Ta učilnica se je napraviti mogla samo se žrtvoljubno podporo nekterih domorodcev in po privolitvi c. k. ministerstva, da je 87J gld. poprejšnjih konjskih daril (premij) smela rabiti v štipendije in druge šolske potrebščine. Ker je bila ta podpora odvzeta, zato bilo je 1862. leta tudi te šole konec. Od tega časa — toraj polnih deset let — bile so neprestano razprave, da bi se ustanovila kmetijska šola, a vendar niso prišle do zaželenega vspeha. Leta 1866. in tudi v naslednjih letih je deželni zbor razpravljal o napravi kmetijske šole, in po njegovem naročilu je deželni odbor, da bi tej šoli dobil primerno prostorišče, 1867. leta bil v dogovoru z gosp. Smolo, posestnikom grajščine Grm pri Novem mestu, in v novejši dobi z gosp. pl. Laugerjern zaradi Bršlina. Ako bi naša dežela imela take novčne moči, ka-korsne imajo nektere druge dežele, gotovo bi tako potrebna šola bila ustanovljena, kar nam dokazuje to, da se je enaka šola kakih 10 let mogla držati, a samo s tem , da so vsi učitelji zastonj podučevali in da se je iz deželne zalge dajalo samo 879 gold. podpore za štipendije učencem. A če se neče, da bi šola visela samo od radovolj-nosti učiteljev; če se hoče, da bi ti učitelji ustrezali tudi zahtevam znanstva in če se neče, da bi šoli posvečena grajščina bila samo milostinsko darilo dotičnega posestnika: potem je treba dobiti trdno podlogo šoli in njenemu obstanku. Ko se je pričela državnih podpor naprava, ki je tako dobrodejna znanstvu o poljedelstvu in gozdarstvu posamesnih avstrijskih dežel, tedaj se je tukajšnja kmetijska družba zaupno obrnila k c. k. ministerstvu poljedelstva, da bi dobila krepko novčno podporo za ustanovitev kmetijske šole , ktera se je tudi bila obljubila z visokim razpisom od 10. marcija 1870. 1., št. 1284/456. Vsled te obljube se je bila ta stvar na razpravo vzela v občnem zboru kmetijske družbe 4. maja 1870. leta, in sklenjen je bil šolski načrt s porabo šolskih programov drugih dežel, po kterih je za glavne učne stvari to postavljeno: vaje v spisih kmetijskih in v računstvu, lahko umevno naravoslovje in kemija z ozirom na poljedelstvo in zemljeznanstvo, znanstvo zelišč, to je, znanje rastlin za pičo in strupenih zelišč, praktičen uk o kmetijstvu zadevajoč obdelovanje polja, travnikov in vrtov, murvorejo in svilorejo, vin-stvo, čbelarstvo, kmetijsko knjigovodstvo, a vse to tako zaporedoma, da bi se 1. leto najpoprej učila pripomočna, a v 2. letu strokovna znanstva. Iz teh samo po vrhu narisanih učnih stvari se deželni zbor uveri, da ima ta šola, ker je celotna kmetij ska šola, bistven razloček v primeri z načrtano šolo na Slapu, ktera je samo posebna šola za sadje-rejo in vinstvo; a komur je znano, kako se na Dolenskem in kako v Vipavi prideluje vino, ne bode se niti trenotja pomišljal pritegniti temu, da Slap ska učilnica, ktero nam je blagosrčje grofa Lanthieri-ja po-moglo ustanoviti, ne bode nepotrebna potem, ako se na Dolenskem šola napravi; obe šoli ste bistveno raz- 1* v • ioni. To šolsko stvar, ki je stvar vse dežele, bil je odbor kmetijske družbe izročil deželnemu odboru ter mu priporočil, da bi jo krepko pospeševal. Deželni odbor jo je tudi res na razpravo del v 10. seji deželnega zbora 1871. leta. Z dopisom si. ministerstva za kmetijstvo od 19. aprila 1872. leta bilo je kmetijski družbi naznanjeno, da je primerna podpora obljubljena za kmetijsko šolo , a da bodo dotične razprave o tem dalje tekle z deželnim odborom, ker bode omenjena šola deželna šola. V seji 9. junija 1872. leta je bilo zarad Bršlina natančnejše posvetovanje, ker je gosp. pl. Langer izrekel , da hoče poslopja in zemljišče v JBršlinu deželi prepustiti za 1200 gold. letne zakupščine. Naposled je bilo soglasno sklenjeno, naj komisija odide vBršlin ter vse sestavne dele tega posestva, kar se tiče poslopij in tudi zemljišč na tanko pregleda in pretehta na samem mestu, ali je stvar primerna, da bi se vzela za kmetijsko šolo; kterih prenaredeb ali dozidkov bi bilo treba, da bi prostora dovolj bilo za šolo, stanovanje učiteljev in učencev; kolikošni bi bili stroški za prenaredbo, ----- 52 —— kteri bi zadeli deželno zalogo, ter ob enem naj bi se tudi z gospodom grajščakom dogovorilo o črtežu zakupne pogodbe, ter o vsem tem poročilo deželnemu odboru. Za izvedenca se je bil k tej komisiji sprosil g. Franjo Po v še, voditelj in učitelj slovenskega oddelka na Goriški deželni kmetijski šoli, gosp. dr. Bieiweisa, kterega je služba ovirala, da ni mogel sam tje iti, na-domestoval je gosp. Murnik kot zastopnik deželnega odbora, zastopnik kmetijske družbe je bil g. dr. Razlag in za tehnika gosp. Franjo Witschel. Konec julija meseca letos so imenovani gospodje ogledovali posestvo gosp. pl. Langer-ja v Bršlinu. Sodba vseh se je strinjala v tem , da so tla tistih zemljišč, ktera bi dobila šola, vrlo dobra v razne namene kmetijskega nauka, a da ima Bršlin premalo travnikov ter da nima nič vinogradov; da bi poslopje v šolske namene potrebovalo zel6 mnogo predelovanja in novega zidanja, kterim je tehnik lO.OoO do 12.000 gold. stroškov prisodil, potem, ko mu je prof. Povše povedal, kakih in koliko prostorišč je treba. (Kon. prih.) ---- 58 --- Obravnava kmetijskih šol na Kranjskem v deželnem zboru lanskem. Razprava o kmetijski Šoli na Dolenskem. (Konec.) Z ozirom na te velike stroške in premislivsi, ako bi se na priliko za posestvo Bršlinsko dajalo po 1200 gold. zakupščine na leto, da ta 3vota poleg obresti od istine, v to porabljene, v 12 zakupnih letih prizadene nad 34.0U0 gold. stroškov, in ako bi se Bršlin kakor si koli bodi vzel šoli, kedar mine zakupna doba, da naša dežela potem izgubi vso to istino, zedi-nili so se vsi gospodje omenjene komisije v tem izrecilu, da se more edino to priporočati, naj se kako posestvo kupi v svojino, da se obstanek Dolenske kmetijske šole za vselej ugotovi, ker bode zmirom potrebna deželi. Gospod prof. Povše, zlagaje se z ostalimi gospodi izmed komisije, podstavil je ta nasvet še tudi s tem, da si tudi druge dežele prizadevajo, kmetijske šole ustanoviti na posestvih, ktera so deželna svoj in a, ker je tako njih obstanek najtrdneje ohranjen, ter bi tudi zopet samo deželi koristili pomnoženi dohodki takih se šolo popravljenih grajščin. Tako bi najboljše obresti dajala istina, potrošena za posestvo. A na vsak način je pri kmetijski šoli na Dolenskem treba tudi na to paziti, da vanjo pride tudi podučevanje o vinstvu. Deželni odbor in ž njim osrednji odbor kmetijske družbe se je s tem izrekom omenjenih gospodov izmed komisije po polnem strnil, ker ni dvomiti, da je kmetijske šole obstanek trden samo potem, ako je mogoče, da dežela v svojino dobode posestvo, primerno za šolo. Temu daje izgled tudi Gorica, kjer se z dovoljeno državno podporo tudi misli kupiti posestvo, ktero bode svojfna kmetijske šole. Deželni odbor po vsem tem ne more si kaj, da ne bi si. deželnemu zboru tudi nasvetoval, naj se kupi posestvo, primerno za to šolo, ktero namerjamo ustanoviti. Al deželnemu odboru, ako se ozre na ubostvo deželne zaloge, ako pogleda davčne, že zdaj visoke naklade k neposrednjim davkom, ter ako premisli novčne žrtve, ktere deželno zalogo zaden6 zaradi novega ustroja ljudskih učilnic, nikakor ni skrita neljuba resnica, da poleg najboljše volje deželna zaloga ne bode mogla iz svojega plačati kupščine. Ker je s te strani dokazano, da je silno treba ustanoviti kmetijsko šolo, a ker je z druge strani deželna imovina ne more napraviti, ne ostaja nič druzega, nego iskati pomoči pri državni podpori, kakor sta je Goriški deželni zbor in tamkajšnja kmetijska družba iskala in tudi našla. Goriška kmetijska šola je 1869. 1. dobila 5000 gold. priplačila za ustanovitev in 1200 gld. letnega priplačila. Ker s to podporo ni bilo izhajati, in ker je bil namen, kupiti si svoje posestvo, zato se je bilo sklenilo v deželnem zboru, si. ministerstvo za poljedelstvo poprositi take pomoči, da bi se ž njo dalo kupiti svoje posestvo. Slavno ministerstvo je tej prošnji rado ustreglo in 30.000 gold. dovolilo, da se ž njimi kupi posestvo, kteri novci se deželnemu zastopu rek6 v treh letih izplačati, in 1200 gold, letne svote je povik-Šalo na 2400 gold. Ce je tolikošno podporo iz državnih novcev dobila Goriška grofovina, ki je mnogo manjša od Kranjske zemlje, sme tudi Kranjski deželni zastop gojiti upanje, da dobode vsaj enako pomoč. Z zemljiškim davkom zelo obremenjena Kranjska dežela, ktere preobloženost je tudi samo Njegovo c. k. Veličanstvo blagovolilo pripoznati z najmilostnejšim sklepom od 30. decembra 1864. L, ni do zdaj za kmetijske učne zavode še dobila nič podpore, in vendar je iz svojega že 1850. leta napravila podkovno in živino-zdravilsko šolo, ktera že 22 let deželi koristi, odgojaje umne podkovne kovače in živinozdravilske pomočnike, in ktero je že cesto pohvalilo slavno poljedelsko ministerstvo; — iz svojega je od 1850. do 1863. leta vzdr-žavala kmetijske šole, daje za gozdno šolo v Sneperku vsako leto obilna priplačila za štipendije in učila, ter letno priplačilo tudi obeta na novo ustanovljeni sadje-rejski in vinstveni učilnici na Slapu. Ako deželni zastop pokaže vse te resnice, utegnilo bi se slavno ministerstvo poljedelstva čutiti nagnjeno, tudi Kranjski deželi nakloniti vsaj tolikošno podporo, kolikoršno je dobila Gorica. A treba je, da tudi deželni zastop resnično voljo, ustanoviti kmetijsko šolo, v dejanji pokaže s tem, da se obveže, iz deželne imovine dajati letno priplačilo v vzdržavanje omenjene šole. Tako se je glasilo poročilo deželnega odbora, kte-remu poročevalec je bil dr. Jan. Bleiweis. Predlogi, ki jih je vprt na to poročilo deželni odbor stavil deželnemu zboru, so bili v prevdarek in poročilo izročeni finančnemu odseku, ki je v 10. seji stavil sledeče predloge: 1. Slavnemu c. kr. kmetijskemu ministerstvu se podd prošnja, naj za to, da se kupi posestvo, primerno zaDolensko kmetijsko šolo, dovoli 30.000 gld. priplačila iz državnih novčnih podpor, odmenjenih v pospeševanje poljedelstva in 2400 gold. letnega priplačila v vzdržavanje šole. 2. Ako bi teh 30.000 gold. podpore ne bilo dovolj v kupilo posestva, obvezuje se deželni zastop, iz deželne imovine plačati, kar bi bilo treba več novcev, ter iz nje vsako leto dajati po 3000 gold. priplačila, da se bode šola vždržavala ter da se ustanovč štipendije. 3. Deželnemu odboru se naroča, naj, razloživši obtežano stanje naše dežele in priloživši šolsk program, zdelan po načelih tega poročila, prošnjo podd slavnemu poljedelskemu ministerstvu za podporo, zaznamovano v 1), in ako bode prošnja ugodno rešena, potem naj stori vse, česar je treba, da se, dovolitev prihranjaje slavnemu deželnemu zboru, za kmetijsko šolo kupi pripravno posestvo na Dolenskem, da se bode potlej mogel uk takoj pričeti. — Ko je poročevalec dr. vitez Savinšek v imenu finančnega od&eka razglasil ta predlog, se oglasi dr. R. Razlag ter nasvetuje, da bi se posestvo za to šolo kupilo poleg Novega mesta, ter da bi se šola začela najdalje v jeseni leta 1873. — Dr. J. Bleiweis izrazuje živo željo, da bi se šola osnovala že letos jeseni in da bi se napravila blizo Novega mesta, al vendar povdarja, naj bi se napravi kmetijske šole na Dolenskem ne napravljale zapreke s sprejemom g. dr. Raz-lagovega predloga, ker je mogoče, da se ponudi prilika, na kakem drugem mestu na Dolenskem dobiti primerno posestvo za manjšo ceno ali cel6 zastonj; zatoraj nasvetuje, naj se reče: „ako je mogoče —- poleg Novega mesta" kupi posestvo; dalje pa še to nasvetuje, naj se deželni odbor obrne na velike posestnike Dolenske z oklicem, da kdo izmed njih za cenejšo kupnino deželi prodd posestvo za šolo. — Pri glasovanji obveljajo vsi nasveti finančnega odseka, oba nasveta g. dr. Bleiweisa in nasvet g. dr. Razlaga, naj se šola začne jeseni 1. 1873. ----- 59 -----