g e o g r a f s k i o b z o r n i k24 25 odpravi uspešno prepoznalo dva delfina, ki sta že bila foto-identificira- na pri nas, nekaj pa se jih je v katalog uvrstilo prvič. Uspešno se je zaklju- čila tudi odprava v začetku februarja 2007, morebitna prepoznavanja po- sameznih delfinov pa bodo znana po analizi pridobljenih podatkov. Pomemben del zaščite in ohranitve delfinov predstavljajo aktivnosti za in- formiranje, izobraževanje in osveščanje javnosti. Slednje se izvaja z multimedij- skimi predavanji in predstavitvami, pro- jektom "Posvojite delfina", mednarod- nimi raziskovalnimi tabori, prireditvijo "Moji, tvoji, naši delfini" (Dan delfinov), razstavami fotografij, poljudnimi članki ter spletno stranjo. Društvo uspešno sodeluje pri več mednarodnih projek- tih in ima s strani Ministrstva za okolje in prostor podeljen status "društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave". Eden biserov slovenske raznolikosti je naše morje in življenje v njem. Člani društva Morigenos morje in življenje občudujemo in ju želimo s svojim delom in osveščanjem javnosti ohra- niti vsaj v današnji podobi. Ana Hace Balkanska ogrlica Zavod Republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, je v sodelovanju z agen- cijo Van Gogh jeseni 2006 organiziral strokovno ekskurzijo za učitelje geo- grafije in zgodovine (70 članska sku- pina, v kateri je bilo tudi nekaj negeo- grafov in nezgodovinarjev, ki so pris- pevali k večji interdisciplinarnosti) v južno Dalmacijo, Črno goro, Albanijo in Makedonijo. Ekskurzija je bila namenjena spozna- vanju naravno- in družbenogeograf- skih značilnosti južnega Balkana, s ka- terim nas povezuje tesna zgodovin- ska in geografska preteklost ter več- desetletna pripadnost skupni državi. S pomočjo lokalnih vodnikov in pris- pevkov nekaterih udeležencev eks- kurzije smo spoznavali bogato prete- klost območja, značilnosti pokrajine, mešanje kultur, narodov in jezikov, različno gospodarsko razvitost in nji- hove razvojne možnosti. V Splitu, največjem in najpomemb- nejšem mestu Dalmacije, smo si ogledali Dioklecijanovo palačo, spo- menik iz poznorimskega obdobja. Pot smo nadaljevali proti Omišu, ki leži v kanjonu reke Cetine. Ob Radmanovih mlinicah na reki Cetini smo tako izvedli prvo terensko vajo. Sledil je postanek v Dubrovniku, ki je s svojo izjemno zgodovinsko in kulturno vrednostjo od leta 1979 vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO. Sledilo je spoznavanje Črne gore, ki je pred kratkim razglasila neodvis- nost. S svojega zornega kota nam jo je prijetno in doživeto predstavila udeleženka ekskurzije, ki je svoje otroštvo in mladost preživela v Baru, potem pa se je družina preselila v Slovenijo. Skoraj v celoti smo obkro- žili Boko Kotorsko. V Perastu smo se vkrcali na ladjo in se odpeljali na otok Gospe od Škrpjela in v Kotor. Podali smo se tudi v nekdanjo črnogorsko prestolnico Cetinje, kjer smo si ogle- dali samostan. Bratje so nam pokazali relikvije, ki jih zelo častijo in jih zato ne pokažejo vsakomur, ter zakladnico. Zelo zanimiv je bil tudi ogled reliefa Črne gore in "Biljardnice", ki je po- svečena vladiki Petru Petroviću Nje- gošu. Sprehodili smo se tudi po zbir- kah, ki jih hranijo muzej umetnosti in zgodovinski muzej, etnografski muzej ter Dvor kralja Nikole II. Sledila je vožnja proti Rijeki Crnojevića, kjer smo se vkrcali v dve ladjici ("čune") in v popoldnevu uživali v panoramski vožnji po Skadarskem jezeru, ki je proti peti popoldne zaradi okrep- ljenega vetra postajala vse bolj raz- burljiva. Po varnem pristanku v Vir- pazarju je šilce žganja ob tradicional- ni glasbi zelo dobro prijalo. V Ulcinju je polovica udeležencev (raje kot iz- vedbo terenskih vaj na obali) opravi- la raziskovanje "družabne" geografije v mestu, kjer je zelo prisoten slovan- ski, albanski in romanski značaj. Črnogorsko-albansko mejo smo preč- kali pri Sukobinu oziroma Muriganu. Mejne formalnosti so trajale približ- no uro: med tem smo v bližnji restav- raciji lahko spili kavo in že nabavili poročilo Velika pliskavka (foto: Tilen Genov). g e o g r a f s k i o b z o r n i k24 25 prve steklenice albanskega konjaka. V Albaniji smo si ob spremstvu lokal- nega vodnika ogledali Skadar, Krujo, Drač, Ardeniko, Apolonio, Berat in prestolnico Tirano. Albanija s 3,4 milijona prebivalcev je država velikih nasprotij: revščino na eni strani, medtem ko sta najpo- membnejše pristaniško mesto Drač in prestolnica Tirana že povsem "ev- ropski". V obeh mestih, ki sta odda- ljeni 30 km, se v zadnjih letih veliko gradi, predvsem moderna stanovanj- ska in hotelska naselja, ki so na žalost predimenzionirana in prazna kljub dejstvu, da vedno več prebivalcev za- pušča podeželje in odhaja v Tirano, ki je postala mesto šele v 17. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je začela t. i. bunkerska doba kot boj proti im- perializmu, v kateri je zraslo 700.000 bunkerjev, ki so še danes posejani po državi. Odločili so se, da jih ne bodo odstranili zaradi previsokih stroškov, obenem pa naj ostanejo kot pom- nik preteklosti. Nekateri prebivalci so jih vgradili v svoja bivališča, števil- ni pa samevajo ob razglednih točkah, na robovih obdelovalnih površin, na obalni črti, ... Njihova cestna infrastruktura je zelo različno razvita, iz makadamske ceste se lahko pripelješ neposredno na avtocesto. Prevladujoči vozni park predstavljajo odsluženi mercedesi z nemškega trga, katerega so pred dvema letoma dobesedno očistili. Nekateri služijo tudi za "mobilno" menjalnico. Ekološka zavest je še zelo na nizki ravni, o čemer pričajo struge rek in potokov, zapolnjene z različnimi od- padki. Peljali smo se tudi mimo edi- nega naftnega polja v Albaniji. Tehno- logija je zelo zastarela, okolica pa do- besedno črna, tako da se samodejno zastavlja vprašanje, ali so naprave sploh še v funkciji? Le nekaj metrov naprej te čaka po- trditev, saj se črpalke še vedno pre- mikajo. Prav pred kratkim je s svojim kapitalom vstopilo kanadsko podjet- je in lahko samo upamo, da se bodo razmere čimprej izboljšale. Čez prelaz Gracen in mejni prehod Qafe Thane smo zapustili Albanijo in nadaljevali naše potovanje po za- hodnem delu Makedonije, ki me je z razgibano pokrajino zelo navdušila. Ravno ob prihodu v Makedonijo je vrhove Šarsko-Pindskega gorstva, ki obdaja "makedonsko morje" (beri Ohridsko jezero), pobelil sneg. Na- slednji dan smo bili zato deležni zelo lepih razgledov na neprecen- ljivo naravno dediščino Ohridskega jezera ter mesto Ohrid, ki premo- re kar 365 cerkva, in se tako ponaša s kulturno-zgodovinskimi spomeniki rimskega, grškega, bizantinskega, makedonskega, srbskega in turške- ga izvora. Od leta 1979 je vpisa- no na seznam svetovne dediščine UNESCO. Pot nas je nato vodila do Bitole, ki je v rimskem času leža- la v bližini rimske ceste Via Egnatia, v času 1. svetovne vojne pa so tod po- tekale bitke na solunski fronti. Zadnja točka ogleda je bila makedon- ska prestolnica s pestro preteklostjo. Mestu daje ponos kamniti turški most čez reko Vardar, ki deli Staro in Novo Skopje, ter stara Čaršija. Viden pečat je mestu pustil potres, ki ga je prizadel 26. julija 1963. Domov smo se po tednu dni potovanja vrnili prek Beograda in Zagreba. Seveda smo imeli tudi nekaj malo manj prijetnih dogodivščin, ki sodijo k potovanju, od tega da je v Budvi burja na avtobusu razbila zunanje steklo, do zelo hitre spremembe v temperaturah. Te so se iz prijetnih 20 °C na dalmatinski obali v Make- doniji spustile le na nekaj stopinj nad ničlo. Zadnji dan potovanja pa je pri- jetna doživetja "skalil" vlom v avtobus. Nekateri potniki so ostali celo brez potnih listin, tako da smo spoznavali še hitrost delovanja makedonske po- licije in našega veleposlaništva, kar je prispevalo k podaljšanju našega biva- nja v Skopju še za dodatnih pet ur. Potovanje je bilo tako polno doživetij in vtisov, ki so obogatili moje pozna- vanje biserov balkanske ogrlice. Olga Abram poročilo Trdnjava carja Samuela na Ohridu (foto: Olga Abram).