Izhaja
t. dné
Taac.ega tneseca na celej poli in stoji za ▼se
2 eleo kr., za pol leta Igt. 30 kr.
Naročnina »e naprej plaSaje in po-Silja n-rednlit-tu t Lfngar-jevlh nllcah fa», it. 1 t Ljubljani.
II
Štev. 4.
V Ljubljani 1. aprila 1880.
Leto X.
?Ǥ&4Tiifc.
! aj mene tukaj zdàj skrbi, ^Kakó po zemlji se godi ! Minilo mi je dvajset lét, Kar bežal sem iz tebe, svét !
Zaman sem prosil te mirü, Zaman pokoja in hladü; Ukvarjal sem se ter potil, Nikoli nijsem srečen bil.
Srebra, zlata sem tàm iskàl In po nasladah žejen gnal; Hrepenel sem po slavi mlad. Utrgal, vküsil mnogi sad.
Poljé sem kopal in oral, Zasijal tukaj, tàm sejàl; Zveri je meni päsel gòzd, Dajäl vinograd sladki grozd.
Ogradil vrt sem, délal dvòr : Odšla je noč in prišel zòr, Kadil se je na tléh pepél, Kjer prej mi stal je grad vesel.
Bridkost me v prsih pèkla je, Po lici sólza tékla je ; Ni človek a ni Bóg z nebes Sušit prišel mi nij očes.
Z menoj igrala se je strast, Dajala gréhu me v oblast, Pehala me je od Boga, A napolnila nij srca.
Sedàj me strast minila je, In skrb se izgubila je; Tolažba moja Bóg je sam, Ter upanje le vanj imam.
On dvòr je mój, on dóm je mój, Zató mu, duša ! slavo pój ; Umrl je v tebi ves prepir, Naselil sladki v té se mir !
Zarumeni se v zòr nebó In prvo ptiče je glasno, Ko iz očij mi zbégne sèn, Da vstanem, mölim, idem vèn.
Korake vidi mòjih nóg In déla vsa nebéski Bóg; On hrani, kakor ptico me, Odéva, kot cvetlico me.
Zató rad molim in klečim, Ker iz njegovih rók živim, Ker mi obéta rajski vrt, Ko pride pó-me béla smrt.
Povsod je dobro, a doma najboljše.
(Resnična dogodba.)
Mnogo ljudi je dandanes, katerim v domovini ne dopade več. Zdi se jim, da je predolgočasno domä med svojimi; vse jim je predrago, ali jim je pa pretežavno obdelovati zemljo, katero so njihovi pràdedi orali. Nekaterim ni vlada po godu; nekaterim zopet to in óno ni po volji, a tudi taki so, ki sami ne vedó, česa jim nedostaje. K tem nezadovoljnostim se pridružijo še vabila prijateljev in znancev, ki so domovino uže poprej bili zapustili ter so odšli daleč tjà nekam preko morja v tuje kraje. Morda da je ta ali óni izmed sto takih ljudi tudi zadel svojo srečo, ter mu v daljnej deželi gre vse dobro in srečno izpod rok — ako je namreč priden delavec ali pa razumen rokodelec: Tak potem sporočuje svojo srečo domóv — in glej ! takój jih je mnóziea, ki hiti za njim v tujo deželo iskat sreče, ne pomisléc, kam gré, kakó in zakaj.
A še mnogo več jih je, ki prišedši na nov svet, niso tako srečni. Ali ne znajo tujega jezika, ali niso dosti premožni, ali niso vajeni težkega dela, ali jih pa — in to se največkrat primeri — zalezujejo bolezni in varalci (goljufi); ob kratkem: huda se jim godi. Taki se tedaj hitro in zelò kesajo, da so zapustili drago jim domovino in se podali v tuj svet. Radi bi se vrnili domóv, ali sram jih je stopiti domačim pred oči s praznimi rokami, a tudi novcev jim manjka za daljno pot v domačijo.
Naj bi pod istim solncem v tujej deželi bilo še tako dobro in prijetno — domä v dragej domovini je vendar še boljše in prijćtnejše. Delati mora človek povsod, in nikjer ne lete lenuhu pečeni golobje v usta. A kdor je tako nespameten in misli, da, ako jo je preko morja v tuje kraje potegnil, da mu ondu ne bode treba delati, ter bo brez vsega dela in truda le dobro vžival, — ta se strašno varä in kmalu se bode kesàl, a prepozno ! Pokazati vam hočem v naslednjej pripovedki, da je temu res takó.
Pred nekaj leti je živel na Češkem imovit, pa uže precej prileten kmet. Naveličal se je bil, kakor je sam večkrat pripovedoval, dolgočasnega kmetovanja in sklenil je v Ameriko se podati. Morda si je mislil, da je ondu blažena dežela, v katerej kar po drevesih klobase rastó in se mleko in vino kar v potokih cedi; da ondu ni treba delati in se mučiti, da se ondu le poséda in postopa, a živeža in druzih tacih potrebnih stvari je kar na kupe.
Imel je kmetic, o katerem vam pripovedujem, odraslega sina in tudi odraslo hčer. Sin, ki je bil še dosti pameten in previden, prizadejal si je mnogo, da bi odvrnil ljubega očeta od njegovega sklepa in nespametnega pre-selevanja v daljno, tujo deželo. Ali bilo je yse zamän. Sinove prošnje in pregovarjanja razjezile so starega očeta še bolj. Prodal je vse svoje pohištvo, izplačal sinu njegov delež ter ga je preklinjal, ker rajši ostaja domä v krompirjevej deželi, nego da bi se preselil v deželo zlati in obilosti. Po-basal je starec lepo gotovino in odrinil v — Ameriko.
Pretekli ste dve leti, da nista sin ne hči slišala nič od njega. Oče jima iz daljne Amerike ni nikoli nič poročal. Sin, ki je bil domä ostal, vzel si je pobožno in pošteno deklè za ženo, ter je ž njo tudi majheno kmetijo pri-
ženil. Gospodarila sta obà pridno in varčno, ter sta si kmalu nekoliko sto goldinarjev prihranila.
Naposled pride vendar pismo od očeta iz Amerike, a ne na sina, nego v roke omožene hčere, katera ni bila ravno premožna, in bi bila mogla iti tudi za očetom, kakor hitro bi bil oče za njo v Ameriki neko posestvo kupil. To je bilo veselje, ko je pismo prišlo. Drago poštnino so radi plačali, ker so mislili, da Bog zna, kako velika sreča se jim v pismu sporočuje. Naglo raz-pečatijo pismo, beró in beró, ali svojim očem ne verujejo. Niti najmanjše besedice ni od velike sreče! Nič od domišljenega ugodnega življenja v Ameriki! Drago in zanimivo pismo ni imelo druzega v sebi nego obžalovanje in kesanje zaradi velike neumnosti, da je zapustil domovino in se podal v daljno, tujo deželo, kjer nima nobenega prijatelja, nobenega znanca.' Na koncu pisma je bila pristavljena prošnja: „Za božjo voljo, prosim vas, pošljite mi toliko denarja, da se morem vrniti k vam domóv!"
Hči je prinesla pismo svojemu bratu. Ko ga je tudi ta prečital, rekel je: „Starega očeta ne smemo zapustiti, ker to bi bilo zoper zapoved božjo. Jaz mu pošljem toliko denarja, da se vrne domóv." Dobri in pošteni sin je to tudi takój storil.
Oče se povrne iz Amerike. Ko stopi v sinovo hišo, malo da se na tla ne zgrudi od velike sramote. „Za hlapca ti hočem služiti," govori oče ves skesän, „samo to te prosim, odpusti mi mojo neumnost !"
„„Tega ne, ljubi oče,"" reče sin, „„jaz vam hočem skrbeti za vse, da vam ne bode treba pomanjkanja trpeti na stare dni!"" —
Tacih žalostnih dogodeb se znabiti še več nahaja po svetu, a tacih poštenih sinov gotovo ni mnogo.	j. ä.
Car in kmetica.
Aleksander Véliki, car ruski, ki je storil mnogo plemenitega za svoje ljudstvo, je jeden izmed ónih vladarjev, katerih ime in plemenitost bode živela na veke v hvaležnem spominu potomstva. On se je uvekovitil ne samo po mnogih bojih in pobédak, temveč po plemenitih dejanjih in izkazovanji svojega dobrega srci To nam priča zgodovina, a tudi naslednja kratka pripovedka, katero smo posneli od nekega ruskega pisatelja, da jo podamo vam, ljubi otroci, v pouk in zabavo.
Bilo je 1824. leta, da je car Aleksander potoval v neko oddaljeno deželo svoje velike države, prepričat se na lastne oči, kako njegov namestnik opravlja izročena mu državljanska opravila. Spremljal ga je na tem potu njegov pobočnik, general D. Primerilo se je pa, da se potujočemu caru nečega duè na cesti, in to na precej samotnem kraji, polomi kočija. Ne kaže mu druzega, nego zadržati se nekoliko časa na tem samotnem kraji, dokler njegovi služabniki ne popravijo, kar se je bilo poškodovalo.
Nekoliko pozneje po tem dogodku dospéla je kočija generala D., kateremu je bil car naročil, da se naj vozi za njim po istem potu. General D. ukaže takój svojo kočijo ustaviti, skoči iz kočije ter stopi k vladarju. Ali Aleksander mu zapové, da naj zopet nazaj v kočijo stopi, ter se naj naprej
4*
pelje in na bližnjej postaji naj ga počaka. „Tukaj," reče Aleksander, „mi vi ne morete ničesar pomagati; ako pa naprej otiđete, lehko na bližnjej postaji pred mojim dohodom vse potrebno pripravite za daljno vožnjo, da se to prihiti, kolikor se je zdaj zakasnilo.
General D. posluša, in se odpelje naprej. Komaj daje bil odšel, pristopi neka stara ruska kmetica k caru in ga prav priprosto vpraša:
„Pridete li iz Petrograda, milostivi gospod?"
Car reče, da pride.
„Vi ste gotovo v službi pri caru?"
„„Sem,"" odgovori car.
„Ste li mi prinesli pismo z novci od mojega sina?"
„„Nisem. — In kdo je vaš' sin ?"" vpraša dalje car ubožno kmetico.
„Kaj? Vi ne poznate mojega preljubega Ivana in vendar pravite, da ste v službi pri caru? Moj sin pri caru peči kuri v ziraskej palači?"
Caru dopade ta priprosta odkritosrčnost uboge kmetice in si dà obširneje pripovedovati od njenega sinu.
Kmetica mu pripoveduje : „Ker sem jaz uže stara in si ne morem sama kruha zaslužiti, pošlje mi moj sin od svoje plače vsako leto po 50 rabljev; a zdaj mi je pisal, da bom te novce prejela iz rok nekega carskega služabnika, ko se bo svetli car skozi te kraje peljal."
Car Aleksander se sladko nasmehne in reče: „Zdaj se spominjam; — prav govorite, žena ! Vaš sin ni ravno pisma pisal, a dal je novce za vas nekemu častniku, ki cara spremlja. Motite se le v številu; sin vam ni samo 50, nego celih 500 rubljev poslal."
Kmetica se ustraši in vpraša: „Je-li to resnica?"
„„Resnica je,"" reče car. „„Idite le na bližnjo postajo, 'ondu najdete častnika, ki vam bode novce izročil."" •
Zdaj jej car natančno opiše generala D., in jej reče: „„Kadar tacega človeka najdete, tirjajte od njega, da vam izplača 500 rubljev.""
Uboga kmetica podä caru roko, prijazno se mu zahvali za njegovo sporočilo, ter otide takój na bližnjo postajo.
Tja dospevši, kmalu najde generala D.; stopi k njemu in mu reče: „Gospod, prosim za svojih 500 rubljev, katere vam je moj sin v Petrogradu izročil."
General D. jo debelo gleda, ter si misli, da je uboga žena obnorela. Pomiluje jo in pravi: „Vi se mótite, draga mati. Znabiti da je kdo drugi, ki vam ima kaj prinesti. Jaz ne poznam niti vašega sina, niti vas, ter nisem od nikogar prijel 500 rubljev, da bi jih izplačal v tem kraji."
„„A meni je to nek gospod povedal,"" govori dalje kmetica, „„ki dobro znä, da vam je moj sin izročil 500 rabljev. On mi je vas natančno popisal in mi dejal, da vas naj le poiščem in tirjam od vas izročene vam novce.""
„V tej zadevi vas je nekdo prevaril," reče general D., „povem vam po pravici, da ni lepo šaliti se s starostjo."
„„Nè, ne, gospod,"" povzame kmetica besedo, „„tega on gotovo ni mislil, da bi se bil šalil z menoj. Gospod, ki mi je to povedal, ne izgleda takó. Prosim vas tedaj, ne zadržujte me dalje, nego izročite mi novce od mojega sina.""
„Idite z Bogom !" reče general uzé nejevoljen. „Jaz nisem nikjer kakih novcev prejel, ter vam tudi nobenih dati ne morem."
„„Takó? Vi tedaj tajite?"" reče kmetica. „„Kaj tacega bi si pač ne bila mislila od tako imenitnega gospoda.""
V tem, ko se general in kmetica pričkata, dospel je car do postajališča. Ravno ko je v sobo stopil, hotela je kmetica oditi. Cara ugledavši, hitro pokaže s prstom nanj in reče : „Nu, zdaj ne bote mogli dalje tajiti, ker to je óni gospod, ki mi je povedal, da imate vi novce mojega sina v rokah."
General D. je hotel caru ta prečuden dogodek povedati, ali Aleksander mu namigne, rekoč: „Le dobro pomislite! Ali niste vi od necega služabnika, ki v carskej zimskej palači peči kuri, prejeli 500 rubljev, da jih izročite nje-govej starej materi?"
General je razumil, kako in kaj car Aleksander misli. Ne pomišljuje se dolgo, vdari se z roki'» ob čelo in reče: „Zdaj se spominjam! 1)4, dà, prejel sem te novce; čisto sem pozabil nanje." Nato obrnivši se h kmetici, reče: „Vi imate prav, mati! Takój bote dobili novce vašega sina." — To rekši, odprè popotni kovčeg (skrinjico) in odšteje ubogej ženi 500 rubljev v zlätu.
Kmetica, ugledavši toliko zlatih novcev, ostrmi. Plaho pogleda zdaj na cekine, zdaj na generala, ter si ne upa novcev pobrati. Vse svoje žive dni ni še videla toliko novcev. Ne more verjeti, da bi ti novci bili njej namenjeni. Naposled jo general opominja in reče: „Vzemite, draga mati, vzemite, to je vaše!"
Kmetica, tresoč se ua vseh udih, odgovori: „„Vzela bi rada te novce, da bi le znala, da jih moj sin ni ukradel.""
„Bodite brez skrbi v tej zadevi," reče car ter nagovarja ubogo mater, da naj vzame zlatnike.
„„In od kod ima moj sin toliko novcev?"" vpraša uboga mati ruskega cara.
Nató Aleksander: „Car je, ni davno tega, podaril vsem svojim služabnikom nenavadni dar, in tudi vaš sin je o tej priložnosti, ker se vrlo obnaša, prejel 500 rubljev v zlàtu ?
„„Ali res!?"" vzklikne vesela mati in solzé se jej vderó po licih. „„Bog poživi cara na mnogaja leta ! O da bi bila pač tako srečna še pred smrtjo videti carovo lice!""
Aleksander je bil zelò ganen, a general D. ui mogel dalje vzdržati veselja v svojem srci, upajoč, da se ne bode zameril svojemu gospodarju, ako ga seznani z ubogo kmetico, zatorej reče:
„Vaša želja se vam je izpolnila, mati! Evo, poglejte cara pred v a m i !"
Te besede čuvši, zgrudi se uboga žena pred carove nogé. Niti besedice ne more izpregovoriti od strahu zaradi velike predrznosti svoje.
Car Aleksander jej ukaže, da naj vstane, ter jej prijazno reče: „Zelò me veseli, ker čujem, da imate tako vrlega sina, ki vas z vsem tako lepò oskrbuje. A vaša poštenost je tudi vam v veliko pohvalo. Da ne bote dalje pomaujkanja trpeli na svoje stare dni, nakažem vam užitnino iz moje carske blagajne do smrti. Tudi ne zabim vašega vrlega sina, ki svojo mater takó prisrčno ljubi.	j. š.
Mati božja in nema kraljica.
(Legenda.)
Svoje dni je živel kmetic v velikih stiskah in nadlogah. Smrt mu je vzela ljubo ženko, a nesreča ga je pripravila ob vse premoženje, da mu nič ni ostalo, kar mu je bilo ljubo na svetu, razven majhene hčerke. Sam sebe ni imel s čim preživeti in vendar je moral še za hčerko skrbeti. In da je otrok silo trpel, to ga je bolelo hujše od lastnega trpljenja. Necega dne je šel v gozd pred kapelico matere božje in je bridko tožil njej svojo nadlogo, češ, ona zna in umeje žalost stdrišev, ki morajo gledati lastnega otroka v sili, pa mu ne morejo pomagati. In glej! takrat se mu prikaže mati božja kot kraljica nebes in zemlje v srebrnih oblacih z zlato krono na glavi, obdana s trumo angeljev. Marija se je usmilila siromaka in je vzela njegovo hčerko s seboj v nebesa. V nebesih je bilo hčerki neizrečeno dobro, jedla, pila in igrala se je z angeljčki, oblečena je bila v lepo belo obleko, obšito z bliščečimi zvezdicami in vsak dan je postajala večja in lepša. A mati božja je hotela njeno pokorščino skušati, zató jej izroči vse ključe nebeškega kraljestva, rekoč: „Dvanajst vrat smeš odpreti, kadar hočeš, a trinajstih nikoli!" Deklica je odpirala vrata za vrati in povsod je našla kaj lepega in čudnega. „Kaj neki zapirajo trinajsta vrata ?" misli si. Od zdaj jo je radovednost hudo mučila. Naposled se ni mogla več premagati in je odprla tudi trinajsta vrata. Ali kazen za njeno nepokorščino jej je bila uže za petami. Kmalu pride mati božja in jo posvari, da je bila tako nepokorna. Deklica je sicer tajila, ali nič ni pomagalo ; mati božja jej vzame ključe, zapodi jo iz nebeškega kraljestva nazaj na zemljo in deklica ostane nema (mutasta), dokler ne bo voljna pripoznati svoje pregrehe.
Na zemlji se je deklica ljudi tako bala, da je v gozdu prebivala, od korenin in zelišč se živela in v votlem drevesu prenočevala.
Necega dné se prigodi, da je bil kraljev sin v tistem logu na lovu. Kraljevič je deklico našel in njena lepota ga je tako očarala, da jo je s seboj peljal in za ženo vzel, da-si je bila nema.
Za leto dni jima je Bog dal sina. Tisto noč se jej prikaže mati božja in jo opominja, naj pripoznä svojo pregreho, in ker kraljica tega ni hotela, vzela jej je Marija otroka in ga odnesla s seboj v nebesa.
Za leto dni jima Bog dà druzega sina. Zopet se jej prikaže mati božja in jo opominja, naj spoznä svojo pregreho. A zamàn, tega kraljica ni hotela, zato jej vzame Marija tudi druzega otroka in ga odpelje s seboj v nebesa.
Ljudstvo je začelo godrnjati in govoriti, da kraljica na hudoben način od Boga jej poslane otroke pokončuje ; ali kralj jo je neizrečeno ljubil in zato se nihče ni upal, kaj zalega jej storiti.
Tretje leto podari Bog kraljici tretjega otroka in tretjič se jej prikaže mati božja, pripelje njuna poprejšna otroka s seboj in jej obljubi, da jej oba otroka nazaj dà, ako spoznl svojo pregreho ; ako pa neče tega storiti, vzame jej še to tretje det£, ljubeznjivo hčerko, in jo odpelje s seboj v nebesa. Kraljica pa je ostala trdovratna in mati božja jej je tudi hčerko vzela.
Zdaj se pa nevolja ljudstva ni dala več potolažiti. Vsi so zahtevali, da se kraljica za svoje hudobije mora s smrtjo kaznovati. Kralj je žaloval, a ni mogel nič pomagati. Kraljico so obsodili, da se ima sežgati.
Uzé je stala kraljica privezana na gromadi, katero so na štirih krajih podžigali. Kralj je obupajoč gledal ta strahoviti prizor iz svojega poslopja, a spodaj je množina radovednega ljudstva čakala kraljičine smrti. Takrat v zadnjem trenotku, ko so jo nž6 smrtne bridkosti obdajale, spomnila se je, kako se je pregrešila s svojo nepokorščino in pozneje s svojo trdovratnostjo do nebeške kraljice, in kako bi zdaj rada, ko bi jej mogoče bilo, z odkritosrčnim izpoznanjem vse popravila. To je mislila v srci — in glej ! uzé jej je bilo odpuščeno. Ogenj je ugasnil in kraljica je začela govoriti ter je javno povedala svojo pregreho. A nad njo so se nebesa odprla in mati božja v srebrnih oblacih je prišla, v naročji s preljubeznjivo deklico in na vsakej strani po jednega dečka, ter je vse tri izročila materi. Vsi so bili srečni in zadovoljni, ter so hvalili Bogž za toliko dobroto.	Zapisal J. S—a.
Kako se godi lenuhu.
Lipe je bil drugače priden deček, samo v šolo ni rad hodil. Mirno sedeti in učiti se, to se mu ni dopadlo. Ce je le kak izgovor našel, prosil je mater, da bi smel domä ostati. Ker je bil materin ljubljenec, dovolili so mu mati večkrat, da je smel iz šole izostati. Njegov oče o tem niso nič znali, ker so bili večjidel po opravkih iz doma.
Naposled je to vedno izostajanje iz šole tudi materi uže presédalo, ker Lipe je hotel ma lo ne vsak dan domä ostati. „Lipe!" rečejo mu mati, „to je uže preveč. Tega ne trpim dalje. Kakó se boš kaj naučil, ako boš vedno iz šole izostajal ? In če ostaneš nevednež, kaj porečejo oče k temu ?"
Lipe takój iz začetka ni vrjel, da so resnica te materine besede. Zató kmalu zopet pride in prosi mater, da bi smel dornä ostati. A mati mu rekó: „Nè, Lipe, od zdaj mi ne smeš niti jednega dné več šole zamuditi. Ne dovolim ti nič več. Gospod učitelj tega ne vidijo radi in tudi tebi je v kvaro."
Lipe naredi kisel obraz ter grè.
Videč, da prošnje nič več ne pomagajo, začel je to stvar drugače. Ko ga zopet ni veselilo v šolo iti, naredi se bolnega. Zdaj ga boli glava, druge-krati zobjé, in drugič se zopet izgovarja, da ga trga po ušesih, da ga grize i. t. d. Če je bil tudi uže cel teden zdrav, pa je prišla sobota, zbolel je gotovo. Zakaj neki ? Nu, ker se je ta dan v šoli ponavljalo vse, kar so se otroci čez teden naučili, in je bil vsak otrok gotovo vprašan.
Nekoč ostanejo oče zaporedoma več tednov domi In zdaj so videli, kaj Lipe uganja. Oče so kmalu spoznali, da se deček le bolnega dela, ter je prelén, da bi šel v šolo. „Le počakaj!" rekli so sami pri sebi, „tebi bom tvojo bolezen uže odpravil."
Ko je bila zopet sobota in je zunaj solnce prijetno sijalo, reče Lipe materi, ki so ga vzbudili, da bi šel v šolo: „Oh, mati, jaz danes ne morem v šolo, vrat me boli !"
Mati mu vrjamejo ter ga pusté ležati. Ko je pa bila ura devet, hoče Lipe vstati, ker si misli, zdaj ga nihče ne bo v šolo silil, ker je uzé tako prepozno. A zdaj stopijo oče v Lipetovo spalnico in z resnim glasom rekó: „Ne, ljubi Lipe, ti nikakor ne smeš vstati, ker si bolan." „Ne, ljubi oče," odgovori Lipe, „zdaj mi je užć boljše. Vrat me je tudi nehal boleti."
„Bog varuj, Lipe! tako hitro se ne ozdravi, kdor zboli. Ostani le v postelji, povedal ti bom uzé, kdaj smeš vstati."
To rekši, otidejo oče, in Lipe je moral ubogati, ker znal je, da očetu ne sme nasprotovati.
Uro pozneje stopi zdravnik v sobo. „Slišal sem, Lipe, da si nevarno zbolel in zato pridem k tebi, da te pogledam," nagovori ga zdravnik.
„O ne, gospod zdravnik; uzé mi je bolje. — Čutim se čisto zdravega."
„Nu, bomo videli. Pokaži mi jezik in daj mi žilico potipati."
Lipe, to se zna, moral je ubogati. Vendar seje nadejal, da ga bo zdravnik za popolnem zdravega spoznal. Ali kako se ustraši, ko mu ta reče: „Lipe, ti moraš tri dni v postelji ostati in zapisal ti bodem zdravila."
Zdravnik je govoril poprej z očetom in dobro je znal, zakaj je takó ukazal.
Dve uri pozneje so bila zdravila v hiši, grenka kakor pelin. Lipe jih ni mogel piti; a moral je, ker so mu oče ukazali. Lipe joka in pravi: „Oh oče, saj sem už0 zdrav!" Ali vse zamàn, oče inu niso vrjeli.
Mnogo hujše nego grenka zdravila, bilo je za Lipeta to, da je moral v postelji ostati ter ni smel nikakor na noge. Sijalo je zunaj solnce tako prijetno in ljube ptičice so na vrtu tako veselo ščebetale. Otroci so se igrali zunaj pred hišo, da se je veselo vriskanje slišalo v hišo, kjer je Lipe ležal zdrav v postelji, a nihče mu ni hotel vrjeti.
Uié prvi dan mu je bila cela večnost in druzega dné mu je bilo Še hujše. Prosil in prosil je, da bi ga pustili iz postelje, ali oče tega niso pripustili. Rekli so: „Nè, Lipe, ti si bolan in zdravnik je ukazal, da ti je tri dni v postelji ostati; slušati moraš!"
Tretji dan je bil mlademu lažujivcu strašna muka. Dolg čas mu je bilo in komaj je čakal večera. Noč nastane, a Lipe ni mogel spati. Kaj mu je začeti? Lipe joka in stóka, kakor bolnik, ki mu je najhujše bolečine prestajati.
Mati bi ga bili radi rešili te muke, ali oče so bili neizprosljivi. Rekli so: „Nè, lenuha, ki se noče učiti, moramo popolnem ozdraviti!"
Četrti dan pridejo oče zopet v sobo k Lipetu. V tem trenotku skoči Lipe iz postelje, pade na koleni pred očeta in jokajoč prosi : „Oh, ljubi, dobri oče, pustite me iz postelje ! Povem vam odkritosrčno, da nisem bil bolan, nego le v šolo nisem hotel hoditi. Od sih dob hočem vsak dan v šolo iti in se prav pridno učiti."
„Glej, Lipe! samo to sem hotel slišati od tebe," rečejo oče, „zdaj smeš zopet iz postelje in vrjamein ti, da si zdrav."
Kdo je bil srečnejši od Lipeta ! - Hitro skoči iz postelje, obleče se, vzame torbico na hrbet in hiti v šolo. Od tega dné ni se nikoli več branil šole.
Šola je veliko polje, kjer se vedno seje in obdeluje; šola je prodajalnica, kjer se vse najboljše in najdražje blago lehko nakupi in pridobi. Zatorej otroci, hodite radi in veselo v šolo, ter si nabirajte kakor pridne bučele medu učenja in modrosti !	Tone Bresomik.
Nepričakovani piruhi.
W mladolétneru Tednu cvétnem Mačico pozdravlja vsàk, Ki je skrita In zavita V svoj kožušek pregoräk.
Minka mala Radovala Todi stvarce se mlade, A združila V venec vila Drobni vejici je nje:
Ovijale, Svit dajale Kakor lep okvir cvetän Bi sladkosti, Oj, radosti! Jutri na vstajenja dan.
Glej, medena Draga njena Vže povitica stoji Vencu v srédi, In'besedi Cud ustavlja zdaj moči !
Minka vneta In zavzeta Delo svoje zrè molčeč. Ga hvalili, Mu čudili Starisi so se ljubeč.
„Cas je spati," Déje mati, „Dušica mi, lehko uoč!" Minka mala Je zaspala V zlatih sanjah se smijoč.
Jedva jasna Zòra krasna Vzplava k višku vrh gora, Ko vže vstane, V sobo plane, Kder je sreča nje srca.
A strmeča In boječa Tam na pragi obstoji : Iz okvira Va-njo vpira Pogled bistrih se očlj !
Al' zgodilo Se je bilo Čudo? — kaj li možno je, Da medeni Dragi njéni Zaklad bi oživljal se ?
Ne, izginil	"	Minia mala
Je in minil.	Je jokala
Nij ga tira ni sledu,	Tožilo bilo jej srce;
Le rujava	„Oh," vzdihuje
Mačja glava	In žaluje,
Venkaj gleda iz cvetu!	. „Kde povftica si, kdé?" —
Lnjiza Pajaicova.
Ukrajinec.
Ukrajinci so Malorusi na srednjem Dnjepru. Ukrajina znači deželo, ležečo na mejah slovanske zemlje; sosedovala jp namreč ta pokrajina v srednjem veku s Tatari.
Cujmo, kako preslavlja Ukrajinec svojo domovino: „Nij ga na svetu kasnejšega kraja, nego si ti, Poltavska gubernija! Za Boga milostivega, kaka ta gubernija! In step in lésov, in vrtov in zarastlih globelij, in ščuk in ka-razov, in višenj in črešenj, in nàpojev in volóv, in dobrih konj in dobrih ljudij, vsega, vsega je v obilosti! Tu mi je tako lehko dihati, tako veselo! Pridem v borni stan, takój mora čepica na zemljo, jaz pa brzo na koleni pred svetimi podobami, molim in plačem. O kako ljubi najsvetejši Bog svoje stvari !
O košnji gredó naši mladeniči na stepo, naprej ataman in drugi za njim molčeč, le kose se bliskééejo in trava in cvetice sklanjajo pred njimi glavice. Pokosili so, nastane večer; ta ki je domà kašo kuhal, obesivši suknjo na vile, zleze na mogilo in kliče in kima, naj bi šli večerjat. Pred k5čo uzé stojé veliki lonci polni v masti topečih se knedljev; kosci so prišli, už0 jedó knedlje, natikajoč je na lesene vilice in pripovedujoč si pri tem dnevne dogodke.
In o žetvi ! Tu greš na vrt, vležeš se vznak pod hruško, in roka ti leži iu noga leži in ves ležiš ; tu povzdigneš oči k višku in tam nad teboj mej temnimi vejami visé kakor zlate kaplje zrele hruške ; nevedoma suneš z nogó ob drevó, in hruške se vsujejo nate kakor dež. Iu kake so te hruške! jedva je v usta vtakneš, už0 se ti razplinejo, najéS se jih, da se ti ustni sprijem-Ijete in ti lehko postane okoli srcà, takó so zrele in slastne! In kadar prizori jesen, tu vzletiš tjä na stepo znebiti se moreče toge. „Privédi mi konja, dečko!" veliš. Glej, uže drčiš na rižanu po stepi! Zares krasen konj, in to sedlo na njem, kako je lično, kozaško. Zajec se je splašil, glej ga, kako jo briše po stepi, in ti za njim na rižanu po strnišči in po polji in po pašniku, in to brzo, da ti veter požvižgava memo ušes in ti sapo zapira; to, to je veselo ! In ni ga bilo še zajca, ki bi bil utekel ! Uže se vračaš v vas in zajec opléta ti o boku privezan k sedlu. Počasi jezdiš kadeč iz pipe ; kmalu si domä, in tu je jedi obilo, to ti pojde v slast po takej ježi. Le urno v k6čo in za mizo; tu jés dobro raco, kašo, pečeno prasè, to ti je večerja, da ne kmalu take! Vrhu tega izpiješ polič trnovnika ali kake druge kapljice, če ti je na izbéro ter ležeš počivat, sam svoj gospod!"	v.
Kozaci.
Ukrajincev brat je Kozak; njegova domovina se razprostira na obalill šumečega Dnjepra v divjem Zaporožji. Tu so se za časa tatarske vlade zbirale bojevite čete pridobivajoč si s smelimi boji s Tatari velike moči. Iz
Jaz mej njimi rad bi bil. Tamkaj skakal, jèl in pil! (Jaz bi ž njimi rada bila, Tàin plesala, jéla, pila !)
Vrana pòje: korenjak! Mej pšenico je oslàk ; ydód se glàsi : üp, up, üp ! Žito bóde t dober kup; Želna kliče : piv, piv, piv ! Naša dékla gre v pustiv; Kukavica: kü, ku, ku ! Cesar gleda iz gradu, S vitli cesar, cesarica, Kralj zamorski in kraljica; Tènki mladi gospodiči, Cesariči in kraljići; Lope mlade gospodične. Cesarične in kraljične.
VI
Kadar te otrok uéi držati žlico.
Déte mòje! primi žlico Z désno róko, ne z levico !
Désna róka — lépa, Leva róka — slépa; Désua róka — prava, Leva je zmešnjava: Ali kdór je oberóé,
Täk opravi vse gredoč.
M—l.
Tolmäö.
Da bi se té pésence laže razumele do konca, zató se jim dodaje tolmač tacih besed, o katerih je misliti, da ne bodo obče znane. Začeti hočemo od I. pésence, ki je bila uže uatisnena v 3. „Vrtci" letošnjega léta.
I.	Pogonjič, kdor pomaga pastirju crédo „poganjati," in sploh, kdor kaj „poganja." — Cada, črna krava. — Keblica, néka lesèna posoda; der Kübel.
II.	Vitorog je vol „zavitih rogóv." — Kàinba, lesén lók (Bogen), ki gre volu okolo vratü in potlej gori v leseni jarem. — Kóla (srednjega spola mnoštvenega števila), to je vóz, der Wagen; križevatna kóla, neokoväna, vsa lesèna kóla; križevatno koló, neokoväno. vse leséno koló, katero ima samó štiri perésa ali špice, ki gredó po dvé in dvé vzpóred (parallel) ob péstu (Nabe) gòri do platišča (Radfelge), ter se ob péstu na „križ" prerezävajo. — Prédnja, zadnja prèma, prednji, zadnji konec vozä.
—	Pólza (Reibescheit) je v prédnjej prèmi taka deščica, po katerej se drgne in „polzi" sóra (Langwiede). — Prégelj je lesen klin, ki se skozi järmovo góz ali trto (järmovko) vtakne v prevrtano ojé, da se „vprčže" ojé k jarmu. — Rusin, zamóklo-rujàv ter ob enem tudi morógast vol. — Od sebe, bü! takó kmet. poganja vola, kadar mu veli, da bi šel „od sebe" ali na lévo.
III.	Samopaša je žival, katera se hoče vedno strani od črede „sama pasti," in tudi preširen otrok se imenuje samopàS. — Krpè z i ca ali krepélec; der Knüttel. — Ràk se imenuj osmo kr à k zató, ker ima „osem krakov" ali nóg. — Samice so jér-haste hlače od ene „same" kože storjene, a ne od dvéli.
IV.	Kolovođe il je, kdor „kolo vòdi," in sploh, kdor kako stvär „vodi" (der Anführer). Srb ima svoj posében plés, ki ga imenuje „kolo" (der Ringelreihen). — P re-hod nica, (namésto: predhodnica), takó se imenuje dauica, kakor da bi vedno „hodila pred" vsémi drugimi zvezdami.
V.	Osläk je nekak plevél; die Ackerwinde. •— Vdód ali vdèb; der Wiedehopf.
—	V pustiv iti Dolénjcu znači : iti po svétu in se potem nikoli ne povrniti domov, ter nikóli ne dati glasü o sebi. — Zamórsk je, kdor prebiva „za morjem" ali na ónej strani mórja; „inür" ali „inürin" je črn človek (der Neger), a ne: „zamorec" ali: „za-mürec." — Cesarič je cesarjev sia, a kraljič kraljev sin, cesarična cesarjeva liči itd.
VI.	O beroč je, kdor z „občina rokama" jednako lehkó déla: z levico, kakor z desnico. — Gredoč ali hitro opraviti.	M—L
Prirodopisno - naterazRansko polje.
Oves.
Oves (Avéna sativa, Hafer) šteje se mej travnate rastline, ki imajo okroglo, navadno zelnato, ko-léncasto in po največ votlo steblo (bil). Oves dandanes nikjer ne raste več divje, nego sejejo ga povsod kot jaro žito posebno po mrzlih goräh in v severnih krajih. Ovsa imamo po več vrst. Pri nas se dobiva navadno le dvoji oves: črni in beli. Ovsu se ne prilega vsaka zemlja, najrajše ima debelo, nekoliko mokrotno in zagnojeno zemljo. Ovsn mraz mej vsemi drugimi žiti najmanj škoduje, zaradi tega ga pri nas posebno po hribih radi sejejo, kjer druga žita zaradi mraza ne strpé tako rada. Oves zaleže največ v takih krajih, kjer je senózet in travnikov malo, ali kjer zaradi mraza trave za živinsko klajo sejati ne. morejo. Ovsena slama je dobra piča za govejo živino, a zrnje dajejo večjidel konjem zobati, zatorej imenujejo po nekaterih krajih, posebno pri Belih Kranjcih oves tudi z ó b. Po nerodovitnih krajih, osobito po naših slovenskih hribih, pekó iz ovsene moke kruh ovsenjàk. Tudi kašo delajo iz ovsa. Pćmneti je treba, da oves nima klasovja, kakor n. L V/I^PŠ^ Pr" PŠenica rež, nego Iàtovje, kakor prosò in druge
71 M^^É^^ travnate rastline. WlllMüSzZs^	Med oves sejejo po nekaterih krajih tudi gra-
ni	horko (Wicke), ki se neki prav dobro obnese. Kadar
I !Fflfe^*	začne oves poganjati, dela mu grahorka primerno
lIv//Y^Sfe.^ senco, in ga varuje, da mu suša preveč ne škoduje. mir^^^^ Grahorka se po ovsu ovija in stori, da oves mnogo \m/	več zrnja naredi. Ovsena slama z grahorko ovita je
živini, posebno ovcam, takó tečna, da ni skoraj sla-I	beja od sonä. Ako se po mlatvi mešani pridelek
»	dobro premeče, lehko se oves od grahorke loči. In
če bi tudi nekoliko grahorke mej ovsom ostalo, nič ne dé, ker jo konji radi pozobljejo. — Oves sejati je najboljše, kadar beli trn cvetje požene. Pravijo, da zgodaj sejani oves dà težko, jekleno zrnje, in ga je treba z brano prevleči, kadar je v plevelu.
Otroci, vse to vam je treba znati, ako želite, da bote kedaj dobri go-podarji.	______T.
0 hrostih.
Hrosti (kebri) spadajo k žuželkam. Gorenji krili imajo roženasti, pod katerima sti skriti nagubani kožnati krili. Hrosti imajo grizoča usta, različno ustvarjene tipalnice, velike, sestavljene oči in po šest nog, ki jim so nekaj za tekauje, nekaj za plavanje. Kakor vam je, ljubi otroci, morda užč znano, se
nekatere žuželke mnogokrat preobrazujejo, predno se popolnem razvijò. Iz jajca namreč nastane najpred tako zvana ličinka; ta se nekaj časa redi in se potem izpremeni v bubo, iz katere izleze popolna žuželka. Ličinke hro-stove imajo včasih nogé, in to so ogrci, ali so pa breznoge, in to so črvi.
Skoro vse žuželke so človeku jako škodljive, ker pustćšijo gozde, travnike, vrte, polja in ovočno drevje — mučijo človeka in živali: zato pa je treba, da se upoznamo ž njihovim življenjem, da jih, kolikor se dà in more, tigo-näbljamo. Prirodoznanci jih poznajo do zdaj na osemdeset tisoč vrst (baž); a jaz vam hočem povedati le o rujavem hrostu nekoliko, katerega menda vsi dobro poznate.
Ruj avi hrost je za tri centimetre dolg in črn, gorenji krili pa ima rudeče-rujavi. Crni zadek se končuje v dolg navzdol zavit konec ; ob straneh ima bele trioglate pege. Hudobni otroci imajo z rujavim hrostom mnogo veselja. Privežejo mu noge na kako nit in zdaj se jim zazaré oči od veselja, ko ubogi hrost zleti, a ga zopet k sebi potegnejo. Dobé se tudi otroci, ki rujavemu hrostu noge trgajo, dà, še celò „mline" delajo natikajoč uboge živalce na ostre trne. To je grdó, to je neusmiljeno ! Ali bi vam bilo všeč, otroci, ko bi vas kdo za nogo vlekel; ko bi vam kdo nogé izdiral; ko bi vas kdo na ostrine natikal? — „O gotovo bi nam ne bilo to všeč," porečete, „ker to bi nas bolelo." Ali mar mislite, da hrosta ne boli? Vedite: kakor vas, tako boli tudi ubogo žival, torej ne bodite neusmiljeni z ubogimi živalmi! Škodljive hroste sicer smete gonobiti, in tako tudi prav storite; a treba jih je znati gonobiti na hiter način, da preveč ne trpé. To se zgodi najhitreje, ako se s kropom poparijo.
Rujavi hrost prileze iz zemlje spomladi koncem aprila ali v začetku meseca maja, zaradi česar ga Nemci zovó majnikovega hrosta (Maikäfer). Potlej se spravi na drevesa — posebno na črešnjeva — kjer glöje listje in cvetje. Zvečera zapušča drevesa ter brenči veselo na okrog. Pre-živevši nekoliko časa na drevesih, spusti se ua zemljo, zarije se po 3 centimetre globoko vanjo in leže jajca; po trideset jajček zleže navadno samica. Rujavi hrost ima rad rahlo zemljo, zaradi tega jih v peščenej zemlji največ najdemo. V 30—40 dnéh se iz jajčec izvalé ličinke (ogrci), ki začnč objédati rastlinam nežne koreninice. Jeseni se ličinke zarijó globokeje v zemljo, a spomladi pridejo zopet bolj proti vrhu. To delo ponavljajo 3 —4 leta v zamlji. V tretjem letu so najpožrešnejši. Koncem četrtega leta se zabubijo, t. j. zavijó se v mešičke in na spomlad pridejo potem kot popolni hrosti na dan. Lehko se torej umeje, zakaj jih imamo vsako četrto leto v tolikem številu.
Otroci! treba je, da se uže zgodaj, koj v začetku meseca maja, spravite na boj zoper velicega sovražnika našemu ovočnemu drevju — zoper rujavega hrosta. Zjutraj zarana in zvečera pridno otresajte drevesa, pod katera razpo-ložite kako rjuho, v katero vam bodo padali hrosti. Nabrane hroste potem popàrite s kropom in jih rabite za gnoj. Poparjeni hrosti se namreč zmešajo z žgano ilovico in živim apnom (na 56 Kilogramov hrostov je dovolj 16 Kilogramov ilovice in 5 Kilogramov apna). Tako zmešane hroste vržemo potem v velike pokrite jame. Ko hrosti v tej zmési popolnem segnijó, imaiuo prav dober gnoj. Z ruj avi mi hrosti pa tudi lehko domačo perotnino pitamo, posebno jih race in purmani radi jedó.	Janko Lebcm.
Srebro.
Srebro je dragocena kovina, ki ima lepo, belo leskečo se barvo. Srebro je mehka in jako raztezna kovina, zató se dà kovati v najlepše umetnine in se lehko razvlače v najtanjše niti. Ker se na zraku srebro ne izpremeni in tudi ne izgubi svojega léska, zató se prišteva med plemenite kovine. Srebro se v prirodi pogostoma dobi samočisto, a največ ga je v zvezi s svincem v srebrnatih svinčenih rudah. Dobiva se iz tacih rud čisto srebro, ako se pri pristopu zraka te rude zàrijo na plavniku ; s tem se svinec izpremeni v tako imenovani srebrni glaj, a čisto srebro ostane na dnu plavnikovega ognjišča. Srebrne rude se nahajajo v našem cesarstvu v Rudogorji, Pribramu in v Jo-ahimovi na Češkem, v Kremenici in Ščavnici na Ogrskem in v nekaterih krajih na Sedmograškem. Iz srebrä izdelujejo raznovrstne stvari, lepotine in umetnine, rabijo ga za posrebrovanje in mnogokrat tudi v zdravilstvu. Iz srebra se kujejo srebrni novci, recimo: petice, desetice, dvajsetice, četrtgoldi-narji, goldinarji, krone in tolarji.
Ker je pa čisto srebro premehko, prehitro bi se oglodälo in izlizalo id6č iz rok v roke, zató se novčnemu srebru vselej pridä nekoliko bakra, da trdneje postane. Takó imajo naši srebrni goldinarji 9 delov srebrä in 1 del bakra, dvajsetice 5 delov srebra in 5 delov bakra, in desetice 4 dele srebra in 6 delov bakra v sebi.
Živo srebro.
Živo srebro je jedina pri navadnej toplini tekoča kovina; srebrno bele barve je, močno svitlo in se v prirodi nahaja samočisto ali pa v zvezi s srebrom in žveplom. Živo srebro se pri 40° C. mraza strdi in se dà kovati ; v vročini pri 360° C. pa vré in se izpremiuja v brezbarvne soparje, ki so zdravju zelò škodljivi in naredé slinavost ali slinotok, otekanje dlesna, slabljenje, hiranje in malokrvnost. Živo srebro malo ne vse druge kovine v sebi raztopi, in zato se rabi za dobivanj« srebrà in zlatä iz dotičnih rud in za pozlače vanje. Rabi se tudi v gorkomére in tlakomére, za obkladanje stekla na zrcalih, in v izdelovanje cinobra (živo srebro in žveplo), ki je krasna, živo-rudeča, strupena barva. Mnogo živega srebra se rabi tudi v zdravilstvu proti raznim boleznim. Največ živega srebra dajejo južnoamerikanski rudniki, a pri nas se ga največ dobiva v Idriji na Kranjskem.	J. Kotnik.
Eazne	stvari.
Kratkočasnica.	| stopi za njim, prime ga in pelje pred
* Žid najde pri cesti spečega po-	, sodnijo. Žid se izgovarja, da je blagó
potnika, poleg katerega je tudi nekaj	našel, a ne ukradel. Sodnik reče:
v ruti zavitega oblačila ležalo. Bližej	«Tukaj stoji popotnik, kateremu ste
stopivši, vzame Žid ruto z oblačilom	blagó vzeli." — Žid odgovori : „Nu,
ter gre hitro svoj pot naprej. Popotnik	kaj hočete več dokazov, našel sem
se prebudivši, vidi, da mu ruta z obla-	tega popotnika in blagó poleg njega ;
čilom manjka. Ko se vzdigne, ugleda	blagó sem pobral, a popotnika sem
uže precej daleč žida z ukradenim	ostavil, ker je pretežšk, da bi ga nesel."
blagom po cesti naglo koràcati. Hitro i	--
Rešitev računske naloge, šaljive uganke, rebusa in odgonetke uganek v 3. „Vrt-čevem" listu.
Rešitev računske naloge: To se zgodi, ako naslednja števila odštevaš;
987654321 = 45
1 2 3 4-5 6 7 8 9 = 45
8~6 4 1 9 7 5 3 2 = 45 Znesek številk vsacega teh števil je 45. Prav so jo rešili: Gg. Jarnej Rajar, učitelj v Žabljah; Ambrož Poniž, učitelj v Rifenbergu ; Jože Pogačnik, dijak v Gorici in Maksimilijan Jeglič, učenec v Gorici. Rešitev šaljive uganke: Dve, ker one sveče, katere pustiš goreli, popolnem izgori.
Prav jo je rešil: Gosp. Ambrož Poniž, učitelj v Rifenbergu. Rešitev rebusa: Za vélikim petkom pride vélika nedelja. Prav so ga rešili: Gg. Ant. Žnidarčič v Premu; Peter Kogoj, vpok. nadučitelj v Tolminu ; M. Rant, učitelj v Premu ; Ambrož Poniž, učitelj v Rifenbergu ; G. Koželj, učit. v Št. Gothardu; A. Kmet, učitelj v Tržiči; Josip Radež, diurnist v Logatcu; Vekoslav Bregant, učitelj v Negovi; Jožef Pogačnik, dijak v Gorici; Maksimilijan Jeglič, učenec v Gorici; Ant. Žnidaršič, Janez Zakrajšek, Ludvik Hudovernik, Janez Hočevar, Oto Skender in Jožef Levstek, učenci v Velikih Laščah; Alojzi Karba, učenec v Ljutomeru; Vilko Maurer, učenec na Raki; Jožef Zanoškar, učenec v Ljubljani; Tone in Janko Pezdirc, dijaka v Novomestu; Nik. Požek, dijak v Novomestu; Matej Germ, Jože Germ, France Penca, Nace Sitar in Ant. Novak, učenci v Novomestu ; Lavoslav Bolko, Venceslav Blažko in Dragutin Frljan, učenci v Lokavcu ; Dragutin Grilec, Anton Dokler, Ferd. Kranjc, Iv. Pavšar, Tomaž Vrečar, Jos. Žumar, učenci v Vojniku; Miha Šajn in Jan. Gašperčič, učenca v Premu ; Ant. Čven-kelj, učenec v Sevnici. — Jožefa Graul v Višnjigori ; Antonija in Pavlinka, gospodični v Vel. Laščah ; Jul. Pavčič, Mar. Hudovernik, Franca Ladiha, Ivanka Tomšič, Mar. Udovič, Ana Juvanc, Marija Juvanc in Mar. Žlindra, učenke v Vel, Laščah ; Tončka"Šavnik, učenka ' v Blljah; Aleksandra Potre, nčenka v Rei-chenburgu ; Rezika Nidorfer, Mar. Podgajšek, Lizika Knapič, Lucija Iiibežl, Neža Ocvirk,
Ana Golob, Marija Krušič, Mar. Valand, Pavlina Križan, Alojzija Igrišnik in Franja Lipovšeg, učenke v Celji; Lucija Berger in Terezija Kupnik, učenki v Vojniku; Milica Volkova, Vekoslava in Slavoja Slokar, učenke v Lokavcu ; Marija in Franjica Vever , Jožefa Ganza, Mar. Frank, Helena Nemec, Mar. Gerì, Marjeta Matko, Antonija Seles, Mar. Renko, Mar. Kraljič in Franjica Valenčič, učenke v Premu.
Odgonetke uganek:
1. Ptica; 2. Sova; 3. Želva; 4. Zélnata glava; 5. Kumara, kadar se naredi za solato.
Uganke.
1)	Skozi meso gre, a živo ni; kaj je to?
2)	Jedna sama sveča vsemu svetu zadosti ?
3)	Majheno je in okroglo ; iz ječe v ječo skače ; ves beli svet obajde (obide). Kaj je to ?
4)	Jedno telo, a brez duše. Kaj je to ?
5)	Kdo je najhitrejši?
6)	Kdaj se kokoši najbolj bojé lisice?
7)	Kdaj vrabec ne krade žita ?
(Odgonetke uguek v prihodnjem listu.
Listnica. Gosp. J. P. v K. : Vašim pesnim bi treba Se mnogo poprave. — A. B. v T. : Nekaj tacega se uzé v poprejšnih „Vrtčefih" letnikih nahaja; zatorej ne '.novemu sprejeti. — J. T. v M. : Pride na vrsto 1 —P. 8. pri sv. J.: Rebus v tej obliki nima pravega pomena. — J. P. na V. : Zdaj ni bilo mogoče. — A. P. v P.: Vaäe pesni bomo skuSali nekoliko opiliti, ako se bo dalo ; v tej obliki jih ne moremo sprejeti. — J. K. v M. : O strupenih rastlinah smo uže v poprejSnih „Vrtčevih" letnikih mnogo prinesli. Želeli bi, da bi svojim spisom dali kako drugačno obliko, n. pr. v povestih. — Nekaterim drugim naSim pisateljem: Vseh spisov Se nismo mogli pregledati. Kar bode dobrega, radi bomo sprejeli; prosimo le t večkrat kaj. Posebno bi nam ugajale kratke in poučne povesti bolj veselega zadrzaja-
Zahvala.
Naš domačin preč. g. Fr a nj o Tomšič, duhovnik v Kazlah je blagovolil tudi letos naročiti „ Vrtec,, ara najpridnejšega učenca naše šole.
Za to mnogoletno, zvesto, neomah-Ijivo naklonjenost izreka podpisano ravnateljstvo blagemu gospodu dobrotniku in šolskemu prijatelju svojo resnično in iskreno zahvalo. Bog plačaj!
Ravnateljstvo 3. razr. ljudske šole v Velikih Laščah 9. sušca 1880.
Jos. Pavčič.
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.