za kmetijstvo, s/ilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe. ihaja 10. in 26. Ve,ja “ P°' lel’' vsaknga meseca. "" ----1 goldinar a. v. Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška. • --------------20. TEČAJ II. \ Gorici tlue 1». januarja 18 109. LIST I. Knjiopadek: 1. Poziv ; 3. Kje imamo iskati zadržke kmetijskega napredka. 3. Kdaj je naj boliši čas, cepiče rezali. 4. O globokem oranju zemlje. 5. Skušnje c. kr. poskuševališča za svilorejo 1. 18G9. 5. Lislna stelja in gojzdi. Častiti gg. bralci! Izrodil mi je glavni odbor c. Ic. kmet. družbe vrednistvo ^Gospodarskega lista". Jaz sam priznavam, de došla mi jc lepa naloga, ali gotovo tudi važna in težavna, ali ravno tako to velja, de namen ^Gospodarskega lista'1 je povzdigniti kmetijstvo v tej deželi, in to doseči je gotovo veselo podvzetje. Nadjam se, de ne bodo častili gospodi bralci me preostro presojevali, inravno tako se nadjam, da bodo vrli rojaki nas kmetijski časnik z naročilom in priporočenjem vrlo podpirali, de se razsirji v vse kraje v vse vasi in kolikor mogoče v vsako kmetijsko hišo, in prepričan, da z edinjenimi močmi je edino mogoče doveršiti taki velikanski namen, vabim in prosim vse iskrene rodoljube, kterim je v resnici mar za povzdigo kmetijstva v tej lepi deželi, de blagovolijo mi dopisovati in me s tem podpirati. Moja iskrena želja je, de poslane gospodarski list na goričkem posebne važnosti, de tisti, kterim ni mogoče obiskovali kmetijsko solo, tudi marskteri koristni poduk dobijo ravno po tem časopisu. Donasal bo ,,Gospodarski list" poduke v vsili razdelkih kmetijstva o vinoreji, sadjgreji o svibreji o oberlniji i. t. d. in tudi o gojzdarslvu, ktero je za takojšno deželo jako pomenljivo ih potrebno in jgolovo je pogojzdevanje krasa, velikansko delo, ker s tem, čeravno tudv mi ne doživimo dohodke našim naslednikom gotovo storimo veliko in zaslužili si bomo večni spomin. Vsaktcri, kdor, nun Ir l"‘-ličkaj ljubezni za deželo, mora hrepeneti, de se dover-y‘ :o . — 2 — početje, to je pogojz^evanje krasa, in tudi mi ne bomo pozabili marsikaj o tem tudi v „ Gospodarskem listu “ pisati. Ker skušnja velja, sc nadjam, da tudi o-tem nam blagovolijo vrli rodoljubi dopise pošiljati. Od dne do dne se jasneje kaže živa potreba kmetijstvo izboljšali, in toraj tudi mi v naši deželi ne smemo zaostajali, toruj združimo se in z edinjenimi močmi hajdmo na lepo delo. Nadjaje se, de častiti rodoljubi na deželi ki imajo jako mnogokrat priliko zapaziti to ali uno, za kmetijstvo, mikavno m veljavno stvar, ne bodo prezirali našo prosbo in naš poziv, obešamo, po vsi moči skerbeti de bomo zadostevali javnim zahtevam v občno korist, v povzdigo in napredek kmetijstva, ker vedno nam je geslo „ Vse za napredek in omiko kmetijstva". Vredništvo „ Gosp. lista ” Franjo Povše učitelj Kmetijstva. Kje imamo iskati zadržke kmetijskega napredka Kdor je prijatelj kmetijstva, umen kmetovavec gre po deželi pazi vedno natanko na kmetevanje, in izprašuje to in uno, in ko mu je mar v resnici za povzdigo, za izboljšanje kmetijstva, tak ne o pusti razodeti svoje mnenje, ker kmetijstvo je gotovo tisto lepo opravilo, ktero je očitno, in vsak zamore soditi vedenje tega ali unega kmetovalca, in gotovo mu ne more nihče zavidati, ako opazi poman-kljivosti o kmetovanji in stavi dobre nasvete in poduke, kako bi se dale te pomankljivosti izboljšati. Gotovo tudi jest sem iskren prijatelj kmetijstva in prosim, de se mi ne šteje v zlo, da preiskujem kmetovanje in da očitno omenim pregrehe in pomankljivosti v gospodarstvu sploh, in da bi se dalo občno stanje zb Ijšati in blagorstan kmetijstva pospeševati. V kmetijstvu je pomenljivo, de v tem kraju je drugače treba gospodariti, in v drugem kraju zopet različno, ali vsem tem ostanejo naravne postave poglavitna reč, in umen kmetovavec bo vedil znanje naravnih postav v korist si prisvojiti, jih primerjajo krajnim razmeram. Tudi prost možak zamore preiskovati postopanje narave in si prisvoj marsikaj koristnega in zdalnega za kmetijstvo. Koliko je še* treba izbo-^ ^ ^'podarstvu, in gotovo nikjer se no izplača jo napredki tako zdatno, " 1 mptijskem gospodarstvu. ^ — 3 — 7 Ce toraj to velja, da povsod, kjer je kaja; pomankljivega, popravimo, izboljšamo, tak se nam hote ali nehote vrine vprašanje, kje so vzroki pomankljivosti našega kmetijskega gospodarstva’ in kje so po-močki za izboljšanje?; ker to velja, da le potem zamoremo slabo stanje izboljšali če njega izvir poznamo. To je gotovo, da napake v našim kmetovanji izvirajo iz pomankljivosti pravega omenja in potrebne znanosli naravnih postav. Res čudovito je, kako malo pozna kmetovavec postave narave> s ki ero je v vedni zavezi, m le s ktero dobro se poznaje zamore pravo pot hodili; od roda do roda se starodavne napake širijo, in ker jih nočemo spoznali, tudi ne prestanejo. Preiskujmo toraj skupaj nekoliko in naštevajmo, vse, kar se nam zdi pomankljivega in hitro vidimo, de kolikokrat je kmetovavec v hudi zadregi denarstveni, kako v božec teka od enega do druzega koliko potrati časa in še tisti denar, kolikor ga še ima, zgubi. Ce bi kmetovavci ceniti znali, vrednost in korist društev, tako postavim posojilnih, hranilnih, zavarovalnih društev, in če bi znali, da v edinosti je moč, tak bi bilo gotovo marsikterikrat kterim v zadregi pripomočeno. Pojdimo dalje po vasi, in kmalo bomo obžalovaje rekli, o ko- v liko dobre gnojnice se razteka po cesti i. t. d. Cc bi kmetovavec poznal vrednost gnojnice, njeno lastnost in korist, in če bi on znal, v kteri zvezi stoji gnojnica z rastlinami i. t: d. če bi on natanko vedel, koliko goldinarjev on vsako leto s lem zgubi, de pusti gnojnico se stekali i. t. d* tak bi jel bolj resno misliti in preudarjati, in gnojnico čislati; in gotovo ravno za kmetijskega gospodarja so posebno pomenljive številke. Koliko tisoč goldinarjev pride v pogub s tem, de kmetovalci slabo in neumno ravnajo z gnojem, ker oni ne poznajo pogoje vrenja (Giihrung) pri gnoju, izvitek in vrednost lahko vbežljivega, vogelno kislega amon-jaka in pripomočke s kterimi bi zamogli vhraniti la vbežljivi amonjak, ki je gotovo naj zdatnejši del gnoja. Ge bi znal kmetovavec, cenili dobre pota tako bi skrbel da bi jih izboljšal, in gotovo bi mu ne bilo treba njegovo živino mučiti, in vsem tem zamore le malo prevaževali. Ce bi on znal, kaj zrak v zemlji stori, in s kterimi pogoji je to mogoče, če bi on vedil, koliko škuduje prevelika mokrota "i: •“ zaoslajoča voda v zemlji, tako bi on gotovo kot umen člo' prave pripomočke, da bi zemlji vstregal, V urez"-' — 4 - tovo skrbel, da n Studom a iz zemlje odpelje vodo, ktera brani zraku prili v zemljo, on torej bo skrbel, de mu zemlja daje več dohodkev. Ce bi on dalje poznal lastnost rastlin flzikalični in kemični narav zemlje, tako bi on globokeje vral; ja on bi ne oropal rastlin pirja pred dozorenjem, ker on bi znal, v kteri namen je stvarnik dal rastlinam korenine in perje. On bi gotovo tudi ne preziral, revnega zemljišča, ampak on bi jel skrbeti, prebogatemu ilovčnemn zemljišči dodjati apnene ali peščene zemlje i. t. d. Poglejmo dalje v hleve, in žali Bog tu vidimo, koliko neizrekljivo veliko krme in dela gre v pogubo, ker neznane so kmetovavcu postave reje; on ne pozna razločka med rejo ohranivno in odgojivno; on ne vč nič o obstojnih delih piče, koliko je v nji masti, močica i. t. d. On ne neha le toliko živine imeti kolikor ima sena, ker on misli, de je bolj koristno in boljše imeti le veliko število živine naj bode rejena tako ali tako. Komaj preide 5 tednov, in že ne dobiva mlado tele več mleka pri materi, in ono zaostane v rasti če ravno jasno skusnja kaže, kako lepe in čverste postanejo teleta, če v prvi mladosti več časa dobivajo materno mleko, vender on to prezira. Pri parjenji on le malo, ali pa po navadi clo nič ne pazi na bika to je na njega lastnosti. Ravno tako izpita kmetovavec vole, brez de bi preračunil, koliko so požerli, to on prezira; če bi pa on znal računih, tako bi hitro najdel, kteri del kmetijstva je naj boljši, ja on bi se prepričal, de je gotovo najboljši posebno v krajih, kjer so revne njive, le vboge dohodke dajo, v poglavitnem imeti dobro živinorejo. Cio pri vodi marsikteri sedajni prosti kmetovavec mnogo pogubi ker on ne vč, de ima voda v sebi obstojne dele, kleri služijo rastlinam v živež; njemu ni mar, če ravno mu naravna lega dopušča tvarin napeljati na travnike, de bi celo polovico sena več dobil. Ravno tako on ne zna, de kolikor starejša postane trava, kolikor bolj sezori, toliko jo tudi pustejša, on ne ve, kaj se v rastlini godi, on ne pozna pravi čas košnje. Kakor povsod, tako je tudi pri sadjoreji veliko pogreškov, on ne - ’ kaj je žlahtnejši pleme sadja, on ne zna sadne drevesca pož- mu ni je mar, tudi potem, ko je drevo veliko postalo, ved-i” nrbavati, in ravno tako je pri vinoreji. On — 5 — c ne zna zasaditi prave terte i. t. d., ne grojzde v^/ino podelati, ne vino hraniti, ker on ne pozna naravne postave. Slo in sto napak bi lahko našteli, ali to opustimo, ker le te nam dovelj dokazavajo' koliko škode terpi kmetijstvo, koliko tisoč ima zgube stanje kmetijsko. Treba je toraj gotovo, de hrepenimo in delamo na t<5, de se te napake odpravijo, da cvete blagostanje kmetijsko v narodno-gospodars-tvenem oziru, in kako je to doseči mogoče; mar z kmetijskimi časopisi in knjigami ali z kmetijskimi družbami? D&, tudi s tem, ker to skušnja jasno spričuje. Le malo let je, kar se je jelo izdajati kmetijske časopise, kteri se vedno množijo in kteri so že veliko koristili javnem napredku, in tako se nadjamo, de bode tudi naš kmetijski časnik tej deželi, s tem de vsi z edinenjimi močmi skrbimo še veliko koristil. Ali gotovo je, de je še neizrekljivo veliko storiti v kmetijstvu, in poduk je perva reč, torej no prezirajmo lepe prilike in pošilajmo našo mladenče v našo kmetijsko šolo, de se tu izbražijo; ker gotovo to velja, da tisti poduki ostanejo mladenču vedno v živem spominu, oni se bodo seznanili z vsimi potrebnimi naravnimi postavami, in po celi deželi pride še čas, ko bo vsaki kmetovavec poznal natanko naravo in njene postave, njeno vedenje, in vse to si bo znal oberniti v velik prid in korist. In ravno v tem, da kmetovavci le malo šole obiskujejo, v kterih bi si prisvojili potrebne znanosti de bi potem znali natanko opazovali naravo v njenem vedenji, in de bi jo znali si v korist prisvojiti, je poglavitni vzrok, de ima naše kmetijstvo toliko pomankljivosti. Kdaj je naj boljši Čas, Čepiče rezati ? Nekteri menijo, de je naj vgodnejši čas za rezanje cepičev mesec svečan, drugi mesec december, kar tudi mi mislimo, de je pravo, kar skušnja javno določuje, de mesca decembra vrezani cepiči veliko krepkeje ženejo, kot ti mesca svečana vrezani, gotovo je tudi, de prvi so pred mrazam popolnoma ohranjeni, ker lahko jih v senčnem kraju v zemljo za bijemo, vtaknemo, in z slamo ali z smerečjem pokrijemo, če je treba. Ti mesca svečana še na drevesu bivajoči cepiči pa lahko v prav hudi zimi pozebejo; dalje tudi to velja, da cepiči mesca decembra vrezani pozneje poženejo, kar je gotovo dobro. Cepič namreč mora imeti tako rekoče hram redivnih tvarin in moramo ga ločiti od drevesa o č? življenje v drevesu prestalo in to je o času, ko je drevo zg ktero je gotovo pravi organ upodobovanja (assimilationV Tr''v - 6 — su vzame z mokrotu-neorganske redivne tvarine iz zemlje, jib pelje po deblu, vejah v perje, kjer se ti redivni šoki še le popolnoma spremenijo. Pirje je torej kraj ali delavnica, v kteri se iz zemlje prišedši še sirovi redivni sok spremeni v pravi živivni sok. Tu se snuje posebno močic i. t. d v zvezi z druzimi tvarinami, kteri z druzimi organičnimi stvarmi se vedno navzdol pomika in razne snove rastlin stori. Te snove imajo namen, v pribodni rastji biti rastopljene z ogelnokislo vodo ktero je rastlina po koreninah povžila in tako služivna v hrano rastlin; Po tem takem je mogoče, de zimski popki, o času, ko še ni pirja, ktero še nemo-re sirovi redivni sok povžiti, poženejo, in če se to novo pirje tako popolnoma stori, toje, de pirje ne raste več, tako je njegova delavnost za napravo takih snov naj močnejša in odnehava proti jeseni, in prestane ko mraz zimski stori, de odpade. Kolikor časa še ostane’gorko saj 4 stopinje R. po odpadu pirja, tak se lahko določi, de v rastlini je še vedno nekako življenje in tudi mraz zimski še le nekako vniči življenje za nekoliko časa in ravno ta čas je, v kterem drevo počiva naj v godnejši za narezanje cepičev de je v njih ohranjen sok založni. Že omenjene lastnosti storijo, de take cepiče lahko dalje časa hranimo brez škode, in ko že ocepimo, ni se nam treba bati, de bodo hitro pognali in lahko na mrazu trpeli. 0 globokem oranju zemlje. Pri opazovanju nekega polja ogledam, de je na polovici njive koruza 2 čevlja večja bila, ko na drugi polovici. De sem pa izvedel vzrok te raznesti, sem šel k gospodarju polja, in povedal mi je, de je oral namestil, kjer je koruza tako visoka, 12 pavcev globoko: na drugi polovici njive je pa preobernil le po navadi zemljo; gnojil je na obeh krajih enako z gnojnico. Ta dokaz mislim da je dostojen, de opomnim in priporočam globoko oranje. Kako važno da je globoko oranje za povišanje dohodki, nam dokazuje tudi japansko kmetijstvo. Na Japanskem namreč pri vsem tem, de globoko orjejo in pridno polje obdelujejo, še z lopato zemljo prerahlujejo in menijo, da je to delo jako važno. Na nemškem so se poprijeli globokega oranja, ker skušnja uči da je to jako koristno in v nemških kmetijških skupščinah močno priporočajo globoko oranje in bolj ko skušnja dokazuje hasuost globokega oranja, temveč priporočajo skušenci to početje. Od leta do leta širimo globoko oranje na naših posestvih in blagoslov tega razširjevanja ne bo izostal. Naj boljše dokaze imamo od pred 'anske deževne spomladi. Zemlja postaja vsled globokega oranja vedno in tako moreta solnce in zrak rodovitnost zemlje pospeševati, ko globoko naj se sploh orje, se ne da določiti ; to se ravna 'T’' boljšč je da se zemlja od leta do leta globoke- — 7 — je preorava; tako naj se dela posebno v jeseni, ker je tačas zemlja za to naj bolj pripravna. Mokrotni zimski zrak, slana in mraz in ponavljajoči se jug- imajo koristen vpliv na zemljo, ter jo store rodovitno. Skušnje, c. kr. poskuševališča za svilorejo 1. 1869. 0 čiščenji [desinfekciji) vzrejalisč. Očitno je, de ne more gospodar, ki se s pridelovanjem svile peča, dela primerne koristi imeti od njega, ako ne zna škodljive okolščine odstraniti po kterih črviči mladi morajo gotovo oboleti. Koliko raztresenih telesic ostane v stanišah, kjer se svilodi vzrejajo, zakopanih čez leto in dan v praha, v podu med diljami, ali v grčah druzega pohištva. Taki ostanki ne morejo biti koj ugodni novemu zarodu. Ju vender človek bi to komaj vr-jel—, jih je še vselej malo, ki bi se kaj potegovali za to, da se uže porabljena vzrejališča zdatno očistijo. A le po tem potu je mogoče omenjena telesca pokončati. Res je sicer, človek bi skoro uže obupal na tem, da jenjajo ke-daj gosenčne bolezni, pa vender, koliko se je že do zdaj storilo o njih odstranjenji? Kakor bi mogle nalezljive bolezni same od sebe nehati! Jn nalezljiva bolezen je tudi madežica, kadar vbolimo mi, naše živali za kakem nalezilom, brž poskrbimo zato, da se Staniče desiufiscirajo ali očistijo, ali bolne stvari od stranijo, če ravno nalezilo še ni gotovo. Pri Pebrini, kjer se od tako imenovanih telesic Kornalija za trdno ve, da morejo bolezni naleziti in te prenašati, to bi naj nikakor ne bilo treba previdnega ravnanja, ktero ie scer pri malenkostih o kterih še ni znan izid, navadno. Da je pa neskrbnost den denes čedalje veča, temu se ne bo menda nikdo več čudil, kdor \č, da jo celo veljaki v teh rečeh nekako podpirajo, da nam je v mislih izrek Pasteur—jev ki trdi, da niso prenosljivosti oknižnine več zmožna na zraku osušena telesca. Tukaj ne bi utegnili ta izrek izpodbijati. Vendar naj nekaj opomnimo. Znano je, kako se uže delj časa stara bolna plemena z zdravimi iz Japoniji nadomestujejo. Ko bi .bila bolezen samo od jajčic odvisna, zdelo bi se nam prav čudno, da ni uže nehala; ko bi nam ne bilo kje drugode iskati jej vzroka. Oni, ki niso še priložnosti imeli posušena telesca do dobro ogledati in se prepričati, da so še popolnoma cela in da žarke prelamljajo, te zavračamo na noveje poskušnje Canton—jeve, ki so natanko pokazale, da zamorejo uže večletna posušena telesca bolezni prenašati ali okužiti. Naj se povrnemo, kjer smo bili poprej, namreč k čiščenji. Ta pomoček mora biti tak, da telesca zares in gotovo ukou-ča. Kako je kaj o tem s telesci z obzirom na kemične izk' še natančnih sporočil, in če so posamezni veljaki, kakor še „ - 8 - berlandt v to silili, da st prejšnja vzrejavališča in pohištva čistijo ni so še mislilo na pokončevanje onih telesic. Tu pa tam se je kadilo, in barvalo s takimi snovami, od kterih je bilo pričakovati, da nalezilonosca ukončajo. Ali takošnim in enakim poskusom grč vendar le malo vrjeti, dokler ne skažejo pravega vspeha. Iz tega stajališča se je poskusilo razmerje različnih kem. reag. proti telescem, in tako izvedeti njih kemično sostavo. Izid naj povč sledeči kratki popis teh poskušinj. Pred vsem gre opomniti, da so se te poskušnje vršile s pomočjo primernega povekševavnika, tako da so se dale posamezne prikazni od stopnje do stopnje lehko opažati. Da se je pa delovanju ga-znemn pot odprla rabila se je Strikerjeva gazničnica. Ta gazničnica je posoda (škatlji enaka) s steklenim dnom, skoz ktero prehajajo žarki od povekševavnikovega zrkala. Vrhu stoji steklena pokrivavca, kodar ne gre zrak ne vun ne noter. Zdolej je stvar kojo češ opazovati. V ta zaprti prostor peljete dve cevki, kterih ena plinasto stvar dopeljuje. Z navadnim mehanizmom je bilo mogoče še vrhu tega gaza tek pretrgavati ali pospeševati. (Dalje prihodnjič) Listna stelja in gojzdi. Ena največih napak v kmeljistvu je pobiranje listja iz gojzda za steljno porabo. Ravno gorski kraji so zavoljo svoje plitve prsti prisiljeni, od obrastenih višin toliko vode pričakovati, da je na poljih ne primanjka, kajti plitva obdelana zemlja in nje največ nagnjena lega ste vzrok, da pogosto obilen dež nej-ma trpežnega vspeha. Hitro tu voda steče, in kar zemlja v kratkem času popije, se tudi hitro ishlapi. Tu morajo torej rastline od gojzdov vode malo po malem dobivati. Kdor pa iz pogleda ve kako se listnato drevje povsod iglastemu umika, ne sicer za to, ker bi jelovina veči dobiček dajala, ampak zato, ker listnato drevje na teh krajih ne more več napredovati, ta se bo vprašal od kod prihaja ta nepri-ličnost, kam bode zadnjič peljala, in s kakšnim pripomočkom bilo bi mogoče ogniti se nevarnosti, ki nam čedalje bolj proti, da ne bo se moglo v gorskih krajih več polj obdelovali. Zvedeni možje ne dvomijo, da bi se gojzdna tla ohranila v svojej moči, in tam kjer so že obožala, počasi spet se tako zboljšala, da bi listnato drevje na njih spet dobro raslo, ako ne bi se li-ije za steljo rabilo. Vemo sicer da si večina gospodarjev domišljuje, da je lislje neobhodno potrebno, in se torej razjezi, ako jej kdo govori o odpravljenji navade listje pobirati kakor o vebkej potrebi. Ako bi se pa dokazalo, da pobiranje listja ne škoduje le gojzdom, ampak tudi v gorskih krajih kmetujočim pre-bivalcom, in te in une uboštvu bliža, bi morda marsikleri postal dru-!\a. (Fr BI.)