Šolsko blago. Vaje v govorjenjl in spisovanji. Zelena trava. Čudno milo mi je pri sercu, ko vidim lepo zeleno trato. Ne morem izreei, kako ljuba mi je pomladanska trava. Nobene rastline in nobene cvetice tako preserčno ne Ijubim, kakor inlado zeleno travo. Večkrat se v njo tako zagledam , da pozabim na vse druge stvaii in da se je nikoli ne naveličam gledati in občudovati; vesel sem, da sein na zemlji. Zelena tla in modro nebo — to je moje naj večje lepA. Zelena trava je pervi dar vesele pomladi; kako lepo se na nji svetijo rosne in deževnc kapljice! Kjer koli raste trava, se mi zdi milo domovje. Kjer ni trave, oj, kako je pusto in žalostno! Mehka trava je trudnemu postelja in temu, ki rad premišljuje, prava stvarnikova knjiga, ki ima na vsaki strani tisuč premišljevanj in naukov. Po travi teče Ijubeznjivi studenček in veseli potoček in naj milše nebeške prijatlice — prekrasne cvcticc — vstajajo \/. zelene trave. Zelena trata jc bil pervi kraj, kjer sem si nilad igral, cvetice tergal in se ncdolžno veselil. Trava pokriva gomile naših ljubeznjivili unierlili. Tudi na svoj grob si želim zeleno tiavo — podobo sladkega upanja in večnega življenja. Zelja. Da enkrat že bi mogel priti Iz kraja tii meglenega, Da mogel bi duha vedriti — Veselja vžiti do serca! Prošnja. Oj sapice ljube, Dihajte na m^! In solnce rumeno Ogrevaj serce, Da vnovič poženem S cveticami cvet, Ki vzel mi ga. vničil Hudobni je svet!