DAVORIN    RAVLJEN                    umnež gladni se požene za njimi.   Go-
ŠE DVE CIGANSKI                lobje v zrak' norček ciganski pa krvav
              na tla                                           }
Ko spet pride k sebi, se razjoče in
I.                                 pravi starejšemu:
Bližala se je  zima,  pa  sta šla  dva        »Rečem ti, brat, niti niso ti golobje
ciganska  brata  v   goro,   da  nasekata     SosP°sH niti nisva midva pametnega
drv.   Ne   drobtine  kruha  nista  imela     rodu- marveč Je bridko *>stemut ki m-
s seboj,   a obadva lačna ko volkava.     ma s seb°J torbe in v torbi kruha-K Od nekod prileti jata divjih golobov,
sede na prvo drevo.   Starejši brat se                                **•
irazveseli:                                                    Mraz je nastopil. Ciganska družina
»Glej,   dobri  Bog  nama  je  pripra-     se je premrla grela ob ognju.
vil kosilo.  Daj, ti si mlajši, splezaj na        Pravi ciganka: »Joj, ko bi imela ma-
dre\o,   ulovi  kakih pet,  šest,   jaz pa     sla, kakor ga nimam, pa nekaj moke,
medtem pripravim ogenj.«                       kakor jo želim, — koj bi si izposodila
Mlajši brat uboga, spleza na hrast,     ponev v vasi in bi vam spekla potico!«
golobje  jamejo gruliti.   Starejši  tedaj        Starejši  otrok   reče  tedaj:   »Jaz  bi
od spodaj  zakliče mlajšemu:                   potico nesel v peč, da bi se fino spe-
»Zamiži, brate,  zamiži!   Golobje  se     kla.«
najbolj   bojijo  človeških oči!  Pa klo-        Mlajši cigančič pa začne lačen z ro-
buk z glave! Če so golobje gosposkega     kama grabiti pred  seboj: »Jaz bi pa
rodu, se bodo usmilili naju in najine     potico kar takole grabil in požiral.«
lakote!«                                                      Oče cigan gleda cigančka. Naenkrat
Mlajši  brat  na   drevesu   stisne   oči     pa ga mahne z roko, češ: »Počasi, le
in potegne klobuk z glave. A prav te-     počasi, požeruh nenasitni! Mar češ vse
daj se pripravijo golobi za polet.   Ne-     sam požreti?«
124