jLfcto !. Šc<?v. 51.
Ccca srss Trsf" ir- Coiico 50 s otink
,Go iški list' izide vsako sredo in soboto zjutraj. — Uprave uredništvo v Gorci, Gor so Verdi štev. 47- 'tletou stev. 292 Oglasi se zfračunav«jo po ceniku. - Rnčin pri Cassa di (<isi armio Gorica.
Gorica, dne 28. oktobra 1944.
iiitsto Gorica in Trst: posamezna številka 0.58 lir, polletna na-
o	»in>> 26— lir, celoletna 52.— lir	Izven mesla Gorica in TV«!;
T>ezns številka 1.— lira, polletna naročn 41— lir relolelna ‘0.-
Slovenske šole
Nekaj naših prejšnjih številk je poročalo o radosti slovenskih otrok, ki so prihajali v počitniški tečaj slovenske šole in tudi v pripravljalni tečaj za višje šole. Tukaj, v Gorici, smo v takem položaju, da ne želimo nobenega priznanja in kar naredimo v Gorici, naredimo sami, iz svoje lastne proste volje. Uspeh počitniškega tečaja, ki še ni bila šola, je naš uspeh. Pridobili smo mladino, ki je naša in ki si je vzeti ne damo. Gremo na novo delo.
V	Gorici snujemo novo šolo in gimnazijo. Ljudska šola je namenjena otrokom v ram mladosti, gimnazija pa seveda bolj odraslim. Kakor je razveseljiv odziv mladine v te naše šole, tako je žalosten pojav, ki so ga povzročili omahljivci s svojim nasprotovanjem. Kjerkoli imamo pošteno delo s prosveto, z obujanjem narodne zavesti, povsod naletimo na te pet, šest goriških gospodov, ki nam vedno nasprotujejo. Sedaj smatrajo za svojo narodno dolžnost, da ovirajo snovanje slovenske šole in slovenske gimnazije v Gorici. Ali ne bi bilo bolje, če bi ti gospodje po svojih srčnih simpatijah šli v hribe in tam snovali svoje šole in gimnazije?
Mi tukaj v Gorici delamo resno in vemo, da je za nas vsak otrok dragocen. V bodo-čc si ne bomo dali vzeti nikogar in če bo kdo nam vzet, je za nas izgubljen. Naše kmečke družine so dovolj močne, da morejo nadomestiti tiste izgube. ki se v mestih izgubijo!
Prav veseli smo bili poleti, ko smo videli radostno žuborenje slovenske šolske mladine, ko ic mladina v slovenščini spraševala svoje učitelje vse mogoče in se kar hitro naučila slovenske besede, sio venske slovnice, se naučila v slovenščini računati — in kar je glavno — slovensko misliti!
Gremo še en korak dalje in ne ustrašimo se viharja, tako kakor nam je naš prerok Simon Gregorčič napovedoval in zapovedal, po isti poti gre mo tudi mi. Ako smo imeli poleti samo pripravljalni teča} za ljudsko šolo, bomo imelt letos celo ljudsko šolo, imeli bomo slovensko gimnazijo, v katero se je priglasilo razveseljivo število slovenskih mladeničev in mladenk.
Goriška inteligenca se pre buja in se priglaša ter izjavlja, da je pripravljena sodelovati pri vzgo.ii naše mladine. Kdor pa celo tukaj odklanja sodelovanje, mora vedeti da ga čaka sramotni oder, ker je \ najbolj kritični uri zapustir naš narod in izdal naš najbolj dragoceni zaklad, to je našo mladino.
Dolžnost slovenskih staršev je, da dajo svoje otroke v slovenske šole, bodisi v osnovne, bodisi v gimnazijo. Ne boš hodil okrog in se izdajal zi. zavednega Slovenca, tvoj sin ali tvoja hči bosta pa hodila v tujerodne šole, se tam navzela tujerodnega duha, tam pozabila na jezik, v katerem je z njima govorila mati. Ti oče
Boji za Antwerpen
Nastop Volksstunna na vzhodni fronti - Šibki napadi na italijanski fronti
Gorica, 27, oktobra (v. r.) — Ako tudi ne more biti govora o pojemanju silovitosti bojev na skoro vselt frontah, je svet nekako u-tihnil. Zdi se, da potek bojev: sedai ne more več dajati snovi nikaki propagandi. \ resnici je splošna slika položaja precej različna od slike, ki so jo nudila bojišča še pred kratkim. Presenetljivi dogodki so postali nekaj zelo redkega in čim bolj se bližamo zimi, tem manj verjetno je, da bi zamoglo priti do važnih presenečenj. Povsod opaža-mo znake stabilizacije, tudi tam kjer so politični dogodki vstvarili navidezno za Nemčijo nevzdržno stanje. Pri-hodnjost bo povedala komu zamore stabilizacija koristiti. Znano pa je, da se je Nemčija prav v zadnjem časti borila izključno s tem namenom da doseže stabilizacijo. Uspeha tega napora ni več mogoče utajiti.
Na zapadu je sedaj sovražnik sedaj naperil vse svoje sile proti trdnjavi Antwerpcn, čigar pristanišče postaja zanj neobhodno potrebno. Ver jetno .je, da ve prav dobro, da bi v slučaju zavzetja tega me sta, pristanišče postalo kakor vsa druga le kup ruševin, ker je logično in jasno, da ne bo Angloamcrikancem Nemčija prepustila nobenega pristanišča na Atlantski obali, ki bi jim zamoglo služiti kot dobavna baza tekom zime. Vendar pa sovražnik nadaljuje svoje navale proti izlivu Schelde, da si pribori dohod k pristanišču. Tudi dohode k otoku Siid-Bevejland hočejo Angloamerikanci zavzeti za vsako ceno. Povsod pa zade- ! vajo na izredno žilavo nemško hrambo, ki jim le tu pa tam dovoljuje kakšen malenkosten pridobitek ozemlja a vedno le tako, da te prido bitve ne vplivajo na splošen položaj. Tudi ozemlje okrog Tilburga in Hertogenboscha je sedaj pozorišče srditih bo-iev. Posebno divjajo tod o-klopni odredi. Sovražnik je na tem predelu izgubil mnogo oklepnikov. Sicer pa govore poročila še vedno o bojih nri Bruvercs, Col du Menil, Cornimentu in sploh krajih, ki so večinoma znani že iz
nisi pravi Slovenec, če postopaš tako.
Slovenske šole bodo dale o-trokom še vse drugačen pouk, kakor slovenski, bodo dale pouk tudi o krščanstvu, o usmiljenju, o morali, in vse ti. je doraščajočemu človeku potrebno.
Goriški Slovenci so slovenske šole pričakovali: Nimamo še vseh, ki so potrebne; nimamo trgovskih šol, nimamo obrtnih šol, toda imamo osnovno šolo in imamo gimnazijo! Kdor nam tukaj dela o-, vire, škoduje slovenski stvari in zato bo prav gotovo kaznovan.
kolikortoliko starih vojnih poročil.
Tudi v srednji Italiji se fronta ne gane. Četudi se sedaj piše o Imoli, bo vsak poznavalec takoj spoznal, da se ta fronta že dolgo ni bistveno izpremenila. Smo še vedno na potu v Bologno. Sovražnik je te dni dosegel Ceseno in posveča vse svoje napore zavzc-ju Cervie. Za sedaj mu ti napori niso prinesli zaželjenega uspeha.
Nekam živahnejši je položaj na Balkanu. Zaslugo na tem pa imajo bolj politični, kakor vojaški dogodki. Razne izdaje in politični preokretl pač niso mogli ostati brez posledic. Vsa jugovzhodna fronta se je morala premakniti in Nemci so se morali umakniti iz mnogih položajev. To pa je le pojačilo odporno silo Nemčije, kar je povsem ra-umljivo. Ako so tudi vsa ta ozemlja, kakor Grčija in srednji Balkan imela za Nam-čijo kako strateško važnost, je njena akcija na tem ozemlju sličila le zadostitvi nekake moralne naloge, katere so jo baš dežele, ki so ji obrnile hrbet, odrešile. Sedaj so te dežele prepuščene same sebi in posledice se že povsem jasno vidijo.
Nemčija pa je skrčila svoje fronte. Dežel, ki so ostale zveste evropskemu sistemu, n» nikakor zapustila. Navzlic vsem političnim dogodkom pa postaja tudi slika bojnega po-zorišča na Balkanu precej jasna. Že precej časa se omenja v poročilih Kraljevo in dolina Morave in tudi sedaj divjajo na tem predelu precej hudi boji, ki so zaustavili bo-Ijševike na zmagoslavnem pohodu proti Jadranu. Debrec-zin je že star znanec in še vedno pozorišče neprestane bitke oklopnikov, kjer boljše* viki nikakor ne morejo priti do odločitve. Važno vojno področje postaja sedaj obmejno ozemlje vzhodne Pruske. Važno tudi, ker že pričenja razdirati goljufivo zgradbo sovražne propagande. Na vzhodno pruski meji je že nastopil Volkssturm, ramo ob rami z grenadirji, v neomajni duševni edinosti. Preprečil je vse prodorne poizkuse Sovjetov pri Gumbinnenu; kjer so bolj ševiki tekom zadnjih petih dni izgubili nad 300 oklopnikov. Na tem ozemlju Sovjeti napadajo z neznansko srditostjo. Posrečilo se jim je zavzeti mestece Ebenrode. Tudi v Kurlandiji in na polotoku Sworbe (otok Oesel) so v teku težki boji, ki so pa bolj lokalnega pomena.
Mornarica in letalstvo ne počivata, navzlic slabemu vre-po.ivata, navzlic slabemu vremenu. Na vseh dobavnih morskih poteh so se zopet pojavile nemške podmornice in prizadele Sovjetom in Anglo-amerikancem hude udarce. Sovražno letalstvo pa nadaljuje svoje najljubše početje
teroristične napade, bodisi z bombniki, bodisi z nizkimi poleti in obstreljevanjem civilnega prebivalstva s strojnicami in krovnimi topovi.
Tudi iz daljnega vzhoda so poročila vedno bolj zanimiva. Severnoameriška vojna mornarica je bila v zadnjem času, glasom teh poročil, zelo hudo prizadeta. Kar cela flotilija nosilk letal, teh skrajno grago-cenih in važnih ladij, je bila potopljena in to po letalstvu, kar znači, da so izgube japonskega letalstva, naj si bi bile še tako velike, pravcata malenkost v primeri z amerikan-skimi.
URA PREIZKUŠNJE Zyl CHURCHILLA IN ANGLEŠKI PARLAMENT.
»News Chronicle« napoveduje veliko parlamentarno debato o zunanji ter notranji politiki angleške vlade, ki jo je sprožila konferenca v Moskvi. Izid te debate bo pokazal moč te vlade ter sposobnost in politično zrelost angleškega parlamenta, piše časnikar Cummings.
KRIZA V BELGIJI. Kakor v vseh okupiranih državah, so prometne in prehranjevalne težave povzročile tudi v Belgiji veliko nezadovoljstvo, ki ga izrabljajo komunistični elementi za gonjo proti vladi. Med vlado Pierlota in komunistično stranko so nastopila huda trenja.
V PALERMU STAVKAJO NAPREJ. V Palermu se nadaljujejo nemiri in stavka državnih uradnikov traja naprej. Za vsemi temi nemiri stoji brez dvoma siciljansko separatistično gibanje. Kakor je znano, na Siciliji komunistična stranka ni bila močna in zato tudi sedaj kominterna ne obvlada vseh teh separatističnih in od Angležev podpiranih nemirov. Toda poslala je močno skupino svoiih agentov, da položaj preusmerijo komunizmu v prid. Sovjeti se trudijo iz Sicilije napraviti avtonomno sovjetsko republiko. Angležem seveda to ne gre \ račun, ker smatrajo Sicilijo za svojo posebno interesno področje in prav s tega razloga podpirajo težnje po siciljan-ski državnosti, da bi tako po polnoma zavarovali sredozemsko morsko pot.
V FILIPINSKIH VODAH.
V	filipinskih vodah se je vnela velika pomorska bitka med Amerikanci in Japonci. Japonci poročajo o velikih uspehih, ki so jih dosegla njihova letala in ladje. Poročajo, da je 38 amerikanskih ladij onesposobljenih za boj.
ZASTOPNIK SOVJETSKE-POI.J-
SKE VLADE 17. LUBLINA
Wilanovski, ki ga je poslal Stalin v London je že začel s svojim delam. Zaradi njegovih inirig je londonska policija naredila vrsto preiskav pri vodilnih poljskih beguncih
Stnca Kominterne nad Španijo
Kakor poročajo iz Berna, so-prišli v Francijo voditelji levičarsko - r ep i! 11! i k a n s k e c j a španskega odbora^ ki ga vodijo komunisti in ki je bil ustanovljen v Ameri-ki. Te osebe naj bi prevzele vodstvo nad okrog 100.000 španskimi rdečimi miličniki, ki so v južni Franciji pripravljeni nai vdor v Španijo.
Prvi oddelki so že prodrli čez Pireneje ter so začeli z gveriljo v baskiških provincah ter v Kataloniji. Kot poročajo iz Madrida, so jih španske1 redne čete že razpršile in že poročajo o več sto mrtvih. Vendar ti vdori še nimajo nobenegai strateškega pomeri, ampak merijo le na propa gandni učinek. Mi naj bi znak za splošno vstajo.
Glavni štab ter politično vodstvo španskih komunistov se nahaja v Tuluzi, kjer so v ta namen rekvirirali tri velike hotele. Vojaško vodstvo španskih nacionalnih čet pa je v rokah dveh slovitih netneralov iz državljanske vojne. V baskiških deželah poveljuje general Vague, znan po bojih pri Badajozu, v Kataloniji pai poveljuje legendarni branilec Alka-zarja, general Moskardo. Dejstvo, da je general Franco izročil poveljstvo severne meje dvema) svojima najboljšima generaloma, govori, da Španija jemlje komunistično nevarnost zelo resno.
Komunistični tisk vsega sveta neprestano in divje napada Francov režim. Kominterna se trudi, da bi zanetila upor tudi po drugih pokrajinah Španije. Vesti iz nevtralnih virov govore, da so iz* bruhnili nemiri tudj v Andaluziji, v Toledu in Leonu. Koliko odgovarjajo ta poročila resnici, ni še pojasneno.
Na letalski konferenci v Čika-gu je polkovnik Viden podal sledečo izjaivo:
»Težko je dajati izjave, dokler še ni bilo merodajnih posvetovanj. Toda zagotovim vas lahko, da bosta Španija in Portugal za-i radi istih interesov ter zaradi sosedstva brez dvoma zagovarjali isto stališče«.
V	JUŽNI FRANCIJI SO SE POJAVILI takoimenovani nacionalni maJcvi*
sardi, katerih naloga naj bi bila pobijati rdeče makvisarde. V sai-mem Marseillu so bili spopadi med obema skupinama. Prebivalstvo, ki je bilo dolge tedne deležno hude komunistične strahovlade, je nastop nacionalnih oddelkov toplo pozdravilo.
EDEN, ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER
je prišel v sredo iz Kaira v A-tene. Spremljal ga je minister za srednji vzhod lord Moyne. V Atene je prišel tudi general Wilson v spremstvu admirala Cunnong-hama. Imeli so konferenco z gr-sim ministrskim predsednikom Papandreuom.
MIHAJLOVIČEVI ČETNIKI SE BODO BORILI PROTI BOI.JŠE-V1KOM
Kakor poročajo iz Srbije in Hrvatske, je četniško vodstvo stopilo v stik s srbsko im hrvatsko vlado ter sporočilo, da se bodo četniki še naprej borili proti komunizmu.
Stran 2.
Vesla z vsega svela
/NALEZI SO RAZOROŽILI PARTIZANE iz brigad »Arno« in »Garibaldi«, ki sta delovale v Toskani. Čuje se, da v gotovih provincah nameravajo razorožiti vse partiza ne od 20 do 55 leta. Kakor poročajo iz Toskane, je tam-kaj položaj med partizani o-bupen. Vzrok temu so nesoglasja med voditelji, ki nočejo več priznati vodstva komunistične stranke.
B O L J ŠE VIZACIJA ŠOL V BOLGARIJI. Bolgarski prosvetni minister je odpustil velike množice bolgarskih ljud-skošolskih in srednješolskiii učiteljev. Množične odpuste je opravičil z izgovorom, da se mora bolgarsko šolstvo prilagoditi novi bolgarski politiki. Izpraznjena mesta bodo zasedli boljševiški propagandisti šolani v Rusiji.
KOMUNISTIČNE CELICE V ITALIJI ODKRITO PROTI ANGLEŽEM. Komunistične celice v zasedeni Ita-liji so odkrito zavzele protian-gleško in protiamerikansko stališče. Vesti iz Lizbone po trjujeio napeto razmerje, ki vlada med levičarji in anglo-amerikanskimi oblastmi. Komunisti odkrito dolžijo Angleže, da so oni krivi nereda in pomanjkanja v Italiji. Tako so izdali letak, v katerem širijo izmišljeno vest, da so An gleži prepovedali petim sovjetskim ladjam, polnim živii za Italijo, prehod skozi Dardanele. Anglo - amerikanske zasedbene oblasti pa smatrajo ravno komuniste odgovorni za nered, ker z neprestanimt nemiri onemogočajo vsako konsolidacijo razmer. Kljub vsemu temu pa komunisti še vedno močno vplivajo na razmere v zasedeni Italiji, ker uživajo še pri mnogih faktorjih brezvestno potuho.
GENERAL D1TTMAR O POMENU »VOLKSSTUR-MA«. Znani vojaški kritik je govoril po berlinskem radiju
OPOMIN KULTURNEGA BOLJŠEVIZMA
(Nadaljevanje in konec.)
Mladina, zlasii inteligenčna^, ki je rastla med leli 1932-1940, je vsa vdihovala komunistični kulturni duh.
Le listi, ki so bili na to nevar- ! nosi izrečno pripravljeni, so ji kljubovali. Ce se bo naš narod rešil iz boljševiške kuge, gre zahvala predvsem tistim možem, ki so nevarnost predvidevaili in mladino zanjo pripravljali. Brez te mladine danes ne bi imeli niče- j sar: komunizem bi preplavil prav vse.
Zmotno bi bilo misliti, da je mladina v masal drla v komunistično partijo. Partija je organizirala le elito, izbrance: prežali so le na literarno nadarjene, izobražene, aktivne in vztrajne fante in dekleta. Ostala množica dijaštva je bila le sama v sebi razkrojena.
Z nihilizmom v duši je gledala na vse življenje doma ter pričakovala z nemalimi simpatijami za sovjetski sistel, da jo nekdo zagrabi za vrat in potegne iz brez-delice v boj in v trdo delo.
Vprav to je bil učinek komunistične kulturne penetracije: moralni in idejni razkroj, ki je onemogočal delo vsaki drugi odga-mizaciji razen komunistični.
Pri tern je naredila ogromno škodo zlasti tako imenovana skupina krščanskih socijalistov, katerih kulturni predstavniki so se zbirali okrog revije »Dejanje«. Njihov ideolog in voditelj je bil Edvard Kocbek. Sam že dalj časa komunist je pod masko »personalizma«, katerega ni niti on niti kdo drug iz njegovega, kroga ! prav doumel, zavajal mlade krščansko usmerjene ljudi na nevarno pot sodelovanja s komunizmom.
Premnogi politični činilci predvojne Slovenije niso polagali na ta brzi razkroj potrebne važnosti.
Komunistični kulturni krog pa je dobival vedno večji vpliv. Na recitacijskem večeru slovenskih lirikov, ki so qa priredili za desetletnico smrti Srečka Kosovela je pet lirikov (Tone Seliškar, Miran Jare, Mile Klopčič itd.) izpo-
lni nekoč dr. Mahnič, ki je kar prežal na vsa<ko »tujo učenost« in jo potem zgrizel in zmrcvaril s svojo čudoivito logiko.
Bilo je veliko luči ki so razsvetlile v temi komunističnih zmot lo ali ono posameznost, toda manjkala je velika luč-vod-nica, ki bi ljudi, zlasti pai inteligenco potegnila za seboj.
Iz napak preteklosti se učimo za bodočnost. Pravijo, da Ljubljana, tista purgarska in filister-ska Ljubljana, noče in noče spregledati in razpoznati komunistične nevarnosti. Ko je kmet zagrabil za puško in se delavec odtujuje komunizmu, ljubljanski filister trmasto čepi v kotu in simpatizira z OF.
Ravno v tem se vidijo posledice kulturne penetracije. I. i ubijam-sikm vodilnim plastem, to je tisti, ki čuti po ljubljansko, ki se šteje za liubljansko, je dajala vrstai malih gimnazijskih profesorjev, učiteljev, tiradnijkih filistrov, ki so svoje večerne ure prebijali ob čtivu Prežihovega Voranca, Wel-sa, Čapka, Kozaka, Magaine, Kranjca, ki so klecnili pred narejenimi veličinami staireoa Kidriča, ki jim je pamet solila beograjska »Politika« ali kvečjemu francoska »Marinnne«.
In tem purgarskim izobražencem ne bo mihče oriše! dlo živega drugače, kakor, da jim bo iz mož-nanov izvlekel dialektične pojme in maiterjalisfično filozofijo fer jo neusmiljeno raztrgal in osmešil z jedko neizprosnostjo trdne logike.
»Samo teorija daje praksi smer in uspešnost«, je dejali veliki praktik Stalin. Samo če ofarjem j izpodmaknemo teoretično podla-
go, bodo definitivno poraženi. In samo če bomo vsem tistim, ki jih je komunistično divjanje iztrezni-lo, dali solidno načelo podlago, ; bo njihov boj uspešen.
Učimo se od komunizma! vseh deželah je pred orožjem : govorila zmota in od zmote za- j peljani umi Ne bi bilo španske i revolucije brez Umamuna, Mara- j nona in vseh tistih, ki so se skri- j li pod njun plašč, ne bi bilo fran- ^ coskih maauisardov brez Bar-busseja, Gideja, madame Ta- j boux, ne bi bilo hrvatskegai par- j tizanslva brez Krleže, Cesarea. j Učimo se iz zgodovine! Preden I je Garibaldi začel z bojevanjem j ra zedinjeno Italijo, je bi'a potrebna idejma priprava Mazzinija in njegovih. Pred vsemi nemški- i mi boji za zedinjenje stoji filozof j Fichte s svojimi slovečini govori, j Ideje imajo čudovito dinamično j moč. Ideje so tiste, ki vodijo ljudi ! na barikade, v ječe, v gozdove, j Ideje so tiste, ki premagujejo vse, j utrujenost, naveličanost. Ideje so j tiste, ki preglasijo dejstva in j preoblikujejo razmere.
Zato je prva naloga naših kulturnih delavcev, da* iz iasnosti svojeqa spoznanja razbijejo iluzijo komunističnega raja, da zarežejo nezaeeljivc dvome v mož-i gane vseh, ki še z lastno glavo j mislijo. Vsem pozitivnim ljudem, zlasti vs''m borcem pa je treba j dali čim globljo idejno osnovo. Pomnimo, da je čolvekova vo- j Ija »appetitus rationalis« t. j. , umno teženje. Resnične volje ni, i kjer ni umske razsvetlitve. Samo ! kadar je um v kaki stvari trdem j in neomajen, samo takrat je volja zmožna velikih naporov.
V našem boju s komunizmom nam je potrebna velika, jasnost, kajti ne bo n:kdar reda v družbi, dokler ne bo prej red v glavah, je zapisal francoski mislec Colle.
To je opomin kulturnega boljševizma!
in izrazil svoje strokovno pre- j vedalo svojo vero v zmago ko-pričanje, da bodo oddelki	murastične revolucije. Ko je
»Volkssturma« konsolidirali	Klopčič recitiral svojo proslulo
vse fronte.	pesem »Drejčnik Andrej govori«,
KOMUNISTIČNI POHOD	)e dvorana dramskega gledališča
NA PAPEŠKE LJUDSKE KUHINJE! Zaradi obupnih prehranjevalnih razmer, ki vladajo v Rimu, je papeška karitativna akcija ustanovila j vrsto ljudskih kuhenj. Komu- | nisti so priredili pohod proti | tej socialni ustanovi. Vojaki so komaj razgnali demonstrante, ki so vpili: »V kanale s čorbo papeških strgancev!«
BIVŠI ROSTOVSKI ŽUPAN SEMEN EN KO, ki živi sedaj v Nemčiji je izjavil, da ni treba preveč tragično vzeti zasedbe Bolgarije, Romunije in Finske po sovjetski četah. Šele tisti, ki komunizem poizkusi na lastni koži, ga spozna do dna. Boljševiško divjanje'v zasedenih državah bo spravilo na noge nove falange protibo-ljševiških borcev.
ZNANI SLOVENSKI PROSVETNI DELAVEC dr. FRANC BLATNIK je prea nedavnim potoval s skupino domobrancev skozi Prago. Bratje Čehi poznajo naše partizanstvo le iz časopisov. Pomilovalno gledajo na partizanske »visokoleteče« politične podvige ter zraven obžalujejo, da tako majhen naroa brez smisla izgublja toliko krvi za stvar, ki bi brez te žrtve šla ravno tako naprej.
ANTIBOLJŠEVIŠKA GUE-RILLA V BOLGARIJI. Iz Niša prihajajo novice, da so se v zapadni Bolgariji že organizirali oddelki nacionalističnih guerillcev, ki se bojujejo proti Boljševikom.
Dejstva in ugotovitve
odmevala od navdušenega ploskanja.
Komunistične revije »Sodobnost«, »Ljubljanski zvon«, »Književnost«, so bile resnično smer-dajavna, vodilna glasila. Mnogi študentje so jih kupovali za zadnje solde. Na klasičnih gimnazijah, kjer je bila mladina zaradi temeljite klasične in tudi modro-slovske izobrazbe precej samu-slojna, te revije niso imele onega poraznega vpliva kot na realnih. Z letniki »Zvona« in »Sodobnosti« so krožili še v platno vezani učbeniki dialektičnega maiterija-lizma, knjige Engelsa, Plehariova, ki jih je izdajala založba »Ekonomska enota«.
Komunistično nasičeni mladi zdravniki in inženjerji so se po dovršenih študijah razhajali po službah na deželi in tam ustanavljali kroge levičarjev. Vse pai seveda tiho, neopazno.
Načela dijalekličnega materializma in socijalne revolucije niso ostajala več privilegij inteligence, ampak so pronihala iz revij dnevno in tedensko časopisje, med polizobražence, učitelje in samouke, katerih je bilo zelo veliko. Saj je Slovenija bila dežela, v kateri se je relativno v Evropi prebralo največ knjig in časopisov.
Tu je bilo vzdušje, v katerem
Trenotno prva skrb komunistične politike
Če pogledamo partizansko časopisje, partizanske letake, opazimo, da se besede, komunist, komunističen, komunistična partija, marksizem, leninizem, proletarijat, socialna revolucija, kolektivizacija in druge besede komunističnega slovarja sploh ne uporabljajo. Lahko jih iščemo z lečo po člankih in letakih, a jih ne najdemo. Partizanstvo skušajo komunisti prikriti kot »narodno gibanje«, kot odpor proti »izdajalcem« in okupatorju brez vse razredno strankarske primesi.
Po H. septembru so komunisti dvignili glavo, ker so upali na zmago. Ostale »skupine« v OF, to so »kristjani« in rdeči »Sokoli« so stopile v ozadje. Zdaj ko uvidevajo vodilni partijci, da bo »zunanje politični faktor zelo odločilen za končno zmago«, kakor se je izrazil Edvard Kardelj, zdaj pa se je komunizem spet potuhnil ir> se prekril s starimi kulisami bloka vseh narodnih in demo kratskih strank. Zato je bil izvršilni odbor razširjen, privze te so bile razne partijske neizrazite osebe, kot Makso Šnudrl, Boris Puc, dr. Vavpc tič e compagnia bella. Zato je bil razširjen primorski odbor OF, in trde, da je še eno mesto prazno za nek gotov gori-ški krog. Zato je bil posvarjen
se je pripravljala OF. Mirno lah- i tudi nek propagandni odsek
na terenu, ker je preveč rinil v ospredje komunistično par-tijo in ni znal obzirno ravnati z nekomunisti v OF. Partijt* se je spet potuhnila in spet napela vse sile, da izbije vsakomur očitek, da je OF komunistična množična organizaci-
jo rečemo, da brez komunistične kulturne penetracije, osvobodilna fronta in partizanstvo ne bi bila mogoča.
Zal se ni našel nihče, ki bi z ostrim umom in bridkim peresom, napovedal tej penetraciji neizprosen boj. Manjkal je' človek, kot je
ja. To je trenotno prva skrb partizanske politike.
Vse to pa samo zaradi »zunanje političnega faktorja«/
Druga pa je tej enaka
Druga skrb komunistične partije pa je izgraditi »narodno oblast«. T udi to mnogo za radi »zunanje političnega faktorja«! Zato se mrzlično organizirajo okrajna glavarstva z nepismenimi glavarji, zato se delajo poročila o denarnih zavodih brez denarja, zato se pišejo uradni listi, ki jih pošiljajo v London in Moskvo, zato se dela tisoč načrtov in se reaktivirajo vsi, ki bi bili sposobni za katero koli funkcijo pri »narodni oblasti«. Treba :/e na vsak način zgraditi vsaj zasilno domačo (beri: komunistično) upravo in nareditt » reakcionarce » nepotrebne, če drugače ne, pa vsaj dobiti kakršno koli nadomestilo zanje. Tovariš Kardelj je opozoril partijce, da tudi v primeru zmage nad okupatorjem težav ne bo konec. Opozoril jih je, da bo »narodna oblast« navezana predvsem na domače moči in domače rezerve.
\ Ali bo tudi poslej NOV in POS znala ohranili in opravičiti pred svetom »legendarno slavo«. In ali bo sploh zmožna biti oblast v pravnen. in dejanskem pomenu besede?
Komunistična revolucija pa prihaja s temi napori v čisto drugo fazo, v fazo grajenja po več letnem rušenju. Tigra, ki so ga razkačili in zajahali, je treba sedaj ukrotiti in disciplinirati, spraviti v delo, ki se u-pira njegovemu bistvu. Prihajz-trenotek krvave diktature nt samo nad reakcijo, ampak tu-
di nad partijci sitnimi. To je ura Džerdžinskega. In če «na-rodna oblast« takrat ne bo zgrajena, če diktatura ne bo razpologala s potrebnirr aparatom, bo ta ura tudi smrtna ura.
Po padcu Beograda
Znano je, da je Tito v govoru, ki ga je imel ob priliki sklenitve sporazuma s Šubaši-čem, dejal, da so mu ga mnogi sodelavci odsvetovali, čes da bo ta sporazum prinesel ne~ jasnost in da bo samo kompromitiral komunistično revolucijo. Tito je odgovoril na ta očitek ter zagotavljal, da si more komunizem od njega obetati le koristi.
Gotovi komunistični krogt so bili torej proti sporazumu. Slutili so, da so s sporazumom odprta vrata tujemu telesu v osrčje partjiske zgradbe. Ali bo mogla jugoslovanska komunistična partija vztrajno) premagovati vse tuje vplive, ki bodo skozi to odprtino prišli. Komunizem je fin stroj, ki mu že majhen prašek tujih pogledov zmede delovanje. Zato so komunisti v svoji vrhunski politiki ljubosumni do skrajnosti. Dajo se voditi le od lastne zamisli. To je bil razlog proti šubašiču.
Dokler je bil Šubašič v Kairu in Londonu ter Tito na te-renu, se tujih vplivov ni bilo tako bati. Propagandna vrednost sporazuma je preglasila njegove slabe strani.
Sedaj pa je z »osvoboditvijo« Beograda nastopil drug položaj, vlada bo morala v Beograd, kriza se je snet odprla, zato pa je bila zasedba Beograda precej hladno sprejeta z begunske, kakor tudi s partizanske strani.
OSEBE, KI SE ZATEČEJO V PODZEMSKA ZAKLONIŠČA. NE SMEJO POD NOBENIM POGOJEM POSTAJATI PRED VHODOM IN TAKO OVIRATI PREHOD, AMPAK SE MORAJO TAKOJ PODATI V NOTRANJOST.
Šolske vesli
PRIPOMBA O SLOVENSTVU
Med nami je še dosti takih slovenskih očetov in mater, ki se na ves glas širokoustijo in trkajo na prsi, kako zavedni da so. Še pred malo časa so vpili, da se morajo njih otroci v materinščini vzgajati in poučevati, kako lepo in prav! Zdaj je pa prišel čas, da besedo potrdijo tudi z dejanjem. Pa glej! Slovenske šole imamo, ce>o srednje, ki niso nič drugega nego šola in samo slovenska šola, pa sinov in hčera marsikatere slovenske družine (celo u-gledne in navdušeno hej-slovem-ske) ni še vpisanih! Hodijo tjai v šolo, kamor so jih »zavedni« starši pošiljali lani. Zavednost pa taka!
Nekaj očetov šoloobveznih otrok.
(Prip. uredništva. Prejeli smo zgornji dopis in ga naslavljamo vsem prizadetim. Naj si ga vzamejo h srcu za dobro — njihovih otrok).
SLOVENSKA GIMNAZIJA V GORICI
Vsi dijaki in dijakinje ter oni, ki so prestali sprejemni izpit za prvi gimnazijski razred, naj pridejo k rednemu pouku dne 3. novembra (petek) ob dveh popoldne.
Dovoljeni so še naknadni vpisi v vse gimnazijske razrede.
Tajništvo.
TOLMIN
Iz Tolmina poročajo, da se Gregorčičeva proslava ne bo vršila 29. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno, ampak teden kasneje in sicer 5. novembra.
St-'”’ 1
O l 1 Uaa _“•
STI IZ GO RIO El IN DEIŽEILE
Proslava Simona Gregorčiča
V LJUBLJANI
Tudi kulturna Ljub^ana se je pripravila, da dcoiojno proslavi &io!ctr.;co tojsiva našega »ganskega slavčka«. Kakor sklepamo iz precej zapoznelih došlih ljubljanskih listov, je bila dne 23. oktobra v ljubljanski drami, to se pravi v o'?wrem gledališču dostojna proslava Gregorčičevega jubileja. Ko dobimo podrobna, poročita, bomo o tej proslaivi tudi poročali, zaenkrat ponatiskujemo iz ljubljanskega »Slovenca« del načrta za Gregorčičevo proslavo. Že iz. tena načrta, je razvidno, da tudi ljubljanski Slovenci, torej elita naše prosvetne inteligence, globoko spoštujejo spomin velikega pesnika Simona Gregorčiča. Hkrati pa moremo poročati, da je ljubljanski »Slovenec« od dhe 21. oktobra izrekel našemu listu veliko priznanje in zahvalo, da smo se spomnili v jubilejni številki Simona Gregorčiča, kar je za naš list sicer samo ob sebi umevno.
Iz kulturnega! obzornika »Slovenca« navajamo naslednje zani- i mive informacije in ako jih dobimo več, bomo še druge1:
Prirediteljski odbor, ki gai tvori ožji krog ljubljanskih kulturnih delavcev, hoče proslaviti »goriš-kega slavčka« kot pesnika, zato je dal besedo dvema sodobnima j
pesnik ima, ki vzdržujete danes diediščii.t' Gregorčičeve domoljubne povVije ter tako vežeta nezadržno kontinuiteto pesnišurga razvoja od njecpvih dni v naš ras, namreč goi':škeTT’» rojaku Alojziju Gradniku, prvaku danes ustvarjajočih pesnikov, ter Severinu S a liju, najvidnejšemu pesniku najmlajšega rodu. Namesto pri takih prilikah običajnega zanosnega govora naj to pot pesniku spregovorita pesnika v vezani besedi, s čemer bo dobila ta proslava svojo posebnost in svoj pomen. Kako lepo je Gradnik o-znaičil Gregorčičevo pesem — da navedem samo odstavek pesnitve, ki naj vzbudi še večji mik po njej.
Sam si borec bil in brez strahu, za podobo lepšo naših duš, zn usodo svojega rodu, za čistost zaglenjenih mlakuž, za resmeo, za oblast duha, za Iiubezen prave večni m’r, za sočutje in siiaj srca in nadzemske harmonije mir!
Tako je doumel noriški pesnik Gregorčiča, katerega je še osebno poznat lin katerega je spremljal na zadnji poti do konca Gorice, ko je odhajal »napa,j v planinski raj«. Šali pa je pred kratkim obiskali ta Gregorčičev »pla-
i vV^ur
ninski raj« v mislih na pesnika ter se v tej poslanici spominjal tega
obiska:
Olvskal sem Tvoj obsoški dom, željan sem bil ga kot pomlad
brstičev, prinesel Ti pozdrev dolenjskih
gričev!
Tu Tvojih pesmi vpijal sem milino, prerokbe, upe, trpko bolečmo, doživljal Te — krajine živi mil!
Šaili — Dolenjec — pošilja zdaij Gregorčiču pismo iz njenovega kobariškega rojstnega kraja, kakor je svoj čas Stritar jrsal pisma Prešernu v Elizej:
Si morda Sočo čul v svoj grobni
sen,
kako fožeče v zarjo hrepeni, kot roža rada legla bi pod Krn in nežno v cvete si rila bridki trn, ki z ranami ovenča! je zemljo?
Tako je vsa ta poslanica prepletena z lepimi pesniškimi prispodobami ter pravo gregorči-čevsko krščansko človekoljubnostjo.
Morda si trudno vstal, šel na
L:bušnje brat maše, libere zadušne...
Človek bi laihko navajal verz za verzom, kako se klanja Gregorčiča ta pesnik iz mlaišega rodu, ki imai največ gregorčičevskega duha v sebi in v svoji pesmi
— W*»' II
Smrtni dan pesnika Simona Gregorčiča
Ob stoletnici rojstva našega velikega pesnika so mno^ji listi (»Jutro«, »Tolminski Glas« itd.) prinesli napačni datum njegove smrti, namreč 15. nov., dočim je pesnik v resnici umrl 24. novembra, kot ima pravilno Biografski leksikon in kot izhaja iz mrtvaških bukev na goriškem knezonaci-škofijskem ordinariatu. Zanimivo je, da je ta napaka že precej stara. Prvi jo je zagrešil pesnik Anton Medved v predgovoru k izboru Gregorčičevih Poezij, ki jih je I. 1908. izdala Družba sv. Mohorja. Za njim ,jo je ponovil Ivan Dornik v svoji izdaji Gregorčičevih pesmi, po Dorniku pa so jo najbrž posneli današnji časopisni proslavljalei. Iz tega primera vidimo, kako so mogoče napake tudi v najnovejših časih, ki so še živo v spominu sedanjega rodu.
V LJUBLJANI JE UMRLA gospa Judita Mavrič, por. Pavlovčič, mati številnih otrok, doma iz Fojaue, po domače pri Štuirnčevih. Pokopali ko jo ‘24. t. m. ob 3 uri1 popoldne pri sv. Križu. Naj v miru počiva blaga žena!
TATVINA 2IVILSKIII NAKAZNIC. V neki mestom mesnici so ukradli 27 letni zasebnici Karmeli Kavčič z ulice Bajjamontii pet krušnih nakaznic in pet za maščobe.
8 KOLESA JE PADEL Angel Marušič iz Solkana,, ko se je peljal po solikiamski cesti ter siii močno poškodoval desno koleno.
PO STOPNICAH STRMOGLAVIL. 68 letaii Bre&iamd je strmoglavil p* stopnicah, ki vodijo na teraso ter si raisbmL desno rami o in dobili male poškodbe na glaivi.
POPARILA SI JE NOGE. 14 letna ISezioa Bertoleti iz Gorice ,sii je polila noge s kozico vrele vode. Manjše opekline je d oh jla, tudi po rokah Prepeljal; so jo v bolnišnico.
ČU VAJTE SE NERAT, TRE LJ EN IH GRANAT. Težko poškodovanega Ati-liija, Velušiča so prepeljali v bolnico Brigate Pavia. Velušič je našel na, polju neraztreljeno granato, ki mu je eksplodirata v rokah in ga nevarno pošliodovalai.
SLADKOSNEDNI TATOVI. Tatovi.
J ttoi^so lazili okrog vie Blažema, so si zaželeli sveže svinjske prate. Zaželje-
Baniška planota obsoja tolovaje
no, storjeno! Splazili so se v hlev, kmete Dairosa in mu izmaknili 50 kg težkega pujska. Daros je tatvino pn-jatvil policiji.
V	BOLNICO SE JE ZATEKEL ne. varno ranjen Franc Belinger iz Ravni-: 'ce pri Grgarju, star 72. let.
GORIŠKA KVESTURA SPOROČA, da jo vstop v operacijsko področje j Predalpe dovoljen samo proti izrecnemu doivoljenju, ki se izda iz vojaški razlogov. Vstop v to operacjsko zono, 1 kii obsega province Bolcain, Trident, j Belluno je torej izrecno prepovedan I otrokom in žemaim.
•
| DVA KVINT ALA DRV UKRADE-; NA. Voz z dveimi kvtatali drv je bil ukraden kmetu Alojziju Kocijančiču iz Ločniika. Kocijančič je pustil voz na milici, Vittoro Veneto, ko se. je že delal i mrak, sam pa se je oddaljil za nekaj mamut. Med tem so ga' neznani zlikav-j dii odpeljali.
t.100 PSOV V GORICI. Po neki j statasitiiki, je v Gorici prijavljeno 1.100 psov. Razmerje med čuvaji ter lufc , suzniniii' psi je še kar znosno. Gorica je pač še podeželsko mesto, ki je daleč od velemestnih razvad, ki razodevajo moralni propad prebivalstva, ka-tero bolj ceni luksuzne pse1, kakor zdrave otroke.
Širita »Soriški list
i\:aša planota je lelo dni zatajevala in prekrivala vse gorje, ki ga ji povzročajo domači zločinski terenci.
V upanju iz dneva v dan na morebitno rešitev iz tega boljše-viškega jarma, je v škodo sebi in vsemu narodu prezirala resnico.
Žgoča zavest, da z našim molčanjem preziramo vse mučenike1, ki so sebe darovali v blaigor narodu, je izbruhnila in stopila na dan.
Danes, ko komunizem javno obsojamo kot zatiralca človeštva in mu kličemo smrt in ko smo že zdavnaj prepričani, da če že pod tolikokrat menjano OFarsko suknjo skriva vedno isti krvnik -boljševik, hočemo javno dokazati, da so tudi pri nas, kjer je OF nemoteno gospodarila, zavedni narodnjaki največje zapreke na njeni poti.
Izmed neštetih žrtev zločinskega komunizma, naj predočimo en sam primer, ki je priča bolj-ševiške zlobnosti, nam vsem življenja ljubečim pa bridek spomin, s katerim v obletnici njenega mu-čeniškega darovanja na oltar domovine izkažemo čast in doka^ žemo, da nam je vzgled vztraj-| nosti do končnega' iztrebljenja i komunističnega zla 7 .jrude, ki je prepojena z njih krvjo.
Ker naši verni zločinci ne privoščijo niti zemeljskim ostankom teh mučencev miru in počitek v blagosalvljeni zemlji, kjer bi skupno z dušo in telesom počastili njih darovanje, naj bodo naše besede in primer mučeniške smrti Gorjup Štefanija po domače Gorjupova iz Kala nad Kanalom, stara 46 let, luč vsem tistim, ki so še v temi, nepopravljivim krivcem pa oster opomin.
V nepozabnem spominu nam, je ostala Štefanija, ker je ljubila svojega bližnjega kakor samega sebe, ker je bilo njeno pogosto obiskovanje hiše božje ter opravljanja verskiih dolžnosti vzgled krščanske slovenske matere, ker ni njeno dobro srce nikdar poznalo sovraštva in ker je kljub potrebi rajši darovala nego prejemala, ker se ni bala miti v najtežjih urah preteklih 25 let pokazati z besedo in dejanjem, da je Slovenka, ker je njen vedno nasmejan obraz povsod in ob vsaki uri prinesel veselje in zabavo; ker je ';e prejšnje leto kf r kuharica savojskih orožnikov, pri katerih si je s svojimi lastnostmi pridobila trdno zaupanje ter s tem zagovarjala in na škodo vse-ga naroda reševala iz gotove1 internacije domače sejalce OFar-skih idej; ker je imela samo do-
bre lastnosti zavedne Slovenke in |i je roka domačih zločincev pretrgala nit nedozorelega življe-ja v plačilo vsega njenega po-žrtvovainja.
Čeravno ni vedela, da se je 10. oktobra zbrala pri Gašperju krvoločna komisija, ki je izrekla n|eno smrtno obsodbo, je bila že ves dan potrta in od groze prevzeta. Ta komisija je bila sestavljena iz domačih rajonskih teren-cev v osebah: Svak Alojz Hojak, Lipičar Alojz in Arkadij Pirir iz Dola, sosed Maver Andrej in par drugih ovaduhov.
Usodnega dne, na 11. oktober je v bolesti še ves dan nabirala krompir pri Kramerjevih. Ko je zvečer okrog 19 ure sedela v družbi za mizo pri večerji, vstopita dobroznana zločinca Ludvik iz Kanala in Petrič iz Ipave in vprašata, kdo je Gorjup Štefanija. Kljub temu, da sta ta dva tolovaja) predstavljala smrt okraja in dobro vedoč, da je na hrbtu nabita; strojnica namenjena njej, je stopila pred njiju in se odzvala kot vojak: »Jaz sem, kaj mi hočeta?«
»Z nami greš; mi nismo sodniki in nič ne vemo zakaj«.
Ni se obotavljala. Rekla je le: »Saj vem, kam grem. Pustite me, da se po celodnevnem delu v I zemlji preoblečem umazano o-bleko«. A ji niso dovolili niti tega. Vlekli so jo v temo po poslednji poli mimo njene družine. Ni ji bila srečaj, da bi se poslednjič poslovila od svoiega ljubljenega mladoletnega otroka in od svojih sester.
Po triurnem mučenju so jo privlekli na kraj zločina, dobra dva km pod vasjo. Na cesti med Krajcem in Zabretom je dobila ob 20. uri strel iz strojnice im naio so še živo vlekli po tleh za noge preko grmovja in skalovja, kjer je komaj dobila smrtni strel O divjaškem mučenju nam pričajo sledovi raztrgane obleke in šopi las, ki so ostali na skalovju.
Morda bo prišel kdo in rekel, da je to zastarelo, da danes OF ni več taka. Da, OF je' vedno ista morilka slovenskega naroda. To nem je potrdila pred tean nt dni z divjaškim zločinom, izvršenim and štirimi je bil tudi v Črnem med katerimi je bil tudi v Črnem vrhu zajeti domobranec Puc Martin. Odrezali so jim moški del telesa in jih tako pustili izkrvaveti.
To so slike osvobojenja slovenskega naroda na Banjški planoti. Če ni komu dosti jasno, naj se obme do terencev, ali pa poišče Primorskega poročevalca, da mu bo komentirali.
V	imenu vseh — Hribovec.
Narte Velikonja :
Oesete zgod6e z Goriške
TIHOTAPCA
Šla sva po prašni cesti do Koritnice in počasi lezla proti Predi-lu. Ustavil naju je financar: Kaj neseva, kam greva, kdo sva, in ne vem kaj vse je bilo treba za njegovo radovednost. Če pokaževa prtljago. Prebrskal je vse, a ničesar našel.
»Vesta«, je dejal, »takile študenti, ki niso študenti, najbolj prenašajo kakšne stvari.«
šla sva v gostilno in oba naročila cel - četrt vina. Financar pa nad naju, da morava piti z njim. Naročil je liter vina, sira in kruha. Midva sva se sicer branila, a ni ppmagalo. Hvala Bogu, da ni pomagalo, ker sva bila res že lačna. Pila sva in postajala zgovorna.
»Zdaj pa povejta, kje sta bila preteklo sredo?« je planil vrne*.
»Preteklo sredo? Preteklo sredo, preteklo sredo sva bila v Bohinjski Bistrici.c »V Bohinjski Bistrici? Kako
prideta vidva sem iz Bohinjske Bistrice? Bohinjska Bistrica? Ta vas vendar ni tu, ta je na Kranjskem!«
»Na Kranjskem!« sva potidila.
»In sta šla čez gore! Zakaj sta šla čez gore in sem, kaj?« je tiščal v naju, ki sva bila res že precej omeglena od pijače.
»E, študentje gremp po svetu, počitnice so!«
»Pa tvoje hlače,« se je obrnil name. »Vidii se, da so bile oprane. Zakaj so bile hlače oprane?«
»Zakaj oprane? Umazane so bile!«
»VidVa sta nosila tobak čez mejo in nista študenta. Hlače so bile opi ane, ker sta se plazila po robovih in si si jih umazal. Poznamo take tiče. Zdaj sta se pa ujela, z vinom sem vaju pa ujel. Že to, da naročita za dva samo četrt vina, ker sta videla mene, že to je vrglo pravo luč na vaju!
Iščemo dva taka rokomavha, pa vaju zdaj imam: pqVejta, kam sta vrgla tobak!«
Midva sva bila bolj in bolj v zadregi in rdeča. Naenkrat tihotapca v tako daljn i; krajih. Le predstavljajte si, gospodje, dva mlada študenta, ki sta prvič na poti »petit viaiicum« in sta že tihotapca.
Ne vem, kako bi se bilo končalo, da ni prihrumela v gostilno finančna patrulja in privlekla dva človeka s seboj.
»Pa sva ju le našla,« je dejai vodja. »Morda še sekundo, dve, pa pa bi bita odvrgla tobak za skalo. Zdaj pa ju le imamo!«
»Oprostita«, je dejal naš stari j znanec, »zmotil sem sel«
Tako sva potem še jedila in pila. Spremil naju je do Rabeljskega jezera, da ne bova »zašla«.
Kako boš zašel, ko je pa cesta? Vem, zakaj je šel z nama! Da bi se res izkazalo, da nimava tobaka.
Prižgal si 'e novo viržinko in pogladil brado.
TRDEN SKLEP
Petračev Krevelj je bil pijanec. Zakaj je bil pijanec, veste, zakaj je bil Krevelj, bi videli. Prav ta čas je krevljal od velikonočne spovedi. Pomislite, štiri oštarije je že minil, ne da bi podlegel izkuš-njavi. Eko Stepančič si je lahko obetal, da je spreobrnil trdovratnega grešnika. Ustavil se je potem pred peto. Ne, ni se ustavil zaradi pijače, Bog varuj! Ustavil se je bil, ker je njegov prijatelj in znanec Civ slonel ob ranti in srkal frakelj. Ne, kaj takega!
Krevelj se je ustavil, oddahnil, si obrisal pot s čela, hotel pljuniti, a mu je slina zastale nekje v grlu, kajti niti v ustih je od žeje ni več bilo. Gledal je — bolje rečeno: škilil je na Civa in njegov frakelj, nazadnje si je odhrkal in dejal:
»Prinesite še meni en frakelj! Saj sem danes nuncu obljubil, da ne pojdem v nobeno oštarijo, pred hišo pa smem!«
In se je res pred hišo napil do nezavesti!
SOI. MODROSil Bogoslovci so kuhali riž, a pozabili kupiti sol. Ko so imeli že v loncu, so se spomnili nanjo. Kupiti je niso mogli več. Toda neka brihtna glavica se je domislila. da imajo sol v zakristiji Šel je eden izmed njih iskat, toda v zakristiji je klečal ravnatelj Gabrijelčič.
»Kaj iščeš, mo?« se je oglasil. »Sol modrosti!« je dejal drugi in izgini i.
TELOVADEC L. B. je imel dobro kapljico in brajdo pred hišo.
Pil je sam in ga imel že toliko pod kapo, da je zamenjal okno z vrati. Okno je bilo odprto, planil je skozenj ter obvisel na brajdi ob zidu. Rešil ga je s kola hlapec, ki mu je moral sveto obljubiti, da bo molčal.
Toda prišel je L. B. v trg.
»Nisem vedel,« mu je dejal znanec, ko ga je zagledal, »da i-mate tako izurjene telovadce pri hiši!«
»Ne samo telovadce, tudi teka- > če!« je jezno odgovoril L. B. »še danes bo hlapec tekel!«
Str?n 4.
L!ST«
51.
Vesti iz
Seneni tr
Nekoč, lega je že več kot pol stoletja, je bil Trst poln konj in druge živalske vprege in od tega je imel dobiček tudi slovenski Kraševec, ki je dobro vedel, da more v Trstu vsak čas prodati svoje seno in otavo. Naši Kraševci so dobro vedeli za seneni trg v Trstu »Piaizza dei foraggi«.
In kadarkoli je kakega našega kmeta zamesila pot v Trst, ta je po navadi obiskal seneni trg.
Seveda je bil Trst že v prejšnjem stoletju važno prometno mesto z izvrstnim pristaniščem, saj so vse dežele nekdanje Avstrije uvažale skozenj vse svoje prekmorske potrebščine, pa tudi skozi Trst izvažale v široki svet.
Reka se je razvila dosti kasneje.
V	prejšnjem stolelju še ni bilo avtomobilov ne osebnih, še manj pa tovornih in iz pristanišča ali v pristanišče, s kolodvora ali k njenn j<" hilo heba pač uporabljati le konjsko vprego. Danes vidiš po Trstu — sorazmerno 7. razvojem mesta — le malo konj, toda včasih jih je bilo vse polno. Vozniki so biili po večini Slovenci, Kraševci aili Vipavci, tudi No-tranjci, samo zadnji so se specializirali boli na dolge vožnje, na prevoze lesa. iz notranjskih gozdov No, ko je skoraj pred sto leti stekla železnica od Dunaja, Ljubljane do Trsta, je notranjskim »furmanom« precej odklenkalo in so S' mo-^i "oiskati drug zaslužek, ostali pa so v mestu še' tisti vozniki, ki so vozili samo po mestu ali pa iz najbližje okolice. To so lish slavni »vinavski furmani«,
o	katerih poje narodna pesem.
Toda, če je b:l vipavski furman navadno vedno žejen, so bili njegovi konii tudi lačni in treba jim je bilo dati sena. Tudi Kraševci so bili mnenja, da konii slabo vlečejo, ako jim ne daš kaj v gobec, če že ni ovsa, pa vsaj sena. Tržaški kočijaži tudi niso imeli tedaj nobene konkurence v tramvaju, avtomobilih, kolesih in so dobro zaslužili, zato so konjičem privoščili hrane. Te pa so dobil! na Senenem trgu, sedaj »Piazzai dei Foaggi«. Tja so kraševski trgovci in kmetje navozili vedno ogromno količino sena in ga dobro prodajali.
Neki slovenski veletrgovec je obogatel prav s to kupčijo s senom. Danes prihaja v Trst razmeroma mala količinai sena in seneni trg se počasi spreminja v trg z ogljem, kajti na njem prodajajo Kraševci in istrski Čiči
Jerzy Žulavski:	51
J La
sre6rni odli
Vsekako si je dala Marta mnogo opraviti s svojima otrokoma, zlasti v prvih mesecih sta zahtevala dnšii časa. Tako se je -/.godilo, da je bil Tom neprestano pod mojim varstvom. Dobil sem tovariša. Dečko je bil )d sile razumen in nad svoja leta razvit. 0 vsem mogočem me je izpraševal in kakor odrasel človek kramljaj z menoj. Sčasoma sem se taiko navezal nanj, di nisem mogel več nikamor brez njega. V svojih samotnih dneh sem se privadil pohajkovanju, '/daj sem na vse svoje izlete, tudi daljše, jemal Toma s seboj. Marta mi ga je rada zaupala, vedoč, da je pri meni varen, celo bolj kakor doma, ker ga njegov očim na mogel trpeti.
Napravil sem voziček in naučil šest krepkih psov, da so bili za vprego. Spričo naše laihkoče na Luni je ta vprega docela zadostovala, da naju je lahko in brzo prevažala iz kraja v kraj. Včasih sva delala daljše izlete, ki so trajali po dva ali več Umikih dni. V takih primerih sva se peljala v neprodušno zaprtem vozu, ki ga je gonil električni motor in ki se je dal segrevati v mrzlih nočh. To je bil naš stari voz, precej predelan in zmanj-
Trsta in
g v Trstu
oglje, ki ga prinašajo v Trst. Časi se spreminjajo in z njimi se spreminja tudi tržaški Seneni trg.
K SODELOVANJU! Odseli za protiletalsko obrambo pri prefekturi poziva vse osebe, ki bi hotele vstopiti v službo javne varnosti za časa alarmov, naj se zglase v uradu odseka Corso Vittorio 17. ob 16 uri. Prednost imajo osebe, ki so tako slubo že opravljale.
TRIJE LOKALI OKRADENI. Pred nekaj dnevii so vdrli tatovi z viitrihi v neko brivnico v ulici Pondares ter ukradli taim 20 novih britev iai nekaj drugih reči. Nato so predrli steno ter vdrli v sosednjo kavarno, iiz katere so kiihko odnesli le 2 steklenici likerja. Očitno niso biili zadovoljni s plenom in so predrli še eno steno ter vdrli v prodajaln ir,o oblačil, odkoder so odnesli več loo parov moških nogavic in več svilenih ženskih nogavic, 59 ženskih bluz ter več sličnega blaga. Skupna škoda gre v desettiisoče lir.
Velika zmaga naših
Prestranek, 18. X. 1944; Zadnje čase so banditi po dolgotrajnem bezanju iiskaili miru im moralnega utrjevanja med Sv. Petrom na Krasu in Premom. Ker budno oko in uho narodnih stražarjev na Primorskem zasleduje ušive tovariše na vsakem njihovem koraku, zato tudi to pot niso dovolili stražairji da bi se partizani po tolikih uspešnih czmagah« telesno im moralno opomogli. Oddelek čete g. nadporočnika Svetličiča in prve udarne čete nadporočnika g. SaveJiMja so napadle iz Prenna tovariše. Banditi so se zopet držali stare im za njih najbolj primerne taktike, ki so se je nalezla od bivših tukajšnjih gospodarjev. Pri vsej svoji taktiki pa so njihovi: hrabri poveljniki izgubli glave, pa tudi' podplate. Stražarji nimajo tako hitrih nog, dia bi leteli po isti poti kot pa* tizami, zato pa je za partizani šlo samo polovico stražarjev, druga, namreč udarna skupina, pa je pairtiaaine pre-streglai. Iz svojih »taktičnih razlogov so morali partizani izmenjati smer božanja in so jo ucvrli na Ostrožje brdo. Udarni oddelek jih je napadel v ostri borbi. Borba ni bila' dolga. Trajala je samo dve uri. V teh dveh urah je udarni oddelek dvakrat n vršil spreten juriš in partizane razbil. OstaM pa so se raizpršiii, kakor da< bi vrgel kamen med vrabce. Ali kaj, ko pa nesreča nikoli na poičva. Če se umakneš Seli, se približaš Karibdi. In tako so partizani bežali pred Saivellijevo udarno Skupimo padli pai v roke oddelku nadporočnika Svetličiča. Tisti, ki niso dobili od udarne skupine ram v zadnjo plat so jo pa dobiti od oddelkov nadporočnika Svetišča v sprednjo. »Le kam bomo sedaj bežali? — Najboljše bomo zbežali, če bomo juri-Salc. In tako so tovariši naredili hrr-ber juriš. Pni izvršitvi tega juriša pa
šan. S sabo sva jemala po dva psa in dobršno zalogo živil in kurivat
Na takih potovanjih sva: s Tomon obredla vso severno obalo osrednjega Luninega morja ter prišla na zahodu im vzhodu že tako daleč, da naju je ob mejah puščave že razredčeno ozračje primoralo k vrnitvi. Najbolj proti zahodu potisnjena točka, ld sva jo dosegla, je bilo Mare Humoltianum, ni-žavje, ki leži na isti) lunski širini kakor Morje mraza in se včasih med ugodnimi libracijamii Lune opazi z Zemlje kot temen oblaček praiv na desnem robu gornjega dela Luninega koluta.
Odtod sva že ugledala Zemljo, prihajajočo izpod obzorja. Celo dolgo noč sem se mudil tu, da bi se- do sita napasel ob pogledu na svoj rodni svet, ki je bilo že tako dolgo, kair ga nisem videl, in še dalj, kar sem ga bil zapustil.
Ko je Sonce vzšlo, je bila Zemlja v ščipu. Gledal sem svtli, rdečkasti kolut tam nad obzorjem, gledal obrise Evrope, ki je polzela čezenj, in mahoma me je bilo eno samo neznansko, brezdanje hrepenenje po tej daljni, daljnj domovini.. Bilo mi je, ko da sem, izgnan iz raja, po dolgem tavanju za bežen trenutek znova ugledal njegov sijaj, in iztegnil sem proti temu raju svoje roke z otročjo, naivno, nerazumljivo, a neobrzdano željo, da bi še enkrat prišel tja, če ne preje, vsaj ... po smrti. Toda prišla md je
v	spomin Zemlja, kakršno sem videl
okolice
GLASBENA SEZONA. V Trstu je bogata na prvovrstnih koncertih. V
sredo zvečer je bil v Verdijevem gledališču koncert dirigenta Luigi Tolio-la s sodelovanjem znanega tržaškega pianista Lucijana Ga releja. Program je obsegal Mozartovo Malo serenado, Bethovnov 5. koncert za klavir in orkester, Wolf Ferarijevo uverturo v »Suzanino skrivnost«, Ravelovo »Mrtvi mladenki in Liisztove preludije.
OBLAČILNI BONI bodo dostavljeni na dom. Mestni preskrbovalni urad je odredili, da bodo njegovi uslužbenci donaišali, oblačine bone strankami na dom proti plačilu 5,20 lir za vsak obraizec. S tein naj bi se izognili predolgim čakanjem in navalu občinstva na urad.
PROTILETALSKA SVARILA PRI SV. IVANU IN BARKOVUAH. Nemška oblastva so odredita, da bo v bodoče oddajalo svarilo za zračno nevarnost prii Sv. Ivanu in v Barkovljah z zvonenjeim, če ne bodo električne sirene delovale. V nekaterih mestnih predelih Se namreč zaradi vremenskih razmer ne slišijo dobro sirene na zračni, pritisk in pomožne sirene. Cerkveni zvonovi ne bodo v obeh predmestji služili za službo božjo, ajiiK paik le zai varnostno službo. Opozorila bodo trajala trikrat po 60 sekund z velikim zvonom, kiar bo pomenilo torna j eno nevarnost«. Če bodo zvono-
vi	zvonili 10 sekund dolgo pomeni pravi alarm, če pa zvoni mali zvon GO sekund dolgo, pomeni to konec nevarnosti.
stražarjev na Krasu
narodi borci na Primorskem niso opazili nikjer več nobenega bandita. Piv pravljenj s puškami in strojnicami na strel hočejo streljati na »tovariše«, toda kam streljati^ ko pa nikjer ni nobenega'. Gledajo, gledajo. Tam v daljavi pa so opazili, veste kaj, nič drugega kakor saime podplate. Ni več kazalo iti zai njimi, ker se je večerilo. Zato pa so stražarji ponovno pregledali bojno polje in neštelii 41 partizanov mrtvih, med njimi 5 »tovarišic«:. Na begu so partizani zapustili stražarjem 1 težko strojnico, eno brzostrelko, nekaj pušk, pet vreč bele make>, pet vreč niža, dva zaboja propagandnega materijaia, en zaboj čevljev, en zaboj podkvic itn še nekaj drugega vojnega materijah«. Narodni borci so im ali sledeče izgube: 1 mrtev, 2 tešje ranjena in 2 lažje ranjena.
V	ponedeljek 16.X.1944: so se narodni boricii iz Sv. Petra na Krasu im oddelek prve udame čete pod vodstvom nadporočnika Saivellija se ponovno napotili na bivše borbeno mesto v na-di, da se bodo tovariši povrnili na ponovno osvoba janje tega k raškega predelat. Res se je našlo nekaj hrabril h tovarišev, ki so se vimiii v Ostro-žje brdo. Ali težki minomet im pai protitankovski top udarne čete jimi nii dovolili mirnega bivanja na deželi. Zopet so morali pobrati šila in kopita, na terenu pai pustiti še pet tovarišev ma teri zemlji.
Ta borba* na/j bi bila prva večja borba narodnih borcev na Primorskem v maščevanje za vse žrtve v Razdrtem in Črnem vrhu, vendar pa ne bo ostala prvai, temveč ji bodo sledile še večje, ki bodo spremljane še z večjo zmago in ki bodo napravile konec Titovi im Badogltevii tiraniji na Primorskem.
zadnjič ob tečaju: zoglenela, mrtvaška sredi krvavega pogorišča — in obšla me je neizmerna! tesnoba'.
Vse nesreče,' vse zavrženosti in nadloge, ki tam od vekov preganjajo človeški rod, s pošastno, okrutno kraljico Smrtjo na čelu, so prišle za namii s6m uta to oblo, doslej tihotno in spokojno v svoji mrtvoti. Človeku bo hudo pov-sodi, saj nosi povsod! s seboj zarodek svoje nesreče.
V	ta mračn araeglahljanja je zazvenel Tomov glas. Stal je kraj mene — zbudil se je po dolgem smu — in strmi v neznani, žareči kolut na nebu.
»Striček, kaj pa je to?« je rekel naposled iin iztegnil roko.
»Veš, to je Zemlja'. Obljubil sem ti, da te popeljem sem in ti jo pokažem. Pa saj Si jo že videl, ko sva prišla sem. Kaj se ne spominjaš več?«
»Ne, nisem vid el te Zendje. Tista je bila drugačna, rogata na eni strani, ta pa je okrogla.«
»To je ista Zemlja, otrok.«
Tom se je trenutek zamislil.
»Striček...«
»No?«
«Že vem. Gotovo je zrasla ali pa se je zjutraj odprla kakor ti veliki listi.«
Skušal sem mu obrazložiti vzrok Zemljinih men, kakor sem pač najbolje znal. Poslušal me je raztreseno, očitno me ni razumel, kaj govorim. Končno me je znova prekinil ■ vpr*-šanjem:
Gospodarske vesli
NEMŠKI PRODUKCIJSKI POO-B1 AšOENtC je s takošnjo veljavnostjo prepovedal izdelovanje razgiednic. Samo razglednice, ki so naročene iz inozemstva, se smejo izdelovati proti posebnemu dovoljenju. Že začeta dela se morajo končati do konca novembra.
ZBIRANJE BUKOVEGA ŽIRA.
Kakor lani je nemški državni gozdarski mojster izdal tudi letos oklic za zbiranje bukovegai žira. Znano je, da se lahko iz bukovega žira pridobi prav dobro jedilno olje. Da bi se letos povečalo zbiranje žira, bodo dobili zbiralci poleg denarne odškodnine v višini 0.50 marke za kilogram žira še posebna nakupna dovoljenja za olje. Tako bo dobil zbiralec, ki odda 5 do 10 kg žira, nakupnico za 1 kg margarine ali olja, pri oddaji 50 do 60 kg žira pa se izda nakupnica za 4.5 kg margarine ali jedilnega oljen. Posebne nagrade so predvidene za primere, če zbira bukov žir šolska mladina.
I	O ZADNJEM IZKAZU ANGLEŠKE BANKE
se je obtok njenih bankovcev povečal od 1089 na 1155 milijonov funtov ter s tem dosegel novo r< kordno višino. V enem let i se je obtok bankovcev povečal za 168 milijonov ali za 17 odstotkov
MF D ANGLEŽI IN AMERIKA\CI
so se začela zelo kočljiva pogajanja o angleško-ameriški valutni pariteti. Pred sedanjo vojno je velja! angleški funt nekaj manj ko 5 dolarjev, danes velja 4 do-lerje. Angleži pa bi radi zaradi povečanja svojega izvoza vrednost angleškega funta zmanjšan, čemur pa se Amerikanci odločno upirajo, ker hot'ejo svoi i /v o/. na vsak način povečati m h;di na račun Angležev.
NEMŠKI DRŽAVNI MINISTER je odreil, da morajo vse ccstno-železniške družbe in tudi vsi mestni avtobusi uvesti s 15. oktobrom enotno tarifo Na ta način sp bo spremno osebje zelo razbremenilo in olajšal promet.
*	* *
KMETIJSTVO :
Shranjevanje jesenskih pridelkov
Jesenski pridelki so dozoreli. Ča*> je, dai jih pred nastopom hujšega mraza in slabega vremena spravimo na varno. Prostori za shranjevanje moraijo biti dobro zavarovani pred mrazom, zračni in suhi. Najboljše so Meti. Ker pa niimai vsakdo prostorne kleti, da bi vanjo lahko spravil vsi pridelke, si mora pomagati z z zasilnimi prostori. Vendar morajo biti vsi
Odgovorni urednik: D
»Striček, kaj je prav za prav ta Zemlja?«
Pripovedoval sem miu takrat bržčas že stotič, da so tam morja, gore, pokrajine in reke kakor na Luni, samo mnogo večje in lepše; da je tam mnogo hiš, sezidanih druga poleg druge, ki se imenujejo .mesta, v teh mestih da prebiva mnogo, mnogo, ogromno ljudi in majnih otrok; pravil sem mu, da smo od taim prišli na Luno: jaz in mama in Peter in Peter in njegov oče, ki ne živi več, in celo oba stara psa, Zaigraj in Leda, kr se z njima tako rad igra.
Ko sem končal, se je Tom, ki je vse skupaj napeto poslušal, premetemo na. muzniil in me pogladil po bradi:
»Saj to že vem, toda zdaj te prosim, striček, ne šali se in lepo po pravici povej, kaj je prav za prav ta Zemlja.<
Oba psa sta stala poleg naju, vrtela glavo in se tudi zvedavo ozirala v rdečkasti kolut na nebu.
Malo ur po sončnem vzhodu sva se spet vračala. Zemlja, obledela v dnevnem blesketu, se je videla za nami le še kot pepelnat okrogel oblak ob obzorju.
Nekoč sva napravila izlet daleč na jug. Morska obala, ki se pretrgoma vleče med petdesetim in šestdesetim vzporednikom, se umakne blizu 149° vzhodne širine proti ravniku, tvoreč nekaj kilometrov širok polotok, morda pa tudi mostišče, ki jo veže s pokrajinami južne poloble. Hotel sem se prepričati, kako je s to stvarjo, zato
prostori taki, da se pridelki, ki jih spravimo vanje ne pokvarijo; obenem naj bodo ob velikem snegu zlahka dostopni. V ta namen si izberemo na vrtu prostor, ki je pred mrzlimi vetrovi neholiko v zavetju in v bližini poti. Tam si namreč naredimo zasip-nice za repo, kolerabo, peso in korenje. Skopljemo jarek, kamor vložimo solato, teir gai ab straneh obložimo v deskami, da se zemlja ne siplje nanjo. Tudi pokrov naj bo močan, sioei nam v deževnem vremenu voda zar teka na solato. Ohrovt in zelje vložimo na isti način. Le za ipetršlj in zeleno si pripravimo zaboje, aiki nimamo na vrtu zaprte grede.
Ureditev zasipnice je dokaj enostavna. Za solato skopljemo 20 do 25
0 n globok, 80 do 1(K) cm širok in po potrobi dolg jarek, ki ga obložimo z deskami. Solata mora biti popolnoma suha. Kar je gnilih in rumenih listov, jih moramo obrati takrat, ko vlagamo. Solato postavljamo eno poleg druge in ne zasipijemo z zemljo. Tudii stiskati je ne smemo, sicer nam prične predčasno gniti. Ob večerih, ob slabem in mrzlem vreemnu jo pokrivamo s pokrovom, drugače pa naj bo odkrita, da ne prične prehitro rumeneti.
Zai zeilje skopljemo nekoliko globji jarek, vendar naj glave gledajo lo d<» 15 cm m jarka. Kapusnice populimo (ne porežemo) An jih vložimo eno poleg drugi'. Glave pokrijemo z Listjem.
Korenje in druge gomolje spravimo prav tako, le da jih povrhu pokrijemo z 20 do 25 cm debelo plastjo zemlje, ki korenje varuje pred mrazom.
Ko smo vse pridelke pospravili, očistimo ves vrt, listje in druge odpadke zvozimo na prostor, ki smo ga določili za to. Tudi • si pripravimo kompost za drugo leto.
Ako hočemo, da nam bo zemlja naslednje leto dobro rodila, jo moramo sedaj dobro pognojiti in pred nastopom mraza globoko prekopati, ker le če zemlja čez zimo premrzne, je spomladi lepo sdpkai. Kjer smo v jeseni naredili praho, spomladi zemljo poravnamo in nič ne prekopljemo.
*	* *
Nasveti za hišo
JAJČNE MADEŽE LAHKO S SREBRNEGA JEDILNEGA PRIBORA OČISTITE samo s pepelom. Nakaij časa morate pribor z njim močno drgniti, potem pa pepel izbrisati s suho krpo. je priporočljiva' m bolnike, ker je lahko prebavljiva'. Marsikdo pa ne ve dai je lahko prebavljivo samo temno in ne belo meso perutnine, razen tega pa balo meso vsebuje tudi nekatere snovi ki niso priporočljive za vse bo-| lezni.
ČAJ IZ GROZDJA Jagode črnega grozdja zberi operi in skuhaj. Vro naj 10 do 15 minut. Nailo jagode iztisni precedi in oslad-kaj. Čaj je gotov.
ŽGANCI Z ZELENJAVO Daj v slan krop pol liitrai ržene mo-; ke. To naj vre 20 do 25 minut, dobro : premešaj in med mešanjem dodajaj, na 3 žličkah maščobe, drobno zrezan, prepražen peteršilj in kuhan, pretlačen grah.
j
V	zadnji številki s mo pomoloma
1 pridali pravljici o Vaneku pripombo
i	»Nadaljevanje sledi«. Pravljica je
namreč ie končana. Prihodnjič bomo priobčili pravljico o »Pastorki Cvet-ki*!
Milan Komar -Gorica
sem se spustil po tem polotoku ali mostišču proti jugu, pa se nisem do-111 ogel dailje ko do tridesetega vzporednika. Nadaljnje prodiranje md je onemogočilo preredko ozračje. Noči so biile kljub bližnjemu morju .tako hude, da so me spominjale na tiste, ki smo jih prebili v puščavah brez zraka. Tla so bila skalovita, vulkanska in popol-nonna gola. Nobene rastline, nobenega življenja, ničesar — sami o grozotna puščava med dvema brezbrežnima morjema, ki so te njiju štrleli ostri grebeni vulkanskih otokov, neredko zaviti v oblake dima ali v krvavi svit ognja.
Bili so trenutki, ko mi je bilo žal, da sem vzel malega Toma s seboj na ta izlet, ker sem se resno bal, da bo po naju. Zaradi strmih gora nisva mogla potovati po sredi tega mostišča, zato sva se držala vzhodne obale, kjer se je ob vznožju divjih in fantastičnih grebenov vlekel do sto korakov širok pas ravnine. Bilo je okoli poldne. Pli-ma, ki ji je vzrok privlačna sila Sonca, je bila sicer zelo počasna*, vendar pa dovolj močna, da je morje dvignila tako visoko, da se je njegova gladina malone zravnala z obrežjem. Bal sem se povodnji in že sem se oziral po kakem izhodu na strmo skalovito pobočje, ko se je dvignil vihar, ki je sledil nenadnemu orkanu z vzhoda. Ogromni valovi so jeli butati ob breg, eden teh valov je treščil v najin voz in ga vrgel kakih deset korakov nazaj pod štrlelo pečino.
(Nadaljevanje sledi.)