Leto XIV. Štev. 106 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, tl«, 12. bi 13. maja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din * Cena din 1.— Spopad na življenje in smrt Po splošni sodbi se je pričela na zahodnih bojiščih najbofj krvava bitka v dosedanji zgodovini — Luksemburška zasedena po Nemcih — Holandci in Belgijci branijo svoje meje — Silna letalska in padalska aktivnost CURTH, 11. maja. As s. Press. NEMŠKA AKCIJA PROTI LUKSEMBURGU SE JE POPOLNOMA POSREČILA. NEMŠKE ČETE SO DRŽAVICO HITRO ZASEDLE. LUKSEMBURŠKA VLADA JE POBEGNILA V FRANCIJO. HOLANDCI IN BELGIJCI SO DOSLEJ ZADRŽALI NEMŠKO PRODIRANJE IN STOJE V OBRAMBI NA SVOJIH UTRJENIH LINIJAH, PRI ČEMER JIM ŽE POMAGAJO ANGLEŠKE IN FRANCOSKE ČETE. POVSOD SE RAZVIJAJO IZREDNO KRVAVI BOJI. NENAVADNO AKTIVNOST SO POKAZALI NEMCI S PADALCI, KATERIH NAMEN JE BIL DESORGANIZIRATI OBRAMBO V ZALEDJU IN DEMORALIZIRATI PREBIVALSTVO. TODA DOSLEJ NISO PADALCI DOSEGLI ŠE NOBENIH TRDNIH USPEHOV. V ZRAKU SE BIJEJO NEPRENEHOMA SRDITI BOJI, V KATERIH PADA NA OBEH STRANEH VELIKO ŠTEVILO LETAL. PO SPLOŠNI SODBI JE TO PRIČETEK NAJBOLJ KRVAVEGA SPOPADA V SVETOVNI ZGODOVINI. Intenzivna akcija nemških padalcev Ne ozemlje Belgije in Holandije so spustili Nemci cele roje padalcev, s katerimi so se razvili silno krvavi boji PARIZ, 11. maja. United 'Press. Po poročilih iz Belgije in Holandije se je Nemcem posrečilo spustiti s padali znatne oddelke svojih čet posebno pri Bruslju v Belgiji In Rotterdamu v Holandiji. Ti oddelki so vdrli tudi v mesto, kjer so se Sim postavile nasproti belgijske, oziroma holandske čete. Razvili so se srditi boji, o katerih izidu pa trenutno še n! podrobnih poročil. Drugod so bili Nemci, ki so se spustili s padali na belgijsko ali holandsko ozemlje, po večini postreljeni ali pa zajeti. Le še neznatne skupine se upirajo, a so obkoljene. Po drugih poročilih so se Nemci spustili s padali tudi 12 milj pred Haagom, dočim so se pojavili na reki Waal v čolnih iz gumija. V obrambo proti padalcem je organizirano tudi vse civilno prebivalstvo. Nemški napad na Rotterdam .ROTTERDAM, 11. maja. Nemškim padalcem se je posrečilo pristati na letališču, od koder so predrli v središče mesta ter so začasno zasedli glavni most. Holandska obramba je postavila v okoliških ulicah barikade, nakar so se vnele za kratek čas ostre poulične borbe, v teku katerih so bili nemški padalci pobiti oz. 'ujeti. KRVAVO DEJANJE ROTTERDAM, 11. maja. Reuter. — V okolici Rotterdama se je spustilo na letališča blizu 400 nemških padalcev, katerim so se, kakor trdijo, takoj pridružili neki državljani iz mesta. Del padalcev, blizu sto mož, se je moral takoj vdati. Vrgli so jih iz zaklonišč in premagal?. Druga skupina padalcev se je zabarikadirala v nekem večjem poslopju. Toda Holandci so brez pardona hišo zažgali in posadko iprerešetali s strojnicami, v kolikor se ni hotela vdati. Računajo, da se Pričel se je lajvečji spopad LONDON, 11. maja. Exchange Tele-graph. Holandski poslanik v VVashingto-nu je izjavil, da se bo Holandija branila do zadnjiki možnosti. Ta spopad pa bo pomenil največje krvoprelitje, ki ga pozna zgodovina. Holandija je ravna kakor miza. Na kvadratnem kilometru živi 186 ljudi, zato si je lahko zamisliti učinke bomb iz letal. Kljub temu gleda holandski narod z zaupanjem v bodočnost, odločen braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. BERLIN, 11. maja. DNB. V pozivu, ki ga je naslovil minister dr. Toth, graditelj nemških zahodnih utrdb na delavce, naglasa med drugim: »Zdaj je prišel čas, ko se bo vaše dveletno delo Izkazalo. Zdaj bo govorilo nemško orožje. Pripravljeni pa morate biti, zgraditi Nemcem nov trdnjavski pas na sovražnih tleh. Prepričani smo v zmago, našo nalogo bomo častno rešili z vztrajnostjo nas vseh.« Nagla pomoč zavezniških čet PARIZ, 11. maja. Havas. Francija ie mirno in junaško sprejela pričetek velikega spopada s sovražnikom. Včerajšnji Prvi letalski napadi so pomenili sicer malo Presenečenje, ker je doslej vladal povsod relativno popoln mir, toda francoska obramba se je hitro znašla in sestrelila veliko nemških letal. V nekaj urah je pa bila vsa obramba v popolni pripravljenosti tudi za največje napade. Povsod krožijo (udi obrambna letala, da lahko vsak trenutek napadejo sovražna, ako se kje bojavljo. Francoske čete, ki so bile takoj včeraj zjutraj poslane na pomoč Belgiji, So žc dospele na bojišče ln se ramo ob r?mj z belgijsko vojsko postavile Nem-1 csin v bran. Prav tako^ so prispeli tudi Angleži, katerih glavna naloga je po-mnvnM Hrl'Midcem. ?n'ošno prevladuje prepričanje, da se je pričel največji bojni spopad v človeški zgodovini. LONDON, 11. maja. Reuter. Posebni dopisnik agencije piše kot očividec, da je belgijsko prebivalstvo priredilo od meje dalje francoskim ln angleškim četam velikanske manifestacije. Vse ceste so polne nepretrganih kolon polkov, kamionov, malih ln velikih tankov, oklepnih avtomobilov in drugih motoriziranih oddelkov, ki hite proti nemški meji Belgije. Na obrazih vseh zavezniških vojakov Je čitati navdušenje ln krepko voljo, pogledati sovražniku v oči in se boriti do zmage. LONDON. 11. maja. Reuter. Angleški ekspedicijski korpus Je prihitel v Belgijo in se združil z belgijskimi četami. Nersislro voino poročilo 1’ERl.lN, n. maja. DNB. Nemške te- so zasedle več letališč, izkrcale čete in se ^ ' e rile so st^rtale v zori včerajšnjega je napadalni načrt akcije padalcev v okolici Rotterdama povsem ponesrečil, nemške posadke so likvidirane. POIZKUSI SE NADALJUJEJO LONDON, 11. maja. Reuter. Po zadnjih vesteh so se Nemci tekom vsega včerajšnjega dne na raznih krajih Holandske spuščali v rojih s padali. Sledil je val za valom. Celo Nemci sami priznavajo, da je bilo takih izkrcavanj včeraj več sto. Zlasti na gosto so pristajali nemški padalci o okolici Dodrechta (jugovzhodno od Rotterdama), ki so imeli namen zasesti most pri Nordykeu, ki je važen železniški vozel med severom in jugom Nizozemske. Davi od 6. ure dalje se spuščanje nemških padalcev nadaljuje, vendar pa holandske čete povsod z motornimi oddelki padalce takoj obkolujejo. Tako se vrše lokalne bitke v notranjosti na več krajih. PADALCI PRI VALSBERGU NEW YORK, 11. maja. Reuter »Colum nemška letala presenetila z nenadnimi napadi in jih poškodovala. Nastali so mnogi požari, letališča Saint Omer, Vitry le Fran?ois in Metz so razdejana. Ko sta Belgija in Holandija poklicali angleške in francoske čete na pomoč, so nemške letalske sile napadle tudi njuna letališča. Aerodroma pri Roterdamu in Bruslju sta popolnoma razdejana. Nemškim četam se bian Corporation« poročevalska družba javlja, da se je rano zjutraj spustilo 16 velikih nemških bombnikov na letališče blizu poletne rezidence kraljice Viljemine pri Valsbergu. Vsako teh letal je izkrcalo 20 mož, oboroženih z avtomatičnimi puš kami. Druga skupina nemških padalcev se je spustila pri Delftu, 7 km južno od Haaga. Bitke pri Valsbergu še trajajo, Isto poročilo pravi, da so Holandci sestrelili 10 do 16 nemših letal. BELGIJCI DEMANTIRAJO LONDON, 11. maja. Reuter. Na odločujočem mestu zanikajo trditve v tujini, da so Nemci zasedli pet belgijskih letališč. Tu naglašajo, da se Nemcem ni posrečilo, polastiti se niti enega letališča na belgijskih tleh. Padalci so bili povsod takoj obkoljeni in zajeti. Do 18. ure je bilo včeraj sestreljenih 10 nemških letal. Prebivalstvo je priredilo angleškim četam ob prihodu na belgijska tla navdušene ma nifestacije. Angleški polki so dvignili povsod samozavest in odločnost naroda. LONDON, 1Q. maja. Reuter. Potrjuje se vest da ni nobeno belgijsko letališče padlo doslej Nemcem v roke. Razven ene ga, ki pa so ga belgijske čete takoj zopet zavzele. je posrečilo zavzeti neko belgijsko utrdbo. Pri tem se je posebno izkazal kapitan Koch in nadporočnik VVitzig, ki sta prejela visoka odlikovanja. Nad Temso so nemška letala sestrelila angleški »bombnik, Maastricht in Malmedy, mesti, ki ležita izven utrjenega pasu vzhodne Holandije in Belgije, so nemške čete zasedle. Francosko vojno poročilo PARIZ, 11. maja. Havas. (Avala). Komunike vrhovnega poveljstva javlja, da so francoske zračne sile in protiletalske baterije sestrelile od včeraj do danes 44 nemških bombnikov. Holandsko vrhovno poveljstvo poroča, da so holandske obrambne baterije in letala sestrelila 70 nemških letal. Točno število nemških letal, ki so jih spravili na tla Belgijci, še ni znano. Prihajajo poročila ob bombardiranih letališčih in delavskih naselbinah Holandske in Belgije. V nekem industrijskem okolišu sta bila težko ranjena dva delavca, dva pa ubita. Padlo je 20, v dru- gem delavskem okraju 40 bomb. V pristanišču Dunkergue je bilo vrženih več bomb, precej oseb je ranjenih. Nemci so bombardirali več krajev v pikardlji, ki so povsem nezaščiteni. Eksplozivne in zažlgalne bombe petih nemških letal so povzročile požare. Zgorelo je 10 hiš, 6 oseb je ubitih, 4 ranjene. V Ardenlh je padlo 20 bomb, tu žrtev ni bilo, sestreljeno pa eno nemško letalo, Dva člana posadke sta bila ranjena, en ubit, četrti ujet. V Alzaciji So Nemci bombardirali Colmar, tri bombe so zadele občinsko poslopje. Holandska vojna poročila Mo --p nolet v Holandsko in Belgijo, kjer zabarikadirale vzhodnem in v okolici. Letališča na i srednjem Francoskem so HAAG, 11. maja. Havas. Drugi komunike Holandske vrhovne komande sc glasi: Vzdolž cele napadene vzhodne meje nudijo naše čete odličen odpor. V teku včerajšnjega dneva smo onesposobili za borbo 4 nemške oklopne vlake. Od tega smo enega zažgali na mostu pri Wen-!owu. Doslej smo zbili na tla 70 nemških letal, čim naša obramba opazi nemške padalce jih takoj povsod obkoli in uniči Pri tem se nemški padalci poslužujejo holandskih ujetnikov kot ščitov. HAAG, 11. maja. Havas. Tretji komuni- ke holandske vrhovne komande javlja: Od -ujetnikov nemških častnikov je bilo izvedeti, da ti do zadnjega niso biii informirani o predstoječi invaziji Holandske. Doslej smo zbili na tla 100 nemških letal. Zopet smo zasedli vsa letališča, ki so jih Nemci včeraj začasno zasedli razven enega. Doslej smo zasegli 14 nemških velfkih letal za prevažanje čet, nepoškodovanih, Nemški častnik je zagrozit ujetim Holandcem, da jih bo dal takoj postreliti čim bi naše čete odprle ogenj na njegovo letališče. Nadaljevanje na 2. strani! Odmev novega položaja v Ameriki Izredno odločna izjava prezidenta Roosevelta — Izolacionizem je doživel v Zedinjenih državah hud udarec WASHINGTON, 11. maja. Na sinočnjem panameriškem znanstvenem kongresu je prevzel besedo prezident Roosevelt, rekoč, da so člani prišli na sejo stisnjenih src, kajti zopet je človeštvo priča krute invazije treh narodov. Jaz sera pacifist, je rekel Roosevelt, toda vi kakor jaz ste pripravljeni braniti civilizacijo. Agresija, ki se širi v Evropi, predstavlja nevarnost tudi za Ameriko. USA motrijo dogodke sicer hladnokrvno, zavedajo pa se končnega cilja, ki mora biti dosežen. WASHINGTON, 11. maja. Reuter. Vpad nemških čet na holandska tla je izzval globok vtis v vseh krogih. Računajo, da bo to dejanje imelo velike posledice v nadaljnji politiki USA. V prvih 24 urah se čujejo povsod komentarji: »To bo vsekakor vplivalo na izpremembo naše nevtralnosti!« WASHINGTON, 11. maja. Reuter. Roosevelt je izdal na prebivalstvo poziv, naj zbira za nesrečne državljane napadenih držav Belgije in Holandije in naj se čim številneje odzove kiicu Rdečega križa. WASHINGTON, 11. maja. Havas. Komentirajoč zadnje dogodke so člani kongresa dali svoja menja. Sanator King je za takojšnjo pomoč zaveznikom, razen vojaške. Senator Glasviron je priporočil čim izdatnejšo pomoč Franciji in Angliji, razen ekspedicijskega korpusa. Senator Pittman je opozoril z ozirom na vpad Nemcev v Holandijo in Belgijo, d’a morajo biti USA budno na stražil v vodah Tihega oceana. Reorganizacija sovjetske vojske Poveljstva so postala neodvisna od političnih komisarjev — Poziv na popolno spravo — Madžarsko mnenje o zaslugi Rusije za Balkan MOSKVA, 11. maja. United Press. Z ozirom na poostreni mednarodni položaj je bila podeljena vojaškim oblastvom popolna oblast in odgovornost. Izdan je bil tudi razglas na rdečo vojsko, v kateri se poziva, da pozafarl na vse prejšnje spore in nesoglasja, ki so obstajala med poveljniki in političnimi komisarji. Vso odgovornost in iniciativo za vojne operacije prevzamejo poveljniki. Obenem je bila uvedena nova razporeditev, ki daje častnikom popolno avtoriteto. BUDIMPEŠTA, 11. maja. United Press. Tukajšnji diplomatski progi so trdno prepričani, da je Sovjetska Rusija preprečila akcijo Italije na Balkanu ter odvrnila tako zaveznike kakor tudi Nemce in Italija- ne, da bi spravili Balkan v vojno, še sedaj ni jasno, ali je bila vojna propaganda, ki je bila zadnje čase usmerjena proti Balkanu, samo bluf, pri katerem je igrata glavno ulogo Italija, da bi odvrnila pozornost zaveznikov od nemških namer pro ti Holandiji in Belgiji, ali pa se je za njo skrivalo kaj drugega, bolj resnega. Proklamaciia belgijskega kralja BRUSELJ, 11. maja. Havas. Ponoči ob 1. uri je objavil belgijski radio proklama-cijo kralja Leopolda na narod, v kateri poudarja med drugim, da »je bila Belgija materialno napadena od one Nemčije, ki je dala najsvečanejšo obljubo, da bo spoštovala njeno nevtralnost. Do zadnjega trenutka smo upaii v nedotakljivost svoje nevtralnosti. Zdaj se je Belgija znašla v složni obrambi domovine. Moj bratski pozdrav velja vsem borcem, ki se bodo umeli postaviti v bran še vse drugače kakor 1914. Velika Britanija in Francija sta nam obljubili vso pomoč in njih divizije že prihajajo. Boj bo težak, toda kakor moj oče trdno verujem v končni izid. Na čehi vseh borcev se bom boril za bo* dočnost naše dece v veri, da bo Belgija triumfirala v končni zmagi pravice.« ZAHVALA HOLANDSKE KRALJICE PARIZ, 11. maja. Holandski radio javlja: Holandska kraljica Viljemina je poslala holandski vrhovni komandi poslanico, v kateri izraža občudovanje nad sijajnim odporom, ki ga nudijo holandske čete. Kot posledica tega je nemški vdor ustavljen. HOLANDIJA V VOJNEM STANJU HAAG, 11. maja. Holandska telegrafska agencija javlja, da se smatra Holandska z Nemčijo v vojnem stanju. Churchill na čelu angleške vlade LONDON, 11. maja. Reuter. Vlada ministrskega predsednika Nevillea Chamberlaina je včeraj odstopila. Kralj je odstop sprejel in poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu mornariškemu ministru Winstonu Churchillu, ki se je takoj lotil dela, da izvrši svoj mandat. Pričakuje se, da bo nova vlada sestavljena še tekom današnjega dneva. V novi vladi bodo tudi zastopniki liberalcev in laburistov, ki so bili doslej v opoziciji. V vladi bo ostal tudi Chamberlain kot član v ojnega kabineta. Chamberlain je odstopi! potem, ko se je prepričal, da je on ovira za sestavo koncentracijske vlade. Obe opozicionalni stranki sta namreč odklonili vstop v vlado, kateri bi stal še dalje on na čelu. Angleška javnost je z zadovoljstvom vzela na znanje mandat Win»tona Churchilla, ker vidi v tem najboljšo garancijo, da se bo poslej vodila vojna z vso odločnostjo. LONDON, 11. maja. Ves današnji ju-trnji tisk soglasno pozdravlja Winstona Churchilla kot pravega moža na čelu nove vlade. Tako pozdravlja spremembo vla de tudi ves laburistični tisk in liberalni »News Chronicle« izjavlja, da bo imel no- vi premier popolno podporo liberalne stranke. »Daily Telegraph« pravi: Dobili smo končno vlado zmage. Churchill je zaenkrat pridržal vse dosedanje ministre na dosedanjih mestih, pa tudi odstopivši premier Neville Chamberlain je sprejel mesto člana ožjega vojnega kabineta. LONDON, 11. maja. Reuter. Ves angleški tisk pozdravlja prihod Churchilla na mesto predsednika vlade. Listi izražajo zadovoljstvo, da bo preizkušeni mož lahko izvedel celokupno organizacijo narodne obrambe proti sovražniku. Dosedanji nedostatki se morajo popraviti in storiti vse za končno zmago. Koncentracijska vlada v Franciji PARIZ, 11. maja. Havas. Včeraj je ministrski predsednik Paul Reynaud rekonstruiral svojo vlado, v katero sta vstopila zastopnika desnice Marin in Ibarne-garay, ki sta postala oba tudi člana ožjega vojnega kabineta. Sedanja vlada je vlada narodne koncentracije, ker delujejo v njej vse stranke. Obenem je bilo zmanjšano število državnih podtajnikov. Vstop zastopnikov desnice v Reynaudo-vo vlado je bil sprejet v Franciji z odobravanjem, ker težina sedanjega časa ne-obhodno terja, da prevzamejo odgovornost za vodstvo države in vojne prav vse politične skupine, ki predstavljajo v parlamentu francoski narod. Nadaljevanje s 1. strani!- Belgijsko vojno poročilo BRUSELJ, 11. maja. Stefani. Obrambni minister je v belgijskem parlamentu poudaril, da je sistem belgijskih mostov in poti pripomogel, da so ustavili sovražnika še pred glavnimi utrdbami ob meji. Vsi napori nemških čet, da bi prebili glavno Irdnjavsko črto, so zaman. Belgijska vojska se odlično brani, pokazala je ne- premagljivo voljo, da brani domovino do zadnjega. Razen malh’ " gnezd pred glavnimi okopi I i be- ležiti uspehov. LONDON, 11. maja. Nemške čete so Luxemburg takoj zascu.o, toda na belgijski in francoski meji so feile takoj ustavljene. Napadi na nezaščitena mesta PARIZ, 11. maja. Reuter. Poročila, ki so dospela v Pariz, javljajo, da so Nemci bombardirali vse vojaške in civilne objekte po mnogih mestih severne Francije. Posebno so vzeli za cilj letališča, tovarne in rudniške naprave. Precej ljudi je ubitih. Močno bombardirana so bila mesta Nancy, Metz, Lille, Calais. BERLIN, 11. maja. DNB. Sovražna letala so napadla mesto Freiburg, ki nima vojaških objektov. Nemčija bo znala odgovoriti na to dejanje. Vsak napad na nemška nezaščitena mesta bo našel odgovora v nemškem napadu na sovražna mesta. LONDON, 11. maja. Reuter. Sinoči sta angleška in francoska vlada objavili komunike, v katerem izjavljata, da se z ozirom na nemško bombardiranje odprtih mest vladi Anglije in Francije ne smatrati več vezani na svoječasno z njune strani dani tozadevni zagotovili. BRUSELJ, 11. maja. Reuter. Kljub zagotovilom spoštovanja do nevojaškega položaja Bruslja so nemški napadi na belgijsko prestolnico terjali doslej 41 mrtvih in 82 ranjenih. Znak ža alarm je bil dan sinoči še ob 22.55. PARIZ, 11. maja. Havas. Nemški bomb niki, ki so včeraj bombardirali Lille, Col-mar, Lyon, Nancyi so bili z velikimi izgubami pregnani. PARIZ, 11. maja. Letalsko ministrstvo javlja: Več eskadrilj francoske vojne zrač ne sile je ponoči bombardiralo važne nemške objekte v zapadni Nemčiji. Naloga je bila izvršena. Vsa letala so se davi nepoškodovana vrnila v svoje baze. Chamberlainov zadnji govor Razna vojna poročila PARIZ, 11. maja. Havas. Holandske in belgijske čete so se v svojih utrdbah postavile uspešno v bran sovražniku. Vzdolž vse glavne obrambne črte, od Rena do severne meje, so Holandci porušili vse mostove in se umaknili v utrjene za-kope. Rečna korita in kanali so visoko preplavljeni, tako tudi ozemlje v okolici. LNODON, 1,1. maja. Belgijske protiletalske baterije so sestrelile do sinoči 10 nemških letal. Glavni napad nemških letal an angleške aerodrome v Franciji je hit izveden v rani zori. I-etala so prišla čez francosko mejo v veliki višini. Kljub težkim bombam je škoda minimalna. Franvoska protiletalska baterija, okrog 6. ure zjutraj pa lovska letala, so odločno posegla vmes in prisilila Nemce k umiku. Več nemških letal je bilo sestreljenih in poškodovanih. En sam francoski letalec se je spustil v boj s petimi nemškimi ter se boril do zadnjega izstrelka municije. HAAG, 11. maja. Holandska vrhovna komanda javlja: Davi je bil prvič vzpostavljen kontakt med holandskimi in zavezniškimi četami, t. j. z angleškimi, francoskimi in belgijskimi četam). Tudi v zraku imenovane vojne sile že uspešno “sodelujejo. LONDON, 11. maja. Reuter. Sinoči ob desetih je odstopivši ministrski predsednik Champerlain zadnjič govoril po radiju iz Dowwning Streeta 10. Dejal je: Zgodaj davi brez vsakršnega opozorila ali opravičila je Nemčija napadla tri države. Izbrala je trenotek, ki se ji je morda zdel primeren, ker je računala na needinost naše države. Toda vračunala se je. Ta država ni bilo nikoli bolj edina kakor danes. Ne bom govoril o debati v parlamentu. Toda ko bodo sedanje težke ure minile, bo nasprotnik spoznal, da bomo izvedli drastično akcijo kakor jo zahteva razvoj vojnih dogodkov. Kakšna naj bo ta akcija o tem, da vsebuje vlada člane liberalne in laburistične stranke s čimer je iskazana edinost države. Včeraj popoldne sem se o tem posvetoval s svojimi kolegi. Izkazalo se je, da je ta cilj mogoče doseči edino pod drugim predsednikom vlade. S tem je postalo jasno kaj je moja dolžnost. Podal sem se h kralju ter mu ponudil odstop. Kralj je sedaj poveril sestavo vlade Winstonu Churchillu. Nova državna upra va bo postavljena na naconalni temelj. Ne dvomim, da bo v tem popolnoma uspel. Ostali ministri bodo obdržali svoja mesta. Churchill me je naprosil, naj bi postal član vojnega kabineta. Ničesar nisem raje storil kot to. To je moja zadnja poslanica iz Downmg Streeta 10. Natančno tri leta sem bil ministrski predsednik. Nosil sem težka bremena. Dokler sem veroval v to, da bi bilo mogoče ohraniti mir sem zanj vse podvzel. čim pa sem spoznal, da to ni mogoče, sem prevzel nase breme vojne. Ob izbruhu le-te, sem vam s prav tega mesta govoril, da se bomo borili proti strahotam. Toda ta beseda je le medel odblesk od strahovitosti, ki so v zvezi z strašno bitko, ki se bije te ure, te dneve, ki se bo morda bila vse prihodnje tedne. Zrišle bodo ure ko bomo postavljeni na pre-iskušnjo kakor sta postavljeni v preisku-šnjo Holandija in Belgija. Pozivam vas, 'da se vsi združimo složno za ministrskim predsednikom. »S povzdignjenim glasom polnim razočaranega gnjeva a tudi odločnosti je ohajajoči Chamberlain zaključil: »Borimo se proti tej divji zveri dokler ne bo končno razorožena in strmoglavljena!« ANGLEŠKI POZIV PROTI PADALCEM LONDON, 11. maja. Notranje ministrstvo je sinoči izdalo sledeči komunike: Poziva se vsak Anglež da nemudoma javi vsako eventualno izkrcanje nemških padalcev najbližji policijski postaji. Pri tem opozarja občinstvo, da je možno, da se sovražni padalci pojavijo v angleških uniformah kakor so se na Holandskem v holandskih. SPOPADI NA NORVEŠKEM STOCKHOLM, 11. maja. Norveško vrhovno poveljstvo javlja, da so norveške čete odbile nemške napade pri Lej- gastingu. Prednje čete so se spopadle v oblasti Mosjena. BELGIJSKA NOTA NEMČIJI LONDON, 11. maja. Reuter. Belgijski poslanik v Berlinu je izročil vladi Nemčije protestno noto, v kateri pravi med drugim: »Belgijska vojska bo z vso svojo silo In neustrašeno voljo branila svojo zemljo, polna prepričanja v zmago pra“ vične stvari.« _________ Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj najvis-ja temperatura 20.0, danes najnižja 8.2, opoldne 20.0. V Mariboru dne H. V. 1940. »V eSernttf« Stran 3L Holandske iBwsa v noriAABA7EHA 30 HA ^BOAEHA *\AMHV4dA ^ &?,». yT©P5£HAjr /-AHHHcJA. //j •O^aoae ^ABA Moe koue noAnmy HEMU,WrS ''■'V;-' ' i* ■"•■ * */>- , • ^ , .. 7" ^CKA^j / . V GSeMAHHnM y%) \ ©SPHCE/IJ cv X X I Mam$ Rotterdama komaj nekaj nad 200 km zračne črte do Londona, od njune obaie do angleške pa komaj 80 do 150 km. Še večjega pomena je eventualni uspeh Nemcev za Francijo, ki bi jo predor skozi Rclgijo lahko presenetil s severne strani. Francozi so sicer tudi na tej meji z Bel-kijo postavili močne utrdbe, prihiteli Belgijcem na pomoč ter bodo storili vse, da .s® drama iz 1. 1914 na flandrijskih tleh spet ne obnovi. Belgija Kraljevina Belgija meri 30.420 km5 in šteje blizu 8 milijonov ljudi. Povprečno biva 257 duš na 1 km2. Prebivalstvo se deli na francosko govoreče Valonce in Flamce z nemškim narečjem. Nad petino ljudi prebiva v velemestih Anversi, Bruslju in Gentu, šestina pa v premogovnih ■revirjih Maas - Samibre - Haine. Visoko razvita belgijska industrija spada med prve na svetu. Že od nekdaj je znana železna industrija v valonski Belgiji, tekstilna industrija v Flandriji in čip-karstvo v Brabantu. Tudi volnena industrija je starejšega izvora. Ko so po 1830 odprli velike premogovnike, so se jele na jugu države naseljevati steklarne pri Charleroi, v Hennegauu, Liegeu in Na-murju. Cinka izvažajo nad 85% produkcije. Deželo prepreza nad 12.000 železnic in 2600 km kanalov. Glavno prometno središče je Anversa (Antwerpen), velika izvozna luka. Trdnjavski sistem Belgije je obsegal do svetovne vojne trdnjavi Liege in Na-mur ob Mozeli ter močno utrjeno mostišče Anverso. Slednje je tudi pomagalo, da se je belgijska vojska jeseni 1914 v redu umaknila, ko sta Liege in Namur podlegla 30.5 in 42 centimeterskim mož-narjem. Zdaj so Belgijci zabetonirali mejo v podaljšku od Maginotove čete na sever in strokovnjaki so trdili, da je utrjeni pas najmoderneje urejen. Belgijska prestolnica Bruselj je lepo, snažno mesto, po katerem vrvi ogromen promet. Mesto se ponaša z lepim številom palač, galerij in muzejev, kjer so razstavljene umetnine Rubensa, Jor-. daensa, Crespija. Rodina itd. Belgijci so znani prijatelji umetnosti. Razkošen je botanični vrt s prekrasno revijo rastlin m cvetlic. Mogočna justična palača je stala 45 milijonov frankov, impozantni stavbi sta »Maison.du Roi« in »Hotel de Ville«. Belgija je bila svojčas pod francosko vlado .pozneje združena s Holandsko, od 1831 dalje je pa samostojna kraljevina. Kralj Leopold II. (1865—1909) je vodilna lastno pest kolonialno politiko v Afriki kolonialno posest, Belgijski Kongo, ki' ima 2,385 km zemlje, blizu 16.000 belcev in nad 9 milijonov domačinov. Njegov naslednik, kralj Albert I. je moral v svetovni vojni prestati hudo preizkušnjo. Izprazniti je moral pred Nemci velik del dežele, na čelu svoje vojske se je postavil ob stran zaveznikov in boril v flan-drskih zakopih. Po zmagi je spet vkorakal v Bruselj, pred leti je nasledil sedanji kralj Leopold III. Holandska Površinsko povsem ploska Holandska meri 34.222 km2 in šteje nekaj nad 8 milijonov prebivalcev. Nekateri kraji na južnem Holandskem so še gosteje naseljeni kakor Belgija. Tu je zgoščenih na 1 •km’ blizu 650 ljudi, severno holandsko okrožje šteje 530 duš na 1 km*. Najvišja točka leži komaj 107 m nad morjem, visoki nasip varuje deželo, da je ne preplavi morje. Marljivi narod je z izsuše-njem velikega dela Zuiderskega jezera pridobil mnogo plodne zemlje ter izpre-menil deželo v vrt in travnike. Blizu 8000 km rek je plovnih, železnic je le nekaj nad 3700 km. Ribištvo, vrtnarstvo, živinoreja in industrija so živahno razviti v deželi, ki je prav za prav le nanos Rena in Skalde. Morje je največji prijatelj, pa tudi sovražnik Holandcev. Voda namaka polja in travnike, pospešuje promet, a izpodjeda kopnino, stavbe in nasipe. Dvakrat v zgodovini je vdrlo morje v notranjost in požrlo več naselij s sto tisoči ljudmi. Žilavi narod se je znova opomogel in v uajnovejši dobi uporabil izkušnjo morja za obrambo domovine. Po načrtu naj bi prišel velik del južnovzhodne države pod vodo, da bi tako preprečili sovražniku prodiranje k morju. Holandska je domovina kolesarjev, kjer se vozi staro in mlado vseh stanov. Ljubitelji narave goje krasne tulipane in hiaeinte. Bivališča so bela in snažna, poživljajo jih tipični mlini na veter. Hiše so skromne in tesne, kakor da bi vanje Bogastvo čem od njenih dragocenih kolonij v Vzhodni Indiji. Holandsko kolonialno ozemlje na jugu Azije meri 1,900.134 km’ ter šteje nad 60 milijonov duš. Z usodo domovine se odpira glede te kolonije na daljnem vzhodu novo poglavje v kolonialni politiki, kajti ni bilo malo glasov o japonskem apetitu po bogatih otokih. Luksemburška Tretja država, ki jo je zajel vihar vojnega plesa, je mala kneževina Luksemburška. Šteje 2587 km’ zemlje in 300.000 duš. Prebivalstvo se bavi 30% s poljedelstvom, 39% z indust. in obrtjo, ostali del s trgovino in javnimi poklici. Deželici, ki ima le 400 mož posadke in 17 častnikov, načeluje veliki knez. -ine. * „Ne smemo dovoliti, da se spet vrnejo okupatorji" »Ne zaradi sedanjega slabega ekonomskega stanja ne zaradi/krajevnega strankarskega nezadovoljstva, ne smemo nastopati proti programu HSS. Nasprotno, biti moramo zanj, za našega predsednika in narodni sporazum, ki je nadvse potreben. Potreben je'bolj kakor doslej, ko moramo budno stati na naših mejah proti vsakemu napadalcu. Ne smemo dovoliti, da se spet vrnejo okupatorji!« (»Seljački Dom«). ■ter v 1/1881—85 pridobil državi obsežno. Globoko razčlenjeno ustje veletoka Rena je bilo že od nekdaj privlačna točka za trgovinsko podjetnost. Od tod se odpirajo vrata globoko v bogato industrijsko zaledje Porurja in Posaarja, tu je pljuskal v široki svet mogočen promet treh modemih držav. In kar niso zmogle prometa reke same, so pospešili moderno urejeni kanali in železniška mreža, ki prihaja pač tu šele v dragi vrsti v po- j Štev. Belgija, še bolj pa seveda Holandska, sta tako rekoč na morju ležeči deželi, plovnost po vodah je povezala morje globoko v notranjost. Zato je naravno, 'da Se je pri marljivih narodih že zgodaj razcvitala visoka kultura in dvignil standard naroda, kakor le redkokje v Evropi. prenesli pomorci življenje iz ladijskih kajut. Glavno holandsko mesto Amsterdam ima vse znake svoje dežele. V obliki ;podkve se vrste ogromni kanali okrog mesta, ob njem so postavljene snažne, bele hiše. Na trgu Dam je mogočna borza, tod pljuska kupčijsko življenje vsega sveta. Krasen živalski vrt je najpriljubljenejše izprehajališče meščanov, tu je zbrana favna in flor-a daljne kolonije, Holandske Indije. Holandsko podeželje je zelo enolično, poživljajo ga posamezne vasi, vrtovi in borovi gozdiči. Miroljuben narod se lahko pohvali, da ima na vodstvu dirža-ve žensko, katere avtoriteta je popolna, Državni posli se razvijajo normalno. — Kraljica Viijemiina pa ni le energična potrpežljiva vladarica, nego tudi izvrstna gospodinja. Skromna dama ne kopjčbna-se bogastva. Kakor njena hči, prestokmasfedmea Julijana, je velika prijateljica planin. Je stalna obiskovalka Švice. Na počitnicah ■najraje slika ali fotografira. Velik del življenja prebije v samotnem gradu Het o, daleč od Haaga, sredi preprostih ictij. Vladarica se redno udeležuje vseSvo-jjaških manevrov ter je v zadnjih mestecih energično poskrbela za dvig narodne obrambe. Pogostoma je inspiciraJa utrdbena dela, vojne naprave in ladje, poto-.piia se je celo s podmornico pod vodp. INa seje se vozi vedno v stari kočiji, vsako leto osebno-prečita tradteionainipre-:Stolni, govor. Njeni Izleti na deželo veljajo občemu napredku kmetijstva, gradnji cest m pa-troplovstvu. Ljudstvo ji je vdano, ker se počuti z demokratičnim vladanjem ^počaščenega. Po vdoru v Holandsko, Belgijo, Luksemburško Glavno dejanje drame za novo Ilce sveta Tri dežele, tri Pepelke na kočljivem sirategičnem stikaiišču treh velesil — industrijska, gosto poseljena Belgija, s kanali prepredena Holandska, pritlikava Luksemburška Med Francijo, Severnim morjem, odnosno Anglijo in Nemčijo leži svet, ki je postal v zadnjih dneh prizorišče nadaljnjega dejanja v razmahu sedanje evropske vojne. Blizu 900 km obale med francosko mejo pri Diinkirchenu in dalje gori do nemške meje pri Emdenu, v zalivu Emze, tvori okno v svet dvema visoko kulturnima državama, Belgiji in Holandski. Komaj 130 do 290 km globoko v notranjost se razteza ožemlje teh dveh držav, ki sta kakor skromni Pepelki prislonjeni ob evropski trup, v stikaiišču interesnih področij treh velesil. In vendar sta ti dve, po površinski gradnji in kulturi precej različni pokrajini umeli dvigniti blagostanje naroda do zavidljive višine ter ponesti ime domovine tudi v prekomorska posestva. Holandska vlada se je že jeseni odločila, da bo v primeru vojne nevarnosti poplavila one dele zemlje, ki so v primeru vojne najbolj izpostavljeni vdoru z vzhoda. Predvsem je zdaj prišel pod vodo južnovzhodni del države, v Limburgu, kamor je bil po starem nemškem načrtu generala Eppa tudi usmerjen eventualni sunek operacij. Severno od tod kaže puščica na eno najbolj kočljivih točk Holandske, na mostišče pri Nijmegenu, kjer vstopa Ren v Holandsko. Tu so Nemci že lani zgradili dva strategično važna mosta, ki bi naj pospešila prehod vojske. Da- Slovenci in Kmetsko-demokratska koalicija MekaJ spominov na mogočno politično gibanje !. 1928 V Sloveniji doslej še ni bilo političnega gibanja, ki bi vse napredne Slovence, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, tako povezalo, kakor se je to posrečilo 1. 1928 kmetsko-demokratski koaliciji Prav tako doslej še ni bilo v Sloveniji političnega gibanja, ki bi tako globoko in široko zajelo napredne množice slovenskega ljudstva kakor KDK Če bi ne bilo šestojanuarskega režima, ko so politični voditelji naprednih Slovencev zapustili KDK, bi danes ne vladal v vrstah naprednih Slovencev popoln političen kaos. Slovenija, politično združena v KDK, bi lahko bila prav tako soodloču-joča in zmagovita kakor je postala KDK odločujoč političen faktor v banovini Hr-vatski, in s tem v državi. V času ko se pripravlja zopetna upostava kmetsko-demokratske koalicije v Sloveniji, more biti široki javnosti samo v korist, ako jo opozorimo na politično preteklost in z njo na mogočno gibanje KDK v Sloveniji 1. 1928. Zaradi zanesljivosti podatkov se poslužujemo za priobčenje teh spominov dnevnika »Jutro«, ki je bilo 1. 1928 glasilo KDK. Iz njega posnemamo: Pod celostranskimi naslovi: »Za preure jeno državo enakosti in svobode« — »Nezlomljiva solidarnost Hrvatov, pre-čanskih Srbov in naprednih Slovencev« — priobčuje »Jutro« 2. avgusta 1928 zgodovinsko važno deklaracijo poslanskega kluba KDK ter politični referat Sv. Pri-bičeviča na seji poslanskega kluba v Zagrebu, ki se je vršila 1. avgusta 1928. »Jutro« od 4. avgusta 1928 priobčuje na uvodnem mestu razgovor z nar. poslancem dr. Žerjavom o zagrebških posvetovanjih. Dr. Žerjav je izjavil med drugim. »V Zagrebu »mo Slovenci kakor doma. Tam se je rodila jugoslovenska ideja in morda »' slučaj, da se ta ideja vrača v svoji pravi vsebini In obliki pod okrilje Zagreba.« — »Zagrebška resolucija Je znova dokazala, da vodi kmetsko-demokratsko koalicijo ves čas njenega obstoja in tudi v sedanjih odločilnih dneh skrb za državo in njen obstoj.« V isti številki poroča »Jutro«, da sta Mia v poslovni odbor KDK od Slovencev .izvoljena dr. Žerjav odnosno dr. Kramer in Ivan Pucelj, v akcijski odbor pa poslanec dr. Pivko. »Jutro« od 23. avgusta 1928 pozdravlja v uvodniku ljubljansko sejo KDK, ki je bila naslednji dan. Med drugim piše: »V slovenski prestolnici se vrši jutri važna seja vodstva KDK. Gre sicer za redni sestanek vrhovnega izvrševanega odbora velike slovensko-hrvtasko-srbske armade, ki bije boj za boljšo bodočnost celokupnega naroda... Ljubljanska seja bo le ztiova pokazala, da je ni sile, ki bi mogla razdvojiti vrste KDK in da solidarnost v KDK koallranih strank ne le ne popušča, temveč da postaja trdnejša od dne do dne. Veliko delo nesmrtnega učitelja In voditelja Stjepana Radiča ne glnja naroda pri srcu, smatrajo za svojo najsvetejšo dolžnost, da to delo nada-Ijujejo, da ga izgradijo in venčajo z uspehom ter se tako izkažejo vredne historične misijo, ki so jo prevzeli, vredni Ideje, za katero je umrl Stjepan Radič.« Ljubljanska seja govori vsemu narodu, kako globoko se KDK zaveda, da je njena misija v složnem delu Slovencev, Hrvatov in Srbov za skupne velike narodne Interese. Preko tega pa določitev Ljubljane še posebej dokazuje, koliko važnost polaga KDK baš na sodelovanje Slovencev v boju za velike cilje ih kako neomajno jo zaupanje Hrvatov in Srbov v poštenost in treznost slovenskega naboda, Reči smemo, da to zaupanje Hrvatov in Srbov ne bo razočarano. A kar se ftosebej še Ljubljane tiče, je naša slovenska prestolnica od prvega trenutka z največjini navdušenjem bila v taboru KDK.« »Poslanci, (ki tvorijo vodstvo KDK v 'Sloveniji, niso nepoznani možje. Njihova imena predstavljajo tudi pri nas avtoritete in vzbujajo splošno zaupanje. S po-šebnim zaupanjem pa pozdravlja napredna in zavedna Ljubljana v svoji sredi poleg Svetozarja Pribičeviča novega predsednika KDK dr. Vladka Mačka, ki šlovj kot moder, lojalen in bister politik, je mož, v katerem vidi tudi naša javnost podane vse garancije, da bo čuval In množil veliko dediščino svojega učitelja to prijatelja Siiepaua. , Liplja- na in z njo ves slovenski narod prisrčno pozdravlja oba predsednika in vse člane vodstva KDK z iskreno željo, da bi današnja seja rodila veliko sadu za narod, ki v odločni borbi KDK vidi edino garancijo boljše bodočnosti in bo — o tem smo uverjeni — z vsemi silami podprl svoje voditelje, da ga popeljejo do popolne zmage.« Pod naslovom: »Manifestacija solidarnosti in borbenosti KDK« poroča »Jutro« 24. avgusta 1928 o celodnevni seji vodstva KDK v Ljubljani. Uvodoma piše: »Zopet je za nami velik političen dogodek. V Ljubljani sta se vršili dve historični seji KDK. Enodušnost, ki se je manifestirala na včerajšnji seji v Zagrebu, kjer je bilo ponovno osvojeno in potrjeno stališče, naj KDK v vseh vprašanjih svoje akcije nastopa kot nerazdruž-ljiva enota, je dobila na današnji seji vodstva KDK v Ljubljani svojo definitivno obliko.« »Jutro« v isti številki poroča, da je predsednik dr. Maček na začetku seje spregovoril: »Otvarjam sejo vodstva KDK in pri tej priliki poudarjam zlasti okolnost, da je to prva seja, ki se vrši v Ljubljani. Okolnost, da se vrši ta seja v Ljubljani, je važna zlasti zaraj tega, ker se vidi, da v borbi združenih Hrvatov in prečanskih Srbov sodeluje tudi Slovenija, čeprav je danes dr. Korošec zvezan z našimi nasprotniki. Najvažnejše pa je končno to, da stoji ob boku našega pokreta tudi prestolnica Slovenije bela Ljubljana.« »Ljubljana navdušeno pozdravlja voditelje KDK«! »Velike manifestacije v Zvezdi, po mestu in na kolodvoru« — pod temi naslovi poroča »Jutru« v isti številki, kako je več tisoč ljudi prirejalo vodstvu KDK manifestacije pred kazino in na poti na kolodvor. Manifestanti so dvignili na ramena predsednika dr. Mačka in njega in Svetozarja Pribičeviča v velikanski povorki spremili na kolodvor Za novega pomočnika zunanjega ministra je imenovan dr. Ilija Jukič. Rodil se je 1901 v Dolnjem Svilaju v okraju Gradačac na Hrvatskem. V Parizu je dovršil politično pravne nauke. Služboval je v zunanjem ministrstvu, pri londonskem poslaništvu. Z Vffiderjem je izdajal po povratku v Jugoslavijo 1934 politično revijo »Pogledi«, pozneje je bil zunanje politični urednik »Hrvatskega Dnevnika«, koi^patm šef dr. Mačka, v februarju le- med prepevanjem rodoljubnih pesmi in neprestanim vzklikanjem KDK in njenim predstavnikom. »Jutro« priobčuje v isti številki tudi govor poslanca dr. Kramerja pri kosilu vodstva KDK. Med drugim je govoril: »Ni še dolgo, kar smo baš na tem mestu slavili triumf naših koalicijskih idej in dvigali na ramena svojega predsednika Pribičeviča in nesmrtnega Stjepana Radiča, ki bo ostal za vedno zapisan tudi v srcih Slovencev. Danes se nahajamo sredi borbe, ki smo jo takrat proglasili. Ml Slovenci, navajeni na borbo tudi v težkih časih, ne oklevamo. Mi vam obljubljamo, da gremo kakor en mož za vami. Mi nimamo danes druge prošnje in druge želje, kakor da ostanemo v delu za skladnost interesov Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej državi složni in borbeni in v, zavesti končne zmage...« Pod naslovom »Slovenci in KDK« citira »Jutro« 22. avgusta 1928 zagrebške »Novosti«: »KDK ima zlasti velik pomen za Slovenijo. Potom nje je ustvarjen stari ideal vseh iskrenih slovenskih naprednjakov: napredni blok in tu so napredni Slovenci enodušni z brati Hrvati in pre-čanskimi Srbi v njihovi upravičeni borbi za enakost in ravnopravnost vseh delov države. In končno v težnji za tako ureditev države, ki bo zagotovila tako stanje.« Pod naslovom »Mogočna manifestacija napredne Slovenije na Bledu« — 12.000 ljudi manifestiralo za idejo KDK — Odločnost in samozavest pristašev KDK« poroča »Jutro« 9. septembra 1928 med drugim: »Današnje slavje kmečke demokracije na Bledu bo ostalo tisočem in tisočem, ki so mu prisostvovali, v trajnem spominu... Skoro v vsaki gorenjski vasi je vladalo že od sinoči živahno vrvenje in pripravljanje na kmečki praznik na Bledu. Skoraj dve uri je trajal slavnostni sprevod. Bilo je navzočih okrog 12.000 ljudi. Nikdar še ni bil blejski pra- tos pa imenovan za poslanika v Čileju. „Se krepkejše prijateljstvo" V rimskih političnih krogih je v zadnjih dneh glede odnošajev do Jugoslavije zavladal nov optimizem. Dopisniki italijanskih listov iz Beograda javljajo, da vlada v Jugoslaviji popolno pomirjenje in da je prijateljstvo med Rimom iri Beogradom kljub vsem nasprotnim manevrom močno. znik tako mogočen in kar videlo _ se je, kako je koalicijska ideja podvignila samozavest in odločnost naroda... V tem oziru so bili tudi karakteristični razni napisi, med katerimi se je zlasti na kmečkih vozeh vedno ponavljal napis »Živela KDK!« Ljubljanski poslanec dr. Kramer je pozdravil kmečki praznik v imenu prestolnice Slovenije, ki bo vedno v prvih vrstah vztrajala v boju za enakost in svobodo. Poslanec dr. Kramer veiiča solidarnost enotne napredne fronte, ki je porok, da bo kmečka demokracija tudi v Sloveniji zmagovita.« »Jutro« od 30. oktobra 1928 poroča pod naslovi »Krasna manifestacija KDK v Celju — Ogromna udeležba — Zastopano vse celjsko okrožje — Borbenost in navdušenje tisočev udeležencev — Viharne ovacije voditeljem KDK«: Slika, ki jo je v nedeljo ves dan nudilo Celje, je podajala neovrgljiv dokaz, da se zelena Štajerska složno in navdušeno pridružuje pokretu kmečke demokracije. — Celjski zbor je bil dostojen naslednik vseh dosedanjih manifestacij KDK. Zelo močna je bila udeležba od vseh strani, tako od šentjurske kakor tudi laške, s Posavja in od Vojnika. Glavni kader je postavila Savinjska dolina s Šaleško vred. Prišli so tudi ljudje iz mislinjskih in gornjesavinjskih krajev, z dalekih štajerskih pogorij, pa celo iz Gornjega grada in Slovenjgradca. Na shodu je med drugimi govoril poslanec Ivan Pucelj tole: »Postavil sem si vprašanje: AH smo Slovenci v KDK na pravi poti?« (Viharni klici: Smo!) In ali je ves slovenski narod na tej pravi poti aU ni? In sem dobil odgovor, da je samo oni pravi sin slovenskega naroda, ki hodi po poti KDK. Kakor hoče ves narod na Hrvatskem svobodo, tako hočemo tudi mi Slovenci svobodo,« Tako je bilo leta 1928. In kako je bilo pozneje? Senator Večeslav Vilder (na konferenci SDS v Ljubljani 25. IV. t. 1.) pravi: »V težkih časih je prišlo do razcepa. Vsi so nas zapustili, dr. Korošec je šol v vlado kot notranji minister, slovenski demokrati so pristali na diktaturo. Vse smo podvzeli, da jih pridobimo za politiko Zagreba in da se z nami strnejo, braneči demokracijo proti diktaturi. Zapustili so nas. Niti pri volitvah leta 1935, niti 1938 niso bili Slovenci Ideološko z nami, kljub temu, da so resolucijo 1. 1937 podpisali vsi demokratski elementi v Srbiji t. j. Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Tako se je moglo zgoditi, da so ob zgodovinskem dnevu 26. VIII. 1939, ko je bil med predsednikom vlade in dr. Mačkom t. j. KDK podpisan sporazum, bili Slovenci eliminirani. S tem, da so Slovenci pristali na diktaturo, so se izločili iz politike, ker diktatura ni politika, Mi smo bili tsti, ki smo držali nacionalno Unijo naprej, četudi v velikem trpljenju in brez pomoči tistih, ki so bili prej s tolikim navdušenjem za nacionalne ideje z nami. Nagrado smo dobili ml, ker je nam dal čas prav, a njih danes ni.« * Voditelji slovenskega dela KDK, ki so smatrali 1. 1928 za svojo najsvetejšo dolžnost, da se Izkažejo vredne historične misije KDK in vredne ideje, za katero je umrl Stjepan Radič, so krenlU s poti KDK, čeprav so še pravkar proglašaU to pot za edino pravo, odločno borbo KDK pa za edino garancijo boljše bodočnosti. Prisega na nezlomljivo solidarnost, enodušnost in nerazdružljlvost do popolne zmage je postala kriva prisega. Neomajno zaupanje Hrvatov in prečanskih Srbov, ki so polagali toliko važnost na sodelovanje Slovencev v KDK, Je bilo strašno razočarano nad zvestobo In poštenostjo slovenske politike. Potom KDK je bil ustvarjen stari ideal vseh iskrenih slovenskih naprednjakov: napredni blok — kakor je pisalo »Jutro« 1. 1928 — politični vrhovi pa so sam* začeli drobiti ta blok, dokler ga nlsolz-premenill v popolno razsulo. Deset in desettisočl Slovencev, ki so se 1. 1928 navdušeno pridružili veliki armadi kmečke demokracije, pa imajo v Srcih še vedno zapisan spomin na mogočno politično gibanje tedanjih časov hi na manifestacije, ko so Slovenci v triumfu koalicijskih idej na ramena dvigal' vodlteHe KDK. ONI SAMO ČAKAJO, DA SE ZOPET POVRNEJO NA PRAVp POT KtfK. c10* Senator Vilder o slogi pri občinskih volitvah na Hrvatskem V »Novi Riječi« piše prvak SDS senator Vilder med drugim: »Od početka sporazuma smo stalno zagovarjali potrebo volitev, hoteč predvsem dober voliv-ni red in zdravo volivno atmosfero. Narodni prvaki naj stopijo pred volivce pomirjeni, složni, z idejo, da bo vsak nepismeni in lačen vedel, za koga glasuje. Za volitve so izšli trije proglasi, ki zagovarjajo duh soidarnosti. Toda, diktatorski zli duh, ki je vladal celih deset let, se še ne more pomiriti. Tako rovarijo proti samostojnežem, v Zagrebu in Beogradu. Delajo tako, kakor da sta dr. Maček in dr. Budlsavljevič predstavnika politike Zagreba, Cvetkovič pa Beograda. Srbi na Hrvatskem da naj se »zedinijo« in slede instrukeijam Beograda, ki ga predstavlja Cvetkovič kot predsednik vlade. AH more biti še večji absurd? To v času, ko se obeta potek volitev na Po sporazumu v Moskvi Kakor poročajo iz Moskve je predsednik sveta narodnih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel našo trgovinsko delegacijo, bi jo tvorijo Milorad Gjorgjevič, dr. Obradovič, dr. Mikic, dr. Bičanič, Avsenek, Markovič v triurni avdienci. Po vesteh »United Pres-sa« bo jugoslovansko-sovjetska pogodba v treh dneh podpisana. — »Exchange Telegraph« in po njem »Hrvatski Dnevnik« piše s tem v zvezi, da bo zračna in Hrvat pomočnik zunanjega ministra Hrvatskem v največjem soglasju. Podpredsednik HSS, inž. Košutič je na zborovanju glavnega odbora SDS 1. maja sam naglasil: »Hrvatska more uživati svojo polno svobodo in napredek samo tedaj, če obstaja tesno sodelovanje med strankama Srbov in Hrvatov. Vi samostojni demokrati imate nalogo, da izdr-žite napade z mnogih strani. Obstoj KDK pa pomeni obstoj Jugoslavije. Napadi na SDS so nam za merilo, kdo je prav za prav za sporazum, kdo ne. Kdo le misli, da s slabljenjem samostojnih demokratov lahko doseže patriotične rezultate za Srbe in Hrvate? Solidarnost, ki se je pokazala v najtežjih dneh, mora biti ohranjena proti vsem nasprotnikom narodnega obstanka. Ta Košutičev govor se sklada s proglasom SDS kakor zobje dveh zobčastih koles stroja.« pomorska zveza z Jugoslavijo skoro otvorjena. Rusija bo tudi opustila zahteve, da se vrne zlato, ki ga je bil svojčas vzel general Wrangel seboj s Krima v Beograd. Na beograjskem velesejmu bo Moskva postavila lasten paviljon. Trdi se, da bo general Vojin Maksimovič, ki je zadnje čase prinašal v »Politiki« obširne članke o odnošajih Rusije do Srbije, v kratkem odpotoval z drugo delegacijo Jugoslavije v Moskvo. Mbiriče Sv. Pankracij na ICozjaku - zaščitnik vinogradov Med redke postojanke Slovenskega planinskega društva na Kozjaku moramo prištevati nad 900 m visoki Vrh sv. Pankracija — zaščitnika vinogradov. Le žal, da je posebno zadnja leta ta, daleč na okoli priljubljena postojanka s krasnim razgledom, popolnoma zapuščena. O cerkvi sami ni v kroniki navedenega nič posebnega, saj je komaj preživela »Abrahama«. Okoličani so jo zgradili z velikimi žrtvami, saj so morali »nositi« kamenje na strmino, da so jo sezidali in poklonili sv. Pankraciju — zaščitniku njih vinogradov. Med posetniki pa odslej niso bili več le romarji, ki bo tako zvanih »lepih nedeljah« ali »shodih« pohite k »Pungracu«, temveč je iz leta v leto naraščalo število pravih turistov. Kako lepe spomine so odnesli od Sv. Pankracija na svoje domove najzgovorneje pričajo opombe, ki so vpisane v spominsko knjigo. Tako tudi najdemo med drugim krajšo pesmico, ki jo je ob slovesu spisal domačin, ki se je odpravil v širni svet, kot da se je ločil od najdražjega, a se žal ni več živ vrnil* Minulih let spornih, me vleče na planine, Pankracij na višini, me kličeš iz davnine. Na čast, patron ti vinski, sem cesto ti napil, saj bil ti kriv si vedno da sem dnarcev se znebil. Čez leta se spominjam nate, višavski sin, v tujini zdaj samevam, spet k tebi si želim. Usoda napotila, me je v širni svet, za vedno razdružila. pa vidimo se spet. Žal se želja teh vrstic ni uresničila in je končal žalostne smrti v Franciji, kjer ga je zasul rov v rudniku, toda »Pun-grac« je še vedno stari, vedno dobre volje, kot so vsi oni, kateri srkajo na njem sladko kapljico pri »Ajti« ali pa pri »Ko-ranku«. Želja nas mejašev je, da nas izletniki v bodoče češče posečajo, saj ne zasluži naš »Pungrac«, da ga v njegovi častitljivi starosti ignoriramo. (Na binkoštni ponedeljek bo maša ob 10. uri pri Sv. Pankraciju). Kozjačan. Celje Obrtniško zborovanje v Celju Slovensko obrtno društvo v Celju je zborovalo v dvorani Obrtnega doma. Podpredsednik društva g. Lečnik se je uvodoma spomnil pokojnega društvenega predsednika in častnega člana g. Vinka Kukovca, ki ga bo društvo ohranilo v častnem spominu. Nato je poročal o.društvenem delovanju v preteklem letu. Iz tajniškega poročila je posneti, da šteje društvo 154 članov. Priredilo je Številne sestanke, seje in družabne večere ter vsestransko zastopalo obrtniške težnje in potrebe. Poročilo blagajnika izkazuje okrog 70.000 din društvenega premoženja. Podpredsednik je nato omenil, da je postalo nujno vprašanje nakupa Obrtnega doma v Celju, ki je last Zbornice za TOI po Obrtnem društvu v Celju, ker zahteva obrtništvo, da se mu Obrtni dom vrne. V debati je g. Stojan Holobar poudaril nujno potrebo in dolžnost članstva, zlasti pa novega odbora, da dela z vsemi sredstvi na to, da se Obrtni dom v Celju zopet vrne obrtništvu. Grajal je stališče Zbornice za TOI v Ljubljani, ki je v nekem dopisu sporočila, da ni v interesu Zbornice, da bi v tem času prodajala realitete. Vrednost Obrtnega doma znaša okrog 700.000 din, medtem ko je Zbornica pred leti prevzela samo dolg v znesku 280.000 din. Ker pa je naloga zbornice, da pomaga obrtnikom ustanavljati odnosno graditi obrtne domove, se zbornica gotovo tudi s celjskim Obrtnim domom ne namerava okoristiti. Morda čaka ugodne prilike, da bi izročila dom celj-, skemu obrtništvu proti mali odškodnini. To bi bila lepa gesta in ugodna prilika, da si pridobi zbornica več naklonjenosti tudi med celjskim obrtništvom. Pristop Obrtnega društva v Celju k zadrugi Celjska razstava, je bil po deba- STAVKA V LIBOJAH V keramični tovarni v Libojah pri Petrovčah je izbruhnila stavka. Delavstvo zahteva obnovo letos odpovedane kolektivne pogodbe, zvišanje mezde za 1 din na uro, povišanje za akordno delo in zopetni sprejem odpuščenih delavcev. Podjetje je ponudilo dnevno 6 din draginjske doklade, s čimer pa se delavstvo ni zadovoljilo ter zato nadaljuje s stavko. Stavka okoli 150 delavcev, akcijo vodi splošna strokovna delavska zveza. c Glavna tobačna zaloga v Celju ima sedaj svoje prostore v Razlagovi ulici 8. e Umrl je v bolnišnici 56 letni zasebnik Oto Janežič iz Celja. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD iinala: jutri zdravnik dr. Jos. Čerin, Prešernova 1, v ponedeljek zdravnik dr. Drago •Mušič, Cankarjeva 7. c Materinski dan kola jugosl. ses?er v Cc!jn je preložen na nedeljo, 19. t. m. c Celjske brivnice bodo jutri ves dan zaprie, v ponedeljek pa od pol 8. do 11. dopoldne odprte. c Na Aškerčevo svečanost v Veliko Sirjc find Rimskimi Toplicami, se bodo Celjani ^dppljali v ponedeljek ob 11. z vlakom ('o Rimskih Toplic, nakar bodo krenili z ',lk*!i'žcnci iz drugih krajev Slovenije v tri-celrt ure oddaljeno Veliko Sirje, kjer se «0 ol> 12.30 pričela slovesnost, e OJjčnl z'n>r Delavskega godbenega dru-v Celfu bo v sredo, 22. t. m., ob 18. v i' ' lini 1 Selu j na Pohilah. c SlajiiiSki sokolski izlet bo v nedeljo. *•> t. m. ker se minulo nedeljo zaradi ni mogel vršiti ti, v katero je poseglo več obrtnikov, odklonjen. V odbor so bili pri volitvah izvoljeni sledeči gospodje: Stojan Holobar, Prane Žohar,* Anton Lečnik, Ivan V o z 1 i č, M a j e r i č, Slavko Kukovec, Franjo Fr a j le, Josip Kos, Karol Jezernik, Franjo Vehovar in Karol Golob. Za namestnike pa gg.: Andrej Rozman, Anton O r a ž e m, Drago Ga m s, Franc Kerin, Anton Uršič in Riko Grobelnik in za pregledovalca računov gg.: Konrad Gologranc in Karol Perc. Uprava se bo konstituirala na prvi seji, ki bo v torek, 14. t. m. Zaradi tajnih volitev se je občni zbor zelo zavlekel. Potekel pa je v zadovoljstvo vseh, ker je bila s temi volitvami slednjič zaključena dolgoletna borba med dvema ^taboroma obrtništva. Sedaj so dani vsi do goji za čim uspešnejše, složno in pozitivno delo za napredek obrtništva, ki bo vsemu celjskemu okraju v čast in ponos. c Nožno lekarniško službo ima od 11. do 17. t. m. lekarna „Pri Orlu“ na Glavnem trgu. c Nesreča na žagi. 46 letnemu rudarju Karlu Golavšku iz Griž je cirkularka odrezala dlan na roki Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Tovorni avto je pri mestni klavnici v Celju povozil 34 letnega posestnika Franca Koržeta iz Ponikle ob juž. žel. Pri nesreči je bila Koržetu zlomi j e# a desna noga. c Dva prsta mil je odrezalo. 28 letnemu lesnemu delavcu Leopoldu Slapniku iz Gornjegagrada je pri žaganju lesa cirkularka odrezala dva prsta na desni roki. * Pozor gospodinje! Kljub ponovni podražitvi blaga prodajamo še vedno kauče po G50’— din, otomane 380’— din. Pohitite, dokler še traja stara zaloga! ŠMIGOC, Gaborje—-Celje. * Cenjenim strankam sporočam, da sem preselila modno damsko krojaško delavnico na Mariborsko cesto 21. Marija Klinar, poročena Smigoe. p Poslovalnica „Večemika“ je na Zrinj-sko-Frankopanski cesti 10 a, kjer se sprejemajo oglasi, naročnina in se dobe vsa potrebna pojasnila. p Uradni 'dan zbornice za TOI v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, L juto* Lilas kremo za dan in noč izdeluje samo lekania Mr. L. GAYER, ZAGREB, ilica 79. Lilas krema, sigurno odstranjuje sončne in jetrne pege, katere se sedaj spomladi pojavljajo in so zelo neprijetne. Že pri prvi uporabi bodete opazili nepričakovan uspeh. Koža vam bo postala čista in mehka Z Ljutomer! Jutri, v nedeljo, 12. t. m., bo na cven-skem dirkališču pri Ljutomeru ob pol 15. velika dirkalna priredba, ki jo organizira Kolo jahačev in vozačev/ Prireditev je organizirana v širokem obsegu ter zasluži kar največjo pozornost. K že objavljenim točkam programa moramo še omeniti, da bo na dirkališču tudi totali-zator, kjer se bodo sprejemale stave na konje zmagovalce pri posameznih dirkah. RUŠILEC »LJUBLJANA« DVIGNJEN V šibeniški luki so včeraj dvignili prednji del rušilca Ljubljana ter pričakujejo, da ga bodo že v ponedeljek odpeljali v popravilo. Dela vodijo italijanski baron Banfield ter strokovnjaki naše mornarice pod vodstvom admirala Paviča. Reševalnim delom prisostvujejo množice,' posamezne faze reševalnih del filmajo s hi-droavionov. mer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek 16. maja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni doni. p Danes vsi v gledališče, kjer bo ol> 20. uri zanimiv nastop gluhonemih iz Ljubljane. p Rdeči križ v Ptuju ima na Telovo v Ljudskem vrtu veliko prireditev, na katero okrajni odbor in drugi odbori društev RIv v Ptuju že sedaj vse vabijo. p Zvočni kino Ptuj predvaja na binko-štno nedeljo „Ciganske melodije". Življenje v ciganskem taborišču s 60 članskim cig. orkestrom. Na binkoštni ponedeljek pa „Rože velemesta". Ljubavni film. p Ogenj. Neka zločinska roka je podtaknila ogenj pri kočarju Francu Relcu v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah. Škoda ni krita z zavarovalnino. Ali se Je obnesla rez v zeleno? Pomenek z Andrejem Žmavcem o nasledkih !etošn|e zimske pozebe zSasti po naših goricah Znano mi je, da je trsna rez eno izmed najbolj važnih opravil vinogradnika. Vem tudi to, da obrazujejo trsje pri nas v splošnem čimprej konec zime, v februarju, dokončavajo pa to delo po možnosti najpozneje sredi marca, Tu pa tam sem videl, da so obrezovali vinsko trto tudi že pred pravo zimo. Vi ste pa letos priporočali pozno trsno rez, namreč odložitev tega dela — razen glavnega čiščenja — vse dotlej, dokler trsje ne ozeleni, dokler ne požene, in sicer baje radi lažje presoje škode po zimski pozebi in možnosti čim bolj ustrezne dokončne trsne rezi. ’ Gospod ravnatelj, ali je bilo letos treba tolikšne previdnosti? Kakšni so nasledki letošnje zimske pozebe zlasti po naših goricah? Ali je kdo rezal po Vaših navodilih, odnosno s kakim uspehom? Vi ste pa res jako radovedni, gospod urednik! Nameravate nemara kupiti kako gorico in zameniti svoje uredniško delo z vinogradniškim? To pa že kar odsvetujem. No, konec jeseni, začetek zime bi bilo res dovolj časa za trsno rezatev, a je v naših podnebnih razmerah ne moremo redno tvegati, ko pa ne veš, kako bo zima gospodarila po goricah. Pri nas cbavljamo trsno rez redno kot prvo delo konec zime, v času, ki ste ga sami pravilno navedli. Letošnja zima je bila huda in dolga. Bojazen, kako bo prezimilo naše rastlinstvo, je bila navzlic debeli snežni odeji splošna in upravičena. Zadnja, približno enako luida zima je bili pred 11 leti, torej leta 1929 Veste, gospod urednik, baš takrat, ko so me bili že konec leta 1928. predčasno upokojili in sunili v zapeček. . sem imel kajpak več časa ko kdaj prej. Pa sem znašal rožje od različnih trsnih vrst, preiskal očesa, mejice. stržen. les. Stotine in stotine očes sem prerezal itd. Zanesljive ugotovitve so bile boli pičle, sicer pa jako različne. Hitro sem se odločil za umetno' siljenje določenih delov rozg in določenih trsnih vrst. Delo je šlo počasi naprej, šlo pa je vendar. Tako sem imel v skromni, a stalno kurjeni sobici silnici nekak zimski trsni rastlinjak, ki je bil drugače seveda prav majhen in reven. V pravi silnici bi šlo vse brže in bolje od rok. Za določeno svrho pa je za enkrat tudi to zadostovalo. Hotel sem na ta preprosti način dognati, katera očesa so pozebla, katera pa so ostala živa, zdrava. O tem sem prinesel sliko in poročal v takratnih »Naših goricah«, ki sem jim sam urejeval. Iz ugotovitev sem napravil sklep, zaključek, kako naj režemo. Meni ni znano, da bi. bil kdo pri nas ali drugod prej kaj takega izpregovoril ali napisal in svetoval, namreč nekako trsno rez v zeleno. Kdor je poslušal, se je lahko okoristil na tem. Takim so potem rekli, da so vinarski revolucionarji, in še letos so pisali o njih, menda v »Kmetovalcu«, da so to bili junaki. Želel sem, da bi i letos bilo več takih revolucionarjev in junakov. Podžigal sem jih k temu v »Edinosti« od 29. februarja, potem še v »Večerniku« od 16. marca in 6. apri-la. Letošnja škoda po zimski pozebi je ponekod, zlasti v nižjih in bolj mokrotnih legah ogromna, težko preračunljiva in še teže popravljiva. Naletiš tu in tam tako rekoč na trsna pokopališča, kjer ni pravega življenja, ko bi ga moralo biti riaj-več v veseli pomladni rasti. Premnogi trsi si ne bodo več mogli opomoči, najmanj pa tisti invalidi iz leta 1929. Počasno, mučno umiranje... Drugod je zopet mnogo boljše. Med drugim ^vplivajo na vse to lega sveta, odpornost trsnih vrst in posameznih trsov iste vrste, potem kakovost zemlie in obdelave, načini trsne vzgoje i. dr. Rez v zeleno bi'bila marsikaj rešila že za letošnjo trgatev ko za bodočo rast. Toda »mnogi so obrali že z rezjo«. namreč z običajno rezjo. kakor je Vaš ptujski dopisnik poročal v »Večerniku« od 6. maja. Tudi sadjarji in vrtnarji, kakor kmetovalci sploh 'bodo v marsičem razo- čarani. In ledenjaki ali sredozimci: Pankracij, Servacij in Bonifacij, povrh »mrzla Zofka«, 12.—15. maja, tudi lahko še močno nagajajo. Pa dovolite, gospod ravnatelj, ali dajo ljudje tako malo na Vašo besedo, na Vaše strokovne nasvete? Veste, gospod urednik, stvar je takale: Ako bi bili naši napredni vinarji, ki me poznajo, in takih ni baš malo, brali mojo dobrohotno besedo in moj nasvet, bi se bili že kaj bolj zganili. Vsaj razmišljali in poskušali bi bili po danih navodilih v večjem obsegu. Toda ljudje premalo či-tajo in take priobčitve mnogokrat prezrejo. Zopet drugi so poslušali bolj tisto bojazljivce brez dovolj trdne lastne oce-np, ki nam skušajo dopovedati, da bi rez v zeleno povzročila preveliko oslabitev trsne rasti. To pa ne drži. Saj vinsko trto prav za prav vse leto tako rekoč sku-bemo ob pletvl ali mandanju, prlkrajše-vauju mladja Itd., ne da bi jo s tem oslabili, nasprotno! Priznavam pa, da rezatev v zeleno še ne zagotavlja vselej tudi rešitev trsa pred smrtjo. Žive besede v tem smislu pa ni bilo, dasl je pri nas naročenega ali službenega pouka tudi že precej. Kako naj to razumem, gospod ravnatelj? Pamtite, gospod urednik: O trsifi rezi v zeleno doslej še niso dovolj govorili ne pisali v tujini. Razumete zdaj? Pa končajva: O letošnjih uspehih in neuspehih se lahko pomeniva o drugi priložnosti. Pričakujem namreč zanesljivih poročil o tem od naprednih vinarjev in prijateljev. Ko po Sloveniji, je letošnja zima tudi drugod povzročila večje ali manjše, mnogokje težko popravljive ali sploh nepopravljive škode. Splošnega obveznega Savarovanja proti takim uimam pa ne poznamo. Hvala, gospod ravnatelj! Sicer . posteljem pristno, zlato vinsko kapljico, z vinarstvom se pa sam ne maram pečati. Ostanem raje pri novinarstvu. Na svidenje! -Ig. Stran 6. »Veče r n tk« V M a r i' bor u ctne tl. V. 1940. ----------------------------------------------- -a Marnbor III. Umetnostni teden v Mariboru Z nocojšnjo otvoritvijo slikarske razstave ob 20. uri v Unionu (Sokolskem domu) na Aleksandrovi cesti se pričenja III. Umetnostni teden v Mariboru, ki ga prireja kot svojo že tradicionalno kul- ^ turno manifestacijo Umetniški klub. Prireditev se pričenja v času, ko divja po Evropi zopet vojna vihra. Stari Rimljani so sicer dejali, da v vojnem času muze molče, toda sedanjost je to mnenje temeljito ovrgla. Po vsej Evropi, posebno še v državah, ki so v vojni, opažamo prav sedaj pospešeno kulturno delovanje !n umetniško ustvarjanje. Milijoni ljudi iščejo prav v umetnosti pribežališča pred tegobami sodobnosti. V Franciji, Angliji, Nemčiji, na Češkem itd., pa tudi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu niso bile, gledališke predstave, razstave in druge podobne prireditve nikoli tako dobro obiskovane, kakor so prav sedaj. Tudi umetniki iz Maribora m mariborskega kulturnega območja zaradi vojne vihre v Evropi niso nehali ustvarjati novih umetnin in s tem kulturnih dobrin, ki naj dalje grade našo slovensko narodno stavbo. Zato smo trdno prepričani, da bo tudi naše občinstvo sledilo njihovemu pogumu in zgledu, od drugod ter posvetilo te dni vso potrebno pozornost prireditvam III. Umetnostnega tedna v Mariboru. S tem bo najlepše manifestiralo našo trdno vero vase in odločno voljo, da hočemo živeti in bomo živeli dalje. Živeli kot svoboden, kulturno zdrav in ploden narod v družbi z brati Hrvati in Srbi v nam vsem enako dragi in edini domovini Jugoslaviji. Da bo pa ta volja še bolj manifestirana, se je Umetniški klub odločil povabiti ob priliki svojega III. Umetnostnega tedna v Maribor tudi hrvatske književnike. Njihov prihod v našo severno trdnjavo bo pomenil velik dogodek, pomemben še toliko bolj zaradi časa, v katerem se izvrši. Na razstavi, ki bo drevi slovesno odprta z nagovorom klubovega predsednika dr. Maksa Žnuderla, bodo zastopani naši slikarji, Golob, Ji rak, Kavčič, Kos, Mušič, Šušmelj in Zornik. Nastop hrvat-skih književnisov bo v sredo 15. t. m. ob 20. uri v Narodnem gledališču. Nastopili bodo: Vladimir Nazor, Tin Ujevič, dr. Ilija Jakovljevič, Dobriša Cesaric, Dragutin Tijadinovič, Ivo Kozarčanin, Iv. Goran-Kovačič, Novak Simič in Oiinko Delorko. Za nastop vlada tako zanimanje da opozarjamo opčinstvo na nujno potrebo, da si čim hitreje preskrbi vstopnice, kajti pozneje bo prepozno! V petek 17. t. m. bo koncert tria Klasinc-Poljanec -Bajde, V soboto 18. t. m. pa krstna predstava Golouhove komedije »Krisalida«. §jihiovskii [MU* ,?\J 162SlTii;s Ker zadeva z ocenitvijo prekinjene partije iz matcha proti Celjskemu šahovskemu klubu formalno še ni urejena, jutri, v nedeljo, 12. t. m., ni pričakovanega matcha z Ljubljanskim šahovskim klubom. URADNA ODREDBA GLEDE PROMETA Ob priliki sv. birme na binkoštno nedeljo in ponedeljek v mariborski stolnici določa predslojništvo mestne policije v Mariboru {»lede dovoza in odvoza k stolni cerkvi, in sUijališča avtolaksijev, izvoščkov in privatnih vozil ta-lc cestno policijski red: Iz I. okraja desno od Slovenske ulice, Iz 1. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz III. okraja brez izjeme, iz IV. okraja desno od Samostanske ulice. Dovoz: Slovenska ulica, Gosposka ul., Ulica 10. oktobra. Odvoz: Gledališka ulica. Iz II. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz V. okraja brez izjeme, iz IV. okraja levo od Samostanske ulice. Dovoz: Glavni trg, Stolna ulica. Odvoz: Orožnova ulica. Kot stajališča ob tej priliki se določijo: 1. Za avto taksije in izvoščke: desna stran Orožnove ulice proti Slrossmajer-jevi počenši od vremenske hišice ob parku 2. Za privatna vozila: desna stran Miklošičeve proti Gospejni. Ob glavni fronti poslopja mestne hranilnice med Miklošičevo in Orožnovo ulico ne sme stati nobeno vozilo. Ta vozni red in določitev stajališč velja za vsa motoma vozila in vožfla s konjsko priprego. Predslojništvo mestne policije: S. Kos, s r. MEJA JUGOSLOVANSKO-NEMŠKA ZAPRTA Od včeraj zjutraj je nemška meja proti Jugoslaviji zaprta. Jutranji osebni vlak je pripeljal v Maribor popolnoma prazen ter v njem ni bilo niti nemških uslužbencev, ki opravljajo službo na mariborskem mednarodnem kolodvoru. Osebni promet med obema državama je popolnoma prenehal. BREZPLANCA PRIREDITEV ZA REVNE MATERE Mateie! V počastitev materinskega dne uprizori Ženski krožek društva Jadran-Nanos v Narodnem gledališču na binkoštni ponedeljek 13. t. m. ob 10. dopoldne igro »V kraljestvu palčkov« brezplačno za naše uboge matere, v kateri namen se je razdelilo tukajšnjim šolam okrog 500 kart, da iste razdeli med najpotrebnejše matere, da si tudi one lahko ogledajo prelepo igro kjer se prikazuje vzvišena ljubezen otroka do matere. V nedeljo pop. pa vabi botre in botrice, '™ oo^lovnlnlca BF/.1AK, ribor, Gosposka ulica 25. »V e čer ni k« Stran ? KuStma Pred lirvatekim Siteramim večerom v Mariboru Kakor je naš list že objavil, bo v okviru Mariborskega tedna tudi hrvatski lite-rarni večer. Ne bomo na široko razpravljali o gostih, ker jih bomo najbolje spoznali na literarnem večeru in ker smo o njih že pisali ob priliki njihovega gostovanja v Ljubljani, temveč bomo samo poudarili pomembnost njihovega prihoda v Maribor, ki danes simbolno predstavlja za vse Slovence in Jugoslovene našo severno mejo. _ Prihod hrvatskih književnikov v Maribor po gostovanju v Ljubljani ne pomeni samo normalizacije kulturnih odnoša-jev, ki so skoraj prenehali zaradi političnih prilik, temveč bo njihov prihod tudi nacionalno pomemben dogodek. Do- kazal bo, da naša vzajemnost in bratstvo niso le prazne besede in da obstaja na obeh straneh resna želja, spoznati se, spoznati v jedru in vseli odtenkih. Hrvatski književniki, ki jih bo vodil dr. Jakovljevič, predsednik DHK, bodo isti, kot so bili v Ljubljani: Cesaric, Ta-riijanovič, Simič, Kozarčanin, Goran-Kovačič, poleg njih pa še Nazor, Ujevič in Oiivko Delorko, ki so bili zadržani in niso nastopili v Ljubljani. Težišče sodobne hrvatske literature je v liriki, ki se je presenetljivo naglo razvila po vojni, ffrvatska književnost ima celo vrsto dozorelih lirikov, ki so sicer rasli v raznih modernih smereh, a niso zgrešili duha svojega naroda. Pri vseh se izraža ljubezen do domovine, do njihovega človeka, predvsem do onega malega, ki se ubija po kraških skalah, po slavonskih ravninah, na bosanski zemlji in v zagrebških predmestjih. V pripovedništvu, ki ima svoje težišče v novelistiki, se zrcali vsa problematika sodobnega življenja hrvatskega človeka. Vse današnje ustvarjanje nosi na sebi močan socialni poudarek, saj so skoraj 'vsi pisatelji izšli iz kmetskih in delavskih vrst. Tudi v pripovedništvu imajo Hrvati nekaj močnih talentov, ki pa vendar precej zaostaja za poezijo. Nadoknaditi, kar je zamujenega, kulturno čimbolj zvezati oba naroda, taka je sedaj hrvatska in slovenska kultoma politika. MiVi VLADIMIR NAZOR Vladimir Nazor je med hrvatskimi književniki, ki bodo v sredo, 15. t. m., nastopili v Mariboru, najstarejši, a tudi pri nas najbrže najbolj znan. Rojen je bil 30. maja 1. 1876. v Postiraii na otoku Braču. Študiral je v Splitu gimnazijo in v Gradcu univerzo. Služboval je kot profesor ter ravnatelj na raznih srednjih šolah, zlasti v Istri in na Hrvatskem Primorju, med drugim tudi na učiteljišču v Kopru pri Trstu. Sedaj živi v pokoju v Zagrebu. Nazor je pričel pisati že kot dijak gimnazije in je pozneje izdal zelo veliko število zbirk pesmi, pravljic, romanov itd. Posebno se je uveljavil tik pred svetovno vojno in postal vodilni hrvatski pesnik. V Mariboru bo čital tudi svoj prevod Gregorčičeve »Soče«. TIN UJEVIC Tin Ujevič je pesnik neomejenih sposobnosti, ki prehajajo v neverjetnost in bizarnost. Predvsem je intelektualističen Pesnik. Med Hrvati in tudi med Srbi je ‘zredno popularen po svojem svoječas-5}em bohemskem življenju. O njem krožijo povsod neštete anekdote. V zadnjem Sasu je pa boliemstvo opustil. Pesniti je Pričel že zgodaj. Prvič je nastopil v »Hrvatski mladi liriki« in objavil potem celo vrsto pesemskih zbirk, ki so zbudile vt '>ko zanimanje. Njegovo zbrano pesniško jjelo bi obsegalo najmanj 10 zajetnih knjig, a prav toliko bi jih napolnili tudi njegovi izvrstni eseji. V vseh delih se °Paža Ujevičeva. intenzivna in originalna °sebnost. Razen tega je dober poznava-književnosti. < ILIJA JAKOVLJEVIČ Dr. Ilija Jakovljevič, glavni urednik »Hrvatskega Dnevnika« in predsednik Društva hrvatskih književnikov, je obenem tudi glavni urednik odlične hrvat- ske revije »Savremenik«. On je sedaj v središču hrvatskega javnega življenja, odličen književnik in prav tako sijajen časnikar. V zadnjih letih je napisal nad 1000 člankov, ‘esejev itd., ki kažejo posebno jasno njegovo duhovno podobo. V vseh teh delih je predvsem analitik. Toda poleg tega je napisal tudi celo vrsto čisto leposlovnih del, med njimi roman »Na razpotju«, iz katerega bo čital v Mariboru krajši odlomek. Tudi njegove novelistične zbirke se odlikujejo po ostri- ni gledanja m analitičnem prikazovanju psiholoških momentov. Mimo vsega je Jakovljevič tudi pesnik. IVO KOZARČANIN Kozarčanin spada med najplodnejše hrvatske pisatelje mlajše generacije. Objavil je doslej dva romana, dve knjigi novel, dve knjigi lirike, in celo vrsto del po raznih književnih časopisih. Njegova dela so intimne izpovedi, v glavnem avtobiografskega značaja, kakor tudi analiza malomeščanske družbe. Zelo bogato je tudi ostalo kulturno, predvsem kritično delo Iva Kozarčanina, ki je sedaj že dve leti kulturni urednik »Hrvatskega Dnevnika«. Dalje piše kritike in eseje v raznih revijah, predvsem v »Savremeniku« in »Hrvatski reviji«. Pozna zelo dobro tudi slovensko književnost, o kateri je mnogo pisal. (O ostalih bomo pisali prihodnjič.) Žc stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s cudo-tvorno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnavljanja, debelosti, ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd. Znana strogo dietetična kuhinja, krasno športno kopališče. Idealno okrevališče. Pred in po sezoni znatni popusti. Zdravljenje pozimi in poleti, Informacije daje ravnateljstvo zdravilišča ROGAŠKA SLATINA Glasbena Maribor v svojem 21. leti Ob zaključevanji! svojega 21. društvenega lefa je naša Glasbena Matica krepko stopila pred javnost, ki naj sodi o njenem tihem, a vztrajnem in smotrenem delovanju. Njen pevski zbor se nam je predstavi! z odličnim koncertom, glasbena šola je počastila 100-letni-co rojstva velikega ruskega skladatelja Petra Čajkovskega, orkester pa je dal v tej sezoni že'svoj drugi koncert. To vsestransko delavnost moramo pohvalno omeniti, kajti redka so bila leta, ko je utegnilo društvo enako delovati na vseh svojih treh glavnih področjih. Uspešno delo je možno le, če je deljeno in če so na čelu vsakemu oddelku sposobni vodje in ljudje, ki hočejo delati, ki vedo, kaj hočejo, pri tem pa le zasledujejo skupni smoter: glasbeno izobrazbo mladih src in občinstva, gojitev različne glasbene literature, v prvi vrsti narodne ter vsestranski napredek. Najprej je po daljši pavzi, ki jo je uporabil za svojo izpopolnitev, koncertiral pevski zbor, in .siccr 17. aprila z obrednimi pesmimi. Takoj naj bo njegovemu zborovodji g. Milanu Pertotu izrečena posebna zahvala za tako skrbno izbrani program. Obredne pesmi so zajete iz naroda, iz njih spoznamo marsi- katere običaje in šege, tako se naučimo ceniti mnoge skrite narodne zaklade, ki nam jih naši skladatelji prikazujejo v umetniški obliki. Občinstvo je imelo priliko slišati belokranjske svatovske pesmi v Tomčevi in hrvatske svatovske v Papandopulovi obdelavi, dalje različna kola in druge plese, kot uvod pa duhovne pesmi Tajčeviča in Adamiča, do-čim se je koncert zaključil s slovito istrsko naricaljko s>čače moj!« Ivana Matetič-Ronj-gova. Zares pester, zanimiv in poučen program, na katerega je pevski zbor Glasbene Alatice lahko ponosen. Uvodne Tajčevičeve tri pesmi so povsem cerkvenega značaja (besedilo iz psalmov) in širokopotezno zgrajene, pri tem pa zaodete v neizbežno mistiko orientalske cerkvene muzike. Adamičeva obdelava dveh duhovnih pesmi iz 16. stoletja (Jutranja pesem in Poslednji čas) je nekaj skoraj diametralnega z njimi, vsekakor pa manj učinkovita. Na naših koncertih smo menda prvič slišali komponista Borisa Papandopula-Pečiča, ki se na Hrvatskem uveljavlja že lep čas kot glasbenik nacionalne smeri. Njegove Svatovske (Kad krenu svatovi, Kad igra kolo, Kad odvedu nevjestu, Kad djevojka prirria dobru molitvu) so zelo interesantne, skladbe, ki so našle tudi primeren odmev y| občinstvu. Našega dobrega znanca Matija Tomca nam je pevski zbor predstavil s šop* kom belokrajnskih svatovskih pesmi: Tri cu-.rice zbor zborile, Slaviček, Mjesecino in Jaz sem golobičica. Obdelava v glavnem spominja na Devove obdelave istih pesmi, z razliko, da vodi Tomc glasove linearno. Kompot nist je iste pesmi v enakem šopku obdelal za moški zbor; pred leti nam jih je podai Akademski pevski zbor. Isto velja tudi cj njegovem belokrajnskem kolu. Tomčeve pri-, redbe so prvovrstne in pričajo, da je sklada* telj dobro prisluhnil narodnemu petju in opa= zoval odnosne običaje. Manj posrečena* je Adamičeva priredba Črnomeljskega kola v primeri z izredno učinkovitim originalom, kj smo ga imeli priliko slišati in videti lanskg leto ob priliki Mariborskega tedna. Tki razigrane skladbe (Pahorjevo bosansko kolo, Ku movčeva Marko skače in Adamičev Potrkan ples) so bile sprejete z velikanskim odcJbra, vanjem, zlasti poslednja. Koncert je kdn* čal z goraj omenjeno naricaljjco, umetnini) redkih kakovosti. Pri tej skladbi je prišla n;i pomoč tudi gdč. Minka Zaherlova s pevskih] zborom II. dekliške meščanske šale, ki se j§ prav lepo uveljavil poleg zrelih pevcev m$-. tičnega zbora. V mnogih pesmih pa ^ sotfc. iovala operna pevka gdč Igličeva Jelica, Id jg s svojim simpatičnim in zvonkim sopranon] mnogo doprinesla k tako lepo uspelemu kdn=. certu. Pevski zbor sam (30 pevcev in 30 pevk) je zopet v formi, glasovi so uravnovešeni, izrazna sposobnost je ugledna, želeli bi, da hodi strogo po tej umetniški poti da-. Ije, izpopolnjujoč se tehnično in vzgajajoč dober naraščaj. Pevovodja g. Pertot, ki je|s tem koncertom podal tako' močan dokaz svojega znanja in svojega umetniškega baterija, je najboljše jamstvo za uspešen napredek pevskega zbora, v katerem vidimo svoj vodil-ni zbor, poklicane, da naš seznani z umetninami, ki jih v tehničnem in umetniškem pogledu ne premorejo druge pevske skupftie, Proslava Čajkovskega dne 26. aprila v veliki dvorani Narodnega doma predstavlja krepak korak matične glasbene šole. O tej prireditvi je ravnokar izšlo poročilo izpod peresa g. L. M. Dodal bi le to, da je ravno ta šolska prireditev najjasnejši dokaz, da vrši Glasbena Matica s svojo glasbeno Solo zelo pomembno kulturno delo in da že zaradi tega zasluži, da ji gre javnost izdatno rta--roko. • Naj omenim še nekaj o simfoničnem koti. certa z dne 3. maja, ki ga je vodil vojaški kapelnik Jos. Jiranek. Tokrat nas je orkesfer povedel med Norvežane, pri tem pa se ni mogel ločiti od lepe češke muzike. Eno bi smeli namreč povedati: orkestralni koncerti so pri nas v glavnem bolj redki, vendar nam je v zadnjih dveh letih ponudila Matica kar štiri, kar je seveda zelo razveseljivo dejstvo; neprijetno pa je, da orkester ne posveča nobene pažnje jugoslovanski instrumentalni glasbi. Ne samo v zadnjih dveh letih, že dolgo, menda kar sploh pogrešamo skladbe naših slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev na programih našega orkestra! In vendar bi nam morala biti prva skrb' gojitev lastne instrumentalne muzike, kakor to obi-čavamo z vokalno. Seveda se pri tem upp-števa tudi instrumentalna glasba drugih slovanskih in neslovanskih narodov. Vedno se poudarja, da gojimo premalo orkestralne muzike, tisti pa, ki so poklicani, da ji dajo oporo, se držijo daleč od nje. Tako bomo imeli vedno le pretežno vokalno muziko; instrumentalna ne more živeti in se razmahniti, ako se naše orkestrske edinice zanjo ne brigajo. Pomnimo, da glasba napreduje samo, če jo gojimo in to, če jo gojimo dosledno, samozavestno in s ponosom! Program je torej obsegal dve norveški in eno češko delo. Glavni Norvežan, Edvard Grieg, znan zlasti pianistom, je bil zastopan s svojim slovitim klavirskim koncertom v a-molu, njegov rojak Svendsen pa z norveško rapsodijo op. 3. Oba sta romantika, ki zajemata globoko iz naroda in sta se baš radi tega tako uveljavila v evropskem glasbenem svetu. Grieg je vsekakor močnejši pojav. Češko glasbo smo čuli v večno lepi Dvorakovi 5. simfoniji v e-molu, ki ji je komponist, ki je bil nekaj let ravnatelj konservatorija v Newyorku, dal tudi podnaslov »Iz novega sveta«. To slovito delo velikega mojstra vedno radi zopet slišimo, zlasti zaradi njegovega drugega dela (Largo, ki ima nekak elegičen značaj) in zaradi tretjega bolj šaljivega dela, ki pa vsled pogostih ponavljanj ni našel pravega zaključka. Norveške skladbe so bile izborno naštudirane; zlasti je briljiral dr. Klasinc v klavirskem koncertu. A tudi izvedbo dokaj težje Dvorakove skladbe si lahko beleži orkester na najlepših straneh svoje zgodovine. Orkester ima sedaj prav lepo zastopana godala, kar je prva zahteva za sočnost zvokov, vojaški godbeniki so tudi tokrat tvorili glavni del pihal. Koncert je uspel v vsakem pogledu, kar je zasluga našega priznanega dirigenta kapetana Jiraneka, ki dela neumorno na izpopolnitvi orkestralnega muziciranja. * Delo Glasbene Matice v tem društvenem letu nam mora imponirati. Tem bolj ždimo, da bi ji uspelo priti do potrebnih prostorov za svojo šoio. Društvo bo moralo seveda odslej računati z dejstvom, da bodo materialne skrbi večje, izdatno večje nego sedaj in da bo treba temu primerno mnogo več napenjati sile, da premosti zapreke. Postavil bi ji za vzgled ljubljansko Glasbeno Matico, ki se je iz skromnih začetkov ob smotrnem vodstvu in gospodarjenju razvila do sedanje višine, kajti še vedno velja stari pregovor; uzdaj se u se i u svoje kljuse! ali pa tudi pregovor, ki pravi: pomagaj si sam in Bog H bo pomagal. M. Atlas Slovenije Odkar bivamo v svobodni državi, smo izdali Slovenci že lepo število obsežnih monumentalnih del, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Tako je n. pr. omogočila požrtvovalna Zadružna gospodarska banka v Ljubljani izdajo Slovenskega biografskega leksikona, Akademska založba se je lotila Steletovih Monumen-ta artis slovenicae, medtem ko je Slovenska Matica izdala Kidričevo Zgodovino slovenskega slovstva in Melikovo Slovenijo. Kot njih prepotrebno dopolnilo se nam v najbližji bodočnosti obeta obsežen atlas Slovenije, ki bo kartografsko prikazal naše ozemlje v zemljepisnem, gospodarskem, kulturnem, političnem in zgodovinskem oziru. Uredništvo je v veščih rokah posebnega odbora strokovnjakov. Načeluje mu privatni docent dr. Valter Bohinec, ki se že dalj časa z velikim uspehom udejstvuje tudi na področju kartografije. Prav zadnja leta sodeluje med drugim pri velikih stenskih zemljevidih (založba Kugli v Zagrebu), ki prvič pri nas imajo odlično švedsko osnovo. Da nam je tak- atlas prepotreben, se razume. Po njem bodo segali ne le znanstveniki, ampak bo prišel zelo prav tudi našim prosvetnim, gospodarskim in političnim činiteljem, da niti ne omenjamo tujine, ki se ji bomo tako predstavili v vsem narodom razumljivem jeziku. Priznanja vredno je, da so pomembnost tega atlanta poudarili vsi naši najvišji politični in kulturni predstavniki s tem, da so stopili na čelo akciji za njegovo izdajo. Pokroviteljstvo nad »Atlantom Slovenije« je prevzel ban dr. Marko Natlačen, razen njega pa so v izdajateljskem odboru predsednik Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Rajko Nahtigal in rektor univerze kralja Aleksandra univ. prof. dr. Matija Slavič. Nerešeno pa je še ostalo vprašanje, kdo bo to tehtno delo založil. Ni nam namreč jasno, zakaj banovina, ki se je za stvar tako hvalevredno zavzela, in ki daje v ta res kulturni namen ves svoj upravni aparat na razpolago ter nudi akciji tudi vso moralno podporo, kar ponovno pozdravljamo, ne poverja izdaje tega vprav sekularnega dela, ki bo gotovo deležno tudi njene krepke materialne podpore, n. pr. svoji Banovinski zalogi šolskih knjig in učil in tudi ne kaki znani požrtvovalni privatni knjižni založbi, temveč da se kot založnica bodočega »Atlanta Slovenije« imenuje neka doslej nepoznana založba »Atlas«. Tu ni nekaj jasnega. Zdi se namreč, da je ta nova založba sorodna nekdanji založbi »Uprava krajevnega leksikona«, ki je priredila 1. 1937. Krajevni leksikon dravske banovine, prav tako pa tudi založbi »Jubilej«, ki je lansko leto izdala Spominski zbornik Slovenije. Obe založbi sta bili deležni vsestranske podpore naših upravnih oblasti, enaki pa sta si bili tudi v tem, da se jima je silno mudilo čim prej izdati publikacijo na očitno škodo njene kvalitete in čimbolj napolniti knjigo z reklamnimi oglasi. Krajevni leksikon ima reklame celo na svojih zemljevidih, v Spominskem zborniku Sloveni je pa zavzemajo te celo četrtino njene vsebine! Taki naglici na eni strani pa žal ni odgovarjala podobna naglica na drugi strani, kajti tako naročniki kot sotrudniki so se pritoževali, da založba svojdh obvez ne izpolnjuje. Nekatere za deve se bodo baje reševale celo pred sodiščem. Tako čujemo, da toži založbo »Uprava, krajevnega leksikona« celo ne ka kuharica! Vse kaže, da ima založba »Atlas« predvsem dobičkarske in šele v drugi vrsti kulturne namene. Še preden je namreč izdala kak prospekt atlanta in sklenila s kakim sotrudnikom dogovor gle de obojestranskih obvez, že iščejo njeni sotrudnikov in vsega izdajateljskega od' ne v znesku 950 din. Te vrstice so napisane z dobrim namenom v pojasnilo našim na j višjim po-flitičnim znanstvenim krogom in vsej naši javnosti. Vsako resno monumentalno delo, in tako naj bo »Atlas Slovenije« po zamisli uredništva, je danes. Pravo življenje se je pričelo bora, potrebuje časa, da dozori. To izpričuje obsežni atlas Češkoslovaške, na katerem se je delalo deset let, isto pa potrjujejo tudi naši domači primeri, kot so to Slovenski biografski leksikon ali Mojium&uta artis slovenicae, ki Ugled učiteljstva Je •afl? in Zunaj je naglo zapregel pred voz svojega vranca. Potrepljal ga je po vratu in mu zašepetal: »Nocoj mi pač moraš pomagatil Zato boš jutri lahko ves dan počival; in dve meri ovsa boš dobil, ko se vrneva«. Vranec je zdirjal, ko da je razumel gospodarjeve besede. Kakor bi trenil sta bila zunaj vasi. Prispela sta v gozd. Tam se je pričenjal zloglasni Hudi klanec, katerega so se bali vozniki še podnevi in ob suhem vremenu. Jankov voz je premetavalo sem ter tja, da se je vsak trenutek bal, kdaj se mu bo prevrnil. Tam spodaj, kjer se je klanec nehal, je pa tekel čez pot potok. Ob suhem vremenu je bil majhen in pohleven, toda ob deževju je včasih narasel v hudournik in postal nevaren. Tedaj je bil divji in deroč. •Janka je obšel strah, ko se je spustil vanj. Proseče se je pokrižal in prosil: »Nocoj, samo nocoj, ko gre za njo, bodi še z menoj, o Bog!« Pod kolesi je zapliuskala umazana voda in hip nato je že začutil v čevljih mokro- . to, čeprav je sedel na vozu. Voda je bila tako visoka, da je dvigala voz in ga za- Film Naš mladi kralj ima kino Naš kralj Peter II. ima v kraljevski palači v Beogradu lepo urejen kinematograf. Mladi kralj je velik ljubitelj lepih filmov in kinoope-raterstva. Kinopredstave obiskuje predvsem v poučne svrhe. Neka velika angleška filmska družba mu je podarila najmodernejšo filmsko aparaturo in tri tucate raznih kulturnih in šolskih filmov. Znana ameriška družba je podarila kralju Petru II. več športnih filmov, slavni Walt Disney pa je napravil zanj kopijo svojega filma »Veliki hudobni volk«. Film o Krištofu Kolumbu Velika angleška filmska druža pripravlja snimanje zanimivega filnra o Krištofu Kolumbu. Prizore iz življenja Krištofa Kolumba bodo Angleži snimali v Andaluziji in je španska vlada odobrila vse, kar je potrebno za snimanje tega filma. Pogajanja v Montagu je v imenu Angležev vodil Manc. Zanimivo je, da se je za angleški film o Krištofu Kolumbu zanimal sam general Franco, podpiral pa je načrt za snimanje tudi propagandni minister Serano Sunner. Ta film bo mnogo doprinesel tudi k zbližanju in boljšemu razumevanju med Angleži in Španci. Film bo prikazal življenje slavnega Kolumba od trenutka, ko je dobil od Ferdinanda in Izabele dovoljenje za ameriško ekspedicijo. Film bo v naravnih barvah pokazal Španijo. Prikazal bo vso slavo Španije, ki je bila v tisti dobi ena od vodilnih pomorskih držav. Vsi važnejši dogodki pri odkritju Amerike bodo ovekovečeni v novem angleškem filmu, ki bo pokazal, koliko zgodovinskih zaslug imajo Španci pri odkritju Amerike. Večina prizorov bo snimanih v La Rabidi, kjer se Rio Tinta izliva v Sredozemsko morje. Zelo zanimive bodo scene na parniku »Santa Maria«, ki je zgrajen po načrtu starega Kolumbovega parnika istega imena. Parnik je zgradila španska vlada in ga dala na razpolago angleški filmski družbi. Med najzanimivejšimi prizori bo brez dvoma zasedba Granade, pri čemer bo sodelovalo 2000 ljudi, španska vlada je dovolila, da v tem prizoru sodeluje tudi španska vojska. f. Največji ameriški muzikalni film »Ritem strasti« je veljal nad 100 milijonov din. Delali so na njem dve leti. V glavnih vlogah nastopajo Tyrone Power, Aliče Faye in Don Ameche, ki pojejo 26 najmodernejših popevk. f. Film o Indiji in njenih zanimivostih pripravlja družba 20-th Century Fox, ki se je odločila za naslov »Deževje se bliža«. Za snimanje tega filma je družba izdala 250 milijonov dolarjev. Michelangelo na filmskem platnu VVARNER BAXTER (MGM) Nemški premierni kinematografi prikazujejo pravkar film »Michelangelo«. Ta film kaže življenje, ustvarjanje in borbo tega umetnika nad umetniki. Film »Michelangelo« prav za prav ni filmsko delo, ni pa tudi zabavni, niti kulturni film. V filmu ne govori gledalcem sam Michelangelo, marveč govore v njegovem imenu njegova nesmrtna dela iz Florence, Rima in drugih italijanskih mest. Kljub svoji ustvarjalni plodovitosti Michelangelo ni bil srečen. O tem govore njegova pisma, ki opisujejo veliko bol njegove duše, ki je mnogo trpela zaradi ne urejenih življenjskih razmer, v katerih je živel veliki umetnik, in zaradi ozkosrčnosti njegovih, tudi največjih mecenov, ki ga niso razumeli. To, kar je njegova duša pretrpela, je BANKET MICKEY ROONEYA Najpopularnejši star v Hollywoodu je komaj 17-letni filmski zvezdnik Mickey Rooney, ki je kljub svojim mladim letom ustvaril že več nepozabnih filmov, štejejo ga med prve ameriške filmske umetnike. Ko si je Mickey zgradil nedavno vilo v bližini Hollywooda, je povabil k »likofu« najlepša ameriška dekleta in nekaj sovrstnikov. Za banket je sam sestavil jedilni list, ki je iz-gledal tako-le: jagode v kremi torta s sokom jajca in šunka s praženim krompirjem slaščice in kompot kava likerji cigarete in cigare... Prav takšen jedilni list je imel kot sin sodnika Hardyja v znanem filmu »Andy Hardy se hoče ženiti«, kjer je Mickej Rooney dosegel sijajen uspeh. Michelangelo vklesal v mramor. Vprav to tragiko hoče film prikazati gledalcem brez stran-potij. Režiser Oertel je snimal v vseh mestih Italije in celo v Londonu ter v Parizu številna Michelangelova dovršena in nedovršena dela. V ta namen se je posluževal najrazličnejših pripomočkov. Film kaže tudi njegove slike v Sikstinski kapeli in je tedne in tedne proučeval problem svetlobe, da bi na filmsko platno ujel res prvovrstne posnetke Michelangelovih umetnin. V celem filmu ne nastopa niti en sam človek, pač pa se slišijo dialogi in glasovi dvaj-setorice ljudi. Med temi predstavljajo štiri osebe glas samega Michelangela. Ti glasovi govore o življenju nesmrtnega mojstra, o njegovi borbi ih nam zakrivajo vso tragiko Michelangelovega življenja, ki je plod njegove skoraj čudaške nravi in osamljenosti, ki pa je imela velik vpliv na njegova dela. HILDE VVEISSNER f Naša rojakinja zvezdnica Hilda Kralj igra glavno vlogo v novem filmu „Donav-ski krmarji". Glavno moško vlogo igra Atti-la Horbiger. f Sidney Toler-Charlie Chan. Slavni filmski igralec 20-th Centry Fox družbe Sidney; Toler bt> spet nadaljeval z interpretacijami kitajskega detektiva Charlia Chana. Kako spleta pajek,,. f. Prvikrat je nastopila božanska Greta Garbo v filmu pod imenom Greta Gustav-son. Takrat je nastopila v reklamnem filmu neke velike trgovske hiše. leni lugo pripoveduje o sebi njega stanu. Brez pustolovščin se je povzpela do sedanje filmske slave. Ko je bila nekega dne s svojim očetom v družbi nekega Američana, je ta spoznal, da ima za film velik talent. Kmalu nato je bila angažirana pri »Ufi«, kjer je ustvarila že precej dobrih filmov. Jeni Jugo igra v glavnem komične vloge, je pa izvrstna tudi v ostalih. Enako dobro se vživi v vlogo siromašne cvetličarke kakor v vlogo ponosne kraljice. Jeni Jugo bo v kratkem prišla tudi v Beograd, kjer bo prisostvovala premieri filma »Nanette«. lAAAAAAAAAAAAAAAAAAMAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.V\AAAA/^AAAAAAf VAAAAAAAAAAAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/UAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAMAAAAAA/UUAAAV’ Najnovejši film priljubljene zvezdnice Jeni Jugo je »Nanette«, s katerim je dosegla izredno velik uspeh. Film so za Veliko noč predvajali tudi v Sofiji, kamor so umetnico povabili, da prisostvuje premieri. Jeni Jugo je doživela v bolgarski prestolnici sprejem kakor kakšen državnik. Policija je morala vzdrževati red, toliko je bilo njenih oboževalcev in oboževalk. Slavna Jeni Jugo se je razgovarjala z bolgarskimi novinarji in jim pripovedovala o svojem življenju in filmskem ustvarjanju. Zvezdnica je hčerka nekega dunajskega inženirja. Živela je skromno kakor ostala dekleta sred- našala. Tudi konj se je ustavil in pričel omahovati. Janek je zbral vse moči, da bi obvladal konja in voz. »Vranec«, je kričal, »dve meri ovsa dobiš, samo zdaj potegni! O Bog, bodi mi milostljivi Za njo gre, za Malko, za njeno življenje!« Tedaj je vranec res napel vse sile in voz se je zopet znašel na trdih tleh. Janku je odleglo, kakor da bi se mu kamen odvalil od srca. Molče je sklenil roki k molitvi, vranec pa je sam zdirjal dalje, kakor da bi vedel, kako se njegovemu gospodarju mudi. Na vzhodu je rdela zora, ko se je Janek vračal z zdravnikom k bolni ženi. Nazaj grede je vozil po daljši poti, ki ni vodila čez narasli potok in nevarni klanec. Vranec je dirjal kakor veter in je kmalu izenačil ovinek daljše poti. Doma je ležala Malka nezavestna na postelji. Zdravnik jo je preiskal in ji dal zdravila. Potem se je obrnil k Janku in mu zašepetal: »Samo nekaj minut, pa bi bilo že prepozno. Imela sva nenavadno srečo«. »AH bo sedaj rešena?« je vprašal Janek v upanju in strahu obenem. »Bo«, je pritrdil zdravnik. Janek bi bil najrajši objel svojo ženo, toda zdravnik mu ni dovolil, da bi jo dramil. Treba jo je bilo pustiti na miru, da zaspi in si opomore. Potem mu je naročil vse potrebno in se poslovil. Imel je opravek še nekje v bližini, kamor se je odpravil peš. Janek se je pa tedaj spomnil še nekoga, ki mu je obljubil plačilo in mu ga mora dati. Stopil je v hlev k vrancu, ga pogladil po svetli grivi in mu hvaležno dejal: »če tebe ne bi bilo, bi bila zdaj že mrtva... Hvala ti! Nikoli ti tega ne bora pozabil!« Nasul mu je v jasli dve zvrhani meri ovsa, in konj je veselo zahrzal ter stresel ponosno grivo, kakor da bi se hote! pobahati.., Lakota in Beda GLOSA ANčIč Kmal’ odpro se šolska vrata in učenje kmalu mine, pa dijakom vsem zasine svoboda prelepa, zlata, ko iz šole vsaka jata sc učencev bo spustila. Da počitnic bo idila bolj popolna in vesela, loti resno zdaj se dela, šola kmalu bo minila. Delaj vestno in marljivo, uči se čez dan, ponoči, dokler se tl v glavi vroči mešat’ ne prične sumljivo. Glej, da vsako še ranljivo mesto v znanju si ozdraviš, da nikjer se ne zaustaviš, ko profesor te sprašuje. Da se oče ne huduje: glej, da cveke vse popraviš! A ko to bo vse za tabo, knjige šolske v kot poženi in v naravo prosto kreni, šola kmalu bo minila, glej, da cveke vse popraviš, a potem kar češ napraviš, saj učit’ se F ne bo sila. tam nastavljaj ribam vabo. če prijemljejo preslabo, lahko ribolov ostaviš, se k romana branju spraviš, zraven delaš še po polji, (to bo staršem prav po volji), a potem kar češ napraviš. Vstajaš redno, pozno, zgodaj, zavisl od tvoje volje, a če si tl zdi pač bolje, sploh ne vstajaj in kar spodaj pod odejo, makar sto daj ur prespati, saj zgodila se ti s tem ne bo nemila, včlika nesreča huda, trla te ne bo zamuda, saj učit’ se t’ ne bo treba. Ali bi radi ob koncu leta nad 200 strani debelo knjigo samih mladinskih prispevkov? Potem izrezujte in shranjujte »Večer-nik za mladino«! JELKIN K Lakoti je prišla Beda in rekla: »Pojdiva po svetu, sestra! Pri nas je preveč pusto in dolgočasno«. Lakota je bila pripravljena, in odšli sta v širni svet. Mračilo se je že, ko sta prispeli v vas. Bili sta trudni in lačni, zato sta .se odločili, da potrkata na prva vrata. Toda imeli sta smolo: v hiši je bila pojedina in odgnali so ju. šli sta naprej in potrkali na naslednja vrata. Odprl jima je droben krojač. »Ali znata šivati?« ju je vprašal. Obe sta zanikali. »Potem vaju ne potrebujem. Zbogom!« je rekel krojač In zaloputnil vrata. Beda je tedaj poprosila, da bi se sme-mizgnila z rameni, in odšli sta dalje. »Morda so ti ljudje tu bolj usmiljeni, kakor so drugi«, je na glas pomislila Lakota. »Ali naj poizkusiva?« je nezaupljivo vprašala Beda. Sestra jo je potolažila: »Hujše, kakor da naju spet vržejo skozi vrata, se nama ne more zgoditi. Kar vstopiva!« In odprli sta. vrata. V majhni, zakajeni in smrdeči izbi so sedeli pivci in kvarta-ši. Krčmar ju je zaničljivo premeril od vrha do tal: »Kaj bi pa vidve radi?« Lakota je poprosila za kos kruha ali vsaj rob strehe preko noči. »Kaj pa še!« se je zakrohotal debeli krčmar. »Pečeno gos in liter vina bi morda še radi? Nimam časa. Hajde, gremo!« Beda je tedaj poporosila, da bi se smela vsaj pogreti. Toda krčmar ju je pograbil in vrgel brez odgovora na cesto. Ko sta se pobirali iz snega, se je pri-zibal mimo pijanec. Ustavil se je pred njima in dejal: »Kaj pa vedve? Ali sta se takole malo povaljali po snegu? Toplo, a? Kdo pa sta?« »Lakota in beda«, sta mu odgovorili »Lakota in Beda«, sta mu odgovorili, nekaj za mojo staro! Pomagali ji bosta nabirati cunje, zbirati ogrizke in brskati po smeteh, zraven pa stradati in zmrzovati. Ho-ho-ho! Kar k njej pojdita in delajta ji družbo. V zadnji bajti na koncu vasi jo bosta našli. Jaz stopim še tu notri pogledat, če mi bodo dali kaj na kredo«. Pastir PAVLE GAL Na planini uka pastir, pase pohlevne ovčice, trga rože krasne, rože planinske očnice. O, lepo je biti pastir, • po sinjih planinah hoditi in trgati cvetje krasno, Mariji ga v dar položiti. stfsas Peta številka »Odmeva" Po dolgem presledku mi je prišla v roke nova številka »Odmeva«, dijaškega lista II. drž. real. gimnazije v Mariboru Resnično, list napreduje, kakor po vsebi- 6SSa9 ni tako po obliki, v veliki meri po zaslugi Stanka Pahiča, urednika, nekoliko pa tudi po razumevanju šolskih predstojnikov. Sodelavci streme navzgor, k luči, saj pravijo, da »naj bo ,Odmev’ skupna čitanka naših misli in doživetij, naj bo trdna vez v tovarištvu in dokaz našega dela«. Sedaj pa k številki kot taki! Stanko Pahič vse do sedaj ni dokazal, da je pesnik. Tudi v pesmi »Znanilci« v tej številki me ni mogel prepričati. Njegove pesmi nastajajo iz zavesti, da je umetnik vsakdo, kdor ima mehko in občutljiv dušo. Toda ni tako. Mchka_ čustva odi -kujejo mnoge ljudi, umetnik pa ^ m0T imeti še več: imeti mora poleg dusevn -ga življenja še moč, doživljati lastno os bo z vso radostjo in trpljenjem SPJ'0SC ' no in brezosebno ter ne glede na msi srečo in bolečino videti v svojem zivije nju samo nekak življenjski pojav med tisočerimi drugimi. (Vidmar.) Dalje pravim- Pahič nima moči besede in izraza Zanimivosti Manevrski in metodični način moderne vojne Nemca so pristaši prvega, Angleži pa drugega načina vojskovanja Iz londonskih vojaških krogov prinaša beograjska „Pravda‘' dopis, v katerem razpravlja o tehnični strani sedanje vojne in ugotavlja med drugim: „V sedanji vgtjni se borita dva nasprotnika, katerih eden zastopa stališče m a-neverske vojne, ki vse akcije stalno pospešuje z novimi sredstvi. To je Nemčija. Zavezniki nasprotno so pristaši metodične vojne, v kateri se vsi nastopi izvajajo po hladnokrvnem preračunavanju s ciljem, da se nasprotnik postopoma prisili na kolena. S prvo koncepcijo so bili doseženi izne-nadni operativni uspehi, posebno kadar je bil nasprotnik slabejši. Napoleon je bil najizrazitejši pobornik maneverske vojne v minilem stoletju. V tem so ga nasledili Prusi, katerih generalni štab je osvojil Bo-napartevo koncepcijo. Od tedaj so ostali Nemci dosledni pristaši takšnega bojevanja izpopolnjujejo ta sistem stalno z novimi sredstvi. Holandske prestolonasledolca JULIJANA K Bismarckovemu osebnemu zdravniku Schweiningerju, ki je bil na glasu kot surov mož, je zahajala neka starka. Vselej je tožila zaradi druge bolezni, ki je zdravnik ni mogel ugotoviti. Ko je pacientka nekoč spet prišla, je, še preden jo je zdravnik kaj vprašal, dejala: — Gospod doktor, zdi se mi, da me neki moški stalno zasleduje. — Ni mogoče, je odvrnil zdravnik. Poglejte se vendar v zrcalo in videli boste, da je takšna domišljija povsem odveč... Neke velikonočne noči je vprašal angleški kralj Henrik VI!. svojega zvezdoslovca, kaj se bo neobičajnega zgodilo na dan Vstajenja. — Veličanstvo, je odvrnil astrolog, ne morem vnaprej reči. — Torej se jaz bolje razumem v tvojo znanost, je dejal kralj. Vem namreč, da boš jutri v ječi... < Viljem Leibl je bil korenit Bavarec. V neki boljši družbi je vprašal nekdo, če je bil Leibl v mladih letih res ovčji pastir. .— Točno je tako, je odgovoril slikar. Ko je opazil razočarani obraz radovedneža, je dodal: — tTo mi nič ne škodi, še zdaj spoznam na prvi pogled obraz vsakega ovna... — Kaj vidimo nad seboj, kadar smo v prirodi? vpraša učitelj. — Modro nebo, odgovori Jakec. — In kadar dežuje? — Dežnik! se odreže brumni učenček. — Veste, gospodična, ko ste se nasmehnili, sem opazil, da nimate srca. — Za božjo voljo, kaj sem tako globoko odprla usta... i Angleži iv sprotno so ostali dosledni pristaši melodične vojne. Uporno se pripravljajo za drugo polovico vojne, za končni sunek. Zalo pravijo, da izgube Angleži vse bitke, končno pa dobe vojno. Prav zaradi tega gledajo Angleži na vse smole, ki se vrste pred končno zmago, kakor na epizode. Odkrito priznavajo vsak svoj neuspeh, trudeč se le, da zmanjšajo njega vpliv na nadaljnji potek vojne do zmage. Ta slovita angleška metodičnost je zlomila Napoleona. V svetovni vojni so dobili Nemci vse zmage, na kraju pa izgubili bitko. Zmago generala von Schlieffena na zahodni fronti so občutili ob začetku svetovne vojne v prvi vrsti Angleži, toda uporno so se borili dalje in končno zmagali. V sedanji vojni je Nemčija s prodornostjo svoje dobro oborožene sile brez bojev zavojevala Avstrijo, Sudete, Češkoslovaško in Klajpedo. V bliskovitem sunku je pod- legla Poljska, zdaj so nagli predori na. Norveškem izpričali staro takliko. Iz nekaj oporišč ob morju so Nemci predrli v notranjost in postali gospodarji južne Norveške. Vsiljuje se vprašanje, kaj bo na kraju, če se Nemcem posreči, zasesti vso Norveško. Nemčija z razširjanjem svojega bojišča škoduje končni udarnosti maneverske taktike. Gete na Norveškem so definitivno izgubljene za glavno bojišče. Za mornarico in letala so dobili Nemci nove bližje baze proti Angliji, toda njih vojne ladje so drago plačale to pridobitev z izgubo tetjine svojih sil. Ostali del pomorskih edinic bo imel mnogo opravka z vzdrževanjem stika s četami na Norveškem. Zdaj, ko je prišlo še do nove raširitve vojne je vprašanje če je prav to cilj angleške metodične taktike bojevanja, ki hoče razkosati nasprotnikove sile ter jih tako na večih frontah oslabiti za končni sunek na zahodu." Sv. Miklavža toži za odškodnino Kakor vsi otroci, je tudi mali Paul Fun-kenstein v Bostonu oboževal sv. Miklavža in Božička, ki delita darove in veselje. Toda, najbrž edini na svetu, je prišel mali Pavle v spor s svetnikom, od katerega zahteva milijon din odškodnine za prestale bolečine. Pred štirimi leti je v nekem velikem skladišču Bostona nastopil moški, maskiran kot sv. Miklavž. Sprejemal je deco in vsak mu je lahko pošepetal na uho svoje želje in prošnje. Med otroki je bil tudi Pavle. Bil je velik naval, sv. Miklavž je v gneči nerodno stopil na nogo dečku in jo hudo poškodoval. Več tednov je moral mali Pavle ostati v postelji. Zdaj je tožba dečkovega očeta prišla pred mestno sodišče v Bostonu, ki bo razsodilo, če je sv. Miklavž res dolžan, da plača dečku zahtevano odškodnino za prestane bolečine. Modrooki so najboljši piloti lovci Predsednik belgijski vlade PIERLOT Zdravniki v angleškem zrakoplovstvu so prišli do spoznanja, da imajo najboljši piloti lovci v večini primerov modre oči. Vse pilote postavijo najprej pod strog zdravniški pregled. Prestati mora mnogo preizkušenj. Posebno pazijo na to, da kandidat dobro pozna barve, da ima izvrsten sluh in prisebnost. Tako morajo na večje in manjše daljave odgovarjali na šepet. Po zunanjosti, višini, obsegu pljuč se dobri piloti lovci lahko razlikujejo, skupna pa jim je prirojena fizična odpornost in duhaprisotnost. Preizkušen zdravnik lahko že na prvi pogled ugotovi, če je kdo sposoben za pilota. Praksa je pokazala, da ljudje z zelenkastimi ali kostanjevimi očmi, čeprav simpatični, niso dobri piloti. Z bombo so vrgli svate v zrak ■ Med svatovanjem v okolici Kartala, predmestja Carigrada, se je primerila strašna tragedija. Vprav v trenutku, ko so se svatje veselo zabavali v hiši in je mladina razposajeno plesala ob zvokih orientalske godbe, je nastala močna eksplozija. Namesto pesmi so odjeknili obupni klici na pomoč. Hiša svatovanja se je namah pretvorila v krvavo prizorišče/ Pri- hiteli so sosedi in izvlekli iz razvalin osem mrtvih in 20 težko ranjenih oseb. Preiskava je dognala, daje nesrečo povzročila deca, ki se je igrala na dvorišču z bombo. Staro orožje je naenkrat eksplo diralo. Zanimivo je, da je od štirih otrok, ki so bili zraven, le eden izgubil življenje. Ranjene svate in mladoporočenca so prenesli v bolnišnico. Golobom je zapustil pol milijona pengo V Gjoru na Madžarskem je pred meseci umrl bogataš, ki so ga v okolici poznali pod imenom »očeta golobov«. Do zadnjih dni življenja je izkazoval krotkim pticam vso pozornost. V velikih jatah so prihajali golobi na njegovo dvorišče in prejemali dan za dnem polna prgišča zrn. Pred smrtjo je starec napisal oporoko, v kateri zapušča pol milijona pengo ob- čini z namenom, da bo skrbela za rejo golobov. Eden izmed sorodnikov je naravno bil proti temu in vložil na sodišču prošnjo, da se čudni testament razveljavi. Razprava o tem je bila nedavno, sodniki so se postavili na stališče, da je imel pokojni pravico, zapustiti premoženje tudi golobom, ki so bili njegovi ml Ijenci. Testament je bil kot pravnoveljaven potrjen. Kaj je gnalo egiptske faraone v smrt Raziskovalci starih egiptskih grobnic so ugotovili že spočetka zanimivo dejstvo, da so faraoni umirali zelo zgodaj. Iskali so .vzroka v tem, ker so bratje poročali sestre. Toda, skrivnost je bila večja, da so mnogi faraoni umirali točno sedmo leto po nastopu vladanja. Po naitančnem preiskovanju so učenjaki ugotovili, da so se faraoni po sedemletnem vladanju morali posloviti od življenja, ker so »dali svetu v tej dobi vse, kar mora vsebovati moško srce.« V mlajši zgodovini Egipta tega običaja ni opaziti. Leta 712 pr. Kr. je bil zadnji faraon sežgan. Tedaj so imeli Libijci, ki so sami sežigali mrliče, velik vpliv v Egiptu. Večina mumij, ko so jih preiskali z rentgenskimi žarki, je pokazala, da so umirali predniki starega Egipta prav kakor dandanes na raznih boleznih in oslabelosti srca. Najljubši honorar siavnega Heineja Slavni nemški pesnik Heinrich Heine je kot študent doživel ta-le zanimiv dogodek: Rad je obiskoval neko malo predmestno gostilno, kjer je bila mlada in dražestna natakarica. Študent se je rad po-šaiil z »malo«, kakor je kasneje sam napisal. Ob neki taki priliki je ukradel dekletu poljub, za katerega je dobil pošteno zaušnico. Po tem dogodku ga dolgo ni bilo blizu. Končno se je le odločil in spet odšel v predmestje, je pa trdno skleirl. da se za natakarico sploh ne bo zmenil. V gostilni je bilo mnogo ljudi. K mlademu Heineju je pristopila lepa deklica in mu vsa žareča dejala, da je on čisto nekaj drugega med študenti. Čitala da je njegove pesmi in da zna nekatere celo na ;.'aljurtjo se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shuj-šanje. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. SMir. 15.485. 25. V. 35. Poroko pred carinarnico na meji je opravil neki švedski duhovnik na švedsko norveški meji. Neki Šved se je poročil z mlado Norvežanko. Duhovnik je prispel z motorjem in ko je sredi ceste opravil poročni obred, je smela nevesta prestopiti mejo ter iti z ženinom v novo domovino. Pot, po kateri bo šel svet po sedanji vojni bo odvisen v veliki meri od ameriškega naroda, je dejal državni podtajnik v poljedelskem ministrstvu USA, Waffacc na nekem ženskem zborovanju. Vodjo holandskih nacistov dr. Rosta van Tonningena so aretirali v Haagu. Namesto kporokina nogometno tekmo V majhnem mesitu Letonsike se je odigral naslednji dogodek. Napovedana je bila poroka. Nevesta, njeni in ženinovi starši, sorodniki in svatje so se že zbrali v cerkvi. Le ženina ni bilo od nikoder. Starša sla izjavila, da bi moral biti tu, ker je že pred uro odšel od doma. Poroko so morali odložiti iti iskali so ženina po vsem mestu. Končno so naleteli nanj na bližnjem nogometnem igrišču, kjer je ves zaverovan sledil tekmi. Tovariši so potrdili, da je mladenič znan kot izredno strasten nogometni kibic, ki ne zamudi nobene tekme. Da je bilo to res, ni treba dvomiti, če je zagrizeni navijač odšel na igrišče in pri tem pozabil na lastno — poroko.. ^ — Zakaj }e tako klel tenorist v svoji garderobi? — Ker je prejel samo 11 vencev. — Kaj ni to dovolj? — Že, toda on jih je plačal 12... Zenski kotiček Mati! Nenadkriljiva si! Skoraj nadnaravna da neskončno je tvoje potrpljenje in sa- moč ti je dana z materinstvom. Tega, kar zmoreš kot mati, ne bi zmogla samo kot žena, kot človek. Kot žena si se morala boriti in se moraš boriti še dandanes za svoje pravice, kot maWi ti jih nihče ne FtirHA KONFEKCIJ* h'm ' MAR/BOR P P IM AS A vfj)N O KAJNOVO S F t osporava, ker vsakdo ve„ da si v tem pogledu nenadkriljiva, edinstvena, od celokupnega človeštva oboževana. Ne bo ti odveč par laskavih, čeprav skromnih besed ob tvojem prazniku. 2e mopremagovanje; vsak vbodljaj s trnom zakrvavi v tvojem srcu, tvoje lice pa ostane cvetoče v materinski sreči. V največjem trpljenju se ti rodi naj- more privoščiti niti vsako leto enega? ki zavidajo svojim najboljšim prijateljicam vsako lepo obleko, nov klobuk al pa uspeh v družbi? ki ugodijo vsaki, še tako neumni želji svojih otrok, samo zato, ker jih imate radi, a jih s tem napravite s časom za okolico naravnost neznosne, ne da bi se tega zavedali? ki izdajo mesečno za puder in podobne večja sreča — tvoje dete, ki ti je od prve stvari več, nego za sadje ali kruh? ure cilj tvojega življenja. Z vednim trp-J ki se znajdejo v siloviti zadregi, če se ljenjem in borbo je povezana pot vsakega ; pojavi nenapovedan obisk v hiši? zemljana, a poleg trpljenja so dani tudi j ------ vsakemu trenutki nepopisne sreče. S tvo-jim trpljenjem in s tvojo srečo, mati, pa se j ne more meriti nikdo. Čeprav mnogo fr-1. Spomladanska juha. Naberi zelenega ne- tersilja, trpotca, rmana, prav majhno vejico luštreka, pehtrana, mete, melise, jagodovega perja, solate, špinače, kopriv, janeža, krebu-ljice in drobnjaka; vse lepo osnaži, operi in drobno zreži (veepa skupaj naj bo z? dve pesti). Nato razgrej v kozi za jajčno velikost surovega masla ali masti ter prideni zelenjavo, med katero si zamešala dve jajci in 2—3 piš, je vendar mera tvojega veselja in tvoje sreče mnogo večja od' mere trplje- hja. Saj celo takrat, ko se zvijaš v mukah in pričakuješ prvi glas porajajočega se bitja, trpiš v srcu in v veselem pričako- varju. Vnaprej veš, da te čaka trpljenje , in vendar ga pričakuješ z radostjo. Kdo je| pesti na kocke zrezanega kruha. To duši med tvoj praznik sam nam razkriva tvojo ved-!v tem pogledu še tebi enak, o mati? Kdo 1 večkratnim mešanjem četrt ure; nato prili \ , v . . , , . . a ... ~ , .. .. , 12 I tople vode ah kostne uihe, pridem še pre- no cvetočo dušo. Izbran je izmed najlep- še trpi v veselju? Le ti, ti edina! j žffanj£ katero #J napravila iz 'ž,ice masti ,in ših dni v letu, izmed dni cvetočega maja. Zato pa človek, zavedaj se, kaj ti je 1 žlice moke, osoli, pokrij in kuhaj pol ure. Naj bi bilo v tvojem srcu vedno le cvetje, mati in kaj si ti njej. Mati gleda v tebi I Smetanova iuhr, Rnxmotai v lončku četrt dragocenost, glej, da boš te visoke cene litra kisle smetane z žlico moke in šestnrv-tudi vreden. Stoj vedno na dostojni živ- stinko litra vode. Razmotano zlij v 1 I zavre- ti • i: ; le oso! ene vode, v katero si dala ščep kum- ljenjski višini in ne čakaj, da t bo mati j I)e vge skupaj §e prav dobro razmotaj in ku- kaj očitala, ker ona bo zadnja, ki bo kaj haj počasi 25—(!o minut (med kid anjem več nikoli naj ga ne rani trnje, ki se tako ra do bohotno razvija med cvetjem. Nasmeh nila se boš tem besedam, ker pač dobro veš, da je to le lepa želja, v resnici pa je mnogo trnja na tvoji materinski poti. To- takega storila. Črpajmo zdravje iz zelenfave Le me gospodinje vemo, s kakšnim hrepenenjem smo dočakale prvo zelenjavo! Ko so potekali zadnji zimski in prvi pomladanski dnevi, smo prehajale včasih že v obup, ker nismo vedele, kaj bi dale v lonec in na mizo. Dolgočasna je bila hrana, dolgočasna kuha, a dolgočasni so bili tudi obrazi družine za mizo. Krompir, meso, riž in obratno. Repe in zelja smo se že preobjedli. Ko se je pojavila na trgu prva solata, je bila dražja od mesa, torej za večino zopet nedosegljiva, dasi so se oči kar pasle na njej. Sedaj pa je že bolje. Pojavili so se veliki kupi berivke, ki ni več draga. Pa tudi druge zelenjave je že mnogo. Saj pa je tudi skrajni čas, kajti meso je postalo tako smešno drago, da ga bomo odslej uporabljali samo kot dišavo, ali pa postali sploh izključno rastlinojedci. Trenutno nam ni treba žalovati, kajti krat premešaj). Nato juho vlij krušne rezine. na onecene Mavrahova (smrčkova) juha. Osnaži tri pesti mavrahov, operi jih, razreži na rezance, prekuhaj in odcedi: deni v kozico dve žlici presnena masla, prideni mavrahe, praži jih preko zime smo itak zaužili preveč mesa, nekaj časa, potresi z 2 žlici moke, potem pa zelenjave pa premalo. Torej le udarimo zalii z l/s 1 vina in zelenjavino juho ali vodo. sedaj po zelenjavi. Krožnik solate z jajci,! 0fl0li ter da vre ?e P”1 ure v ’°.nec. za ,__-„:. v. „xl y . , , ‘ , ’ I mho vmešat 2 rumenjaka, ter r' mešanjem krožnik špinače z opečenim kruhom, mla-; vj;vaj juho v lonec in prideni ck'ene žem- da kolerabica s krompirjem, ohrovtovi; ije. zrezki s solato, špinača kot solata s kru- * JcFmenček pečen. Razgrej v kozi žlico hovimi cmoki in nebroj sličnih kombina- masti, v razgreto stresi nekaj koscev če-cij nam lahko preko vse pomladi popol- !™Ie m omninko litra okroglega, debelega • _ j ■ v , . r v ječmenčka; mešaj, da se nekoliko po- noma izpodrine meso. Nasa kri se je pre-| J ____________________________________________ ko zime polenila, izčrpala, dajmo ji novih! „ # . moči, nove svežine. To pa ji lahko nudi- Postave v modnih revijah m v resnici mo le z uživanjem zelenjave. Krepilno * moč špinače ni treba šele oznanjevati. 1 Mnogim ženskam velika, nekaterim praži, prilivaj počasi tri Četrt litra tople vode, prideni 10 dkg prekajenega mesa ali klobaso, osoli in kuhaj počasi 2 uri. Kuhanemu jermenčku prideni ščep popra m 2 žlici nastrganega bohinjskega sira.^ Namaži močno skledo z maslom, stresi vanjo ječmen, pomaži po ječmenu 2 žlici kisle smetane, zmešane z enim rumenjakom in postavi v pečico, da se nekoliko zarumeni. Pečeni jermenček postavi kol samostojno jed s solato na mizo. Jetrni riž za juho. Razgrej žlico masli, zarumeni v njej nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega pclršilju. Nato otlhj mast v skledo in primešaj 1 jajce, 2 v vodi namočeni in oželi žemlji, ščep po- pra in majaronovih plev, 8 dkg nastrganih jeler ali vranice (za 2 žlici), pol žlice moke in strok s soljo stolčenega česna; vse to premešaj in pretlači skozi krušni strgalnik v zavrelo juho. Tako v juho prellaščeni jetrni riž kuhaj pokrit 2 minuti, nato pa ga poberi v penovko ter stresi v drug lonec, kjer naj ne vre. Delo nadaljuj, dokler imaš kaj zmesi: ko je ves golov, ga zalij še z juho, in ko nekaj minut vre, ga stresi v namizno skledo. Praktlčn" nasveti Kako očistiš voščeno platno ali lincleum? Platno drgni z volneno krpo, napojeno nekoliko s petrolejem. Tako se dado voščena pogrinjala dobro očistiti, z drugimi tekočinami ciščena pa navadno ne izgube madežev t lis. Kako varčuješ s petrolejem in kako napraviš, da gori kljub varčevanju s svetlejšim plamenom? Če hočeš, da ti pogori kolikor najmanj petroleja in da postane kljub temu plamen svetiljke svetlejši, primešaj vsakemu litru petroleja štiri grame terpentinovega olja in dva grama kafre. Ako misliš, da boš veliko prihranila na petroleju, če boš stenj samo malo privila, se nahajaš v veliki zmoti. S tem boš kvečjemu okužila zrak. Kadar gori razlit petrolej, pomni, da je mleko edino sredstvo, ki goreči petrolej res pogasi. Če pa nimaš pri roki mleka, je dober tudi pepel, s katerim posuj ogenj. Če si za- nesel’pepel že v pepelnik, potem zgrabi kako večjo volneno cunjo in zaduši z njo goreči petrolej s tem, da ga s cunio hitro pokr: ješ. Vsebuje mnogo železa in baš železo oživ- eaina ali skoraj edina skrb je urejevanje lja in jači -kri. Zdravilnejša pa je v suro-' garderobe. Na najboljšem so one, ki si vem stanju, torej kot solata, dočim se pri zmorejo nabaviti letno le dve do tri oble- kuhanju izluži mnogo zdravilnih in redilnih snovi. Ohrani jih pa še vedno toliko, da ne bi smela manjkati sedaj na nobeni mizi.. Torej le udarimo po zelenjavi. Ali ste tudi Vi ona,... ki ko-maj čakajo moža, da se vrne iz službe, samo zato, da mu še pred kosilom zdrdrate vse neprijetnosti, ki ste jih doživeli ali se jih spomnili preko dopoldneva, čeprav bi si lahko mislili, da ima mož sam polno glavo skrbi? ki hodijo v trgovino po vsako stvar posebej, potem pa tožijo, koliko imajo dela in poti? ke in jim torej ta »velika skrb« skoraj popolnoma odpade. Izbiranje oblek torej ni lahika stvar. Preden se odločimo za kroj, je že dovolj brige z izbiranjem blaga. Ali naj bo svetlo temno, rpžasto, enobarvno? črtasto ali karirano? Koliko pomislekov! In vendar bi postalo to vprašanje popolnoma enostavno, če bi vsaka stopila najprej pred ki imajo vedno dovolj časa za klepeta-! ogledalo in s kritičnim očesom premerila nje s prijateljicami, nikoli pa tistih par' svojo postavo. Ni vse za vsako! Zelo minut, ki bi bile potrebne za pregled otro- j močne in majhne naj se odločijo za eno-kove domače naloge? | barvna in črtasta blaga, slabotne za ro- ki hočejo imeti v stanovanju najrazlič- žasta, karirana in svetla blaga — le sred-nejše dragocene naprave, a se jih nikoli j nje si lahko privoščijo to in ono. ne poslužujejo? | še večje težave so pri izbiranju krojev. ki hočejo ime^ti vsaj enkrat mesečno Pri tem se navadno poslužujemo različnih nov klobuk, čeprav vedo, da si mož ne modnih revij, potom katerih pa si mnogo- krat blago enostavno uničimo. To, kar našim očem na skici v modnem žvezku nadvse ugaja, premnogokrat ne odgovarja naši postavi, toda na to na žalost navadno ne pomislimo. Postave v modnih zvezkih so vse poprej nego naravne. Prikazujejo pretegnjene, kačam podobne figure, kakršno vidimo le tu in tam pri kašni filmski zvezdi, v življenju pa le redkokdaj. ""To sploh niso postave resničnih ljudi, temveč le naslikane obleke. Temeljito je treba torej premisliti, preden se odločimo za obleko, ki jo vidimo na takšni dolgokraki figuri. Ona pa, ki si brez premisleka izbere takšno obleko in se že v duhu vidi v vsem veličastju nove obleke, ne sme biti razočarana, ko pogleda sebe, ko prvič natakne točno po takem modelu izdelano obleko. Tudi v modi prihaja zelo individualnost do veljave, ker pač nismo in ne bomo nikoli vse enake. FLORENCE RIODELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN Da, Filip jo sovraži! Zbežati mora! In kam naj bi šla: k oni drobni luči, ki ji sije nasproti iz daljne teme. Zdelo se ji je, da hodi že celo večnost, toda luč je bila še vedno tako daleč. Zeblo jo je in le stežka je vlekla noge za seboj. Suha trava se ji je zapletala med noge. Kako rada bi legla in si odpočila. Ustavila se je ... Zakaj naj gre vendar naprej? Zakaj? Mar bi ne bilo boljše, če leže in zaspi? Spati... spati... ne da bi se še kdaj prebudila ... Zgrudila se je med suho travo. Utrujenost jo je premagala. Toda iz daljave ji je drobna luč neprestano pošiljala tolažbo in upanje. Obrnila je glavo, da bi ne videla luči. In glej, zdaj je luč pred njo. Dve lučki, svetli in žgoči! In premikata se... Z grozo je gledala v lučki, ki sta se približevali, se ustavljali in spet približevali... Potem se je izvilo iz teme zateglo renčanje... Spati? Za vselej zaspati? Ne ... tu ni spanja! Ostri zobje bi zasekali v njeno telo, ko bi planila nanjo zver. Zakričala je ter skočila s tal. Oči zveri so izginile. V visoki suh! tra- vi je zašumelo. ,Mo":’-' se je zver zbala -njenega krika ter se jela umikati. Glen je 68 pričela bežati. Leopard se je ustavil ter zateglo zarenčal. Potem se je naglo obrnil ter pričel skokoma teči po sledi bežeče Glenisone. Glenison je tekla, kolikor je mogla. Pravkar si je še želela smrt. Toda mislila je na smrt, ki bi prišla tiho, ljubeznivo, z lepim snom. Ne smrt med čekani krvoločne zveri, ki jo je zasledovala. V trenutku je minila utrujenost in zavest je postala ostra in čista. Podzavestno se je vsak hip ustavljala, kričala ter mahala z rokami. In vselej je za nekaj trenutkov odgnala krvoločno zver. Potem se je spet pognala naprej, se znova ustavila ter z grozo kričala in strmela v temo. Svetlo okno je bilo blizu. Morda je še nekaj korakov do njega. Stresla jo je ledena groza. Teči ni več mogla in čakala je, kako bo iz teme planila nanjo zver... »Colin! Colin! je skoraj nezavestna vpila v temo. Tik za njo je zarenčala zver. »Colin!« je še enkrat zavpila na ves glas. Potem se ie pretresljiv trenutek bliskovito razvozljal. Skozi odprta vrata se je najprej vsul snop svetiobe in nato krik človeških glasov. Potem jo je nekdo dvignil s tal ter jo odnesel v tiho in toplo sobo. Sprva se Michell niti ni ozrl v obraz žene, ki jo je bil zadnji trenutek rešil iz krempljev smrti. Videl je samo leoparda, ki se je z dolgimi skoki pognal nazaj med visoko travo, šele ko je dvignil ženo ter jo v sobi položil na preprogo, je spoznal v njej svojo bližnjo sosedo Glenison Cast-lejevo. Presenečen je vzkliknil. Glen je stežka dvignila veke. Hotela mu je nekaj reči, a ni mogla. »Ležite mirno! Ne govorite!« ji je nežno dejal. Ubogala ga je. Koj nato je čutila na ustnicah žgočo tekočino. »Ah — Colin _* skoraj bi me dohitela zverina! Zasledovala me je in že sem se bala...« »Molčite! Ne govorite o tem! Izginila je! Ko se bo zdanilo, jo poiščemo. Toda, Glen, kaj ste vendar iskala sama sredi noči na stepi?« Sedla je. Z rokami se je oklenila kolen in se zagledala v tla. »Colin ... zbežala sein od Filipa. Jaz .. jaz .... se ne vrnem več, ne morem se vrniti. Saj ne vem, zakaj sem prišla sem. Nisem mogla jasno premisliti... Morda bi bilo boljše, da sem ostala zunaj...« Michell jo je nežno objel. »Nikar tako ne govorite. Hvala Bogu, da ste prišla sem in da sem še pravočasno zaslišal i vedati. vaš glas! Glen — povejte mi vendar, kaj1 se je zgodilo? Morda zaradi one žene?« Glenison je samo prikimala. Michell pa se je jedva vzdržal robate kletvice. »In Filip me sedaj sovraži!« »Sovraži vas? To Je nesmisel! Ali bi vendy ne mogel...« Prešinila ga je: »Ne, saj je vendar res. Strašno krivico sem mu storila. Lagala sem mu in ga prevarala. Hotel me je ubiti...« Michell je razburjeno skočil pokoncu. Glen pa ga je pomirljivo prijela za roko. »Zaslužila sem, Colin. Vi vendar... ne veste, kaj sem storila. Ogoljufala sem ga. Ah, ne, ničesar ne recite ter me ne glejte. Dovolite mi, da govorim. Nekomu moram povedati, sicer me zaduši... Prosim vas...« Trdno je stisnil njene roke v svoje dlani. »Glen, zlato dekle, pripovedujte. Mirno vas bom poslušal. Vse mi povejte. Bodi kar koli, skušali bomo popraviti. Za vas storim vse, kar želite. Mar tega že davno ne veste?« Ni mu odgovorila na vprašanje, toda toplina in prisrčnost njegovih besed sta ji odprli srce in razvezali jezik. Pričela je pripovedovati poglavje za poglavjem. In pred njim je nastajala živa podoba o njuni nesreči. Michella je prevzelo nezmerno sočutje. Zdaj je šele spoznal, da je ta žena trpela od prvega dneva, ko ie vstopila v zakon. Vse mu je povedal. Ni je prekinjal, vedoč, da se mora izP°* (Dalie J t kuhiniske dobrote, Pozimi orijetno. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem 'm znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil, po daljli bolezni, naš iskreno ljubljeni soprog, oče., brat, svak, stric, gospod IVAN KMFOU vA.IEN.lt SKODU.lt VAŠEMU ZDRAVJU NIKOTINOL. neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih itajenia tudi naj* 'trasmelše Kadilce Cetia velika steklenica din 70.—. mala din 60,— Po povzetju razpošilja JuKooatent. Ljubliana. Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 železniški inšpektor v pokoiu v petek, ob 24. uri, v 58. letu starosti. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri v Prevaljan Prevalje, dne 11. maja 1940. Žalujoča soproga Zinka; otroci Marica, Milica, Boženka in ostalo sorodstvo. iaivo] Murske Sobote GOSPODARSKI IN KULTURNI CENTER PREKMURJA Prebivalstvo: leta 1890 je iznašalo 2234 prebivalcev, leta 1910 je iznašalo 2748, leta 1921 2950, leta 1931 3.500, po dokaj točnih podatkih danes 5000. Gospodarsko se je Murska Sobota zelo počasno razvijala in je v letu 1919 posedovala le neznatno itnovino v približni vrednosti din 1,000.000.—. Tudi v letih od prevrata do 1930, torej v dobi najboljše gospodarske konjukture se je gospodarstvo občine in s tem tudi napredek Sobote gibal v zelo tesnem okviru. V tej dobi je pridobila Murska Sobota edino elektrifikacijo po zaslugi takratnega gerenta Benka Josipa. Šele z izvolitvijo veleposest, g. Hartnerja F&rdnanda v letu 1933 za župana so bili položeni pravi temelji novega občinskega gospodarstva in so že v kratkem času rodili jako lepe uspehe, akoravno je bilo to v dobi najhujše gospodarske krize. Zadovoljstvo prebivalstva z novim županom dokazuje, da je bil g. Hartman leta 1936 soglasno ponovno izvoljen za župana. Župan in predsednik Tujskoprometnega društva v Murski Soboti FERDINAND HARTNER Odločnost občinskega odbora na čelu z g. županom je‘ zmagala tudi v vprašanjih, katerim so pripisovali drugi klavrni konec. Vsaka zadeva, ki se je lotil naš velezaslužni župan in občinski odbor, je uspela in danes je premoženje občine in razvoj na zavidljivi višini. Pri vsem tem pa občani niso trpeli prav nobenih novih obremenitev. Pridobitve od leta 1933 naprej: Nakup gozda takozvana »Fazanerija« od Jugosl. udružene banke v Zagrebu z površino približno 100 kat. oralov. Ta gozd je z dovoljenjem nadrejene oblasti proglašen za naravni park. Najvažnejša kupčija je bila odkup gradu s parkom, zemljišča ob koncu Grajske Ulice in Radgonskega marofa. Na pobudo župana g. Hartnerja se je de! parka in marof parceliral v stavbišča ter ]e bi'a s prodajo parcel krita skoraj cela kupnina, razen tega pa je občina pridobila krasen Glavni trg in ji je preostal grad in št. približno 26 oralov parka. V gradu so nastanjeni danes razni dr- žavni uradi, predvsem okrožno sodišče, državno tožilstvo, davčna uprava, katastrska uprava, glavni oddelek finančne kontrole, občinske pisarne ter grajski kino. Občina je odkupila tudi stavbišče ob Radgonski cesti približno 34 oralov, ki ga je parcelirala. S to kupčijo je omogočen nadaljni razvoj občine. Delavski dom je ena izmed najlepših stavb v Murski Soboti, ki je zgrajena na stavbišču ki ga je občina dala brezplačno na razpolago, z brezobrestnim posojilom javne borze dela. Tu so nastanjeni: borza dela, delavski azil in sresko načelstvo, občinsko električno podjetje in občinska hranilnica. Posojilo se amortizira z najemninami ter postane delavski dom po preteku 25 let last občine. Letno kopališče. Na pobudo g. župana Hartnerja se je leta 1935 zgradilo krasno letno kopališče v Fazaneriji. Gradbeni stroški so v večjem delu bili zbrani med prebivalstvom v obliki daril, in je občina tako na cenen način prišla do podjetja, ki je za samo občino visoko aktivno, vrhu tega pa še v korist vsem občanom ter tujskemu prometu. Glavni trg, ureditev cest,*kanalizacija itd.: Murska Sobota ima glavni trg, ki bi služil v ponos tudi večjim mestom. Posebno pažnjo je posvečala občina izboljšanju cest, ki so bile še pred nedavnim v obupnem stanju. Z nemaUmi žrtvami so se nedostatki odpravili, tako da so ulice Aleksandrova, Cerkvena, Kolodvorska, Slovenska in Lendavska popolnoma urejene, in izvedena tudi delna kanalizacija. Grajski kino: Občina je leta 1939 uredila moderen kino, opremljen z najmodernejšo aparaturo in udobnim inventarjem. Tudi to podjetje se je zelo posrečilo in je visoko aktivno. Škropilni avto: Leta 1938 je župan g. Hartner načel nabiralno akcijo za nabavo modernega škropilnega avtomobila. Akcija je tako lepo uspela, da se je nabavil avto brez vsake obremenitve občinske blagajne. Avto je zelo moderen in se lahko rabi tudi za gašenje požara. Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Sobota je lahko ponosna na svoje prve meščane v prvi vrsti na svojega agilnega župana in bansk. svetnika g. Hartner Ferdinanda, ki se niso zbali ne denairja ne truda, da so someščanom in športnikom zgradili krasne športne naprave. Nova osnovna šola: Zelo pereče pa je vprašanje zgraditve nove osnovne šole. Vendar se je občinski odbor lotil tudi tega vprašanja ter nabavil potrebno posojilo za zgraditev moderne in vsem potrebam ustrezajoče nove osnovne šole. Načrti so odobreni in se bo s zidavo v kratkem začelo. Bolnišnica, gimnazija, vojašnica, kolodvor: Bolnišnica, ki je bila postavljena pred 50 leti ne odgovarja današnjim zahtevam in je veliko premajhna če upoštevamo, da služi izven soboškega sreza tudi za lendavski, ljutomerski in gomje-radgonski srez. Občina je dala na razpolago potrebno stavbišče za novo bolnišnico, ki jo bo v kratkem zgradila banovina. Obrnite se na grafologa F.T.Karmaha ki se odllkule oosebno z analizo človeškega značaja. dela ra strojro znanstveni bazi era-folOKiie in dale vsakemn za nastopajoče doeodke oismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče živlienie. Kupec kniize dobi brezplačno ilvljenisko analizo. Knjigi le velike važnosti in koristi ta spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite erafoloen 3 od teb 10 navedenib vprašani, katera Vam raziasni: 1. Vaš karakter, niegOTe kvalitete, njegove napake: 2. Vaše IzKlede r ljubezni: 3. Vaše Izglede v kupčijah; 4. Vaše izgiede v podedovanim 5. Vašo živlenlsko dolgost: 6. Vaše orijatelie In nrotektorle: 7. Vaše sovražnike, zahrbtnost krive obdoliltve itd.: 9. Potovanla. spremembe bivališča: 9. Zadeve v rodbini: 10. Vse. kar želite vedeti o loterijskih udevab. F. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni psihograloiog — pisec epohalne knllge »NAS 2IVOT 1 OKULTNE TAJNE« Orandiozno delo ima preko 200 slik v Inksnzni Izdali katero lahko knplte ori piscu. Natančen naslov: F. T« KARMAH, ŽALEC, dravska banovina. Knjiga stane din 30.—. denar se pošlle na ček. račun št. 17.455. V tekn 48 ur boste dobili v zaprtem ovolu svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. NI Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene oodatke. Ne odbijajte tega uspeha v današnjih mračnih časih I Ravno tako ne odgovarja sedanjim zahtevam poslopje popolne gimnazije, ki je nameščena v bivši meščanski šoli. Tudi v to svrho je dala občina na razpolago potrebno stavbišče. ^ Za zgraditev vojašnice je občina dala 23 oralov zemljišča vojaški oblasti na razpolago in je upati, da bo v kratkem zgrajena moderna vojašnica. Z ozirom na velik železniški promet bi bilo nujno potrebno, da se sedanji kolodvor, ki je premajhen in zastarel, preuredi in poveča. Vsi dosedanji napori občine so ostali do sedaj žal brezuspešni. Trgovski dom: Po zaslugi agilnega vodstva gremija za srez Murska Sobota, je bil leta 1939 zgrajen in otvorjen kra- sen dvonadstropni Trgovski dom, kjer je zraven pisarne gremija nastanjena tudi dvorazredna trgovska šola. Tujsko prometno društvo — na čelu s svojim agilnim predsednikom županom g. Hartner Ferdinandom — je leta 1939 priredilo nad vse dobro uspeli prvi Prekmurski teden. V kratkem bo izdan prospekt Prekmurja in Murske Sobote, ki bo veliko pripomogel do razvitka tujskega prometa. Ako rekapituiliramo vso občinsko nepremično premoženje, dobimo da izkazuje vrednost nad 10,000.000 dinarjev, čisto premoženje pa nad din 12,000.000, kar je zelo mnogo ako upoštevamo, da je znašalo Čisto premoženje še pred leti le 2,500.000 din. Sggfl Binkoštni nogometni turnir Ker je SK Mura odstopi! obe točki ISSK Mariboru brez tekme, je SK Železničar preložil svoj nogometni turnir, ki bi se po prvotnem razporedu moral odigrati v ponedeljek, na nedeljo. Čeprav letošnji turnir ne bo imel prvorazredne zasedbe, tudi Železničar bo tekmoval z rezervnim moštvom, bo vendar po svoje zanimiv ter zasluži vso pozornost naše športne publike. Na delu bomo videli vrsto klubov, od najmlajših članov SNZ s koroške meje preko starih drugorazrednih moštev pa do rezervnega moštva prireditelja, ki po svoji jakosti in znanju gotovo ne zaostaja mnogo za prvim teamom. Dopoldanski spored obsega tri tekme s pričetkom ob 9. Po vrsti bodo nastopili pari Slovenjgradec-železničar, Drava-Slovan in Slavija-Slovenjgradec. Popoldne se bo turnir ob 14. nadaljeval s srečanji Slovan-Sla-vija, Slovenjgradec-Drava, železničar-Slovan in Slavija-Drava. Tekme bodo trajale po 2x20 minut, za končni rezultat turnirja odloča število doseženih točk, po potrebi tudi razlika golov. Kratke tekme v turnirjih mnogokrat prinesejo presenetljive rezultate, pogosto menjavanje nastopajočih pa bo tudi povečalo pestrost sporeda, tako da bo turnir vseeno pomenil privlačno prireditev za prazni Ice. MARIBOR—MURA 3:0 P. F. Pisarna SNZ je obvestila ISSK Maribor, da Mura v Mariboru ne bo nastopila in mu prepušča obe točki. Drevi Makabl-PSK Drevi ob 20. bo v Zadružni gospodarski banki zanimiv boksarski večer. Nastopili bosta moštvi zagrebškega Makabija ter mariborskega Pekovskega športnega kluba, vsako s po 5 tekmovalci. Imena atletov, ki jih prinašamo niže, nam jamčijo za napet in interesanten potek borb, ki bodo obenem služile kot merilo za primerjanje mariborskega boksarskega športa z zagrebškim. V okviru konkurence med obema kluboma, kateri pa bodo bržkone dodali še nekaj propagandnih nastopov, se bodo borili sledeči pari (prvoi-menovani atleti so zagrebški gosti): bantam: Jungvvirt-Meglič I, peresna: Rosenblat-Me-glič H, welter: Sternfeld-švajger, srednja: Polak-štrukelj, težka: Hladni-Ipavec. s Kolesarsko društvo „EdeIweIss li«0" bo v proslavo 40 letnice priredilo 26. maja na R.^pidovem stadionu veliko medklubsko dirkahščno kolesarsko dirko z začetkom ob 14. s Na mednarodnem teniškem turnirju je sedaj izločen tudi še Mitič, ki je v četrtfinalu premagal Madžara Dallosa s 6:4, 6 :4, nato pa ga je izločil najboljši Madžar v tenisu Asboth v petih setih s 4:6, 6:2, 5:7, 6:2, 6:4. V drugem semifinalu je Gabory premagal Punčecevega zmagovalca Szentpetrvja z 1 :6, 6:4, 2:6, 7:5, 6:2. Tako prideta v finale oba Madžara. s Pariški Racine je osvojil letošnji francoski cup. Pred 30.000 gledalci je premagal 01ympique iz Marseilla z 2:1. lej® seninat vrt dobro vino in vedno sveže pivo dobite prt Delikatesa, Ulica dr. Gregoria Žerjava Mesi BmftmMi - Cešje ve* din 70.—. mala Po povzetju razpo-Ljubllana. 8. Sprejmemo 13543-J GOSPODINJE! ie umivanje oken ne-Nabavite si naino-velši- praktičn’ patentirani brisalec za umivanje in su-oken. Cena z navodilom din 36.— Dobite ea v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Justopatent. Ljub-iana- Dvofakova 8. Telefon 42-40 Pri oredplačilu na čekovni račun štev 14.627 Vam lošliemn poštnine prosto. — >oreimemo oreprndalalce. 13544-1 (DEJE - IZUME vnovčuje in Dlasira v tu- in inozemstvi^ JuBopatent JJub-liana. Dvofakova 8. 13543-t SPALNICE. JEDIl NICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite / zalojrf pohištva Aleksandro va C. 48. 4311-1 2a Aimakte venčke, beie nogavice, rokavice, kombinei«, hlačke ka-teortndi krame poletne damske bluze v veliki izbiri pri ..LUNA” Maribor, »ms Glavni trg 24 —.v*.' iftvtohugna po«t»j«! V Mariboru dne 11. V. 1940. Stran H. »Večer n! k« Priporoča se cenj. občinstvu staroznana delikatesn i ca Ludvik Susiger CELJE, Prešernova u! ca Šivalne stroje in kolesa prodaja poceni in na male mesečne obroke mehanik DRAKSLER Vetrinjska ul. 11 Prevzame vsa popravila šivalnih strojev in koles kakor emajliranje, ponikljanje in pokromanie po najnižjih cenah. PONIKLAN.IE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni Dri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5.________________6177—1 ~~ BRITJE DIN 2 striženje din 4. Obiskujte cenejšo brivnico »Rapid« Melj-ska c. 1._______________ 2825-1 DARILA ZA BIRMANCE IN BIRMANKE kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbt nike itd. v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova c. 13. 3115-1 iTl Udor Btoee štm&fi odgovor na vprašanja glede maSih oglasov in draglft obvesti?. nag priloži Sm- d m v znamkah. Na vprašanja brez pri-toženih 3m- din v znamkah uprava ne odgovarja O Z A OBLEKE moško perilo, kravate, nogavice, klobuke največia izbira najnižje cene , l3’i!!GS5SMnSKS; pS I n so več luksu?, ker dobite že | za dilt 35‘- najnovejše šlag-erje, j >!esne, narodne s petjem s har-| mon ko Stalno na 'zalogi razne j is*le, e:ekti čm radio gramofoni in ves osla i pribor za gramofone. MARIdOR - 6RAJSK Pre&rščaiie se, da dobite v vseh nujnih zadevah najtočnej-ša navodila na strogo znanstven1 podlagi pri Aslrosrafologinji Mme FELICITAS §j ob torkih m petkih Sodna utica 26/IIL, vraia 8. h ZA BIRMO ure, zlatnino in razna darila dobite najceneje pri Ernest Osebik, Stolna ul. 2. 3114-1 JEMCEV VRT vabi, da si nabavite za Vaš vrt razne cvetlične in zele-njadne sadike. Maribor- Prešernova ulica. 3045-1 BIRMANCI! Najlepše slike, znižane cene Pri Foto Makart, Gosposka ulica 20. 3178-1 LEPI TRAJNI KODRI. vodna ondulacija, triziranje, barvanje, manikiranje. bdenje ter masaža. Se priporoča salon Wirth, Kralja Petra trg 9. 2945-1 , DOBRO POSTREŽBO nudi gospodom brivski salon Wirth. Kralja Petra trg 9. _____________2946-1 OTROŠKI VOZIČEK kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje urodate, kupite ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom 2820-1 MARTIN SAFRAN . Sobo*, črkoslikar in pleskar, Krekova ulica 16. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno. 2465-1 MODERNI VOZIČKI po vseh cenah BOGOMIR DIVJAK Ulica knesa Koclja 4 VSA TAPETNIŠKA DELA izvršuje solidno in dobro Ferdo Kuhar, tapetnfk, Vetrinjska 26. 3154-1 MILOSTIVA! Vaše krzno, kakor tudi vso drugo zimsko garderobo, pre Proge itd. lahko hranite dobro in poceni v . moji moderni, novourejeni trgovini. Prevzamem tudi prekrojevanja po najmodernejših dunajskih in pariških modelih. Peter Seniko. Maribor. Aleksandrova 13- 3266-1 Na dobro DOMAČO HRANO st sprejme več oseb. Jagodic. Koroška cesta 47, II. nad stropje. 3257-1 OPOZORILO Kdor bo širil in govoril neresnične vesti o meni bom proti njemu sodnijsko postopal. Gradišer Josip. 3307-1 Ni vseeno kje kupujete pohištvo. Priporoča se „EFKA“ mizarstvo za stanovanjske opreme, Maribor, Frančiškanska ul. 12, Kopališka ul. 11 Korošec MOTORNO KOLO poceni naprodaj. Draksler, Vetrinjska 11. 3309-4 AVTOPREVOZI vseh vrst se po solidnih cenah sprejemajo. Vprašati Pe-klar. Tomšičeva ulica. 3299-1 VINOGRAD žlahtna trta velik sadovnjak-gozd in viničarijo ugodno pro dam. Krasna visoka lega ugodna avtobusna zveza Polj čane—Makole. Oddam tudi del lovišča v rodzakup Šo šter. Makole 17. 3300-4 KABINET z uporabo kopalnice se odda. Kolodvorska 6. vrata 10. 3292-7 Glarao ustopstvi is Maribor Mcinel & Hcrold Zahtevajte brezplačne sezname! Opremljeno SONČNO SOBO s posebnim vhodom blizu vo jašnice oddam v Metelkovi ul. 42. 3301-7 Posest Mlajši INTELIGENTEN POTNIK z znanjem slov. in nemšk. jezika, za obisk šivilj se sprejme. Takojšnje ponudbe po možnosti z sliko na ogl. odd. »Večernika« pod »Dober zaslužek«. 3304-9 HIŠNA POMOČNICA za vse z znanjem nekaj kuhe in nemščine, .se išče za gostilno v Mariboru. Ponudbe pod,- »Pomočnica« na ogl. odd. »Večernika«. 3303-9 ŠIVILJO iščem na dom. Vicel Gosposka 5 3305-9 Naprodaj globok MODEREN VOZIČEK Tezno^ Trubarjeva 5. 3306-4 STANOVANJE se odda takoj, soba in kuhinja. Smetanova 50. 3302-5 2 PRAZNI SOBI, pritličje, se takoi oddata za pisarno ali skladišče v podnajem. Cankarjeva ulica 26, pisarna Maggi; tudi večje število praznih zabojev je istotam naprodaj. 3220-1 KOSILO, prinešeno na kolodvor, želi železničar. Ponudbe na »Rapid«. Meljska cesta 1. 3183-1 Otroški vozički vseh vrat, tudi pleteni, najnovejši modeli najceneje pri »OBNOVA*4 F. Novak Jur<či2eva 6 MIČNE POMLADANSKE BLUZE, kombineže, hlačke, higienske steznike, modrčke, tudi po meri, kot dih tanke svilene nogavice v najboljši kvaliteti in najceneje pri »Luna«, samo Glavni trg 24. 3173-1 GRAMOFON. dobro ohranjen, zamenjam za moško kolo v dobrem stanju. Počehova 16, Kmež- ____________________3172-1 POSTELJNE MREŽE in popravila izvršuje najugodneje tapetnik Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 3155-1 Novo- otvorieni afefJe Foto .lana* Sodna ulica 1, II. nadstr., nasproti Bata se vljudno priporoča. Solidno delo, točna postrežba, zmerne cene! NEŽICA PUCKO. Za birmo nižje cene! FRANC WBBER, mehanik, CEL|E Gosposka ulica 10 •e priporoča za v«a v stroko spadajoča dela Hotel „PoSta“, Celle (p°Ieg kolodvora) - Restavracija, avtogaraža, lastna mesarija in prekajevalnica, moderno urejena, tujske sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem špfu kirurgič-nega oddelka mariborske bolnišnice gosp. primariju dr. M. ČERNIČU, kateri ltii je kljub moji priletnosti s hitro in spretno operacijo rešil življenje. Hedviga Lorber, maserka. KLJUČAVNIČAR kovač, sedlar, mizar, kolar, dobi službo. Najljubši so mi samouki. Pismeno vpTašaite J. Zupančič. Ribnica na Dolenjskem. 3297-9 ENODRUŽINSKA HIŠA v mestu naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3289-2 POSESTVO S TRGOVINO IN TOČILNICO v Prlekiji din 140 tisoč, moderni mlin z žago in posestvom v Savinjski dolini, pri pravno za tovarno din 225 tisoč. 2 posestvi v okolici Ma ribora po 5 oralov vseh kultur 42 in 45 tisoč, Hiše od 25 tisoč, posestva od 30 tisoč naprej proda Posredoval nica Maribor, Meljska c. 12. 3288-2 VARNA NALOŽITEV KAPITALA! Še nekaj gradbenih parcel na prodaj. Vprašati v gradbeni pisarni Peklar, Tomšičeva ulica. 3298-2 2 ČEVLJ. POMOČNIKA sprejme takoi Robinšak. Glav ni trg 11. 3294-9 MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejme mizarstvo Vesenjak Simon, Ptujska cesta 2, Tezno. 3293-9 srs * ‘ ■ VELIK KONCERT na Binkoštni ponedeljek priredi Glasbeno društvo Tezno. na vrtu gostilne Sever, Tezno. Vsi vljudno vabljeni! 3290-17 RIZLING od 5 1 naprej Koprivšek-Kle-menčič, Sv. Peter. 3296-17 Manjše enodužinske hiše od 15.000 naj/rej. — Dobroidoča gostilna, 2 hiši. vrt 350.000. Trgovska hiša, centrum, radi družinskih razmer, zelo poceni, delno plačilo. — Ve-lifca rentabilna moderna hiša delno plačilo, še stara cena-Vinogradno posestvo blizu mesta, 7 oralov 80.000. — Po sredovalnica »Rapid«. Gospo ska 28. 3292-2 ŠTIRISTANOVANJSKA HIŠA z velikim vrtom na Pobrežju Aleksandrova cesta za ceno din 75.000 takoj naprodaj. Vprašati pri vratarju holela »Zamorc«, Maribor. 3295-2 ZA BINKOŠTI vsi v Zg. Radvanje, gostilno »Pri lipi«. Se priporoča gostilničarka Kokot. 3308-17 Lahko Fina desertna in namizna vina, keksi, čokolada, bonboni vedno sveže na zalogi IVAM LAH, Maribor, Glavni 2rg 10 Špecerija Delikatese Kolonialno blago Posestvo ali zemljišče v Celju vzamem v najem. Plačam za celo leto naprej. Ponudbe na upravo „Večemika“ v Celju. a' a Kam greste za počitnice? V lepem Prekmurju nudi ugoden pension z vsemi udobnostmi HOTEL „SLON“ V letnem času lep senčnat vrt, avtogaraže, odlična kuhinja, izbrana vina ... v Mursko Soboto! 9% ČISTEGA Vam nese kapital če kupite tik mesta Maribora lepo donosno vinogradno posestvo, velik sadonosnik, dva orala vinograda, vodovod, električna razsvetljava, garaža itd. Le resne ponudbe na ogl* odd. »Večernika« pod »Posestvo«. 3088-2 STAVBENA PARCELA 617 kv. m na prodaj- Zelo sončna lega v mestu Mariboru levi breg. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 3091-2 V BOSNI je na prodaj mnogo posestev in hiš. Točne Informacije daje pooblaščena mnogoletna P1 sama brezplačno. Marinko UdIUak, Banjaluka. 2304-2 NJIVO tri Četrt orala, in .stavbiščo prodam. Izve se Sp. Radvanje 74. Ivan Verdonik-3184-2 Spomnite se CMDI Jz prvega vira izveste vse | razburljive svetovne dogodke ^ Poslušajte poročila sami/ ^ Radio Vam to omogočal Kupite le kvalitetni aparat iz zaloge uka sveta ADIO MffiM GIHVN1 TiG ZAGREB. NIKOI.ICEVAIO KANC soba in kabinet, se odda. Kosarjeva 38. 3218-5 »GRAJSKI KINO" • MURSKA SOBOTA Za binkošti: V soboto in nedeljo veseloigra,,NEZVESTI LJUBIMEC Theo Lingen, Hans Moser, Hedvig Bleibtreu, Lucie Englisch Film poln veselih, skrajno zapletenih prizorov in situacij... V ponedeljek dne 13. V. 1940 ljudska predstava ob 11.15 »NEZVESTI LJUBIMEC« Znižane cene: din 2.—, 3.—, 5,— Dodatek: Najnovejši »Fox-ov Journal« in šala V ponedeljek in torek Češka opereta,, VESELI BOHEMI" Hana Vitova, Jarmila Kširova, A. Novotny, J. Kreuzmann Zabavni doživljaji na težki poti mladih umetnikov do veljave, slave in sreče... Prisrčen — naš humor in sijajna — slovanska muzika... BIRMANCI V sredo dne 15. V. 1940 izredna predstava ob 15. uri češki velefilm »VESELI BOHEMI« Znižane cene: 2, 3 in 5 din Dodatek: Najnovejši »Metro« tednik Prednaznanilo: od 16. V. do 19. V 1940: Pasijonski velefilm: »KRALJ KRALJEV«. — Od 19. V. do 21. V. 1940: Velefilm »SPOVEDNIKOVA MOLČEČNOST« ENONADSTROPNA VILA 5 minut od trga in cerkve v Mariboru. Letni donos 40.200 din. Cena 350.000 din. Dve tretjini se izplača, se proda. Maribor. Smetanova ul. 54. gostilna Dravograd. 3208-2 VELIKA HIŠA za 30.000 din na prodaj. Sp. Dobrava št. 134, Kranjc Karol. 3185-2 FILATELIST kupi »Austrija« dobrotvorne, jubilejne znamke. Ponudbe na ogl. odd. »Veternika« pod »Filatelist«. 3105-3 PISALNI STROJ, rabljen, dobro ohranjen, novejši, nizek model, kupim-Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«. 3233-3 NOV ENOVPREŽEN VOZ prodam zelo poceni. Tezno, Ptujska 58.__________3174-4 BRIVSKO-FRIZERSKI SALON dobroidoč, se poceni proda ali da v najem. Naslov v ogl. odd. »Veternika«. 3146-4 STARO POHIŠTVO zelo poceni prodam. Celje, Aškerčeva ulica 8. 3195-4 Damski poletni čevlji od 120“—160‘- brusi m o STEKLU IZDELUJ EmO . OGLEDPLA v LASTNIH MODERNIH . DELAVNICAH STE ki ARNA KOVAČIČ mPHIQOFU SLOVEnSHOlO KOROŠKO-IO LEPA HIŠA v bližini Elektrarne Fale poceni v najem ali na prodaj-3100 m2 zelenjadnega vrta, sadnega vrta in gozda.. Zelo prikladno za letoviščarje. Poizve se pri Keber, Elektrarna Fala. 3203-2 VINOGRAD. sadonosnik. parcela tri četrt orala na Meljskem hribu se proda za 32000 din. Maribor, Meljski hrib 4 (ža tovarno Mirim). 3182-2 PRODA SE V BOSNI: . hiša s posestvom, 8000 m2, pri Banjaluki, za 15-000 din: hiša, dve sobi in kuhinja v Banjaluki za 45.000 din. Poleg gornjih prilik še 80 različnih nepremičnin. Realitet-na pisarna Trlpalo & drug, Banjaluka, Bulevar kralja Aleksandra 2. 3187.-2 POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c. 30 proda: Trinadstropno, veliko hišo v Mariboru, cena 680.000 din; dvonadstropno, blizu gl. kolodvora. 650.000; enonadstropno z vrtno parcelo, center, 300-000; enonadstropno, masivno, novozgrajeno z lokalom, 350.000; nogozgraje-no, enonadstropno vilo z vsem komfortom, 350.000; dvonadstropno, 18-stanovanj-sko, 700-000; trgovsko in stanovanjsko, prometna točka, 480.000; dobro vpeljanp, veliko tovarniško podjetje, poleg II. nadstropno hišo, 650.000; krasno vilico s 3600 m2 obdelanega vrta, 250-000; dvostanovanjsko vilo. kopalnico. vrt, 150.000: enonad' stropno, 5 stanovanj, vrt, 190.000; enonadstr., 6-stanov., vrt. 2 stavbeni parceli, 300 tisoč; tristanovanjsko. novozgrajeno vilo (komiort), 225 tisoč; petstanovanisko na Teznu, letni donos 12.000 din za 80.000; tristanovanjsko z velikim vrtom, 65-000; novo-zidano, 3 sobe, 2 kuhinji, 1000 m2 vrta. 42.000; enodružinsko. vrt, 25.000; kompleks, 12 parcel po 18 din za in2; 5000 in2 stavbenih parcel, 85.000; posestva: Vzorno vinogradno pri Pesnici, 180.000; krasno vinogradno posestvo, blizu Maribora, 280 tisoč; tik kolodvora. 15 oralov z novozidano hišo, 135 tisoč; hišo z gostilno, mesarijo in 12 oralov polja, 160 tisoč: blizu kolodvora, 12 oralov, 80.000: manjše vinogradno pri Hočah, 38.000; čedno hišico, sadovnjak^ in vinograd. 25 000. Dalje iščem vseh vrst posestev, hiš. vil itd. za svoje kupovalce. 3156-2 HIŠA V MARIBORU se zamenja za gozdno ali vinogradno posestvo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Gozd«- 3194-2 MALO POSESTVO za din 10.000. Vprašati pri Špengler. Rače pri Mariboru. 2699-2 Hotel Zamorc, Gosposka 30 Oglejte si stransko izložbo! PARCELA z dograjeno betonsko kletjo 10X12 se poceni proda. Vprašati: Dalmatinska ul. 8. 3181-2 MALO HIŠO iščem v najem s 1- junijem. Wawerka, Kovina — Tezno. 3162-2 STAVBENE PARCELE pri kolodvoru na prodaj. Povprašaj Limbuš 43. 3168-2 STAVBENE PARCELE prodam v Studencih, Ob železnici. Vprašati: Studenci, Obrežna 81. 3237-2 Prodam CEMENT, APNO apneni prah, vso opeko, ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite najceneje Pri Kraser, Studenci. 215 - t TRGOVINA IN GOSTILNA na prometni točki na prodaj. Vprašati Tržaška cesta 38. 3216-4 PLETILCI, POZOR! Stroj »Acla« poceni na prodaj. Parmova 10. 3205-4 ČEVLJ. ŠIVALNI STROJ ter druge potrebščine Pto-dam. Vpraša se Vošnjakova 19, levo. od 7. do pol 17., zvečer od pol 19. do pol 20. ure. 3191-4 PEC ZA ŽAGOVINO železni štedilnik, madrace in razno pohištvo ugodno prodam. Ptujska 33-11. 3231-4 KOMPLETEN GENERATOR na ogljeni- plin. pripraven za vsak avtomobil ali stabilni motor, prodam za 2500 din. Alojz Ledinek, mehanik, Bre-sternica 45 Maribor. 3147-4 Proda se okoli 8000 koma dov stare, še porabne STREŠNE OPEKE. Stavbenik Holzer, Maribor, Aleksandrova c. 43. tel. 29-04 3151-4 RAZPRODAJA LEŽALNIH STOLOV kom 30 din (brez platna). Ehrlich. Studenci. Aleksandrova 62. 'f' ' 3107-4 Jestuine bodo uedno sueže le v hladilni električni omari AEG-SANTO A. Sprager • Maribor Uetrinjska ulica 4 Brezobuezen ogied I Ne zamudite nakupa po že ugodnih cenah narmonike HIŠA v Mariboru še zamenja za gozdno ali vinogradno posestvo. Ponudbe pod »Hiša« na ogl. odd. »Večernika«. _____________________3131-2 TRISTANOVANJSKA HIŠA z vrtom in sadnim drevjem se proda. Obrežna cesta 25, Studenci. 3238-2 Čedno enodružinsko HIŠO z lepim vrtom na prometnem kraju prodam ali dam v zakup. Naslov v ogl. odd-»Večernika«. 3259-2 Kuolm 3 DEŠKE OBLEKE dobro ohranjene, prodam-Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3241-4 KRATEK GLASOVIR, skoro nov, poceni na prodaj. »Jugospedit«. Aleksandrova 51. 3240-4 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«, 3201-3 MOTORNO KOLO, popolnoma novo. 250 ccm, znamke »Triumf«, ugodno prodam. Celje, Aškerčeva ulica 8.______________3196-4 RUSKI HLEVSKI PINC (Russischer Stallpintsch) čiste pasme se proda. Pobrežje, Cankarjeva 17. 3228-4 PRODAM KREDENCO, stenski obešalnik in prodajalni pult. Mlinska ulica 21. 3283-4 STANOVANJE z veliko sobo in kabinetom se odda do 1. junija v Stritarjevi 17. Maribor. 3176t-5 Dve sončni STANOVANJI po 2 -sobi. kuhinja in kopalnica se oddata. Ogleda se v Maistrovi ulici 9a, vprašati pri hišniku. 3171-5 Sončno suho STANOVANJE, I. nadstr., dve sobi, kuhinja, predsoba, jedilna shramba, se takoj odda mirni stranki. Brezner. Jerovškova 34 (Magdalenska). 3159-5 STANOVANJE, soba, kuhinja, z vrtom se odda stranki brez otrok. Pušnikova 14, za Rapido-vim igriščem. Vpraša se Koroška 22, v gostilni. 3165-5 SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Pobrežje, Stran ska ulica 5. 3148-5 SOBO IN KUHINJO pri postaji oddam mali družini. Slivnica 57. 3135-5 LEPO MANSARDNO STANOVANJE soba, kabinet, kuhinja, pritikline oddam takoj za 280 din. Betnavska 39. 3225-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, takoj oddam Pristan 2.____________3223-5 SOBA IN KUHINJA se odda. Tržaška c. 1. buf-fet 3229-5 ENOSOBNO STANOVANJE lepo, sončno, c im s 1. junijem ali 15. julijem. Betnav-ska 59.________________3219-5 SOBA IN KUHINJA se odda 2 ali 3 osebam. Vprašati Koroška cesta 71). 3239-5 soba in OTROŠKI VOZIČEK se proda. Aleksandrova 43, dvorišče, levo. 3277-4 PRODAM HUDEGA PSA volčjaka, kredenco, samokolnico. kadi (bane) za perilo in različno pohištvo. Tezno. Prešernova 5. 3177-4 Prodani novi, pogrezliivi, prvovrsten ŠIVALNI STROJ za vezenje po ugodni ceni. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod št. »3276«. 3276-4 Stanovanje STANOVANJE, 2 sobi in kuhinja, se odda. Melje, Erjavčeva 10. 3187-5 DVOSOBNO STANOVANJE I s kuhinjo se odda. Studenci, I Aleksandrova 45. 3175-5 Aka želite oglaševati; pokličite telefon; 25-67 BLIŽAJOČI SE PRAZNIKI ZAHTEVAJO LEPE ČAS PA, V KATEREM ŽIVIMO, TUW^OBR^E|^ ZATO »V e č e r n i k« Stran 15 manufakturnega blaga radi nemogoče dobave blaga v čisti volni. Prodajamo od 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . . mmmmmiisn Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja! asaasm ona kupuje pomladanske obleke, kakor tudi nogavice in tokavice v specialni damski in konfekcijski trgovini konfekciji greta m a r I b o i grajski trg KOMFORT. STANOVANJE 4-sobno, se odda s 1. junijem. Vprašati v Frankot/ano-yi ulici 18 v lekarni vsak dan od 3.—5. ure pop. 3217-5 DVORIŠČNO STANOVANJE 2 sobici, kuhinja, se odda upokojencu. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 3215-5 TRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom. event. z garažo, se odda v novi hiši, Valvazorjeva 30. Poizvedbe pri hišniku ali pri dr. Sedajo, Gosposka ul. 2, tel. 21-60. ^ 3213,5 Steznik ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Meljska c. 3 LEPA SOBA v bližini parka se odda boljšemu gospodu. Maistrova 14, vrata 7. 3262-7 Lepo SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Studenci, Ciril Metodova 17. nasproti pošte. 3263-7 Lepo OPREMLJENO SOBO in kabinet s posebnim vhodom oddam. Koseskega 35. 3264-7 Lepo OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama In posebnim vhodom takoj oddam* Jerovškova 74._______3268-7 LEPO SONČNO SOBO z eno ali dvema posteljama takoj oddam. Slovenska ulica 36, pritličje.____3273-7 BOLJŠO GOSPODIČNO sprejmem v čist, sep. kabinet. Betnavska c. 92. 3281-7 Sprejmem gospoda ali gospodično na HRANO in STANOVANJE Meljska cesta 59-L. vrata 7. 3274-7 SOBO IN KUHINJO č pritiklinami in sobo s štedilnikom takoj oddam. Strma 15. 3211-5 Sončna prazna ali opremljena SOBA se odda. Marijina 24, pritličje. 3287-7 STANOVANJE. pno in dvosobno s kuhinjo, s» odda. Smetanova 54. gostilna. 3207-5 Lepo sončno STANOVANJE. 3 sobe s kopalnico sredi mesta oddam s 1. junijem mirni stranki. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3199-5 DVOSOBNO STANOVANJE lepo, sončno, se odda. Naslov v ojfl. odd. »Večernikac "___________________3200-5 LEPO STANOVANJE, soba in kuhinja, se odda. Studenci. Radvanjska cesta 6 v 3186-5 SOBO IN KUHINJO pddam s 15. majem ali 1, junijem. Pekra 202 pod Kalvarijo, 3190-5 V Studencih, Vodnikova ulica 53. se takoj odda SOBA IN KUHINJA ter sobica brez štedilnika, informacije pri Lang, Erjavčeva ulica 19. 3197-5 Dvo, tri in Štirisobno STANOVANJE ^akoj oddam v novi zgradbi i tezenskem postajališču, ujska cesta 33. 3271-5 ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom takoj oddam. Ptujska cesta 44. 3270-5 Stanovanje išče P Starejši profesor (2 osebi) *če udobno PVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončijo«. 3144-6 Sončno SOBO Jn KUHINJO ?a 1 osebo, po možnosti v bližini magdalenskega parka, iščem. Naslov pustiti v ogl-odd. »Večernika«. 3117-6 MEISTER- KOLESA wm RADIO STARKEL MARIB0R, TRG SVOBODE 6 Sobo odda Veliko, sončno, prazno ali OPREMLJENO SOBO oddam. Ulica kneza Koclja 37-III. 3226-7 Lepo OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj >dda. Koroš.eva 5, pritličje, lavo, 3256*7 SONČNO SOBO opremljeno, z uporabo kopalnice, oddam takoi. lahko tudi 2 boljšima osebama. Tomšičev drevored, Dr. Ipavčeva 3. 3286-7 SOBO oddam solidni gospodični. Raičeva 13-1., vrata 2. 3284-7 Oddam čist OPREMLJEN KABINET s posebnim vhodom. Jerovškova 42. 3282-7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda s 1. junijem t. 1. Puškinova 3, pritličje. 3152-7 Gospod se sprejme na STANOVANJE. Taborska 11-11. 3140-7 SlutOo efoft« KUHARICA pridna, čista in vestna, ki ima tudi razumevanje za osta la hišna dela, se išče k 4 član ski rodbini. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3141-9 ZASTOPNICO za specialne predmete po mer in slično iščemo. Meljska cesta 3. 2942-9 DVA CEVLJ. POMOČNIKA sprejmem. Lipošek, Koroška cesta 18. 3235-9 HIŠNIK se sprejme s 1. julijem 1940. Prednost imajo državni na-stavljenci. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Hišnik«. 3209-9 Lepo opremljen KABINET takoj oddam. Strma 15. 3211-7 TELEFUNKEN IZVRSTEN GLAS LEPA OBLIKA RADIO STARKEL Gospod ali gospodična se sprejme na HRANO IN STANOVANJE. Vprašati Stražunska ul. 17, Pobrežje. 3227-7 Sprejme se BOLJŠI SOSTANOVALEC z vso oskrbo. Jerovškova 44 (Magdalenska). 3163-7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam-Zrinjskega trg 6-II., vrata 9, blizu kolodvora. 3236-7 VELIKO SONČNO SOBO klet, vrt, dam v najem. Meja Studenci—Limbuš 144, rob gozda. 3161-7 OPREMLJENA SOBA z eno ali dvema posteljama in uporabo kopalnice se odda. Kralja Petra trg 1-II-. desno. 3160-7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda. Bolfenkova 3, Nova 3149-7 vas. Continental KROJAŠKEGA POMOČNIKA iščem za mešano delo. Sprejme se takoj. Mesto le stalno. Ponudbe na Murko Maks, Ptuj, Ormoška 1. 3193-9 KUHARICA, katera opravlja tudi druga hišna dela. z dobrimi spričevali, se sprejme v večji trgovski hiši v stalno in prijetno službo. Vpraša se v pisarni, Dravska ul. 5. 3202-9 DEKLE, ki opravlja vsa hišna dela ter z znanjem kuhe želi spremeniti službo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3258-10 Iščem službo kot BLAGAJNIČARKA s kavcijo ali kot sotrudnica v modni trgovini. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Blagajničarka«. 3265-10 MOŽ SREDNJIH LET, izobražen, pošten in zanesljiv. želi zavoljo osebnih zadev spremeniti dosedanjo službo. Gre za skladiščnika, inkasanta, vratarja ali podobno; tudi izven dravske banovine. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Stalno mesto«. 3269-10 PISARNIŠKA MOČ z dobro šolsko izobrazbo in nekaj prakse išče službo. Ponudbe pod »Izven Maribora« na ogl. odd. »Večernika« 3167-10 OODfS* PROFESOR, 33 let star, z mesečnimi dohodki 3000 din. s pravico do pokojnine išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3251-12 DRAŽESTNA ŽIDINJA. 30 let stara, z doto v gotovini 800.000 din, išče zakonskega tovariša. Navodila daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3252-12 URADNICA. zelo lepa, z doto v gotovini 100.000 din, išče trgovca, uradnika ali slično. Navodila daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3246-12 MESTNI URADNIK, 33 let star. z mesečnimi dohodki 2000 din ter s pravico do pokojnine, išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3247-12 ŽIDINJA. zelo lepa, z doto v gotovini 10.000 din, išče trgovca ali slično. Navodila daje »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3248-12 DAVČNI URADNIK, 38 let star, z mesečnimi dohodki 1950 din. s pravico do pokojnine, išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din._________________3249-12 ŠIVILJA. zelo lepa, 30 let stara, z doto 40 000 din v gotovini, išče obrtnika ali slično. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3250-12 INTELIGENTEN MLADENIČ drž. uslužbenec, želi znanja s pošteno, miroljubno gospodično lepih lastnosti. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Značajna«. 3138-12 do meri kvišujemO vsakovrstna popravila pri mo škem perilu. Sprejemamo naročila v Gospo ski ulici 24 in S 1 o v e n-ski ulici 28. Tel. 25-78 Maribor V® v življenju greš k birmi. In tedaj te Vam priporočam Foto atelje Poteni! Japelj Gosposka ul. 18/1. Lepot na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 44 PRILETNA OSEBA, samostojna, ki sl želi udoben dom in dobro kuhinjo ter se razume na domača dela, se za stalno sprejme k manjši prepTosti družini. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vestna in poštena«. 3189-9 LONČARSK. POMOČNIKA za lončarsko šajbo sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Reišp, lončar, Fram 13. 3272-9 IZURJEN ŠOFER, vojaščine prost, mlad in priden, dobi takoj mesto v tovarni v Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zanesljiv«. 3280-9 IZURJEN KLJUČAVNIČAR vojaščine prost, mlad in priden, dobi takoj mesto v tovarni v Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Apretura«. 3279-9 PRVOVRST. MEHANIKA iščemo za moderen auto-ser-vis. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Auto-ser-3278-9 vis«. DELAVEC - za skladišče se išče z takojšen nastop. Lepa pisava pogoj. Pisana ponudba na ogl-oddelek »Večernika« pod značko »Skladiščni delavec«. 3275,9 POMOČNIKI in POMOČNICE, katere so dobro izvežbane v izdelovanju uniformskih in drugih čepic, se takoi sprejmejo. Semko, Maribor. Aleksandrova 13. 3267-9 NAKUPOVALCA, ki zna voziti in ravnati s konjem, se takoj sprejme v svrho nakupovanja jajc v ptujski okolici. Potrebno je jamstvo. Ponudbe na »Večer-nik«. Ptuj. 3192-9 Službo lite BOLJŠE DEKLE gre za gospodinjo k samostojni dami ali starejšemu go podu. Cenjene dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Poštena«. 3111-10 PRIDNA GOSPODINJA snažna in poštena, išče mesta k samostojnemu gospodu. Marica Gradišnik, Selnica ob Dravi. 3150-12 POMORSKI KAPETAN, 34 let star, ima v gotovini 100-000 din. mesečno plačo 3300 din ter pravico do pokojnine, išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb: Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3253-12 VDOVA, 38 let stara, z doto v gotovini 1,500.000 din. iščem zakonskega tovariša. Navodila daje »Nada«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3254-12 URADNIK, upokojenec, 51 let star, z rento in mesečnimi dohodki 6000 din. išče zakonsko družico. Navodila _ daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3255-12 VDOVA, popolnoma sama, 37 let stara, dota v gotovini 500.000 din. išče zakonskega tovariša. Navodila daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din- 3242-12 VLAKOVODJA, 34 let star, mesečni dohodek 2000 din, išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3243-12 GOSPODIČNA. 20 let stara, s 130.000 din dote, išče trgovca, obrtnika ali slično. Navodila daje »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošliite 10 din- . 3244-12 ZDRAVNIK. 31 let star, ugodne zunanjosti, mesečni dohodek 5000 din, išče zakonsko družico. Navodila daje »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 3245-12 Pouk ITALIJANŠČINA, NEMŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, priti.. desno (nasproti realke). 3234-13 lokal_____________ LOKAL se poceni odda. Ptujska c. Denk, Tezno. 3214-14 V najem 40 LET OBSTOJEČA TRGOVINA IN GOSTILNA na prometnem kraju, z velikim prometom se radi bolezni odda. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Veliki ptomet«. 3179-15 Za praznike KONCERT. Gostilna Papež. Pobrežje. 3261-17 VINOTOČ A. TKALEC Za Kalvarijo 2 odprt. 3260-17 Na binkoštnl ponedeljek PRLEŠKE GIBANICE, pristno ljutomersko vino. v gostilni »Prleški dom«. Se priporoča gostilničarka Matilda Samuda. 3145-17 Vsako nedeljo In praznik KONCERT. Dobra kapljica, meso iz kible Vljudno vabita gostilničarja Lebe, Razvanje. 3232-17 Restavracija »LOVSKI DOM« nad Tremi ribniki Vam nudi prvovrstni ljutomerčan in pe-krčan. Tudi za prigrizek je preskrbljeno. Prepričajte se sami! 3230-17 BOTRI IN BOTRE! Za binkošti dobite najboljše vino po zelo nizki ceni pri Senici, Ulica kneza Koclja 5-3224-17 Na prijeten MAJNIŠKI ZRAK pohitite na Pesnico v gostilno Likavec. kjer nudi dobra domača vina, pivo iz sodčka, domače narezke, ocvrte kozličke, vse po zmerni ceni. 3222-17 VINO ob sredah in sobotah nad 5 litrov po 7 din. Vaupotič, Košaki. 3210-17 Kapital AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite so tako) pri Hranilni posojilnici »Moj dom«. Ljubljana, Dvorakova ul. 8. 11778-16 HRANILNE KNJIŽICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor, Aleksandrova 40. Kupujte pri nas srečke drž. loterije. 2950-16 Kam. kiet________________ Dobro PRISTNO VINO od 5 1 naprej dobite le na posestvu gospe dr. Povalej, Košaki. nasproti trgovine Stojan 3087-17 od 5 litrov naprej pri Majorju, Razvanje. Pivola, od-jerju, Razvanje, Pivola, odprt- _ 3166-17 Gasilska četa Zrkovci priredi na binkoštni ponedeljek v gostilni Sagadin ZABAVO S KONCERTOM. Za obilno udeležbo vabi odbor.- 3285-17 Na binkoštno nedeljo vsi na MAJNIŠKO VESELICO v gostilno Lebarič pri ^pe-karni Košaki. Vabi gostilničar. 3206-17 SPLOŠNO ZNANA GOSTILNA MAREK Maribor, Vojašniška ul. 10, toči dnevno sveže Tscheligi-jevo pivo iz sodčka, čaša 3.50 din. Prvovrstne domače klobase po 4 din. naravna štajerska vina po 10 din. 3198-17 VRH HABAKUKA otvorjen vinotoč. 3180-17 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Ugeriev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 Zbirajte odpadke Staro železo, baker, medenino, svinec, cink. star papir, cunje. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, glaževino, ovčjo volno, govejo dlako kupuie vedno do nai-višlih cenah Arbeiter. Dravska ul. 15. Te' 26-23. Thoma Co Brzoiavi: Thoma Maribor Telefon 21-77 mehanična tkalnica svilenih proizvodov z lastno moderno barvarno, apreturo in tiskarno Izdeluie vsakovrstno blago kakor: Crepe de Chine, Crepe Satine, Crepe Mongol, Crepe Moracain, Crepe Imprime - Moderna svila v različni izdelavi - Svilena podloga - Svileni brokati, vse vrste jacquard blaga za žepne rute, brokat za odeje, Charpes, Schvvals Maribor- Pobrežje POSOJILNICA NARODNI DOM v Maribora z. z o. j. 9 na j starejši slovenski denarni zavod v Mariboru REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'- Najnovejši modeli Sta otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri »TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova ceata 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 Preveč blaga Ima tlrma 1TRPSN Oglejmo sl IzložbeI zato prodaja tako poceni ANGLEŠKO CESKO BLAGO najodličnejše kakovosti sodobnih znamk >Smartex