RANE EVROPE 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 17. avgusta 2006 • Leto XVI, št. 33 

Tradicionalno poletna tema – turizem 

VELIKE PRILOŽNOSTI TURISTIČNO MANJ RAZVITIH – TUDI PORABJA 

Porabski turizem ali turizem v Porabju, kaj to pravzaprav je? Moderen hotel z vrhunsko postrežbo in temu primerno ceno; dobra kuhinja in, ob klasičnih, evropskih jedeh, tudi domača hrana; kmečki turizem ali turizem na podeželju, v preprosti, toda čisti sobi; obisk monoštrskih kulturnozgodovinskih znamenitosti; pot skozi Gornji Senik, s krajšim postankom; obisk Andovec, ogled spomenika živim in še zmeraj skriv(nost)nih Črnih mlak (toda kako priti do njih, ko vendar ni nobenih oznak); namakanje ribiške palice v umetno jezero pri Máriaújfalu; je pomembno, da je zgolj porabski turizem, čemu ne bi bil povezan z Goričkim v Sloveniji, z geografsko in jezikovno zaokroženim prostorom, delom Evrope, ki se ponaša, da spada v edinstven tridržavni krajinski park Goričko-Raab-Őrség, kjer je državna meja že skoraj na stežaj odprta; ali nekaj povsem drugega, česar se avtorju uvodnika niti ne sanja ... Čeprav je bilo v zadnjem desetletju kar nekaj razprav na temo turizma, je razvoj v mnogočem zaobšel ta del Železne županije in tudi Goričko. Spomnimo se okrogle mize leta 1999 v Šalovcih in Monoštru: 
Kulturno – turistični položaj Porabja in Goričkega ter njun kulturno-turistični razvoj. Projekt Sodelovanje med Rabo in Muro je bil dobro pripravljen, z obilico drobnih, aktualnih in izvedljivih idej, toda dalje od besed se ni pomaknil, nihče se ni resneje zavzel za uresničitev pobud, ne v Porabju ne na Go-ričkem. Večina zamisli je še zmeraj aktualnih, zato jih bo nemara kdo poizkusil udejaniti. Morda v okviru prizadevanj za hitrejši gospodarski razvoj Porabja, o katerem smo pisali po pogovoru, ki ga je v Murski Soboti pripravil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tedaj smo slišali tudi dve informaciji iz sosednje Avstrije, prvo vzpodbudno, drugo zaskrbljujočo, in sicer, da bo Avstrija z avtocesto do leta 2008 povezala mejno točko pri Heiliegenkreutzu-Rábafüzesu; druga, da namerava na južnem Gradiščanskem, na meji krajinskega parka Raab, zgraditi veliko sežigalnico odpadkov. Avtocestna povezava bo pomenila hiter in sproščen promet tudi v Porabje, sežigalnica pa ni rečeno, da ne bo onesnaževala okolja, čeprav načrtovalci zagotavljajo najsodobnejšo tehnologijo brez vpliva na okolje in prostor. V Monoštru, ob neposredni bližini Rabe, »raste« termalna riviera, kar predstavlja, skupaj s hotelom, doslej največjo naložbo v porabsko turistično in gostinsko ponudbo. Hkrati bo tu priložnost tudi za manjše dosedanje in bodoče turistične ponudnike, seveda če jo bodo znali in sposobni izkoristiti. Obiskovalci podobnih turističnih središč, kot bo termalna riviera, se radi odpravijo v okolico, kjer jih zanima domača, avtentična ponudba. Iščejo mir, neokrnjeno naravo in še kaj. Bodo našli gostišče z značilnimi porabskimi jedmi, z drobcem tistih, ki jih je v svoji knjigi opisala pokojna Hilda Čabai? Niti v sanjah, kaj šele v gostilni. Pravijo, da imajo v razvoju turizma največ možnosti območja, ki industrijsko niso pretirano razvita, kjer so sposobni najti nove turistične proizvode: kot nalašč za Porabje in Goričko. Vendar vse le ni tako preprosto; potrebna je velika zavzetost, iznajdljivost, pridnost in prijaznost – za dobro vseh! In še nekaj: kakor na nogomet, se tudi na turizem spoznamo vsi. 



Ernest Ružič 
2 


Zbornik: Škofija Murska Sobota 2006 


ZGODOVINSKI ORIS KRŠČANSTVA V POMURJU IN MNOGO VEČ 

V uvodniku o pomurski škofiji sem omenil, da bo njena ustanovitev imela širši, ne zgolj »strogo verski« pomen v tem prostoru (kamor štejem tudi Porabje). Sem bi vsaj deloma uvrstil zbornik Škofija Murska Sobota 2006 – Zgodovinski oris krščanstva v Pomurju. Urednika zbornika sta dr. Stanislav Zver in mag. Franc Kuzmič, uvodne misli sta napisala prvi škof, dr. Marjan Turnšek: Korenine nove škofije z obeh bregov Mure, in mariborski pomožni škof, dr. Jožef Smej: Almanahu Škofija Murska Sobota 2006 na pot. Branko Kerman je avtor uvodnega teksta Začetki krščanstva v Pomurju. V tem, sorazmerno kratkem članku je vrsta zgodovinskih podatkov, za katere bi morala vedeti večina Pomurcev in tudi Slovencev, ne glede na versko pripadnost. Denimo o Spodnji Panoniji, ki je nastala leta 828, in v katero je spadalo tudi Prekmurje. Ponovna ureditev krščanstva v srednjeveškem Prekmurju in čas do pojava luteranstva je prispevek Andreja Hozjana. Prvi del zajema čas od kronanja Štefana I. do dokončne razdelitve Prekmurja med dve škofiji, v drugem delu piše o nastajanju pražupnij in pojavu luteranstva. »Na božič leta 1000 okronani madžarski knez, odtlej imenovan kralj Štefan, je bil krščen že v otroštvu, ko so se na povabilo njegovega očeta tam pojavili prvi misionarji. Še pred tem letom so nastale prve madžarske škofije, med njimi kot Prekmurju najbližji Győr in Veszprém.« 
O krščanstvu od 11. do 16. stoletja v Prlekiji piše Ivan Fras: 
»Politično, gospodarsko in cerkveno središče Murskega polja in znatnega dela Slovenskih goric med Muro in Pesnico je bila Radgona.« 
Protestante v Pomurju predstavlja Franc Kuzmič: »Pro


testantizem je našel pot v pokrajino ob Muri že v prvi polovici 16. stoletja, ko so se zanj prvi opredelili Radgončani (današnji Bad 
Radkersburg), sredi istega stoletja pa tudi lendavski grofje Bánffyji in s tem prav tako prebivalci njihove posesti.« 
Metka Fujs je avtorica članka Prekmurski katoličani od pričetkov rekatolizacije do prvega slovenskega narodnega programa, v katerem izpostavi tudi vlogo prvega sombotelskega škofa Jánosa Szilyja, ki je vzpodbujal katoliškega duhovnika in pisatelja Mikloša Küzmiča, da se je lotil prevajanja in pisanja knjig v slovenskem (prekmurskem) jeziku. Tedaj so bili prekmurski katoličani prvič združeni pod eno, sombotelsko škofijo. Franc Čuš opisuje, kakšna je bila organizacija katoliške cerkve v Prlekiji od 17. do začetka 20. stoletja. »16. stoletje je bilo v verskem smislu zelo nemirno. Reformacija, protireformacija, rekatolizaci
ja, verska nesoglasja, vse to je pretreslo tudi naše kraje,« 
poudarja avtor, ki podrobneje predstavi škofije in župnije. Tekst Katoliška cerkev v Pr
lekiji v 20. stoletju je napisal Miran Puconja. Mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej je opisal organiziranost Cerkve v Prekmurju od 1900 do ustanovitve murskosoboške škofije. »Dvajseto stoletje se je v Prekmurju začelo s sveto mašo polnočnico, in sicer v noči med 31. decembrom 1899 in novim letom 1900. Polnočnica je bila v vseh župnijskih cerkvah Prekmurja.« Stanislav Zver je prispevek naslovil Nekaj zgodovinskih silhuet iz življenja Katoliške cerkve skozi 20. stoletje v Slovenski krajini: obdobje 1900 – 1919; obdobje 1919 – 1941; obdobje 1941- 1945 in 1945 – 2000. O prizadevanjih za škofijo po prvi svetovni vojni v obsežnem tekstu piše Vinko Škafar; prekmurske duhovnike, povezane z nastajanjem murskosoboške škofije, poimensko predstavlja Jožef Smej. venski obrednik s konca Nekatere duhovne velikane 16. stoletja, točneje iz leta Prlekije predstavlja Marija 1587.« Vsebinsko pester pri-Sraka. Tako Stanka Vraza, spevek zaključi: »Bogate ver-Franca Vebra, Ivana Jožefa ske in duhovne literature Tomažiča, Vekoslava Grmi-je prekmurski človek tudi ča, Edvarda Kocbeka, prvega vreden.« slovenskega kardinala Jako-Kakšna je vernost pomurskeba Missia (1838 – 1902) in ga človeka? Na to vprašanje Franca Ilešiča. Marija Sraka poizkuša odgovoriti Jože je napisala tudi prispevek Po-Magdič, k nastajanju škofije mursko pastoralno področje se vrača Karel Bedernjak: – odlična zasnova za novo Naša prizadevanja za ustanoškofijo. Avtor članka Redov-vitev soboške škofije. Temo ne skupnosti v Pomurju in na nekoliko drugačen način člani redovnih skupnosti je nadaljuje Lojze Kozar, ml. s Bogdan Kolar, medtem ko tekstom Najlepši cvet nove sakralne spomenike v Prle-škofije – Božji služabnik Dakiji in in Prekmurju opisuje niel Halas, ki so ga uniformi-Janez Balažic. Kleklova žup-rani možje ob Muri pri Hotizi nijska pastorala kot odgovor ustrelili 16. marca 1945. »Dana družbeno-verske razmere niel Halas je posebno pov Prekmurju ob koncu 19. in zornost posvečal družini in začetku 20. stoletja je prispe-mladim. To sta dve področji, vek Petra Štumpfa. ki sta temeljni za ohranitev »Z versko-duhovnim slov-vere in naroda.« stvom je pokrajina ob reki V zborniku sledi predstavitev Muri, ki ji pravimo Pomur-župnij v novi škofiji in Zgoje, izredno bogata,« ocenjuje dovinski pregled krščanstva Jože Vugrinec v prispevku o v Pomurju -povzetek, ki je tej tematiki, in v prekmurs-natisnjen tudi v angleškem jekem delu zapiše: »Prvi prek-ziku, je napisal Franc Kuzmič. murski verski spomenik naj V publikaciji je tudi več fotobi bila Agenda vandalica grafij, predvsem pomembnih ali po današnje Slovenska mož iz pomurske preteklosti. agenda, prekmurski slo-Ernest Ružič 


RADIO MONOŠTER 

UKV (FM) 106,6 Mhz 
Od pondejlka do sobote 
od 16. do 17. vöre, 
v nedelo 

Porabje, 17. avgusta 2006 

3 




SRCE TRBEJ K TAUMA NEJ SAMO MAUČ 

Varaškažupnijajeod19.do22. edna kratka meša bila, šte-smo nin nej mogli küpti üšo gora človek. Tretji den nej mogo kreda djati na tau juliuša prauško organizirala v ra nam je mauč dala na tau djesti. Potejm smo že samo je že zato baukši bijo, zato paut, nej se je spovedo. Tiste Mariazel, kama se je s te kraji-dugo paut. Potejm v šestoj v tretjoj vöri stanili na eden ka smo si leko malo poči-so gospaud tak spovedali, ka nevečkakštiridesetlidiglasilo. vöri smo štartali s Kőszega. kratek čas. Cejlak do šeste nili, zato ka je bola gnako so malo znak zaostali, pa so Ranč tak kak gnauksvejta, V red smo se postavili, naprej vöre smo šli, gda smo prišli bilau. Dapa kilometrov je tak tanaprajli spauved. Vejš, zdaj so tö pejški šli. Stau šest-je eden bijo, steri je križ neso, do prvoga postajališča.« štirideset bilau, kak ovak.« kak je lejpa prauška bila, desetkilometrovjedugapaut edenpazastavo.Medpotjauv • Kelko kilomejtrov ste zo-• Gda je dež üšo, ka ste te tau ranč taprajti ne morem. bila, prejk po brgauv pa skal smo se menjavali, zato ka bi pojdli prvi den? delali? Malo je duga paut bila, dapa v tau velkoj vročini. Tau bi tau za ednoga sploj žmetno »Vsakši den smo štirideset »Nika nej, šli smo tadala. če bi zdaj prajli, ka za eden zato, dja tak mislim, z menov bilau. Vsakši je eden kilomej-kilomejtrov šli. Srečo smo Nam se je nej štelo, če dež ali mejsec titi trbej, dja gvüšno vret nej vsakši lado. K tauma ter neso, potistim pa prejk-meli, ka bijo eden auto, sonce, mi smo samo šli. Ovak ka bi pa üšla.« sploj velko potrplivost, krep-dau drugoma.« šteri je piti, djesti pa gvant bi nej taprišli nikdar nej.« •Kakjebilau,gdastetaprišli? 
pelo za nami. Ovak bi dosta • Med potjauv, da ste šli, »Vejš, kak radi smo bili, gda žmatnejše šlau. Eden mali molili ste tü? smo zaglednili cerkev tam auto ešče bijo, šteri bi, če bi »Svete naute smo popejvali, pod brgaum. Tau veselge stoj tak trüden grato, ka bi pa rožni venec smo molili ranč ne vejm ti taprajti. Štiri nej mogo titi, te tistoga pelo. po cejloj pauti. Vejš, kak je dni smo se mantrali pa te Dapa tašoga nej bilau. Edna tau lejpo bilau. Samo te smo gnauk smo samo tam bili, ženska si je na eden kratek nej mogli naglas moliti, gda človek ranč nej dau valati. čas vsela samo notra, dočas si je malo počinila.« 
• Po asfaltiranoj pauti je pelala ta prauška? 
»Po asfaltiranoj pauti smo nej ojdli, bola po taši capašaj. Tak smo šli v ednom mesti prejk po gauštji kak gosí. Puno skal je bilau, 

ko volau trbelo, naj tau dugo • Žmetan križ bijo? pod vejkami smo se mogli paut leko zopojdi. Iz Števano-»Nej je žmetan bijo, zato ka prejkvlejčti, tak ka trpeti trvec so se trge glasili na tau je s tope bijo vönapravlani, belo. Med potjauv smo liši»križno« paut, Montiski Ma-pa korpus je tü samo edno čice pa grbanje tü najšli. Če riš, njena vnukinja pa Šebr-kilo vago. Zato ranč dojšlo, bi po asfaltiranoj poštiji šli, ski Aniko. Od tej štirij dnevov gda smo že na konci bili. te bi ešče vejn bola žmetno sam pripovejdo z Montiski Dapa tau ta moram prajti, bilau, zato ka je tam trdo pa Marišom. ka niške se je nej nazajdržo, noge bi bola bolele.« smo vö na brejg šli, zato ka Edni so iz Varaša z auto
• 
Kak ste vi do tauga prišli, križ je od roke do roke üšo • Prvi den večer ste te že smo nej meli sape. Leko po-busom šli v Mariazel. Oni ka te se glasili na tau dugo pa etak je te zato nej tak zato vedli, ka čaka na vas? vejm, ka bi brezi gospauda so nas že tam na brgej s paut, na tau prauško? žmetno bilau.« »Te smo že vedli, kak tau Szabolcsa vejn tau žmetno pecivom pa s pitim čakali. »Gda sotüvcerkvitauvönja-• Gda ste prve stopaje dja-vögleda. Dapa človek je tak paut nej mogli naprajti. Oni Gda smo že skrajej prišli, te li, te sam nika tak čütila, ka li, mislili ste na tau, ka bijo, vsigdar je čako, ka bauk-so nam volau pa mauč dali, so nam gospaud Szabolcs se dja tü moram glasiti. Nej žmetna paut baude? ša paut pride, se vüpo, ka gda smo že tau vse zgibili. prajli, naj naglas popejvaistino, ka nemo mejla telko »Mislili smo, samo smo že smo skrajej. Zdaj, če bi Nej zaman, so prajli prvin, mo svete naute, naj ne vimauči, ka bi tau naprajla, te ešče nej čütili. Prvi den odrügim üšla, zdaj bi že kak bi šli, ka k tau prauški dijo, ka smo trüdni. Tak je sam zmišlavala sama v sebi. je tašlau, dapa drugi den laguvejša bilau, zato ka bi nej samo mauč trbej, liki bilau, tak smo popejvali, ka Pa tak sam se te glasila z je bijo najbola žmetnejši. vedla, ka de me čakalo. Gda srce tö. Brezi tauga nede. Pa je vse štrmelo. Na pau pet so vnukinjov vret. Potejm je te Zato, ka te smo več ranč smo šli spat prvi den, pa že zdaj leko povejm, ka je rej-nas čakali ta v cerkev. Gda ešče Šebrski Aniko prajla, dolapoklekniti nej mogli, za nami bilau štirideset ki-san tak, kak so prajli. Tretji smo že paulek prišli, te so ka de ona tü üšla, te sam pa tak so nas noge bolele. Nej lometrov, smo se od tauga den smo v postelaj na štauk nam začnili zvoniti. Vejš, že sploj volau dobila.« čüda, vejpa cejli den smo pogučavali, ka drugi den spali. Pa če daš valati ali nej, kak strašno lejpo bilau tau, 

• 
Sto vas je vodo na tauj samo šli. Prvi den, kak smo leko lakejši baude. Te smo kumar sam se gorazavlejk-vse nam je na djoj šlau. Podugoj pauti? se napautili, smo tri vöre ešče nej vedli, ka drugi ešče la, tak sam trüdna bila.« tejn smo notra v cerkev šli »Gospaud Szabolcs Fekete šli, te smo malo, za dvajsti laguvejši baude. Te smo • Med putjauv ste meli meše? pa smo si go poglednili. Za pa eden voditel s Kőszega.« minutov stanili na zajtrik. šli gor na eden velki brejg, »Če smo v tašom mesti spa-tejm se je pa začnila meša. 

• 
Odkec se je prauška zač-Vseedno gde smo bili, če v steri se vogrski tak zove, li, ka je bila cirkev, te smo Vejš ka, sploj sam rada, ka nila? gauštji, te tam. Podne, gda ka »kis sirató«. Zato pravi-tam šli k meši, dapa če nej, sam tau dugo paut napraj»S Kőszega, dapa tak, ka že smo obed meli, te smo edno jo tak, ka tam je dosta taši, te so pa gospaud Szabolcs la, zato ka je vrejdno bilau prejšnji večer smo tašli pa vöro leko počivali, dapa te steri ne morejo vö po njem, med potjauv držali mešo na tau mantranja. Če bi doma smo tam spali na župnišči. tö vsakši tau djo, ka s seuv pa djaučejo. Tak strmo trbej prostem. Vejš, kak je lejpo ostala, vejn na cejlo živlej-V pau petoj smo gorastanili, prineso, zato ka prvi den gora titi, kak če bi po stenej bilau. Bijo je taši, steri se je nje bi mi žau bilau.« 


Karel Holec 



Porabje, 17. avgusta 2006 

4 




MONOŠTRSKI PIHALNI ORKESTER JE NASTOPIL V IZOLI



Mednarodno sodelovanje kakršnihkoliorganizacij,društev ali skupin bogati tudi sodelovanje različnih držav. V skupni Evropi je še bolj pomembno navezovanje raznoraznih stikov, kot je to bilo nekoč. 
Leta 2006 se je mesto Monošter povezalo z mestom na slovenski obali, z Izolo. Pobuda, naj bi obmejni Monošter imel prijateljske stike z nekim slovenskim krajem – kar bi morali storiti že pred desetletji 
– je prišla od svetnikov slovenskega porekla, ki v tem mandatu delajo v občinskem svetu v Monoštru, in Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, je pripravil uresničitev le-te. Po obisku monoštrskega župana in treh svetnikov v Izoli je letos, meseca marca obiskala naše mesto ter Porabje delegacija občine Izole in sta županja Breda Pečan in župan Tibor Viniczay podpisala izjavo o namenu medmestnega sodelovanja. Skupno razmišljanje in skupno delo naj bi se začelo na kulturnem in športnem področju, pričakujemo pa seveda, da se bo nadaljevalo tudi na turističnem, gospodarskem in trgovinskem področju. Pomemben dogodek medsebojnih stikov je bil obisk monoštrskega mestnega pihalnega orkestra v Izoli od 14. do 16. julija l. 2006. V Izoli je kulturno življenje precej živahno in pestro. Temu sem priča sama, kajti že 8 let hodimo na dopust v to privlačno primorsko mesto. Vsak dan, vsak večer ponujajo tudi kulturne užitke, vsako nedeljo (18 tednov) povabijo pihalni orkester, ki zabava številno in hvaležno publiko. Letos 
je ta program v Izoli postal mednarodni, kajti 12. nastopajoči so bili glasbeniki iz Monoštra. Za obisk in nastop so se že marca dogovorili z vodjo kulturnega društva v Izoli. Orkester se je z veseljem pripravljal na nastop, čeprav so letos imeli precej dela zaradi 
100. obletnice ustanovitve pihalne godbe v Monoštru. Pihalna godba mesta Monošter trenutno šteje 50 članov, diri
gent orkestra je od leta 1997 Róbert Rápli – njegova mati je tudi slovenskega porekla s koreninami iz Slovenske vesi. 
14. julija smo se ob 6. uri zjutraj napotili proti državni meji, ki smo jo prestopili na mejnem prehodu Gornji Senik-Martinje. Med potjo smo vsi uživali v lepoti slovenskih pokrajin, ki po vsej državi pričajo o lepi prihodnosti in resni skrbi prebivalcev za okolico. Nekateri od članov še nikdar niso hodili po Sloveniji 
in so bili zelo navdušeni nad to prekrasno državo. Opoldne smo že uživali na primorskem zraku, čez nekaj časa pa tudi v samem morju. Po kopanju v slani vodi in sončenju so se glasbeniki zbrali v samopostrežni jedilnici dijaškega doma Gostinske in turistične šole, in kot da bi bili doma – ob petkih imajo vaje 
– vadili za nastop. Po večerji so potem obiskali izolske lokale, mladi so našli disko, starejši šli 
na koncert domačega Big Band orkestra, ki jim je bil zelo všeč. Zvečer nas je sprejel Lojze Pečan, vodja turističnega društva v Izoli, in smo se zmenili za sobotni program termalo poklepetali ob kozarčku refoška. 
V soboto dopoldne je članom orkestra gospodična Beti, sodelavka turističnega društva, predstavila mesto, med ogledom starega mesta in lepe cerkve svetega Mavra pripovedovala zanimive zgodbe iz zgodovine mesta Izola. Po kosilu smo spet šli na plažo, in se vse do večerje predajali vodi in soncu. Ob sedmih zvečer je gospod Rápli zbral glasbenike in smo šli v park, kjer se je že zbralo ogromno ljudi, kajti pred koncertom naših so imeli povorko gasilci. Gasilsko društvo v Izoli je praznovalo namreč 35. obletnico svoje ustanovitve. Pihalni orkester iz Monštra je imel enourni koncert, vmes so nastopile tudi mažoretke. Publika je najbolje ocenila del koncerta, v katerem so zaigrali madžarsko glasbo oz. glasbo s tipičnimi madžarskimi motivi. Ob devetih so naša dekleta, ženske, fantje in moški od vročine precej utrujeni končali koncert, po katerem si je vsakdo našel zabavo v živahnem mestu. Eni so šele ob petih zjutraj našli svojo posteljo, kljub temu so v nedeljo ob pol enajstih spet bili vsi pripravljeni na slovesni koncert, ki je bil še bolj uspešen kot prvi nastop. Po koncertu je županja Breda Pečan pozdravila vse nastopajoče iz Monoštra, spregovorila 
o prijateljstvu in sodelovanju ter predala priznanje, ki so ga pripravili izolski umetniki, slikarji uličnega muzeja v Izoli. Dirigenta našega in domačega orkestra sta se zmenila o sodelovanju za naprej, vodja kulturnega društva Pannon kapu v Monoštru pa je povabila izolski orkester na mednarodno srečanje pihalnih godb v Monošter. Po nedeljskem kosilu smo se še tri urice kopali v Jadranskem morju, potem smo se napotili domov. Doživeli smo lepe dneve v Izoli, našli nove prijatelje. Čakamo nadaljevanje prijateljskega in strokovnega sodelovanja. 

Erika Köleš-Kiss 


Porabje, 17. avgusta 2006 

5 




POČASI CELIJO RANE EVROPE 

Pred 45. leti, 13. avgusta 1961, je bil tako rekoč v enem dnevu zgrajen zloglasni berlinski zid, ki naj bi na 1394 km dolgi nemško-nemški meji preprečil, da bi vzhodnonemško prebivalstvo pobegnilo v Zvezno republiko Nemčijo. Pri gradbenih delih so drastično uničevali naravo. Pregazili so jezera, travnike, polja, mesta, vasi, dvorišča, ceste, železnice, gozdove, ki so jih na 400 m širokem pasu popolnoma iztrebili. Pregazili so pokopališča, ki so jih zravnali z zemljo. Na vzhodni strani meje so skonstruirali najsodobnejšo tehnično zaporo sveta, ki so jo sestavljali rovi, pasti za tanke, bunkerji, signal-ne naprave, 15 m široki peščeni kontrolni pas, visoki stražni stolpi, tri in pol metra visoki betonski zidovi z debelo betonsko cevjo na vrhu, ki naj bi preprečila povzpetje na zid... Vse to naj bi onemogočilo prebivalstvu pobeg iz socialistične blaginje. Desetletja smo govorili le o razdvojenem Berlinu, nismo pa omenjali neštetih razdvojenih vasi. Res je, da je bila med njimi velika razlika. En del razdvojenih vasi je spadal namreč k Zahodni Nemčiji, en del pa k Vzhodni Nemčiji. Toda Berlin se je nahajal popolnoma na vzhodnonemškem ozemlju in je tako bil Zahodni Berlin kot nek otok vse naokrog obdan z mejo. Svojo prvo povojno krizo je Berlin preživel 24. junija 1948, ko so sovjetske okupacijske čete okrog zahodnih sektorjev (ameriški, britanski, francoski) mesta izvedle blokado. To pomeni, da so blokirale vse povezovalne ceste in železnice med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom. Blokada je trajala enajst mesecev. Med tem časom je potekalo oskrbovanje prebivalstva zahodnih sektorjev le po zračnem mostu. Situacija v mestu je bila izredno kritična, kljub temu da so letala pristajala dan in noč v eno- oziroma dveminutnih intervalih. V mestu je vladala lakota, primanjkovalo je električnega toka, ker so morali dovažati tudi premog za elektrarne z letali. Vsako gospodinjstvo je dobilo le po 12,5 kg premoga za celo zimo. Prebivalci Berlina so se lahko sorazmerno prosto gibali po celem mestu. Od leta 1953 naprej pa se je začelo množično preseljevanje v Zahodni Berlin. Leta 1961 se je dnevno preselilo v zahodni del že več kot tisoč ljudi. To dejstvo je prisililo Nemško demokratično republiko, da zapre svoje meje. Okrog Berlina so zgradili 165 km dolgo mejo, od katere je 46 km potekalo znotraj mesta in ga delilo na dva dela, 120 km pa je obdajalo mesto na zahodni strani, in ga tako ločevalo od teritorija Vzhodne Nemčije. Mestni zid so zgradili tako rekoč čez noč, in sicer v sredini avgusta, ko so ljudje bili večinoma na dopustu. Dogajale so se žalostne stvari. Nekateri se po končanem delovnem času niso mogli vrniti na svoje domove, šestdeset tisoč ljudi je zgubilo službo, ker so jim preprečili, da bi šli na delovna mesta v Zahodni Berlin. Tisti, ki so se vračali z dopusta, pogostokrat niso mogli več k svojim staršem, otrokom, sorodnikom, ki so se nahajali v drugem sektorju mesta. Le obrobni problem je bil, da človek eventualno ni mogel več v priljubljeno gledališče ali restavracijo. Priti v Zahodni Berlin iz Zahodne Nemčije ni bila lahka zadeva kljub temu, da je bilo mogoče po ukinitvi blokade priti v Berlin razen z letalom tudi po avtocesti in po železnici. Izredno deprimirajoče je vplivalo na popotnika predvsem to, da so avtocesto na desni in levi strani ogradili z žično ograjo in betonskimi zidovi. Tisti, ki so bili pri nas na letovanju, so pripovedovali, da je na tej poti človek imel občutek, kot da bi se peljal po kakšni cevi. Zahodni Berlin je bil družabno, prijetno, zvečer čudovito lepo osvetljeno mesto z okusnimi izložbami in trgovinami z bogatimi zalogami blaga. Tudi Vzhodni Berlin se je sorazmerno dobro razvijal, ker so v obeh delih mesta vodili neke vrste »izložbeno politiko« in je bil razvoj Vzhodnega Berlina za vzhodni blok prestižno vprašanje. Kljub temu je bilo nekaj, neka neopredeljiva razlika med dvema sektorjema, kar je težko ubesediti, težko izraziti na kratko. Gotovo pa ni bil tisti vonj po dezinfekcijskih sredstvih, ki je v vzhodnem delu povsod dominiral, edina razlika med razdvojenima mestoma. Berlin je bil takrat le »zahodni otok« na območju Nemške demokratične republike, kljub temu je imelo mesto izrazito zahodni imidž. Kljub temu da je bil hermetično obkoljen z zidovi in bodečo žico -nekje sem brala, da je bil v določenih ozirih 

podoben Auschwitzu -, je ta del mesta obiskovalo veliko število turistov, prirejali so v njem mednarodne konference, katerih so se udeleževali znanstveniki, eksperti, umetniki z vsega sveta. Zahodni Berlin ni bil le z zidom obdano velemesto, temveč ga je obdajal širok zeleni pas, bogat z gozdovi, jezeri, polji, rekami, turističnimi potmi. V mestu se nahaja tako imenovan Hudičev breg, ki je nastal iz ruševin poslopij, ki so bila porušena v drugi svetovni vojni. Od tam se odpira lep razgled na mesto in njegovo okolico. V tem delu Berlina je 25 poletnih kopališč nudilo Berlinčanom rekreacijo v poletni vročini. V mestu se nahaja nenavadno veliko kanalov, ki so primerni za izletniško vožnjo z ladjami. Na srečo sta danes »oba Berlina« ponovno združena v eno mesto, ker so se eden za drugim podrli zidovi... Lahko smo ponosni, ker smo mi bili tisti, ki smo naredili prvo špranjo v ta zid. 
Suzana Guoth 


Porabje, 17. avgusta 2006 

6 




KORUPCIJA 

Pismo iz Sobote 
Gnes mam trno velko volou čeden biti. Zato sam začno tou pismo tö s takšim trno čednim imenom, kak je korupcija. Trno čedno se čüje, geli? Pa lagvo tö. Tak leko toj rejči povejmo čednolagva rejč. Pa je tou nej nika čüdnoga. Vej pa korupcija de vküper s politiko. V politiki pa se vsi delajo čedni, kcuj tomi pa vejo biti trno lagvi v toum svojom deli. Ge sam za korupcijo oprvin čüu, gda sam eške odo v svojo prvo šoulo. Gledo sam meriške filme, v steri je mafija švercala z alkoholom. Tou bi nej mogla, če bi nej mela veze s policajami, z birouvi pa s političarami tö. Depa ta korupcija je bila daleč od nas, nin v Merki. Pri nas v tisti časaj sploj nej bilou nikšne korupcije, vej smo pa živeli v najboukšom, socialističnom svejti. Na, v tejm svejti se je nej smelo vedeti za korupcijo, vej so pa naši prejdnji v tisti časaj bili mali bogouvi. Za boga pa vsikši vej, ka vse vidi pa vse vej. Na, kak pa smo stoupili v tej nouvi svejt demokracije, je korupcija začnila cvesti, kak bi jo gnojili z najboukšim pa najbole masnim gnojom. Boug moj, ta čednolagva rejč je gratala tak nagousti nücana kak ata pa mama. Ta rejč, ta korupcija, se gnesden nüca vseposedi. Tak leko kaj takšoga tö čüjete: 
-Aj ti korupcija v ram vdari! 
-Aj ti korupcija razvrže držino! 
-Ti edna korupcija posrana! 
- Korupcija naj te zaodi! 
Kak je korupcija gratala v vsikšnom dnevi vsebole domanja, guči ta istinska pripovejst. Gvüšno, ka je istinska, vej sam jo pa sam čüu na svoje vüje, kak so se sosedovi mlajši pogučavali. -Poslüšaj me, -je pravo prvi. -Ge mo tvoji mami gučo, kak si ti vrli, pa nika lagvoga ne narediš, čeglij si lagvi kak grunska strejla. Pa vse glažojne vö iz oken potereš sousedom. Ge njoj povem, ka je nej istina, kak gučijo o tebi. Ka si najbole vrli, mo njoj gučo, ti pa meni vsikši den plačaš edno kolo. Zgučano? 
-Zgučano, kak me eti vidiš, 
-njemi je vdaro v rokou tisti lagvi. 
-Tou meni dene po krupciji. Un de za tebe lobejro, ti pa njemi boš plačo. Tou rejsan dene po korupciji, ka boš nüco pejneze od njegove mame. Vej pa un eške ne slüži svoji pejnez. Tou znamenüje, ka de ti njegva mama plačala, ka boš ti od njega lažo. Tou je redna korupcija! 
-Vejš ka? Zovi ti tou kak škeš, mene nede zatoga volo rit bolejla. Če pa zvej, po tistom nemo mogo sedem dni na njoj sedeti, - ga je vkraj süno tisti lagvi. 
-Te boš pa eške meni plačo, 
če škeš, ka mo tiüma, - se je 
brž znajšo tretji. 
Tak so odišli k mami od lagvo
ga pojba in za deset minutov so meli pune žepke cukrov, pune lampe pogač pa pune žepke pejnezov za kolo. Vredi, nej? Pravijo, ka se trbej mladi začniti včiti. Tak so si tej mlajši dobro poglednili korupcijo starejši padašov, ka jo leko vidijo na teveni pa v novinaj. Tam so puni poštenja pa majo pune lampe sladki reči od sreče pa veseldja, ka leko stanejo pred svoje lidi, steri njim tak zavüpajo. Gda čüjejo rejč korupcija, začnejo brž trepetati, ka uni tou rejč kuman poznajo pa ka pri nas nega nikšne korupcije. Vejte ka, naj se njim korupcija naseli v žive rane, ka tak lažajo! 
Miki 

Prostor je domala napolnjen, ob mizah sedijo dekleta in fantje ter pijejo sadni sok ali kavo. Ob vstopu v lokal udari v Andražev nos močna koncentracija cigaretnega dima, ki ga ne mara in se mu izogne, če je to le mogoče. Kljub temu v svojem mestu pogosto zahaja v mnogo manjši lokal, kot je ta, v Rustu. O tistem lokalu pravi, da je tako zakajen, da bi lahko dim razrezal na kocke in jih zmetal skozi vrata na pločnik. Tu je koncentracija dima sicer manjša, ker je prostor velik, bolj dolg kot širok, skozi okno se pogled ustavi na Nežiderskem jezeru. Občudoval je arhitekte za notranjo opremo v avstrijskih lokalih različnih kategorij, ki so se mu že ob prvem koraku in 



LETEČI BARON 

Slikar Andraž vsak dan spije kavo s svojo dar ga to ni zanimalo do te prijateljico Gajo v središču mesta v Lete-mere, da bi se vtikal v njihovo ravnanje. Raje je naročil 
čem baronu. Obdelata najrazličnejše 
kavo in pogledal na uro, 
teme, od njegovega slikarstva do njenega 
kajti bolj ga je zanimalo, 
pravniškega dela. 
koliko bo Gaja zamudila da
skoraj nikoli o konkretnih primerih, ker o njih niti ni smela niti ni hotela govoriti. Na politični travnik, kot je rekel, sta stopila tedaj, ko nista našla boljše teme, o nečem pa sta se morala pogovarjati. Vendar se je to dogajalo zelo poredko, kajti Gaji tem za klepet ni nikoli zmanjkalo, čeprav bi jo kdorkoli težko označil za opravljivko, temveč je bila ženska, ki se rada pogovarja o zelo širokem spektru tem, kar je Andražu zelo ustrezalo. Dolgo je ni uspel privabiti na otvoritev svojih, res ne prepogostih razstav, toda dvakrat ali trikrat je le prišla, običajno takrat, ko je najmanj pričakoval, in odšla, ne da bi vedel, kdaj. Vendar tudi on ni bil ravno za zgled, kako se obnašati na otvoritvah svojih razstav: ko je bil večer najbolj razgiban, pogovor o kulturi, politiki in ženskah pripeljan do vrhunca, je izginil, ne da bi komu povedal, da odhaja. Njegovih razstav niso predstavljali samo umetnostni zgodovinarji ali vodje galerij, ampak ob njih tudi mlada prijateljica Nora, ki je morala pogosto pojasnjevati, zakaj je slikar odšel z otvoritve, ko je bila v galeriji še več kot polovica obiskovalcev. Vedno je našla pravo mero med tem, da ga je okrcala, če je bilo potrebno, in opravičila, če so tako zahtevale okoliščine. Kakšen je bil odnos med Noro in Andražem, ni vedel nihče, ker tudi sama nista vedela, v katero nadstropje nebotičnika medčloveških odnosov sodita. Andraž se je pogovoru o Nori največkrat izognil, rad je neznancem, ki jih je zanimalo, kdo je lepa gospodična, odgovoril, da njegova hči, ki ni samo simpatična, ampak tudi pametna in izobražena. Večini radovednih je bilo jasno, da jim je s tem povedal, da jim ni mar, s kom je na diplomatskem sprejemu ali gledališki predstavi. Prehiter odhod s svoje razstave pa je največkrat opravičil tako, da je dejal, da odide takrat, ko je najlepše, in mu zato vsi dogodki ostanejo v najlepšem spominu. 
požirku kave priljubili z domačnostjo, s pozitivno energijo, ki so jo izžarevali in o kateri so tako rade govorile njegove dijakinje, fantje nekoliko manj. Tudi če je bilo v lokalu prostora za deset obiskovalcev hkrati, se mu je zdel prijazen in topel, tudi tedaj, ko je bil močno zakajen. Spomni se prvega obiska Letečega barona v času, ko je bil še pouk o umetnosti na vseh srednjih šolah, takrat se je večina mladih ozrla vanj, kakor da je prišel z drugega planeta. Zdelo se mu je razumljivo, saj so bila tri dekleta pri sosednji mizi skupaj stara približno toliko kot on. Med radovednimi in zvedavimi pogledi je bilo tudi nekaj njegovih dijakov, vedel je, da bi morali biti ob tem času pri pouku, vennes. Z njo je občasno poklepetal ob pijači, na katero je imela navado zamuditi tudi po petnajst minut, vendar je imela razvito intuicijo: ko je Andraž vendarle prišel minuto pozneje, je pred njo že bila skodelica kave s smetano. Na obrazu pa nagajivo poreden nasmeh, češ: čakam, le kje hodiš. Sicer je običajno zamudila zaradi klepeta na stopnišču ali kje na tistih dvesto metrih do Letečega barona, ne pa zaradi zahtevnega dela na sodišču v neposredni bližini. Kot magistrica ekonomskih znanosti je svetovala sodnikom, ko je bilo pravniško znanje za razrešitev zmeraj bolj zapletenih prestopkov v gospodarstvu premalo. Gaja in Andraž se nista pogosto pogovarjala o njenem delu, 

Porabje, 17. avgusta 2006 

7 


Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po 
tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig
dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko 
v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. 

BETEG 

Niške je nej rad betežen. Vej pa je betežen človek nej zdrav. Pa se betežen človek trno lagvo počüti. Pa od betega nikšnoga haska nega. Pa beteg je nikak nej zdrav. Leko pa je včasi ovak tö. Na, leko pa se zgodi takše, ka človeki paše, ka je betežen. Čüdno, depa po istini gledano se takše tö vej zgoditi. Ja, takšo se rejsan vej zgoditi. Bila je sprtolejt, ka je eške nej vcejlak sprtolejt pa je več nej zima. Pa je zima več nej zima, liki že skur sprtolejt. Bilou je v takšnom časi, gda se človeka rad prime beteg. Tisti beteg, ka te küja vročina, ka te boli glava, ka ti je mrzlo pa znouva vrouče, pa ka ti je nej za nikšno delo. Takši beteg je zgrabo za šinjek Pepijovoga očo. Eden večer ga je samo začalo küjati pa več je nej biu za nišni asek nej. Kcuj k tomi pa je začo stonjati, kak bi ga stoj dejvo vö iz kouže. 
-Na, na, na, -ga je mirila žena pa Pepijova mama, kcuj pa njemi küjala lipov tej. - Vej je pa že vsakši emo takši beteg, pa je nej stonjo, kak če bi biu na slejdnjom. 
Na drugi den je bilou eške üše. Zdaj je več nej samo stonjo, liki je kcuj eške gučo, kak je un nebesko bougi. Pepijova mama pa se je redla, kak bi nika nej čüla, kak bi bilou vse v najlepšom redi. Pri obedi je kuman spravo v sebe krepko kokošečo župo. Za drugo je nej emo apetita. Do postele je odo edno pou vöre, tak je biu bougi. Ali pa se je samo tak redo? 
-Vi moški ste nej normalni, -se je doj svadila pri večerdji mama. - Dobite nikšen mali beteg pa s toga takši velki beteg naredite, kak bi samo vi bili betežni. Kak bi samo vi bili na toum svejti, vi pa vaš beteg! Vi moški ste rejsan nej normalni! Kak vövidi, beteg iz vas naredi vcejlak ovakšoga človeka. Rejsan, vcejlak po moško! 
Ja, mama Zinka se je groubo doj svadila. Ta moška šega trpečoga betežnoga moškoga njoj je šla trno na žile. Njeni sin Pepi pa jo je samo poslüšo. Najbole pa tisto, kak je gučala od moškov. Vej je pa un že skur vözraščeni moški. Zato se je brž kcuj k deli vzeu. Nej minoulo pou vöre, že je začo stonjati pa se držati za glavou. Malo po tistom se je že vlačo po rami kak kakša megla, ka si nin ne more mesta najti. Mama njemi je dala rokou na čelo, depa nikšne vročine je nej čütila. 
-Samo eške eden betežnik mi fali, pa se mi leko zmejša, - si je na glas zbrodila. Pepi pa je nej popüščo. Eške bole je betežen grato. Tak je betežen grato, ka je odišo k ati v postelo. Tam sta začala oba nagnouk stonjati, kak nebesko betežniva sta, pa kak njiva niške ne razmi, pa kak njiva niške nema rad. Samo se njiva med seuv najbole razmita. 
-Ata, zdaj sva rejsan kak praviva moškiva, - je povedo Pepi, se obrno na drugi kraj pa zaspo. 
Pa se je sousedov Pepi za resnico tak čüto tö. Več nej kak skur vözraščeni, liki že kak redno vözraščeni moški. Tak 
je leko od betega zato nikšen asek tö. Vej je pa po ti-

Mladi Porabci, mlade Porabke 
MLAŠEČA LEJTA 

SOUSEDOVOGA PEPIJA 
Vsakši narod se boji za svoj gezik, svojo kulturo, za tisto, zakoj volo je ranč ovakši od drügi 
narodov. Pri v manjšini živeči narodaj je tau eške bola fontoško. Zatoga volo se trbej brigati 

vsejm Porabskim Slovencom, naj vse duže ostanemo gora Slovenci na Vogrskom. En narod 

žive samo te, če žive, če se gonči njegvi gezik tü. Gezik pa leko žive samo tak, če se od generacije do generacije prejk da, ostane materni gezik pri mladi generacijaj. V Porabji so mlade dekline, mladi podje, steri so tak v srcej kak pri geziki pravi Porabski Slovenci. Vse več takšni mladi bi radi pokazali nota v slovenski novinaj Porabje. 


RADA IMA SVOJO DELO IN ROJSTNO VAS 


V Porabju je na Gornjem Seniku zaposlena najmlajša vzgojiteljica, ki ima le štiridvajset let. Razen njene mladosti je pomembno, da je domačinka, ki zelo rada živi v svoji rojstni vasi. Kristina Nagy Gyeček je na začetku julija praznovala prvi jubilej svoje poroke. Ima se za srečno mlado žensko tudi zato, ker je v službi v rojstni vasi. Kriste se dobro spomnim kot bivše učenke gornjeseniške šole. Bila je pridna, zanesljiva in skromna učenka. Kako živi danes, nam je na kratko povedala sama. 
• Krista, kdaj si se dokončno odločila za svoj poklic? Po mojem ti je pri tem veliko pomagala ravnateljica OŠ Erika Glanz, ki te je posebno dobro poznala. 
»Ja, v osmem razredu osnovne šole sem se odločila, da bi rada postala vzgojiteljica. Velja, da sem idejo in največjo motivacijo dobila od ravnateljice Erike Glanz, za kar sem ji posebno hvaležna. Upala sem, da mi bo uspelo uresničiti ta cilj. Otroke sem imela zmeraj rada. Zato sem se po osnovni šoli vpisala v monoštrsko gimnazijo. Za vzgojiteljico sem pa študirala na visoki šoli v Šopronu.« 
• Imela si veliko srečo, da si dobila službo v svoji rojstni vasi. 
»Ko sem končala študij, nisem dobila takoj službe. V tem času sem bila jiteljic veliko pomoči tako na strokovnem kot na jezikovnem področju. Pridobljeno znanje uporabljam danes pri vsakdanjem delu. Bila sem vesela, ko sem dobila novico, da me sprejmejo v domači vrtec, ker se bo voditeljica vrtca upokojila. Velja, da sem res zelo srečna, kajti te možnosti nima vsak. Velika prednost je zame, da se dobro poznamo z otroki in starši, saj bom kmalu že dve leti v službi.« 
• Kako si se navadila na redno delo, saj je to prva tvoja služba? 
»Ko sem začela delati, je bila še v službi bivša voditeljica Irena Mukič, ki mi je veliko pomagala. Predala mi je svoje dolgoletne izkušnje, kar je zame zelo koristno. Ko se je teta Irena poslovila od vrtca, je postala voditeljica Marija Šoš, ki mi je enako v pomoč. Na začetku sem se bala tega, kako me bodo sprejeli otroci. Lahko povem, da sem zadovoljna, ker mi je uspelo 
vzpostaviti dobre stike tako z otroki kot s sodelavkami. Rada sem v svoji službi. Otroci mi vsak dan prihajajo nasproti, me sprašujejo, kaj bomo delali, kam bomo šli in podobno. Čutim, da me imajo radi, da so navezani name.« 
• Ali si s svojo mladostjo prinesla kakšne spremembe v delo vrtca? 
»Večinoma delamo enako kot doko, razdeljeno na letne čase. Veliko tem imam, kot so družina, predstavitev, živali, rastline, cvetlice, hiša, vrtec, pohištvo… itd. Delo poteka tako, da zjutraj začne delo voditeljica, ki ima dejavnosti v madžarščini, saj je Madžarka. Jaz pridem v službo ob pol deseti uri in od takrat se pa ukvarjam z malčki večinoma v slovenskem jeziku. Tedensko dvakrat se učimo slovensko bolj aktivno. V šolskem letu dvotedensko prihaja k nam sposobna in odlično pripravljena vzgojiteljica iz Murske Sobote Helena Drk, ki nam strokovno, jezikovno in človeško veliko pomaga.« 
• Na kakšen način poskušaš še pomagati, pridobiti malčke za slovensko besedo? 
»Tudi v prostem času poskušam govoriti z njimi slovensko. Zelo sem zadovoljna z najstarejšo skupino. Veliko besed razumejo. Velja pa, da odgovarjajo samo z besedami ne 
pa v povedih. Dobro poznajo barve, znajo se predstaviti, poznajo številke, veliko pesmic recitirajo in pojejo... Tudi manjši otroci so zelo pridni, tudi oni pozitivno sprejemajo slovenski jezik.« 
• S čim se ukvarjaš najraje v svojem prostem času? 
»Zdaj sem obiskovala prvi letnik na visoki šoli Berzsenyi Dániel, študiram slovenščino, zato nimam 


na mesečni praksi v vrtcu Murska slej. Mislim pa, da imamo več pev-veliko časa. Rada pojem in plešem, 

stom, ka je Pepi povedo pred spanjom, ata več nej 
biu tak trno betežen. Gvüšno, ka zavolo svo-

Zveza Slovencev in ravnatelj vrtca • Kako delaš, kakšen letni načrt MePZ Avgust Pavel, rada potujem, 
joga sina. 

Murska Sobota Daniel Katalinič. imaš za svoje delo? hodim na izlete z možem.« 
Dobila sem od tamkajšnjih vzgo-»Vsako leto si pripravljam temati-Klara Fodor 
Miki Roš 

Porabje, 17. avgusta 2006 
Sobota. Pri tem mi je pomagala ske in plesne dejavnosti.« sem članica folklorne skupine in 


PETEK, 18.08.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: TUŠTANJ, DOK. ODD., 10.50 DAROVANJE, DOK. ODD., 11.40 FILOZOF NA OBLASTI, DOK. SER., 12.30 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.25 OBZORJA DUHA, 13.55 DINASTIJA NEMANJIĆ IN PRAVOSLAVJE, 14.15 ŠTIRJE MEANDRI JEZERA: NEMI KVARTET, DOK. ODD., 15.05 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ŽEBELJ, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI VENČEK: PRIMORSKA, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 21.05 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 18.8.1991, 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 2.15 SLOVENSKI VENČEK: PRIMORSKA, PON., 3.20 INFOKANAL 
PETEK, 18.08.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 15.25 BILI SMO MULVANEYJEVI, AM. FILM, 16.50 JASNO IN GLASNO, 17.40 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA: MURSKA SOBOTA, 18.15 MOSTOVI -HIDAK, 18.50 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 20.00 BARBARI, AM. DOK. SER., 20.45 SLOVENSKI MAGAZIN -SPREHOD OB LJUBLJANICI, 21.10 NADARJENI GOSPOD RIPLEY, AM. FILM, 23.25 FILM NOIR, AM. DOK. ODD., 0.20 DRAGA MOJA IZA, SLOV. FILM, 1.50 SP V NOGOMETU, NIZOZEMSKA -PORTUGALSKA, 3.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.15 INFOKANAL 

SOBOTA, 19.08.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 KAKO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD, 13.00 
POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PESEM KAMNA: KAMEN IN VODA, 13.20 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 13.45 PREBUJENI ČLOVEK: PORTRET MARTINA KOJCA, 14.40 V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, POLJSKI FILM, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN -SPREHOD OB LJUBLJANICI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 UMOR ROGERJA ACKROYDA, ANG. FILM, 21.40 ČEZ PLANKE: GRENLANDIJA, 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 BABUŠKE, BELG. NAD., 0.10 OSEM ŽENSK IN POL, ANG. FILM, 1.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 19.8.1991, 2.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.50 ČEZ PLANKE: GRENLANDIJA, 3.55 INFOKANAL 
SOBOTA, 19.08.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL 9.15 SKOZI ČAS 9.30 SAPPORO: SP V KOŠARKI (M), SLOVENIJA -SENEGAL, PRENOS 11.30 AM. FILM: FILM NOIR, AM. DOK. ODD., PON. 12.30 SAPPORO: SP V KOŠARKI (M), KIT. – ITA., PRENOS 14.30 KONCERT BALADOOR LIVE MUSIC:SAMO ŠALAMON NEW QUARTET,ODD. TV KOPER-CAPODISTRIA 16.05 DOK. ODD. 16.30 IGRICE, NEM. FILM, PON. 18.00 SP V KOŠARKI (M), SLO – SEN., POSNETEK IZ SAPPORA 20.00 METOD PEVEC -MIHA HOČEVAR: SE ZGODI,12. EPIZ.: OČETJE NA OBISKU 20.30 GLASBENO POLETJE -MOZARTOVO LETO: LANG LANG IZ PEKINGA, PRENOS KONCERTA, PON. 22.00 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 6., ZADNJI DEL 23.10 SOBOTNA NOČ: NAIO SSAION, KONCERT, PON. 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV 0.30 INFOKANAL 

NEDELJA, 20.08.2006, I. SPORED TVS 
7.30 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR DOK. SER, 10.50 PIHALNI ORKESTER KOMEN V SLOVENSKI FIL
HARMONIJI, 11.30 OBZORJA DUHA: STATI INU OBSTATI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI. VENČEK: PRIMORSKA, ZGOD. NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 14.15 NOSTALGIJA Z BOROM GOSTIŠO IN BELIMI VRANAMI, 15.10 ALEKSANDER MARODIĆ:NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -PRISILNO MRTEV, NAN., 15.55 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE: GORIŠKA POKRAJINA, 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SKRIVNOST NATALIE WOOD, AM. NAD., 21.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEM. NAD., 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 20.8.1991, 1.05 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PON. 
NEDELJA, 20.08.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 ČEZ PLANKE: GRENLANDIJA, PON., 9.30 SP V KOŠARKI (M), SLO. – ITA., 11.30 MLADI VIRTUOZI: VIOLINIST MATIC ANŽEJ, 12.05 DP V ODBOJKI NA MIVKI, 12.30 SP V KOŠARKI (M),ZDA -KITAJSKA, 14.30 ČAROBNI PRSTI, FR. DRAMA, PON., 15.50 SP V KOŠARKI (M), SLO. – ITA., 17.50 PODGANJI TROP, AM. FILM, PON., 20.00 BOGOVI IN DEMONI, FR. DOK. SER., 20.50 MOZARTOVA MINUTA, 21.00 COSI FAN TUTTE, VRHUNCI IZ OPERE, 21.45 W.A.MOZART-U.SCHOLZ: VELIKA MAŠA II, BALET, 22.10 OBSODBA, ANG. NAD., 23.05 ODBOJKA (M), SV. LIGA, SCG 
– ZDA, 1.05 DP V ODBOJKI NA MIVKI, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 21.08.2006, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 NOSTALGIJA Z BOROM GOSTIŠO IN BELIMI VRANAMI, 11.10 ALEKSANDER MARODIĆ:NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, NAN., 11.55 TEATER PARADIŽNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE: GORIŠKA POKRAJINA, 13.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST.NAD, 14.25 BILA SVA MLADA OBA: MIHA DOVŽAN, 
15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 VESELA HIŠICA -O KROKODILU COPATARJU, LUTK. NAN., 16.20 GLASBENE PRAVLJICE MIKE MAKE, 16.30 BUBA GUBA: PALAČINKE, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 DNEVNIK NEKEGA NARODA: JUTRI JE NOV DAN, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3×3 PLUS, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 GOLDIN SEZNAM, FR. DOK. ODD., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 JULIE, VITEZ DE MAUPIN, FR. NAD., 
0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 21.8.1991, 0.5 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 1.55 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 21.08.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 13.05 TURISTIKA, 13.45 SLOVENSKI/PORABSKI. UTRINKI, 14.10 MOZARTOVE NOVICE 15.05 W.A.MOZART-U.SCHOLZ: VELIKA MAŠA II, BALET, 15.30 BOGOVI IN DEMONI, FR. DOK. SER., 16.25 DEDIŠČINA EVROPE, FR. BIOGRAFSKA NAD.,18.05 TEKMA, DEBATNA ODD. ZA MLADE, PON., 19.05 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD. PON., 20.00, JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.40 BIL JE NEKOČ BERTOLUCCI, FR. DOK. ODD. ARITMIJA, PON., 22.05 RISANA DRUŠČINA, AM. RIS., 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.35 SP V NOGOMETU, ANG – EKV, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL 

TOREK, 22.08.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 6.30 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 SOŽITJA, 11.55 SLOVENSKI VENČEK: PREKMUR
JE, PORABJE IN PRLEKIJA, ZGOD. NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ČEZ PLANKE: GRENLANDIJA, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 RISANKA, 16.15 OBISK V AKVARIJU, 16.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ROGOZ, 16.30 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: CERKNIŠKO JEZERO, 18.10 PODOBE SLOVENIJE: PADNA, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: FRANC URŠIČ PIŠTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ZMAGA NAD SLEPOTO, FR. DOK. ODD., 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.8.1991, 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 1.05 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, 1.35 PODOBE SLOVENIJE: PADNA, 2.10 INFOKANAL 
TOREK, 22.08.2006, II. SPORED TVS 
6.30 SP V KOŠARKI (M), KITAJSKA - PORTORIKO, 8.30 INFOKANAL, 12.30 SP V KOŠARKI (M), SLO – ZDA, 14.30 ARITMIJA, 15.00 BIL JE NEKOČ BERTOLUCCI, FR. DOK ODD., 15.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.20 SP V KOŠARKI (M), SLO - ZDA, 18.35 MOSTOVI – HIDAK, PON., 19.10 ALEKSANDER MARODIĆ: KLOFUTA, NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: DON KIHOT, SPAN. NAD., 22.15 SEZONA, MADŽ. FILM, 23.50 SP V NOGOMETU, BRA – GANA, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL 


5. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA V 
MONOŠTRU 

Od 8. do 18. avgusta je potekala v Monoštru v Slovenskem kulturnem in informativnem centru 5. mednarodna likovna kolonija, ki sta jo organizirali Galerija Lendava in Zveza Slovencev na Madžarskem. 

Letos se je kolonije 
udeležilo 10 
umetnikov: 
kipar Ferenc 
Király (lani 
so mu pode
lili eno naj
višjih nagrad 

na področju likovne umetnosti, Munkácsijevo nagrado) in slikarji Goce Kalajdžijski, Endre Göntér in Dubravko Baumgartner ter slikarki Svetlana Jakimovska-Rodić in Lucija Stramec iz Slovenije, slikarja Gábor Bíró iz Romunije in György Dolán iz Slovaške ter slikarja János Simon in György Csuta z Mad

žarske. Ustvarjalci so se največ časa ukvarjali z ustvarjanjem v Slovenskem kulturnem in informativnem centru, poleg tega pa so šli tudi na izlete in obiske po Porabju. Obiskali so slovenski generalni konzulat v Monoštru, imeli so piknik v Magyarlaku in so šli na izlet po Porabju, po izletu so imeli večerjo in piknik v penzionu na Verici. Na 5. mednarodni likovni koloniji nastale stvaritve si bo lahko širša publika ogledala novembra na razstavi v Slovenskem kulturnem in informativnem centru. 
Nikoletta Vajda 




ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT