Poštnina plačana v gotovini
LETO II ŠTEV. 24
Hepgr, petek 12. junija 1953
javnostjo. Njen cilj je: povratek na staro. Mi tega nočemo, zato ne smemo pustiti, da bi taka propaganda prišla kjerkoli do izraza.
Informbiro je danes nevarnejši nego je bil do sedaj. Špekulacija Moskve, da z novo taktiko potem ko je bitko z Jugoslavijo izgubila, uspava našo politično budncVjt, mora vzbuditi prezir in ogorčenje. Vsi tisti, ki bi se sedaj zvitorepno hlinili prijatelje naše SZDL. potem ko so v preteklosti v najtežjih časih napadali našo organizacijo, morajo s ti dim delom dokazati svoje «spreo-bmenje« in dolgo čakati pred vrati naše napredne, revolucionarne, enotne politične organizacije SZDL. Nobenega popuščanja izdajalcem in omahljivcem in nobenih iluzij v lepe besede Moskve. Najprej dejanja potem pride drugo, v kolikor že ni prepozno.
To so na kratko neposredne naloge naše demokratične, napredne. Socialistične zveze delovnega ljudstva.
J. Beltram
PROGRAM PROSLAVE DESETLETNICE OSVOBODITVE ISTRE 00 ITALIJANSKEGA OKUPATORJA
V P,I/'lil! > Rcrmn h„ (3. in -M. junija ,-večana proslava desetletnice osvoboditve Istre od italijanskega okupatorja in prenos posmrtnih ostankov Vladimirja Gortana iz Pu-le v Beram. Proslav" se bo udeležilo več desettisoč ljudi iz hrvatske I-tre in iz drugih krajev. Na to proslavo bo šlo tudi iz koprskega okraja nekaj tisoč ljudi. Za prevoz so na razpolago avtobusi in kamioni, ki bodo odpeljali iz vasi in mest ipribližno ob treh zjutraj, v nedeljo, tako da bodo lahko odšli vsi skupaj v koloni ob štirih iz seeoveljskega križišča. Parnik Vida pa odpelje ob 5. uri i/, pristanišča v Piranu.
Ker se bo udeležilo proslave več tisoč ljudi iz našega okraja in iz drugih okrajev Slovenskega Primorja objavljamo program proslave. PROGRAM PROSLAVE:
1.	V soboto. 13. junija bo prebivalstvo Pule svečano spremilo na postajo .posmrtne ostanke Vladimirja Gortana. Tu jih prevzame posebno odposlanstvo Pazina iz Benna.
2.	'Na pa zimski železniški postaji bo prebivalstvo Pazina s svojimi predstavniki pričakalo vlak in bo krsto s posmrtnimi ostanki spremilo do Berma, kjer bodo krsto položili v spominsko grobnico.
3.	V nedeljo, 11. junija ob 10. uri bo ob vznožju Berma odkritje spominske grobnice Vladimirja Gortami in manifestacijski ljudski miting v čast osvoboditve Istre s priložnostnimi govori naših visokih predstavnikov,
I. Ob tej priložnosti bodo podelili odlikovanja zaslužnim borcem proti fašizmu, ki so živeli in delovali v Istri med italijansko okupacijo.
5,	Popoldne 11. junija bodo udeleženci proslave .prisostvovali ob spomeniku umetniškim, športnim in zali a v n i m prired i tvam.
6.	Istočasno bo v Pazinu splošno ljudsko veselje s pesmimi, koli, koncerti in dramskimi nastopi.
DR. ALEŠ BEBLER V KOPRU
Na povabilo okrajnega odbora SZDL je govoril v soboto v gleda-li-eu državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler o mednarodnem .položaju, Del njegovega predavanja, ki se nanaša na Trst prinašamo v izvlečku na drugi strani,
Na majhni vzpetini leži rojstna vas Vladimirja Gortana. na drugi nasproti nje pa je istrsko ljudstvo postavilo spomenik njegovi žrtvi. Do obeh vzpetin vodijo majhne stezice. V nedeljo bodo položili v arob-nico v vasici Beram posmrtne ostanke Vladimirja Gortana. Počival bo med belim kamenjem, ki so ga izklesali istrski kamnoseki po zamisli inž. Zdenka Kolaeia in Zdenka Sile iz Reke.
iN a ploščadi, ki je sestavljena iz številnih kamnitih koek, stoji spomenik. na katerem so izpisali besede: »Tukaj počivajo posmrtni ostan-ki narodnega borca Vladimirja Gor-, tana iz vasi Berama, ki je 17. oktobra 1*)20 žrtvoval svojo življenje za svobodo Istre«. Poleg njega,.se dviga 'I metrov vi-ok obelisk, sestavljen iz belih kamenitih "plošč. V tem obeli--ku je simbolizirano vse trpljenje istrskega ljudstva v preteklosti in radost današnjih, svobodnih dni. Gradili ga niso samo inženirji in tehniki, ampak vse istrsko ljudstvo, Skoraj i:i človeka, ki ne bi prispeval po svojih močeh in se tako obdolžil spominu Vladimirja Gortana. na.
V soboto in v nedeljo se bodo na tem mestu zbrali preživeli Gortanovi tovariši, starci, ki so se nekoč z mla-deniškim ognjem borili, da bi rešili svojo zemljo iz tujega robstva. Okrog njih pa se bo zbralo ljudstvo iz vseh krajev Istre in drugih področij naše domovine,
■Mala vasica Beram jc le nekaj ki-
lometrov od Pazina. Leži na križišču cest. ki vodita proti Poreču in Bu-jam. Obkrožena je s travniki in polji, katera še danes marljivo obdelujejo Gortani. Ladavei in Bačaei. Na poti, ki pelje v vas, so vidni ostanki apnene jame, kjer je. še nedavno žgal apno Živko Gortan. organizator protifašističnega gibanja v Beramu in okolici. -\pno je potre-boval za svojo hišo.
Beram je povsem .podoben drugim istrskim vasem njegove velikosti. Le nekih sto ljudi živi v njem. Zgrajen je iz kamenja. Le cerkev nekoliko liči na stavbo, ki je zgrajena za ljudi. Vse drugo je plod revščine, ki se je pod pritiskom tujčeve pete podedovala iz roda v rod, Čas je pometal omet z zidov, tako da danes izgledajo hiše kakor kupi nametanega kamenja. Ta prizor, zlasti pa še Gortanova rodna liiša, živo obtožuje nekdanje gospodarje. Hiša, v kateri je živel Vladimir, ža->li vsako dostojanstvo. Vendar bo iz-držala do konca, dokler novo življenje v svidiodi ne uniči vse, kar je -e ostalo od nesrečne preteklosti. Okna niso širša od popotne torbe in na vhodu leži razmetano kamenje. Edini znak novega časa je marmorna plošča, ki jo je vgradilo istrsko ljudstvo ob 16-letniei Gortanove
ustrelitve.
Stara vasica Bernro in spomenik jiiuiakn \ ladimirju Gorlanu bosta ostala v večnem spominu ljudstva svobodne Istre, ki ni nikdar klonilo pred tujčevo peto.
Volitve v osnovne organizacije SZDL so v glavnem za nami. Udeležba na volitvah, resno in pazljivo izbiranje kandidatov za odbore osnovnih organizacij ter delegatov za občinske konference dokazuje visoko politično zavest članov SZDL, Prav tako nam to dokazuje zavesi potrebe po enrltni, monolitni politični organizaciji, kjer naj najde mesto vsak pošten človek, vsak pristaš socializma ne glede na spol, versko prepričanje in narodnost. Tudi rezultat teh volitev je legitimacija za našo politično organizacijo, ki je v preteklosti verno tolmačila politične interese delovnih ljudi, branila pridobitve ljudske revolucije in vzgajala članstvo v duhu borbe za socializem, za bratstvo med narodi, za mir, za svobodo: z eno besedo v duhu borbe za socialistično Jugoslavijo. Tudi v bodoče bo SZDL nadaljevala z delom ne glede na napore, dokler ne doseže cilja, dokler ne boilo uresničene težnje naših delovnih ljudi: izgraditev socialistične družbe. To jc sicer ogromna naloga prepletena z velikimi težavami, toda častna in vzvišena humana.
V nespornih uspehih najdemo sicer tu in tam pomanjkljivosti, zlasti v slabih predpripravah za volitve v nekaterih krajih, zanemarjanje političnega dela med članstvom in nc olnačunavanje konkretne problematike našega gospodarstva, političnega 111 kulturnega življenja. Vse to je ponekod zaneslo vodstva osnovnih organizacij v formalno izvedbo volitev. Nadaljnja slabost je ta. da nismo pregledali vseh možnosti novega sprejemanja članov in se zavzeli za razširitev organizacije. Kes je, da je v organizaciji SZDL nad 94 %• vseh volivnih upravičencev. toda posamezni kraji niso' dosegli realnega procenta možnosti pri vpisu v SZDL. Upoštevati je treba tudi cel letnik, ki je dopolnil 18 leto starosti in ki ima pravico po statutu, da postane član SZDL. Hkrati pa nismo prerešetali vse organizacije, da vidimo, kdo eventuel-no ne spada v našo SZDL, ker nima političnih ali moralnih kvalifikacij, da bi lahko bil v naši organizaciji. Tu in tam se še dobijo elementi, ki mislijo;, da »morajo« biti člani SZDL. V kolikor so še taki člani v naših vrstah, potem jim je treba povedati, da so zgrešili naslov. V naši organizaciji ni nobe-
nega »moraš«, vse sloni na zavesti, na prostovoljnosti, na prepričanju.
Nadaljnja slabost je v evidenci in članarini. Ponekod so vodstva o-snovnili organizacij SZDL pustila na volišče ljudi, ki niso poravnali članarine že 6 mesecev pa tudi več. Po statutu SZDL ne more biti član SZDL tisti, ki ne plačuje članarine 6 mesecev.
Ko novo izvoljeni odbori prevzemajo na svojem podrcičju vodstvo političnega življenja v svoje roke, se morajo zavedati, da prevzemajo veliko odgovornost in ne majhne naloge, ki bodo toliko lažje, kolikor večji krog ljudi bodo moblii-zirali pri izvajanju sklepov.
1.	Aktivno politično življenje o-snovne orgarnizacije SZDL. Redno obravnavati vsa vprašanja, ki imajo politični karakter ali politične posledice, zavedajoč se, da je sovražnik stalno na delu, in da bo vedno skušal še tako pozitiven u-krep v interesu skupnosti prikazati kot negativnega, samo zato, da bi škodoval skupnosti in razdejal našo enotnost.
2.	Odkrito in brez strahu odkrivati in žigosati tiste, ki skušajo izmaličiti našo socialistično demokracijo ali jo izkoristiti v svoje ozko partikularistične ali celo osebne interese. Budna kontrola SZDL nad vsem našim gospodarskim in upravnim poslovanjem, da ne bodo prevladovale tendence birokratizma, ki je največji sovražnik socializma. Socialistična zveza naj vzgaja delovne ljudi v pozitivnem odnosu do skupnosti, saj so interesi skupnosti prvi in bistveni za dosego lepše in boljše bodočnosti.
3.	Organizacije SZDL naj nudijo vso svojo skrb in pomoč politični izobrazbi in utrditvi delavskih svetov kot nov in bistveni element socializma. Delavski kolektivi morajo gledati preko; ozkih, sebičnih interesov podjetja na občino, na komuno, na širšo skupnost. Kajti le tako bodo lahko zadostili potrebam, ki jih zahtevajo današnji pogoji in možnqsti življenjskega standarda. Zlasti se moramo boriti proti pojavom špekulacije in nepoštenemu zaslužkarstvu trgoskih podjetij.
4.	Nikdar ne smemo pozabiti, da dela reakcija po vsakem našem u-spehu s podvojeno silo. Klerikalna reakcija, ki podpira ostanke premagane buržuazije, ne bo odnehala s
svojo podtalno iredentistično de-
.Tire/i >A(i -podjetju trunsportirajo (:go<lnje sadje na tržišča severna Evrope z letali, kakor vidimo na sliki
II ipiniiSli WliiiniFji iisliis
Nif aru novosti v Italiji p® volitvah
(Üsaáje BcEmravih demonstracij
■v
Češkoslovaškem
V nedeljo. 7. junija, so bile v Italiji politične volitve, ki se jih je udeležilo okrog 30 milijonov volilne !', Volilne priprave so potekle v znamenju velike neresnosti in so dosegle, že tak pretirani višek, da se ir dogajalo, da se niso volilci zadnje dni sploh več brigali za volilno kam pañi jo in se enostavno niso udeleževali volilnih zborovali j. kakor, se je zgodilo na zadnjih govorili Pac-ciardija in De Gasperija.
Vsi {Hilitični objefitivneži r Italiji in drugod so računali, tla bodo pokazali rezultati, volitev v glavnem naslednjo sliko: nov udarec, demo-krščanski stranki, ki bo sicer še zmagala, a se ji bodo začeli temelji majati. nobenega napredovanja kamin-jUr mističnimi struj in korak, naprej desničarskih skupin s fašisti in mo-narliisti.
Moramo reči, da so bila taka pričakovan ja točna, ker so se naslanjala rin realno ocenjevanje političnega stanja v Italiji. Iz rezultatov je razvidno, da je ilemokrščanska stranka tako nazadovali i, da je vprašanje, če bi na morebitnih prihodnjih volitvah nastopila, kakor je to do danes delala, v vlogi ¡vnaprej priznunega zmagovalca. Kominformisti so v nekaterih krajih celo severne Italije temeljito naza dovali in je to logična posledica njihove. vsestranske sumljive politike, desničarske struje• pa so napravile tak skok v pridobivanju novih volilcev in poslanskih mest, da predstavlja prav ta njihova zmaga osnovno in nevarno vprašanje, ki ga bo treba zasledovati z vso resnostjo in odločnostjo.
Značilno je. da si je pridobil posebno MSI mnogo novih članov tudi i; sevef-ni Italiji, kjer so pričakovali, da nima stranka možnosti velikega razvoja glede na trezne j še gledanje 'tamkajšnjega prebivalstva. Nenuhno širjenje desničarskih strank t) južni in srednji Italiji pa je znova dokaz, da je dosedanja vlada namenoma ali nenamenoma vse premalo napravi la. da se ta nevarnost pravočasno odstrani. Že na volitvah 1948. leta je bilo razvidno, da ni fašizem v Italiji nikakor unir/- No, pojdcila íij ije nujnost, da se Italijane, na kakršenkoli način s pametnimi političnimi in gospodarskimi ukrepi, z iskreno demokratično j>olitiko in predvsem s zavestnim odpravljanjem predvojnega stanja, strogo opozori na tragično perspektivo, ki se jim odpira s sodelovali jem t' desničarskih strankah.
Desničarske skupine so dobile mnogo glasov po tistem, kar se da
V soboto je .predaval v dvorani koprskega Ljudskega gledališča jugoslovanski! državni, ipodtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler. V začetku je govoril o mednarodnem položaju in se je dalj časa ustavil na vprašanju odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Zalem pa je govoril o tržaškem vprašanju ter je izjavil:
Glede našega stališča iv tržaškem vprašanju je bilo zadnje čase marsikaj govorjenega, v inozemstvu mislim. 'kar ni odgovarjalo resniei. Ni nas to preveč vznemirjalo, ker je stara metoda naših .nasprotnikov, da potvarjajo, karkoli rečemo, Ce ne hi govoril prav v .Kopru, v coni B STO. bi zaradi tega ne ibilo potrebno v tem trenutku karkoli dodajali temu. kar je bilo zadnje čase z naše strani rečeno. temu. kar sta rekla naš predsednik republike in naš tajnik za zunanje zadeve. Tu v Kopni pa se je težko izognili vprašanju, ki tako direktno zadeva interese' prebivaslva.
NASA NESPORNA PRAVICA
Vi veste, kako se je postavljalo tržaško vprašanje prva leta po svetovni vojni. Vi veste, da je Jugoslavija takrat zahtevala tako mejo nasproti Italiji, ki hi v Jugoslavijo vključevala vse današnje ozemlji' STO. To ni Idi zau i-. preti,ana zahteva zma-
videti iz sedanjih rezultatov, v raznih provincah južne Italije, kakor na primer Bariju, Lecci), Palermu, Reggio Calabriji in drugod. Omembe vredna pu je. tudi ugotovitev, jda so dobili 'MSI-jet'ci v '¡'idemski provinci nad 30.000 glasov. To povemo zaradi tega. ker je Videm provinca, ki meji z Jugoslavijo in volilni rezultati so sam o potrdili dosedan je. glasove o tem, da italijanska vlada nalašč pošilja v obmejne kraje z Jugoslavijo iposebno zadnje ¿tise fašistične elemente, ali družine.
Tisto, kar je tudi začudilo, je napredovanje italijanske monarhistič-ne stranke, ki. jo vodi italijanski-magnat iz Neaplja, Lauro. Ta stranka ie. dobila v samem Bariju nič manj kot nad 100.000 glasov, v Palermu nad 70.000 in v malem mestu Beneventu, ki šteje kakih 50 tisoč ljudi, nad 20.000 glasov. To so številke, ki dokazujejo, kako je dosedanja vlada s popolnoma posivita
politiko v določenih krajih posledično uresničevala pogoje za razvoj desničarskih strank. Vsakdo' ve. da se italijanska monarhistična stranka bori za vrnitev monarhije in da jo vodijo ideje, ki pomenijo škodljiv in nemogoč korak nazaj. Vodi pa jo človek, ki spada med najmočnejše bogataše Evrope.
v,
govalca ki zahteva -kar mu ne pri-tiče. Ali smo to zahtevali, ker smo imeli in ker imamo pravico na to ozemlje. Ono je sicer etnično mešano, je pa zgodovinsko in ekonomsko ena celota s svojim jugoslovanskim zaledjem. Tega svojega stališča nismo nikdar spremenili. Pred komerkoli, pred kakršnimikoli forumom bi tudi danes branili Isto stališče in ga ob mnogih prilikah poudarjamo pred javnostjo; naša pravica na celotno STO je nesporna.
Že tedaj in zmeraj pozneje smo priznavali, da ima Tržaško ozemlje, svoje iposehnosti, da je, kot rečeno, etnično mešano in da ima tudi svoje mednarodno-ekonomske funkcije kot •Inka ne samo Jugoslavije, temveč tudi centralne Evrope. Zalo smo že v omenjeni prvi fazi tržaškega vprašanja poudarjali, da bi Tržaško ozemlje v sklopu Jugoslavije imelo svoj posebni status, dahi bilo ena izmed republik v jugoslovanski federaciji. Toda to le mimogrede.
Osnovno, kar sem hotel poudarili, je da je popolnoma nesporno za nas. da imamo pravico na celotno S ro. Toda ena stvar je pravica, dni. ga stvar ipa je konkretni praktični cilj. ki si ga v svoji zunanji politiki postavi država, ki hoče živeti v mirti s svojimi sosedi in v dobrih odnosih z vsemi tistimi državami, ki -ame žele dobre odnose r. njo. Zaradi teh
/ udi na razvoj italijanske monar-hiistične stranke je treba gledati z istimi očmi. kakor na razvoj MSI. Osnovno merilo zn to gledanje je, <ln je dosedanja vlada s svojo gnilobo odpirala vrata strankam diktature. Namesto, da bi aktivno skrbela in pod-vzemala mere za stvarno izboljšanje gospodarskega stanja v Italiji, kar bi prav gotovo utegnilo ¡zmanjšati število članov desničarskih strank, je trobentala o tržaškem vprašanju. Na mesto, da bi enkrat za vselej z energičnimi ukrepi porinila ljudi in kraje v italijanskem jugu v sodobno stanje, se je vlada trudila pri izvajanju raznih mednarodnih malver-zacij. kakor na primer polemika prati balkanski zvezi, politika z lin-sija m drugo.
Ko se bo stanje po volitvah še bolj zjasnilo niii. bo treba posvetiti še precej pozornosti. Osnovno pa je to, ker smo danes rekli. Demokrščan-ska stranka je temeljito nazadovala, kominformisti nimajo več krajev, kjer bi lahko upali na pridobitev novih članov, desničarske struje pa so napredovale. In za ta napredek, ki je škodljiv ne samo za Italijo, so krivi tisti, ki bi ga lahko pravočasno onemogočili, a se niso pobrigali, da bi to napravili.
in takih razlogov smo končno pristali na tako rešitev tržaškega vprašanja, .po kateri bi Tržaško ozemlje postalo posebno telo. teritorij izven Jugoslavije in izven . Italije, z. guvernerjem, ki bi ga imenoval Varnostni svet Združenih narodov po posvetovanju z vladama v Beogradu in Rimu. Na to rešitev, ki so jo sprejele štiri velesile, jo priporočale mirovni konferenci in jo je ta konferenca z večino glasov sprejela, na to rešitev smo pristali, da se ta rešitev ostvari. Sam sem govoril - .po navodilih naše vlade — pred glavno skupščino Združenih narodov, in ne enkrat, o tem. da hi bilo želeti, da se izbere guverner. Sam sem kritiziral delegacije, ki so po našem mnenju delale prevelike težave pri izbiri osebe za mesto guvernerja. To se pravi: Jugoslavija je sprejela rešitev, kakršna je zapisana v mirovni pogodbi, s poštenimi nameni, z resno voljo, da sodeluje pri oslvarjaniu lake zamisli, takega sklepa. Mi smo poudarjali, da me sodimo tako rešitev za najboljšo, za pravično, loda nikakršnih zaprek nismo delali njeni «stvaritvi, nikakršne akcije proti ostvaritv.i ISTO nismo podvzemali.
S P RE.MEN J EN I P 01 />Ž A J
Kaj .pa s« delali na drugi -strani Jadrana? Ali so bili tudi «ni tak« dobronamerni? Ne! Oni so se spustili v boj proti temu. kar so sprejeli in kar so podpisali. Vedno glasneje so zahtevali vse STO zase. Uporabljali so vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da se odredbe mirovne pogodbe o tržaškem vprašanju prekličcjo iu spremenijo. Končno >o dosegli, da so tri velike sile. avtorji načrta mirovne pogodbe in lorej tudi načrta o STO. izjavile javno, da
V središču češkoslovaške ležke industrije v Plzmi je prišlo L junija rlo težkih demonstracij in krvopre-litja. Delavci Skodovih. sedaj Stali-novah zavodov so demon-lrarali pni- ' li zadnjim ukrepom vlade. In ker mestna policija iu vojaštvo niso teh demonstracij mogle preprečiti in niso hotele streljati na delavce, so nujno poklicali ojačanja redne vojske in policije iz Prage. Agenti tajne policije, v uniformah ljudske milice so streljali na delavce. Veliko število demonstrantov s« aretirali in ranjene odvedli v bolnico. Drugi dan pa so ustrelili 6 demonstrantov pod obtožbo, da so bili organizatorji teh demonstracij. Mesto Plzen jc bilo blokirano tri dni, tako, da ni mogel nihče iti v/, mesta. niti priti vanj. Po mestu ipalrulirajo vojaške enote, tako da daje sliko obsednega stanja. Duška svojemu nezadovoljstvu je dalo delavstvo tudi v drugih središčih, v Pragi. Ostravi. Brnu in drugod.
Vzroke tega žalostnega stanja je valutna reforma iu zamenjava denarja. ki jo je uvedla vlada s 1. junijem. Pri tem seveda ni šlo za zmanjšanje vrednosti valute nasproti zlatu, to je do zvišanja tečajev lu-jih deviz, kakor se je to večkrat dogajalo v nekaterih zapadnih državah. Slo je za čisto svojstveno zamenjavo denarja po sovjetskem receptu. Pri leni hočejo odpraviti posledice večletne inflacije, na ta način da kratko-malo odvzamejo denar prebivalstvu.
To so že izvedli v Sovjetski zvezi leta 19-17, ko so močno povečani obtok denarja zmanjšali tako, da so za 10 starih rabljev dali en novi ru-belj. ter istočasno odvzeli del hranilnih vlog in znižali nominalni znesek državnih posojil. Nato je prišla na vrsto Poljska, samo s to razliko, da so vzeli prebivalstvu skoraj vso gotovino. Saj so za 100 starih zlo-tov dalj le en novi zlot. Tega dela so se še temeljiteje lotili v Romuniji. kjer so morali Romuni lani dati za en novi lej kar 100 starih Iejev. Nekoliko boljše so se izmazali Bolgari ki so dobili za 100 starih levov en novi lev.
Sovjptskii strokovnjaki,- ki so v vseh teh primerih izdelali načrte za zamenjavo, so valutno reformo izkoristili zato. da so nove reformirane valute vezali na rubelj. in to v takem razmerju, ki omogoča Sovjetski zvezi uvoz iz teh držav po nizkih cenah v rubljih, izvoz pa po visokih
hi bilo treba določbe mirovne pogodbe o tržaškem vprašanju spremeniti tako, da Italija dobi vse STO. Odslej se Italija sklicuje na lo izjavo in zahteva vse ali večji del STO zase na tak ali- drugačen način. Ko ji danes svetujejo, naj se neposredno sporazume z Jugoslavijo, ona ta nasvet zaradi lepšega- sprejema, vendar hkrati vihti v rokah tristransko izjavo in kot osnovo za direktn • razgovore predlaga svoje zahteve ne le za cono A, temveč tudi na večji idel cone B.
Z vsem tem se je pa položaj spremenil. Napori Italije proti uresničenju mirovne .pogodbe in njeni diplomatski uspehi v tej smeri so ustvarili nov položaj. V takem položaju bi tudi uresničevanje ali uresničenje mirovne pogodbe bilo čisto drugačnega pomena. Obstoj dejansko samostojnega, od Jugoslavije in Italije ločenega STO, je spričo vsega, kar se je zgodilo in kar sem omenjal, vnaprej ogrožen. Jugoslavija je zato pri-morana, da predlaga nove možne rešitve. itake, ki bi bile jamstvo, da bi STO ostalo samostojno in da bi moglo vršiti svojo ekonomsko vlogo. Jugoslavija mora tudi drugače gledati na usodo svojega, jugoslovanskega živija na STO, iskati možnosti, da ga učinkovito zaščiti. Za to poslednjo skrb ima Jugoslavija tudi še dva druga razloga: Položaj Slovencev pod današnjo upravo v coni A in položaj slovenske manjšine v mejah Italije, na Goriškem in v Beueški Sloveniji. Kajti l.u in tam se danes krši beseda in duh mirovne pogodbe o manjšinskih pravicah. Z eno besedo. Jugoslavija je bila prisiljena, da išče novih rešitev, mimo tiste, ki jo je predvidevala mirovna pogodba. Najboljš i (ako rešitev se nam zdi kemdo-minij.
SKUPNA UPRAVA
Kondominij pomeni —• vse STO. cona A in B, združeni v eno telo.
cenah v .rubljih. Tako so postale va-lulneii reforme v državah sovjetskega bloka nov istrument za izkoriščanje.
Sedaj je prišla na vrsto Češkoslovaška. Kakor v ostalih državah sovjetskega bloka, je tudi na Češke,sin. vaškem vedno ostrejša inflacija silila oblasti k novim oblikam birokratskega racion.iranja in k čedalje ostrejšemu sistemu prisilnih odkupov k indijskih pridelkov. Vedno večje •težkoee v prehrani so vidno •vplivale tn-di na proizvodnjo, kar je potrdil tudi Gustav Kliment. ki Je ostro na-> \'op|i 1 paradi neizpolnjevanja planov v industriji, in pmli kraji državnega imetja.
Denar so v Češkoslovaški zamenjali v razmerju SO starih kron za eno novo krono. Le prvih 300 kron. ki so jih pri zamenjavi zaposlene osebe predložile, so zamenjali v ugodnejšem razmerju 5 jiroti 1, ves ostali denar pa 50 proti L Hkrati jc bil določen nov tečaj krone proti rublju in sicer v razmerju 1.80 krone za 1 rubelj. Hkrati so po 11 letih odpravili živilske nakaznice, tako da so sedaj živila -v prosti prodaji, seveda po višjih prostih cenah, medtem ko ostanejo predpisi o prisilnem odkupu kmetijskih pridelkov nespremenjeni. .
Tako je češkoslovaški delovni človek dejansko oropan, saj ima sedaj 50 in petkrat manj kron kot pa do sedaj, živila pa bo plačeval odslej mnogo dražje. Toda živil ni dovolj. O tem najbolj zgovorno priča dejstvo, da že teden dni ni po Češkoslovaških trgovinah nič dmsesa razen majhnih količin kruha in mleka.
Kako smešna je trditev uradnih krogov, če.Š da je valutna reforma naperjena proti imovitejšemu prebivalstvu nekdanjega meščanstva in špekulantom, jc očitno iz dejstva, da so prav ti sloji naložili svoj denar v stvarne vrednote ,medtem ko je znano, da so ravno delavci, nameščen ci in kmetje nalagali svoje prihranke v hranilnice. Delovni ljudje eo bili tembolj pirizade|li tudi zaradi lega, ker so jim Iričetrtine plače za junij izplačali pred valutno reformo in so jo morali takoj nato zamenjati v razmerju 1 — 50.
Zato ni čudno, če se je ravno delovno ljudstvo ogoTČeno dvignilo proti takemu dobesednemu ropanju njihovih težko prisluženih prijem-kov.
posebno mednarodnopravno enoto, državico, republiko, v kateri bi prebivalstvo na demokratičen način, preko izvoljenih predstavnikov in vlade odgovorna parlamentu, svobodno upravljalo in krojilo svojo usodo.
Le nekaj točno vnaprej določenih izjem bi -trpela suverenost tržaškega prebivalstva. Te izjeme bi se nanašale le na dva predmeta: zunanji odnosi in pravice dveh etničnih elementov znotraj STO.
Razumljivo jc, .zakaj ibi lo bilo potrebno. Te omejitve bi bile jamstvo, da STO ostane,—kar je, da se ne ponovi kakšna «danunciada» v Trstu, za kar ne manjka razpoloženja v določenih nedemokratičnih krogih v Trstu in v llaliji. in da se prepreči diskriminacija proti etnični manjšini, ka-r ima svoj ¡pomen, tako za miren notranji razvoj take tvorbe, kot za -vzdušje med obema sosednima državama.
Kot rečeno, taka ureditev se nam zdi danes -najboljša, Ona najbolje odgovarja ustvarjenemu položaju v tržaškem vprašanju, najbolje odgovar. ja koristim tržaškega prebivalstva, interesom tržaškega zaledja in to ne samo Jugoslavije, temveč tudi Avstrije. kajti tak Trst bi lahko vršil tisto gospodarsko funkcijo, zaradi ka-tc.re jc. nastal, — kol Inka centralne Evrope.
Tak Trst bi bil koristen tudi za Italijo. Blagostanje Trsta se pravi blagostanje tržaških Italijanov. Blagostanje Trsta bi vzelo tržaškemu vprašanju njegovo ostrino. Tak T rs t bi postal točka, ki veže Italijo in Jugoslavijo, namesto da ju razdvaja. Odprla bi se perspektiva zbliževanja med Italijo in Jugoslavijo. Ni treba dodati, koliko bi lo pomenilo za mednarodno varnost Italije in za mednarodno varnost v Evropi sploh.
Z italijanske strani so temu predlogu oporekali in. trdili, da bi guverner in pod guverner, izmenično
Zaradi miru in dobrih odnosov smo pristali na rešitev štirih velesil o STO — Zaradi spremenjenega položaja pa bi bila danes skupna uprava za STO kot suvereno državo, z vlado, odgovorno demokratično izvoljenemu parlamentu, najboljša rešitev — Suverenost bi imela le dve izjemi: zunanji odnosi, da se ne pc.novi »danunciada«, in zaščita enakopravnosti' obeh narodnosti — Guverner naj bi imel toliko kompetence kot n. pr. predsednik francoske republike .
KORIDOR TRST-TRŽIC BI BIL NAJVEČJA ŽRTEV, KT. SE DA ZAMISLITI
S partizanskega tabora na Kozlanah
V okviru priprav za proslavo desetletnice primorskih brigad ji* ltil v nedeljo na Kozjnnah v Brkini« partizanski tabor, (Jb tej priložnosti so odkrili SjKtmonik padlim v .NOB iz tega kraja in borcem 3. čete lil, bataljona Juž.noprimorskega odreda, ki so juna-ko padli v borbi z okupatorjem I'!, niarea l'M.'î. leta. Kljub dežju in neugodnemu vremenu so je tabora udeležilo veliko število bivših 'borcev in iktivislov. »vnjoev pad-1 i h in gostov i/ raznih vasi sežanskega in po»lojn»kega nkraja. i Heke iu Trsta.
Domačine in goste je pozdravil tovariš P«.Ire Ivan. predsednik občinskega ljudskega odbora Vreme, nato pa je tovariš Kimm r Frane - Žiga v svojem govoru omenil -lavno dolvo raše osvobodilne borbe, opisal težave in uspehe pri izgradnji socializma in ožigosal italijansko gonjo proti Jugoslaviji. Tovariš Kimoveo je dejal, ila marsikaj, kar hi radi napravili. ni mogoče uresničiti zaradi raznih težav in pomanjkanja zadostnih STcdstev. ker je pač treba prej zgraditi ključne objekte.
Po cnomrnutnem molku je zaigrala godba iz \ rhovelj in su odkrili spomenik. Razne organizacije, odbori in svojci padlih su položili ob Spomenik lepe vence in cvetje.
Navzoče je nato pozdravi) š,, prvo-borce tovariš Frvin 11 • !gan. - ilanji sekretar okrajnega komiteja v Sežani. Govorila sta še tovariš Dolgan \nton - Branko, bivši komandir ,1. čete lil. bataljona, 1er tov. Janko \ alentinčič. Prisotni -o - pln-kanjoni potrdili besede govornika: »Nikdar ne bomo dovolili. d,i bi po-
rajajoči -c italijanski fašizem ponovno širil -v njo kremplje po naši zemlji.«
Sledil jo nato kulturni spored, nastopili si» razni pev-ki zbori, pionirji in folkorne -kupiue. Popoldne pa ,»o jo marsikdo zavrtel na plesišči sredi vasi. drugi pa so obiskali stare znanec ali pa ob kozarcu dobre istrske kapljice obujali spomine na slavne dni s tovariši, - katerimi so se med NOB tod borili in so »e v nedeljo »pot srečali.a
ODKRITJE SPOMENIKA NA RAKEKU
\ nedeljo -,> na Rakeku odkrili spomenik padlim borcem v NOB. Oprav je prireditev oviralo slabo vreme, se je vendar k »lavnosti zbralo precejšnje število ljudi. Med go» »ti -mo zapazili tovariša Hribarja Janeza, Janko Rudolfa ter okrajne in olw-illske predstavnike oblasti in množičnih organizacij.
Odkritje .-pnmcnika, ki predstavlja ženo pri jurišu, je spremljal bogat kulturno-prosvctm program, ki jo skoraj vsem prisotnim privabil solze v oči. O doprinosu Rakeka NOB in zgodovini borb je govoril član OOZB tovariš Kranjc Janez.
Spomenik »toji na krasnem prostoru v malem parku na Iren pred železniško postajo in ho še poznim zanamcem živa priča naše domovinske zave-ti in ljubezni, hkrati pa vzbuja hval žne-t in jo zgled, kako ji' treba braniti svobodo.	Rrko
Jr;' finf
Duhovniki na Postojnskem so 2 zadovoljstvom sprejeli zakon o merskih skupnostih
Spomenik pmHim r XOII r Kozjann'i
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NV HRIBARJEVEM
Na Hribarjevem na Blokah so na mestu, kjer jo padel narodni heroj Miloš /.idanšek - Zdravko. v node-ljo odkrili »-pomin-ko ploščo. Slovesnosti -o -i- ude 11■ .i 1 i razen številnih domačinov tudi predstavniki javnega •ivijenja iz Ljubljane in Postojno.
Prireditev jo sicer nekoliko motilo slabo vreme, je pa kljub temu leim n-pcla in »o zbrani dostojno po-č. -tili pomin i/ i rvili dni našo NOB.
Prejšnji iponedeljek so se v Postojni sestali duhovniki, člani CMD po-stojnskc.ga okraja. Razpravljali so o različnih problemih svoje organizacije in svojega poklica na splošno. Z zadovoljstvom »o sprejeli vest, da jo Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o verskih skupnostih v Jugoslaviji. ki je bil pravkar objavljen v Uradnem listu FLRJ in jo -■ tem stopil v veljavo. Z velikim zanimanjem s» vos zakon predelali in se o posameznih toiJuih detajlno pogovorili.
Sprejeli so resolucijo na ljuhljan. skega škofa, v kateri se zavzemajo za čimprejšnjo ureditev teh odnosov in sožitje med cerkvijo in državo.
Ko so govorili o orga.i:zacijskih vprašanjih svojega društva, so ugotovili. da kljub svoji aktivnosti niso mogli vključiti v svoje vrste zlasti mlajših duhovnikov, ki .so zadnja leta končali bogoslovje, ker ti nimajo ali nočejo imeti razumevanja za pomen svojo stanovske organizacije.
Sicer ne moremo vse zmetati v en kos, vemo pa, da s,, duhovniki, ki se združujejo v svoji organizaciji CMD, in to so zlasti starejši, ki že dolgo živijo in delajo med ljudstvom, za rešitev odnosov in mirno sožitje Hlod cerkvijo in državo, ostali pa so ali pasivni noodločneži ali pa celo nasprotni takemu sožitju. V mnogih primerih s,, to bolj ali manj prikriti izvrševalci direktiv Vatikana, ki so oh znanem stališču Rima do Titove
V koprskem okraju je 45 delavskih svetov
s&Y?^ gfirafri *
(1.« ^ * -	TMA^^i M*: «% .

V nnžira mril sliirnnttninii corn ri
Pri tekli teilen jo zasedal v Kopni okrajni sindikalni plenum, na kale. rem -o udeleženci kongresa sindikatov Slovenije poročali o dolu, »klopih ill resolucijah kongro-a. .sklenili so. da bodo delegati poročali o delu kongresa tudi na množičnih sestankih sindikalnih podružnic.
Prod- ilnik okrajnega sindikalno. g,i »v, ta je podal poročilo o letošnjih volitvah delavskih svetov, ki so bile zaključi ne to dni. \ koprskem okra-n je t.i delavskih »vetov, v katere »o delovni kolektivi izvolili I»ii7 članov. Od novoizvoljenih članov jo .i.'iT di lavo v in Ulit nameščencev, po na-rodno-ti pa je ,'îlfi Italijanov. 2(>2 Sloven ev iu 27 Hrvatov. \ novih dehiv-kih »vetih »o tudi izvolili 112 žena. kar je za 50' < več kot lani. V tovarni Arrigoni v Izidi so izvolili ženo za prcd»cdnieii delavskega »veta. v Ainpeleji pa za predsednico upravnega odbora.
eden Jugoslovan in drugi Italijan, b la nesreča za tako tvorbo. Rekli mi. 'da bi zamenjava vsaki ilve ali tri leta pomenila take -.promcjiibo pravnega -tanj«. da hi nastala v Trstu pravna negotovost, ki bi pitralizirala gospodarsko življenje. .Ne vem več. kdo je to govoril, in kje. Kdorkoli jo bil, ni imel prav. Ne vem, iz kakšnega razloga »i je predstavljal, da Jugoslavija pri-dlaga nekakšna dva diktatorja, majhna Miissnlinija za I r«t. Na tak predlog pri nas - veda nihče ni mislil.
ril vi rncrj;
kot
jih
mišljali. in kot jih šr predlagamo, hi bili nekaki ustavni predsedniki republike, nekaj pnlobnega. kot je predsednik republike v Franciji, ki ne more pravnega stanja spremeniti ra las. Guvrmerja bi imela le to-lik o moči, da bi ▼ tistih izjemnih dveh stvareh, ki sem jih prej omenil. imela toliko besede, kolikor je potrebno.
NAJVEČJA 2RTEV
Ponavljam .nam se zdi. da l»i bilo to danes najboljša rešitev. Če pa Italija /vztraja na tem. da o predlogu sploh noče resno govoriti in vztraja na delitvi STO, potem nam ne o«ta-ne drugega, kakor da govorimo tudi mi o delitvi.
Kakšna delitev STO je snožnu? Z italijanske /.Irani »o predlagali, da M- najde «etnična linija». Kako iz-gleda Ta stvar? Po našem mnenju, ki -nm ga zastopali na pariški mirovni konfcTenoi, «etnična linija» pomeni linijo, ki deli etnično kompaktna ozemlja. Taka linija so da najti, in t-ji-er tam nekje pri Tržiču na Soči. To bi bilo pravično. Toda tudi v tem vprašanju je pravica eno, drugo pa je razum, ki diktira, da se skuša najti »jKiTaziimna rešitev. Do kod bi
mogli mi iti italijanskim zahtevam naproti, da hi -e našel sporazum?
Italijani -o predlagali, k.!r oni imenujejo »neprekinjena etnična linija«. Kaj to pomeni, če -e laka linija nariše na karti (kar »o Italijani »lotili)? To. kar »o Italijani zahtevali pod imenom »neprekinjena etnična linija», pomeni, da -o Italiji dodeli razen skoraj v-o cone A tudi večji dol cone H. Kakšno zvezo ima to z ciničnim »o-tavom STO? To. da «e, kot so rek'!. »rešuje v»ak Italijan».
Kaj pa Slovenci in Hrvati?
Ti pa se žrtvujejo za to. da bi «e „reševali« Italijani? Z drugo besedo, če gov i rimo Tesno: v poštev se jemljejo »aino italijanski etnični otoki, medlem ko »e kompaktno jugoslo-v i! o - k o etnično področje brez vsakega 1 l.zira reže v kori-t teli otokov, oziroma bolje v korist Italije, v zadovoljitev njenih a pet i tov' na naši obali
< c -- že spuščamo v poizkus, da -e STO deli po etničnih načelih, potem je jasno, da jo treba jemati oba etnična elementu kot ravni,pravna. s(. jo treba ozirati na oba enako. To jo najdalj, do koder lahko Jugoslavija gre, če so sporazumu na ljubo odreče načelu, da kompaktno etnično področje odloča in da so tuji etnični otoki na takem področju pač otoki, to se pravi, da bi morali .»padati tja, kamor »padu kompaktno področje.
lic tako načenjamo vprašanje, potem moramo zla-ti vzeti t olvzir doj-stvi», da prostor, ki veže etnične otoke. prostor mod Tržičem in Trstom, med Trstom in Miljami, med Miljami in Koprom itd. ni italijanski in da bi bilo odstopanje Italiji kateregakoli od takih koridorjev do mest. ki bi so njej dodelila resna žrtev Jugoslavije, ki jo je treba kompen-
zirati.
/e »,im koridor od Tržiču do Tr-»ta jo taka žrli v in to največja, ki v trm prostoru da zamisliti!
Spričo tako žrtve -c od nas ne hi mogli zahtevati drugi deli obalo, ki jo na.»el juje naš etnični element, na primer Skedenj in Zavije in ta koridor. mislim koridor Tržič-Trst, bi moral dohiti svoj ekvivalent v dodelitvi Jugoslaviji drugih delov obalo, tudi takih, kjer žive Italijani.
(GOSPODARSKO NAČELO
Kakor z. etničnim načelom ravna italijanska vlada tudi z ekonomskim. Kjer .¡i j(' x prilog, ga upošteva, kjer ji ni, pa ga zametuje. Italijanski etnični otoki morajo hiti med seboj povezani, ker je to potrebno iz. gospodarskih razlogov. Da pa mora biti slovensko zaledje povezano z mesti in du mora hiti Slovenija in »overila Jugoslavija »ploh povezana z morjem, na to pa seveda v Rimu ne mislijo.
Morajo nam dovoliti, da pil mi na to zelo, zelo mislimo, ker smo dolžni. da na to mislimo!
r.uli s tega stališča je nujno po-trebilo, da .» veprašunje obalnega pasu v coni A postavi drugače, kakor ga postavlja italijanska vlada.
Skratka sporazum je mogoč te. če je razuma dovolj ua obeh straneh.
Jutri so v Italiji volitve, dostikrat »mo slišali, da jo zaradi volilne kampanje težko razpravljati o tako de-likatnem vprašanju. Zanima nas če ho po volitvah ros laže. Za nas je vodno enako lahko iu vedno enako težko. .Naše zahteve in naši predlogi so vedno izraz, mirne, in trezne presoje naših pravic iin vseh oknluosti, ki jih je treba jemati v poštev. Zato smo mi vedno pripravljeni na. razgovore na razumni bazi.
Jugoslavije vse prej kot dobronamerne. O tem bi morala razmisliti tudi slovenska višja duhovščina. Nujno jo, da je s splošnim razvojem Jugoslavijo rešeno tudi to vprašanje. ker je. staro stanje bilo mogočo vzdrževati samo zaradi zaostalosti ljudskih množic. Vse napredne države imajo to vprašanje že zdavnaj rešeno. Pri njih, je Vatikan moral že davno pokopati sanje o kakšni oblasti, le v Jugoslaviji si to ne da izhiti iz glave. Pri tem se opira na zločinsko drhal vseh mogočih branž, ki jo pred pravično ljudsko jezo morala pobegniti iz Jugoslavije.
Primorski duhovniki, člani CMD, bodo imeli 7. julija letos v Solkanu pokrajinsko proslavo dneva sv. Cirila in Metoda, kjer bo v referatu govora o domovinskem patriotizmu kot bazi delovanja teh prvih slovanskih prosvetiteljev.	Rrko
Plcinum jo sklonil, da bodo v prihodnje posreči {le sindikalne organizacije še večjo skrb politični vzgo-ji novih delavskih svetov.
Okrajni sindikalni plenum je razpravljal tudi o nekaterih delavskih kolektivih, zlasti trgovskih podjetij, ki -o si ustvarili precejšnje dobičke, in pri tem niso upoštevali dovolj po. treii družbo. Kritizirali so tiste delovne kolektive, ki razmišljajo preveč o tem, koliko delavcev itnajo odveč, ne vlagajo pa svojih dobičkov za razširitev proizvodnje, ki bi omogočila zaposlitev še novih de-luvoov. \ koprskem okraju je precej podjetij, kjer so določili sklad za prosto razpolaganje po več milijonov. niso pa pokazali razumevanja za razvoj splošnega življenjskega standard u.
Okrajni plenum jo razpravljal tu-di O novem odloku o davku na plačilni sklad, ki je v okraju v veljavi od 1. junija daljo. Člani plomima in sindikalnih podružnic bodo delovnim podružnicam razlolmačili nred. bo ter razna vprašanja, ki so se pojavila r zvozi z razširitvijo uredbe na koprski okraj.
Tudi Kmefiiski delavci člani sindikata
\ Cilju nadaljnjega utrjevanja In razširjanja delavskega samoupravljanja v kmetijski proizvodnji in pove. cunja produktivnosti kmetijstvu s,, l,ri kmetijski zadrugi v Črnemkalu ustanovili sindikat kmetijskih delavci v in uslužbencev. Ustanovni oljčni zbor je bil 21. maja. Udeležilo so ga je <i(l kmečkih delavcev.
Po izvolitvi upravnega in nudzor-
noga odbora so sprejeli več sklepov. Med drugim so sklenili, da ho podružnic« skrbela za večjo kulturno-prosvetno in Cizklilturno irdejstvova-njo svojih članov, zla-ti mladine. Da bi dosegli čim tesnejše sodelovanje z. upravo zadruge, ho podružnica pošiljala svojega zastopnika na seje upravnega odbora. Sindikalna podružnic« ho volila enega člana in na-mestnika T ilisniplin-kn sodišče, ki ga bodo osnovali t okviru zadruge. V finančnem proračunu dohodkov in izdatkov zadruge bodo predvidene tudi potrebe sindikalne podružnice z« nabavo časopisov, revij, podpore članstvu itd. Dolžnost upravnega od. bora sindikalne podružniiv bo, dti uredi sindikalne knjižice za člane in objave za popuste na železnici pri izkoriščanju letnega dopusta.
Do zdaj Šteje sindikalna podruž-nioa kmetijske zadruge v Črnemkalu .)"> članov. Ob zaključku ustanovne» • ga občnega zbora so povabili vse kmetijske zadruge v Slovenski Istri, naj slede njenemu primeru in se čimprej vključijo v sindikat kmetijskih delavcev in uslužbencev Jugn»
V kopiskem okraju zahtevajo razširitev zakona o verske skupnosti
/.e pred volitvami v odbore Socialistične zvezo so na množičnih sestankih SZDL člani razpravljali tudi o novem zakonu o verskih skupnostih. 'Kakor smo poročali, so na drugi bazi v Kopru na široko govorili o novem zakonu in o koristih, ki bi jih od razširitve tega zakona na cono R imela tukajšnja duhovščina in tudi verniki,
O isti stvari so razpravljali tudi n« množičnih sestankih po nekaterih naših vaseh. Člani so zahtevali, naj komandant Vojaške uprave JI.A razširi poleg drugih zakonov tudi zakon o verskih skupnostih na cono R. da bo tudi v naši coni dokončno urejeno vparšanje odnosov med cerkvijo in ljudsko oblastjo. Tako bi dokončno odpravili tudi dosedanje nenormalno stanje tukajšnje duhovščine. Ta jc še vedno vezana na cerkveno poglavarje, ki so se ne samo kompromitirali s fašizmom, pač pa z. njim sodelovali in hodijo še danes po istih poteh.
ZBOROVANJE UČITE! I K V NA PIVKI Prosvetni delavni postojnskega okraja so se prvič zbrali v tako velikem številu v dvorani podjetja »Javor« na Pivki. Prisotnih je bilo nad 120.
Osrednja točka dnevnega reda je bilo predavanje J. Tomšiča o pouku moralne vzgojo, ki je vjzbudila pri v-oh dosti zanimanja in sprožilo živahno diskusijo. Prosvetni delavci so »e predvsem strinjali s tem. da je treba ustvariti čim tesnejše stike mod -olo in domom in d« je treba sklicati roditeljsko sestanke ob vseh važnejših problemih.
Disku tiral i so tulili o ilustracijah v mladinskih knjigah. Prosvetni delavci so bili mnenja, d« morajo bitr ilustrailije v mladinskih knjigah taksno. da bodo vzgajalo otroke tudi v estetskem smislu.	L. B.
slavijo.
P. L.
MLADINSKI TEDEN V POSTOJNI \ polastitev zbora primorskih brigad in republiškega kongresa mladico • bil od .11. maju do 7. junija v Postojni prvi mladinski leden. V jutranjih lirah .ti. maja je nad ">0 mladincev pred vojaške vzgojo izvedlo napad 11« mesto. Na svečani otvoritvi, ki jc bila v kino dvorani, sta sodelovala gimnazijski pevski zbor 111 vojaška godba. Zaradi dežja je odpadel popoldanski nastop okrog 800 mladincev in pionirjev < prostimi vajami, ki g« jo pripravljal okrajni odbor TI) »Partizan«. Istega dne popoldne je bil nogometna tekma med novoustanovljenim mladinskim klubom »Postojna« in Si) ■»Ajdovščina«, » kateri so zmagali gostje.
TEDEN M ATERE IN OTROK K
X POSTOJNI Iniciativni odbor Tedna matere in otroka v Postojni je izdela! prav lep program. k: so g« skoraj v celoti izvedli. V to« tednu s,, organizirali ■ zdravstveno predavanje, filmsko predstavo. roditelje sestanke., predavanja za starše itd. Skoda je ie .d i so morale nekatere prireditve zarasli dežja odpasti.	L. A.
HRIBARJEVO V nedeljo zveiVr se je pripetil neljub dogodek. Objestni ¡11 vročekrvni fantje so fizično obračunavali med seboj, prišlo jc celo do streljanja in je kot žrtev tega obležal mrtev 18-Icten mladenič	Brku
Z občinske konference SZDL v Sežani
Na občinski konferenri SZDL. ki je bila te lini v Sežani, so zbrani delegati pregledali napore in uspehe SZDL občine v preteklem razdobju.
Napravljenega je bilo precej zlasti na 'področju idejne politične vzgoje članstva, delavsko kulturnih društev in fizkulture, o čemer pričajo redna predavanja v okviru Ljudske univerze, živahna dejavnost DKD Svobode in Telovadnega društva Partizan v Sežani.
\ endar bo morala SZDL v bodoče, še krepkeje prijeti za delo in pričeti zamostojno reševati vse naloge iz gospodarskega komunalnega, kul-turno-pirosvetnega in idejno političnega področja.
Zato je konferenca sprejela sklepe. ki bodo omogočili uspešno izvedbo teh nalog. SZDL ho v bodoče v še večji meri mobilizirala svoje članstvo pri delu za gospodarski dvig svoje občine, pri reševanju komunalnih vprašanj, pri pospeševanju kmetijstva preko ¿splošnih 'kmetijskih zadrug in drugih oblik. Občinski odbor in vaški odbori SZDL bodo v bodoče posvetili več skrbi za poživitev kultunioiprosvelnega dela po vaseh občine in nudili več pomoči prosvetnim kadrom učiteljem pri pravibii vzgoji naših otrok in sploh pri razvijanju kulturno prosvetnega življenja.
Pri izvajanju svojih nalog bo SZDL tesno sodelovala in pravilno vskladila delo vseh množičnih organizacij.
Kot posebne naloge se postavljajo pred SZDL priprave za proslavo 10. obletnice osvoboditve Primorske v septembru na Goriškem.
Konferenca je izvolila nov II članski odbor in delegate za okrajno konferenco SZDL. Po sestavu novega odbora smo prepričani, da bodo sprejete sklepe in zadane naloge v bodoče uspešno izvajali.
M<®¡¡s@r
Na pobudo Gosjpodarskcga sveta -jjri OLO Koper se jc sestal pripravljalni odbor .za razstavo gospodarske dejavnosti koprskega okraja. Iver predstavlja kmetijstvo, zlasti zgodnje sadje in zelenjava, glavno gospodarsko panogo okraja, so sc članfi pripravljalnega lodbora zecli-nili. da bo gospodarska razstava spom.lad;i. VjiirUka: razstava pa bo skupaj s kongresom vinogradnikov letos jeseni.
XXX
Konec junija bo znani švicarski strokovnjak idr, Rigli začel snemati za Triglav - film kulturni film iz koprskega okraja. -Film bo razen naravnih le.pol in .gospodarske dejavnosti prikazoval tudi zgodovinske za nimivosti in istrsko folkloro. Glasbeno opremo bo preskrbe! Bojan Adamič ;na osnovi narodnih motivov in tipičnih istrskih ipesini. Sodeloval bo tudi slovenski oktet.
Za kulturni film koprskega okraja se je interesi ralo že sedem držav.
XXX
Nedavno so sc sestali v Kopru upravitelji osnovnih šol koprskega okraja in se pogovorili o nekaterih problemih in o bodočem delu. Med drugim so se pogovorili o otrocih, ki so izpolnili osnovnošolsko obvez-nost in še niso vključeni v nobeno delo. Za njih bodo organizirali kmetijske nadaljevalne šole, ki bodo obvezne do izpolnjenega 17. leta. V okraju bodo že jeseni odprli 20 do 25 kmetijskih nadaljevalnih šol. Za učitelje, ki bodo poučevali na teh šolah, bodo med počitnicami organizirali praktični tečaj.
L. K.
BertokS
Okrajna zadružna poslovna zveza je ukrenila vse potrebno, da se pošlje večjo skupino zadružnikov na poučno potovanje v Zahodno Nemčijo in druge države. Glede stroškov pa so sklenili, da bo vsaka zadruga prispevala iz fonda za 'pospeševanje kmetijstva. Upravni odbor zadruge v Bertokih se je temu predlogu pridružil in sklenil, da pošlje zadruga enega svojega člana na potovanje.
Na drugi seji, na kateri so sklenili. kdo bo odšel na potovanje, pa se je predsednik upravnega odbora nenamoma premislil in zaeel prepričevati odbornike, da je to nepotrebni izdatek. iNjemu se je pridružil tudi predsednik prosvetnega 'društva. Skupaj sla prepričevala člane upravnega odbora, da so odvrgli sklep o udeležbi na tem [potovanju.
Zadruga v Bertokih je s tem sklepom pač sama sebi škodovala, saj
bi se lahko njen član v inozemstvu seznanil z mnogimi modernimi pri-dnbJitvaimii kmetijstva in tako' koristil modernizaciji lukajšnega gospodarstva.
Djijaks Sloven<fcega učiteljišča v Portorožu se najlepše zahvaljujejo sežanskemu okraju za denarno podporo, ki jo jim jc nudil v šolskem letu 1952 53. Z marljivim in vestnim učenjem se bomo še naprej pripravljali na učiteljski poklic in se tako vsaj delno obdolžili našim podpornikom.
XXX
Piranski učitelji so nedavno obiskali portoroško Gluhonemiiico. O-gledali so si tamka jšno učno metodo in občudovali prisrčen odnos učiteljev do otrok. Ravnatelj Gluhoncm-nice jim je pokazal tudi nov moderen slušni aparat in nazorno razložil njegovo funkcijo. Piranski učitelji so sc zahvalili za lep sprejem in čestitali ravanteljstvu in predavateljem k doseženim uspehom.
/.. K.
IZ BRKINOV IN SLOVENSKE
CIČERIJE (DIVJI PRAŠTCI, VOLKOVI IN KOLORADSKI IIROŠC)
Ce te pot zanese po naših brkinskih in čičkih vaseh, naletš predvsem na muhasto vreme in posledice nenormalnih atmosferskih razmer. Slana je ponekod uničila pridelek sadja in povzreliila obču.*,o škodo na krompirju. Vlažno vreme je poveljno vplivalo na razvoj glivičnih bolezni na sadnem drevju frožičavost češpelj —- kilovci) in vrtninah (fižoij, krompir, itd.). Z druge stram se vedno bolj širi koloradski hrošč, ki bo postal gospodar krompirjevih njiv, če ne bodo povzeli ukrepov in to kar je najbolj važno, da se bo ljudem preskrbelo dovoljno količino zatiralnih sredstev in škropilnic.
Da bo nadloga kmeta še večja, se je letos razpaslo veliko število divjih prašičev, ki povzročajo po njivah precejšnjo škodo. Tudi volkovi sc se pojavili in raztrgali v G-olou ir. v Vodicah nekaj ovac.
»Dobar tek!«
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO V IDRIJI
Nase najstarejše rudarsko mesto Idrija s svojimi zgodovinskimi znamenitostmi, rudniškimi napravami in lepo okolico postaja vedno večja atrakcija in privablja vedno več gostov. Pokazala se je nujna potreba 710 Turistično-olepševalncm društvu, k l je bilo .ustanovljeno 15. marca tega leta ¡11 že sedaj šteje nad 120 članov. Prav v tem času jc gospodarski odsek OLO v Tolminu razpisal nagrado v znesku 100.000 din. ki jo bo prejel tisti kraj, ki ho najlepše in najbolje uredil vse potrebno za olepšavo svojega področja. Pod vodstvom novega društva so v Idriji resno prijeli za delo in upajo, da jim bo uspelo osvojiti razpisano nagrado. Že za letošnje leto je Idrija osvojila zelo obširen program, ki ga tudi kljub težkočam uresničuje. Društvo je' takoj razpisalo med rajoni tekmovanje, in določilo primerne'nagrade za ureditev manjših objektov in olepšav in večina rajonov se je resno oprijela tekmovanja.
Na pobudo društva bo osnovan v Idriji Turist-biro, ki bo imel do 15. julija že urejene svoje prostore. Posredoval bo organizacijo raznih izletov idrijskega delovnega ljudstva in prevzel skrb ob raznih izletih v Idrijo. Do sedaj jc organiziral že dvoje uspelih predavanj s predvajanjem turističnih filmov, v načrtu pa ima redna mesečna predavanja in filme s turističnega področja. pri čemer mu bo pamagala Turistična zveza Slov enije.
Glavne sile pa jc za letos moralo društvo posvetiti mestu samemu, ki je bilo med vojno hudo prizadeto in sc še n! popolnoma izkopalo iz ruševin. Pri urejevanju nasadov v centru bodo uredili 3 km dolgo sprehajališče po Raka,h do jeza pri Kobili,' kjer je odprlo okrevališče, ki že sedaj lic p o posluje in bo služilo posebno kopalcem v poletni sezoni, V tem področju leži tudi znamenito Divje jezero, do katerega so že uredili stopnišče in olajšali dostop. Ne. koliko niže leži most čez Idrijco, ki je tudi že popravljen. V teku jc ak-cija za razsvetlitev glavnega mostu v Idriji. Sodelovanju so se vestno odzvale tudi razne trgovine in podjetja. ki so poskrbela za lepšo ureditev lokalov, izložb in napisov. Trgovsko podjetje »Preskrba« je poskrbelo celo za neonsko razsvetljavo. za njo pa tudi ni mnogo zaostala »Izbira«. Ker tudi tlakovanje središča mesta zadnje čase lepo napreduje. dobiva Idrija res lepo obličje .in bo v glavnem pripravljena za sprejem gostov še .pred sezono.
Turistično .društvo že sedaj misli skupno s prizadetimi edinicami na dostojno izvedbo letošnjega čipkarskega festivala in na praznovanje 50-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Idriji. Uspeli društva je tudi proglasitev Idrije za turistični kraj, tako da bosta hotela »Nanos« in »Soča« lahko nudila gostom vse turističte popuste.
Društvo bo nadaljevalo z intenzivnim delom tudi še po tekmovanju, ker je še povsod dela čez glavo in račUna na najširše sodelovanje prebivalstva.	L. S.
Begun/e p H (Se trk m ¡¡ca
Nedavno je bila v Begunjah pri Cerknici občinska konferenca tamkajšnje .organizacije SZDL. V preteklem letu sc jc odbor boril z različnimi težavami in 11111 ni uspelo v celoti mobilizirali članstva za sodelovanje pri raznih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih. Kljub vsemu pa ne gre podcenjevati uspehov na tem predelu, saj so v celoti elektrifiei.rali vso občino, od Otav do Rakitne so dogradili novo cesto, uredili notranjost prosvetnega doma v Begunjah ler očistili velike predele gozdov.
prebivalstvo teli dveh vasi pripravljeno pomagati s pro.-tvoljnim delom.	S. S.
H RUŠEVJE PRI POSTOJNI (Zanimivosti o vremenu)
Letos j:- vreme precej muhasto. Mraz, slana, toča in znova mraz. Ljudje pravijo, da kaj lakega še lie pomnijo in da je bilo vreme včasih bolj uniči jc.no, ker so bili 'lj|udje »boljši«. Da pa je to mnenje precej zgrešeno, bomo navedli i,.'kaj podatkov. ki nani jih jc povedal tovariš Lojze BI a že k.
L ta 1891 je 12. maja zapadlo 30 t :n snega. Medlo je kot oh božiču. Začelo se ie z dežjem, nato na je nastopila taka poledica, da so eešp-je. ki so bile v cvetju, izgledale kot voščeni venci neveste. To vreme je trajalo štiri dni in je napravilo precejšno škodo. To leto pa je bilo tudi
Mladi rod Postojnčanov
Delegati občinske konference so sklenili, da bo treba ,v prihodnje posvetiti večjo pozornost razvoju kine-lijstva, zlasti še pridelovanju semenskega krompirja in detelje, .za kar so najugodnejši pogoji. V ta namen bodo organizirali tudi razne tečaje, na katerih bodo obravnavali ukrepe za izboljšanje živinoreje. Posebna petčlanska komisija .bo .skrbela za napredek prosvetnega dela.
Na področju občine pa je seveda še polno nerešenih vprašanj. V nekaterih vaseh so zelo slabe poti, ki jih bo treba čimprej urediti. Šolski okoliš Cajnarji še nima lastnega šolskega poslopja, šola pri Sv. Vidu nad Cerknico pa je v zelo slabem stanju in bo treba misliti na njeno ureditev. Nujno bi bilo urediti vodovod za vasi Bezuljak in Kožljek, saj je
©®DTíQ©g¡j®
V Trnju pri .Pivki se godljo prav čudne reči. Človek ne bi verjel, da je v današnjem času kaj takega — fanatizem bi lahko nazvali — še mogoče.
Italijani so za časa svojega terorističnega .gospodo vanj a v naših krajih odkupili nekaj cerkvene zemlje v Trnju za vojaške namene. .Kupnino so sicer položili v neki tržaški banki, kar pa je potem z .Italijo vred vse zlodej pobral. Zemljiški prepis na osnovi te kupoprodaje pa ni bil nikoli izvršen in tako -je, kakor je verjetno ostale dokumente tudi vojni čas požrl, ta zemlja pravzaprav šc vedno cerkvena last.
No, in na tej zemlji je hotel delavec Abram Jože iz Trnja zgraditi hišico. V ta namen se je pogovoril - z župnikom v Trnju g. Ilrovatinom Marjanom zaradi zamenjave zemljišča, Duhovnik je pokazal veliko razumevanje za željo tovariša Abrama in je privolil v zamenjavo, pa tudi sicer ni bilo nobene zapreke več od njegove strani. Abram Jože bi že lahko začel graditi, tedaj pa so se pokazali pravi cerkveni veljaki v vasi, imenovani cerkveni ključarji, .ki menda tudi čez cerkveno premoženje ukažejo, dasi so posvetne osebe. Te
je tako spekla nezaslišana novica, da bi nekdo gradil hišo na cerkvenem, da so se temu najodločneje uprli. To sta bila prva in najbolj ogorčena Viidr.ih Janez iz Trnja 5 in Šu-šteršič Janez iz Trnja 12. Zadnji je odločno izjavil, da zgodovina še ni zabeležila primera, da bi nekdo na cerkvenem gradil hišo, pa jc tudi Abram ne bo. Ker sta omenjena dva precej bogata in veljavna, sla znala za svoje mnenje pridobiti še več va-ščanov in so tako za zdaj res preprečili nameravano gradnjo.
Torej tam, kjer je duhovnik 'kot človek razumel sočlovekove težave in 11111 hotel ustreči, so se našle temne sile, ki jih je izbruhala srednjeveška klerikalna strahovlada in za katere smo mislili, da jih je naš novi čas že popolnoma pregazil, pravim, našle so se take sile in porušile živemu človeku njegovo svetlo upanje.
Mi pa ugotavljamo: vzroke za taka dogajanja je iskati predvsem pri splošni ljudski zaostalosti. Le zato, ker je naše ljudi na vasi še vedno ' lahko zastrašiti z »božjim ropom« in podobnimi neumnostmi, so lahko gospodje cerkvenjalki a la šušteršie in Vidrih iz Trnja dosegli svoje .proti-Ijudske namene. Seveda, če, bi sami bili reveži in bi se morali boriti za
košček zemlje, kjer bi si postavili krov nad glavo, potem bi se pesem glasila prejkone malo drugače.
Naš čas pa je nezadržno na pohodu ¡11 razmah ljudske prosvetljeno-sli bo odplavil v pozabljenje vse razne Sušteršiče in Vidrihe. Mrtva stvar ni nikoli sami sebi namen, dobi pa svojo .pravo vrednost šele v rokah živega človeka. To bi morala vedeti tudi cerkvena ključarja v Trnju. Njuno stališče po tem vprašanju spada v 'dobo pred petsto leti, ko bi ei lahko med križarji v Palestini zaslužila vsak svoj lovorjev venec. Danes pa je tako stališče ne samo nečloveško, protiljudsko, marveč tudi odkriva ljudi, ki s takim ravnanjem odkrito napeljujejo vodo na mlin vsem tistim, ki iščbjo dlako v jajou, da bi svetu lahko kakorkoli 'dokazali, kako je v Jugoslaviji »vera preganjana«. Mi pa tako stališče in take poizkuse iz osnove obsojamo, jih zavračamo in protestiramo proti taki dejavnosti posameznih klerikalnih eksponentov, ki skušajo zasejati razdor med ljudi in s tem neposredno ovirati .konsolidacijo vsega našega ljudstva v borbi za izgradnjo boljšega življenja. I11 končno je to problem, o katerem bo še morala razpravljati tudi naša SZDL! Kobra
kebrovo leto in je bilo izredno veliko majskih hrošče v po bukvah "in hrastih. Mraz pa jih je vse uničil. Ko je posijalo sonce, so mestoma ležali pod drevjem tudi do 30 cm na debelo. Kasna zima je sicer napravila veliko škodo, delno pa je tudi koristila ,ker je uničila tolik.0 ke-brov, da se potem deset let ni i o več pojavili.
Leto kasneje je 19. marca zapadlo toliko snega, da ga je bilo na nekaterih zametih tudi 7 m visoko. Ilkrati s snegom je divjala tudi izredno močna burja. Snežni metež je začel divjati okrog 11. ure doDoldne. ko so se ljudje vračali od maše. Trajal je ves dan, vso noč in ves naslednji teden. Promet je bil ustavljen za osem dni, pošto pa so nosile skupine osmih ljudi skupaj. Sneg se je potem zq1o hitro atoroil in nastopile so velike povodnji. Tisto leto je bil tudi močan potres, ki je delno porušil Ljubljano. Občutili so j*h tud.i v H ruševju.
Po podatkih tovariša Lojzeta vidimo, da je bilo vreme že od nekdaj muhasto in da se ni prav nič oriralo na »dobre« in na »hudobne« ljudi.
STARA VAS PRI POSTOJNI
■Stara vas pri Postojni je majhna vasica, saj ima komaj 16 družin. Da pa so vaščani precej aktivni, je pokazal tudi zadnji občni zbor Socialistične zveze. Iz .poročila je bilo razvidno, da so med drugim popravili vaško napajališče, očistili studenec, ki daje dovolj pitne vodo za vso vas, popravili okrog 300 metrov vaške poti in uredili na njej kanalizacijo. Uredili so tudi ulično razsvetljavo. Med prihodnjimi- deli je najvažnejše popravilo 1 in pol km dolge ceste do Postojne, za katero so že -na,vozil i okrog 150 kubičnih metrov kamenja. V kratkem nameravajo napeljati tudi industrijski tok in so v ta namen že začeli zbirati denar.
Novemu odboru želimo še mnogo nadaljnjih uspehov za vsestranski razvoj .vasi.
PIVKA
Organizacija žena v Pivki je dostojno proslavila Teden matere in otroka.
V počastitev Tedna matere in otroka so pripravile žene Pivke pogostitev vseli žena, otrok in mater padlih borcev v NOB, nato so pogostile šc druge otroke, pionirje in mladince, 'ki so nastopili na telovadni akademiji 7, 6. 1953.
Dolga stoletja si jo naše primorsko ljudstvo, katerega zgodovina pozna 1«' malo resnično svobodni dni. želelo, da bi ga kdo rešil položaja ilaeana in mu dal možnost samood-ilocanja. Petindvajset let je to ljudstvo ječalo pod terorjem, ki ga je nad njim .izvajala rimska volkulja, in si želelo olajšanja. Leta 1915 se je končno uresničil sen stoletij. Primorci smo dobili svojo svobodo ter proste roke pri reševanju vprašanja naše bodočnosti.
Leta 1945 smo, ponosni na svoje prednike, ki so dolga obdobja odločno branili slovenski jezik, prvič «pregovorili slovensko, ne da bi se nam bilo treba bati tečnih opominov1: «Panlate italiano!« Takrat smo dobil)i prvo popolno slovensko gimnazijo v Postojni. Začelo se je delo. Vsa leta, od 19-15 do danes, -so prihajali in odhajali dijaki. Mnogo jih ie že maturiralo v Postojni, vendar Š "le letos zapušča ta zavod prva. s.peeifično postojnska generacija, kar jo vsekakor omembe vreden dogodek. In če sedaj, ko se poslavljamo od Postojne, pregledamo rezultate naše--ga truda, moramo reči, da naše delo ni n.ičevo. V času velikih del za ¡ustvaritev nove države nismo ostajali brezbrižni, ampak smo šli z razumevanjem vzporedno s stvarnostjo. Posesli smo v dogajanje. Odzvali smo m? velikim naporom jugoslovanske ¡mladine pri obnovi naše dežele - in pri ustvarjanju njenega blagostanja. Sodelovali sjiio v vseh delovnih brigadah, ki so odhajale iz sončne Primorske, in mnogo drugih mladinskih akcijah. Udejstvovali smo se tudi v kulturnem in političnem življenju in tako izpolnili, čeprav mogoče ne do poslednje mere, naše poslanstvo.
Poleg -resnih vprašanj, ki smo jih srečali vsevprek polno, pa smo doživeli tudi mnogo veselih in vedrih dijaških dogodivščin. Poslc.dnjikrat smo =e od «poslopja /učenosti« poslavljali. kakor narekuje tradi-ija,
predajo ključa in vsemi ostalimi .prilik linami pozdravnih ceremonij. Sicer veselo, a vendar z žalostnim srcem *mn se poslavljali od obrabljenih klopi, zavedajoč se, da se je za nas končalo obdobje brezskrbne mladosti in da smo stopili na pol Tesnega dela za dosego izbranih si ciljev. In sedaj, ko se za nekaj časa poslavljamo od našega primorskega iljudstva. mu pošiljamo tople pozdrave z željo, da bi mu lahko kmalu koristili in obljubljamo.' da se bomo kmalu vrnili na naš sončni Kras.
—C
da je mladina Trnovega spoznala, da njeno mesto ni v gostilnah. Oklenila se je prosvetnega dela i'ii dela na fiz-kulturnem področju. Zdaj. imajo tudi svojo telovadnico, ki je središče njihove dejavnosti.
Mladinski aktiv -v Trnovem je lahko danes za zgled vsem drugim aktivom v itirsko-bi.striiki občini. Dobršen del zaslug -gre sekretarju Ivanu Sireelju. Zalo pa menim, da bi se pristojni forumi morali pobrigati za njegovo zaiposlilev, saj je s svojim požrtvovalnim delom dokazal, da to v polni meri zasluži.	M. V.
Odhajali so, pa se vračajo . . .
Pred dnevi se je vrnila iz emigracije v Trstu 21-letna Matko Anica iz Prelož v postojnskem okraju.
V Trst je ¡pobegnila julija lani s svojim zaročencem. Sla sta tja v prepričanju, da si bosta tam laže .pripravila toplo domačo ognjišče, kaikor pa v domovini. Toda ta up in vera nista trajala dolgo. Komaj nekaj ur. Poslali so ju v taborišče na Opčinah in kasneje v lager ipri Sveti Soboti. Tam sta o svojem lepem, svetlem, toplem domeku lahko samo Še sanjala. Toda tudi v te sanje je dan na dan pridrsala kapljica krute resnice in spoznanja. Z odhodom v preko,-morske države ni bilo nič. Preostalo je le še životarjenje v lagerju. Iz dneva v dan ena sama enolična pesem. Posedanje brez dela. glad. silno hrepenenje po domu, po zgubljeni sončni domovini. Kdo bi se ne
spominjal skromnega domeka na pri. morskem krasuY Kdo bi pozabil tisoče in tisoče lepih spominov, ki vsakogar vežejo na kraj preživi jene rane mladosti?
Rada bi se z zaročencem vrnila domov, toda tuji vplivi kmalu poga-se vnemo, če je preslabotna. Propagande ne manjka. Z vseh mogočih vetrov zbrani emigrantje. z vseh mogočih vetrov .pritepeni .potepuhi, ki so jim usta polna medenih bese-1, tudi tu in tam zasejejo svoje seme. Prepričujejo emigrante, naj —' ne vračajo, ker jih doma čaka zapor, ker bo oblast nad njimi izvajala sankcije.
Ko se je Matkova obrnila na policijo z željo, da bi se ¡povrnila «'o-mov. so jii dejali, da se ne sme vrniti domov, ker bo odšla 1 ihko v Avstralijo.
Toda vrnila se je! Vrnil se je njen zaročenec! Vrnila sta se tja, kamor sta hrepenela leto in dan. Pozdravljena domovina, pozdravljena dežela, ki me zopet sprejemaš v s\oje naročje! S tem trenutkom, ko sem stopila na tvoja tla. so poplačani potoki solza, noči hrepenenja, da te zopet ugledam!	M. Cv.
Novi lokali v Postojni
Postojna se poeas"i urejuje in tudi na zunaj dobiva lepši videz. Pravkar je končano renoviranje lokala nasproti LO mestne občine, kjer velika in okusno izdelana steklena tabla. delo domačih postojnskih mojstrov. javlja, da tam VARTEKS (va-raždinska tekstilna) prodaja gotovo konfekcijsko blago oziroma obleke. Postojneani so že radovedni in težko čakajo, kaj bo nova trgovina prodajala. saj bo prav gotovo konkurenčno vplivala na cene tekstila, kjer je do zdaj vladal precejšen monopolizem.
V hotelu Javornik pa so na mestu stare šupe zadaj na vrtu renovvali prostor in opremili kar lep .in prijeten bar. kjer bodo lahko posedeli do zjutraj Postojnčani ali tujci, ki še ne bodo o ¡polnoči zaspani.
Mladina Trnovega je spoznala, da njeno mesto ni v gostilnah
Lani decembra so po šestih letih ponovno ustanovili mladinski aktiv v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vključilo se je 60 -po večini kmečkih mladincev. za katere ise do takrat ni nihče brigal. Za marsikaterega mladinca in mladinko se je moralo vodstvo organizacije boriti, ker so starta nasprotovali sodelovanju svojih otrok v mladinski organizaciji. Uspehi, ki jih je trnovska mladina, dosegla v kratkem času. so razgibali tudi mladino sosednjih vasi in aktive v mestu.
Mladina Trnovega se je zlasti udej-stvovala na prosvetnem področju. Takoj po ustanovitvi aktiva so ustanovili dramatsko skupino, ki je sredi apTila prvič nastopila z igro »Košček sreče« v Jelšanah. Pozneje so to igro ponovili -za kolektiv Tovarne lesonita v Falerni in v Ilirski Bistrici. Da so do-egli povsod priznanje in pohvalo, je predvsem zasluga režiserja prof, Munika in prizadevnosti igralcev. Zdaj pripravljajo gostovanja po vseh večjih centrih postojnskega in verjetno tudi sežanskega okraja.
V ^pripravah. aa to igro je imel aktiv ¡precej težav. Tako je moral izključiti iz -svojih vrst mladinca, ki je nagovarjal nosilko glavne vloge, naj tik ¡pred nastopom -pusti igralsko družino na cedilu. Po za-Lngi vodstva organizacije se njegov naklep ¡ni posrečil, mladhla pa je z odobravanjem sprejela -klep. da laki ljudje ne spadajo v njene vrste.
Intenzivno in požrtvovalno delo vodstva organizacije je pripomoglo,
!\lotiv z hlrijskegit
ALI BOMO S TEM »POPRAVKOM« ZADOVOLJNI?
.Na zahtevo nekaterih odbornikov in predsednika občinskega odbora \ Postojni, naj popravim svoj dopis v »Slovenskem Jadranu« z dne 22. maja v rubriki »Ali je prav tako«, -poročam naslednje:
\ dopisu nisem pohvalila niti prejšnjega niti sedanjega predsednika odbora niti njihove zasluge za gospodarski razvoj mesta iu vasi, \ se investici je iu denarna sredstva so odšla do zdaj v gospodarske svrlie. predvsem za gostinske objekte. elektrifikacijo in popravila cest. Glede šol in kulturno.prosvetne dejavnosti pa je ostalo le pri sejah m diskusijah. l)a je to res, naj navedem. da se je že na dveh sejali razpravljalo, da so šolo v območju naše občine v slabem -lanju, da se -kulturni doni v Postojni podira, da >i\ rtec« v Postojni še sedaj nima ograji', da nimamo otroškega igrišča, da ni zdravstvenega doma in da -¡o morali šolo v Bukovju začasno za. preti zaradi .pomanjkanja drv. Torej liiisem pisala »laži«, kot je to trdil ¡predsednik Jože Baša.
Kar -zadeva obljube, ki sem jih omenila v prejšnjem članku, naj omenim samo to, da so njive za obdelavo obljubili enim. dali drugim, obdelal pa jih je tretji, obljubili sn do konca maja ureditev vrtca, nato zdravstvenega doma in končno preselitev šole iz Slivami v Pre.slranck. Predsednik je obljubil stanovanje v bivši oficirski meni* i najprej Tonetu Rotn, pote,m Košu. odboru žena, mladini. Ljudski tehniki in mogoče še kateremu stanovanje pa je še danes prazno. Najbrže pa je še pulilo raznih manjših in večjih obljub, o katerih se samo na liho šušljii, njemu pa jih ne povedo.
Prav tako se . ne morem strinjati s tem, kar sla rekla tov. Anion Ce-liovin in Baša. da je namreč njuna zasluga, da so krediti za investicije narasli od I milijonov na 15 milijonov. Meni m, da t" ne more biti izklj-ucno zasluga posameznikov, temveč vse naše skupnosti. Prav bi bilo, da bi se tega tudi ona zavedala. Ne morem se strinjati tudi z izjavo tov. ('.ehovina, da je »on«, oziroma »oni«, postavil spomenik padlim borcem. Ta spomenik sn si s svojo krvjo zaslužili naši borci, k njegovi graditvi pa smo prispevali vtii in ne -a m o tov, C.ehovin. Tov. C.ehovin je tudi omenil, da je moj dopis brez vsebino in da ne more verjeli, da ga je napisal pedagog. Če sem pedagog ali ne. je po tem dopisu res težko ¡presodili. O tem bodo dali s vojn sodbo ljudje, ki -o ;iato po-taiv.ljeni.
Kar zadeva v mojem dopisu omenjene deske, popravljam dopis v toliko, da so med objavo v listu že prispele v Bukovje.
Sedaj pa še eno vprašanje: Ali je po-trebna, oziroma dovoljena borba mnenj po naših sestankih? Menim, da je potrebna. Zanima me, ali je moj prejšnji dopis res napravil na bralce vtis, da se na sejali našega odbora prepiramo, kakor je izjavil predsednik. Mislim, da ni napravil takega vtisa, kajti prepričana sem. da ni občinskega odbora, kjer bi se v vseh stvareh vsi strinjali, če pa se. tedaj sigurno nekaj ni v redu.
In končno: Za koga se borimo učitelji. če zuhtcviimo popravilo šol. če zahtevamo vsaj delno higieno v prostorih, če zahtevamo, dn se učenci pozimi pogrejejo pri topli pcčii. Mar zahtevamo to za-e? Prav gotovo ne! Zavedam so. da sem član občinskega ljudskega odbora in predsednik sveta za kulturo in pro-svclo v odboru 111 zato bom /, v-emi svojimi močmi skrbela za kulturni razvoj naše občine. Pri tem sem prepričana. da mi bodo pomagali tudi volivci. Posluževala se bom tudi v naprej pri svojem delu vsega, kar bo res rodilo uspeh. <> bo potrebno tudi našega tiska.	An pela f.iliju
INVALIDNINA BABICA FRANCA
Na pritožbo 30 0 h vojaškega vojnega invalida Babič Franca v predzadnji številki Vašega lista pojasnjujemo naslednje:
Po čl. 9. Uredbe o invalidskih prejemkih imajo pravico do otroških doklad vojaški vojni invalidi od I. do VII. skupine, to je invalidi s pridobitno nesposobnostjo od 100 0 o do 50 % in to pod enakimi pogoji in v enaki višini kot velja za otroške doklade delavcev in uslužbencev po predpisih o socialnem zavarovanju. Imenovani pa je invalid IX. skupine s 30 "'o pridobitne nesposobnosti in vsled tega do otroških doklad ni upravičen.
Netočna pa je invalidova trditev, da nima pravice do brezplačnega zdravljenja. Po čl. 18. Zakona c vojaških vojnih invalidih, katerega veljavnost je z odločbo komandanta VUJLA št. 83 z 4. XII. 1952 razširjena tudi na tukajšnje področje, ima kot osebni invalid pravico do dosmrtnega zdravljenja vseh ran. poškodb, pohab in bolezni, Ta pravica velja seveda samo zanj osebno
Istotako bo netočna, vsaj, kar se tiče njegove invalidnosti iz bivše AO vojske, njegova trditev, da ga zdravniki niso natančno pregledali. Za invalida je priznan zaradi izgube vseh prstov na levi nogi in sta to dejstvo ugotovili tako nižja in višja zdravniška komisija. Zaradi druge bolezni, poškodbe, rane in pohabe pa ga ti dve komisiji niti nista imeli pravice pregledovati. Invalidske pravice se namreč nekomu priznajo, samo za tiste bolezni, rane, poškodbe in pohabe, za katere je dokazano, da so posledica vojna in vojnih naporov. Pri njemu na je doprinešen samo dokaz, da je v I, svetovni vojni izgubil vse prste leve noge zaradi zmrznjenja. Tudi ni imenovani v prijavi za priznanje invalidnine uveljavljal pravico do invalidnine uveljavljal pravice do ld naj bi jo dobil kot politični pre-ganjenec in mu invalidnina zaradi bolezni niti ne bi mogla biti priznana po Zakonu o vojaških vojnih invalidih, ker politični preganjane! niso obseženi v tem zakonu, razen če niso bili aktivisti, ki so delali za vojaške in politične cilje NOB in je njihova bolezen posledica tega dela. Pri njem pa ni podan noben dokaz, da bi bil odpeljan v konfinacijo kot aktivist NOV. Ta dokaz niti ni mogoč, ker je bil po izjavi dr. Dekleva iz Trsta v kon-finaciji na Ponzi v letu 1929 do 1932.
tolkirsijiniBfo cesti \r ¡p@s3ti®jmsk<3m trnka*®]m
Okrajne ceste, to so ceste III. reda. so na Postojnskem v zelo kritičnem stanju. Nekako se sieer še vzdr. ž.ujejo tiste, ki so pod okrajno upravo cest. Te so oštevilčene po republiškem merilu bi jih je 38 v skupni dolžini 371 km. Te ceste oskrbuje 74- nastavljenih poklicnih cestarjev, podrejenih petim področnim cestnim nadzorstvom: v Grahovem, v Planini, v Postojni, na Pivki in v lirski Bistrici. Kljub minimalnim proračun-skim sredstvom sc te ceste še dokaj redno oskrbujejo. Se največ stane napeljava gramoza, zlasti na bolj oddaljene ceste. Zato si cestna uprava prizadeva, da bi dobila vsaj en tovorni avt-o v svojo režijo, kar bi občutno poccnilo prevoze in s lom omogočilo racionalnejšo porabo razpoložljivih .sredstev.
Vsekakor je 13 milijonov, kolikor ima cestna uprava kreditov za vzdrževanje teh cest, odločno premalo. Pri sedanjem stanju cest je to komaj dovolj za gramoz, posedimo le.
ker so bile nekatere ceste, ki jih je lani po reorganizaciji dobil okraj v svojo upravo (¡Rakek, Cajnarji, Lu-žarji, BJoke, Grahovo; dalje Kne-žak, Snežnik -in Podgrad) v obupnem stanju. Na manj prometnih jc sicer bilo dovolj gramoza, kjer pa je šel le.žki promet, ni bilo niti kamenčka.
Iz letošnjih sredstev bo tudi nemogoče postavljati nove prometne znake, zlasti še, ker so še enkrat in več dražji, kot so bili ob .planiranju. Za postavitev znakov bi moral biti odobren poseben kredit, kar bo nujno, če naj bo promet vsaj zadovoljivo zavarovan, (le vzamemo, da ima sekcija za vzdrževanje eost I, in II. reda na Goriškem skoraj pri isti dolžini cest (le 5 m več) 74 milijonov din kredita, izgleda skoraj smešno, da ima postojnska cestna uprava samo 13 milijonov. Zato jo tudi razumljivo, da so one ceste pre. natrpane s prometnimi znaki, dočim manjkajo tirka-j na okrajnih skoraj najnunejši, ki so potrebni za mini-
malno varnostno zavarovanje prometa.
Cestna uprava ima tudi samo dva drobilea za gramoz, ki pa nc zadoščata za kritje vseh potreb. Zato bodo v bližnji bodočnosti napravili dva fiksna drobilea ob večjih kamnolomih: enega za notranjsko in drugega za brkinsko področje.
Po važnosti cest je zdaj napravljen prioritetni red, ki je predložen preko gospodarskega sveta 01.0 v odobritve ter se bodo po tem izvajala dela.
Nujno so potrebni popravila in celo zamenjave nekateri provizorični mostovi. To velja predvsem za most čez Unieo med Lazami in Planino, kjer je promet za težja tovorne avtomobile že prepovedan zaradi nesi-gurnosti. Zdi se mi, da bi tukaj moral pomagati tudi republiki cestni odbor, zlasti še, ker je zaradi del na cesti Phinina-Vrhnika ves promet že dolgo usmerjen čez Laze.
KakoT je sieer stanje na teh cestah kritično, se vendarle nekako rešuje. Pod vsako kritiko pa je stanje na cestah, ki so bile prepuščene v upravljanje Gozdnemu gospodarstvu, ker jih uporablja samo ono za eks-ploatacijo - izvoz lesa. Po njih gre samo težki promet, oskrbovane pa
niso bile popolnoma nič, tako da so nekatere postale popolnoma neuporabne za promet in bo cestna uprava morala nekatere celo blokirati za promet, dokler jih ne uredi in popravi. Tak odnos do cest s strani Gozdnega gospodarstva je popolnoma zgrešen in vse graje vreden.
Po podrobni analizi stanja bo zdaj cestna uprava izdala .program najnujnejših del za letošnje leto. OLO bo nato zaprosil za pomoč podjetju ■in JLA, posebno za prevoz gramoza. Ena najbolj prizadetih cest je menda Koritnica-Mašuu-Leskova, do-lina-Kozaršče. ki služi skoraj samo gozdni eksploataciji. Samo na odsek Koritnica-Mašuti je treba napeljati najmanj 4000 kubičnih metrov gramoza.
Tudi pri popravilu, oziroma posla-vitvi novih mostov bo v veliki meri pomagala JI-A, ki bo verjetno prispevala tudi vse železje (raverze in tako dalje) za armiranje betona. Ker so lil dela res nujna, bo ta pomoč resnično dobrodošla. Na prihodnjem zasedanju bo OLO pretresal vsa ta vprašanja in po možnosti rešil najnujnejša. vendar pa bodo morala tudi podjetja. ¡Kisehno Gozdno gospodarstvo, z večjim razumevanjem gledati na ta pToblem,	Brko
>
»Izvolite sesti za trenutek. Njegova ekskelenca ima obisk.«
Livrirani sluga z nepomičnimi potezami obraza je polglasno izrekel te besede in pokazal na stol. Potem se je malce priklonil in izginil za težkimi hrastovimi vrati.
Konzul Lazaire je sedel. Eil je nekoliko jezen. V žepu je imel imenovanje za francoskega konzulata v Atenah in zdaj je moral opraviti še ta formalni obisk pri ministru, reprezentativno formalnost, kakršno, morajo konzuli Cesto igrati drugim in sebi. Toda prav zdaj je bilo to zelo neprijetno, kajti doma ga je čakalo tisoč malenkosti, ki jih je moral še urediti, predno odpotuje.
Vstal je in šel k oknu, potem je nervozno koraka! po debelih preprogah. Ustavil se je pri knjižnici. Vzel (je knjigo, ki se je živc( odražala s hrbtom vinske barve, ter jo mehanično odprl. V tem trenutku je namrščU
Z-animivosfi p© mwmîvji
PIVO JE VZDRŽALO EKSPLOZIJO ATOMSKE BOMBE pri otoku Monteveflo pri Avstraliji. Ko jc angleška atomska bomba eksplodirala, je osem tisoč konzerv piva ostalo popolnoma nepoškodovanih, medtem ko se je skladišče, kantina in zaboji, v katerih so bile konzerve, popolnoma porušilo. Pri analizi so celo ugotovili. da pivo ni radioaktivno okuženo.
PRED DOBRIMI STO LETI je
nek emigrant z obale Sredozemskega morja prinesel v Avstralijo lonček z majhnim kaktusom. Danes so v proračunu avstralske vlade velike postavke za borbo proti kaktusu, ki je zavzel ves kontinent in se nezadržno širi.
ELEKTRIČNA MUHOLOVKA je zelo higienična. Na sredini naprave je sistem ogledal, ki s svojimi optičnimi efekti mamijo žrtve. Da pa bi prišle do ogledal, morajo muhe mimo
železnih rešetk, nabitih z električno energijo, tako da muho na mestu ubije. Napetost v rešetkah pa ni tako močna, da bi lahko škodovala človeku ali večji živali.
ELEKTRIČNE AVTOMOBILE so izdelali v Franciji. Motor na električni ipogon je enak tistemu v železniški lokomotivi in je za ;vsako kolo poseben. Ker so ti motorčki zelo majhni, je. v avtomobilu veliko več prostora, kot če je na bencinski pogon. Avtomobil vozi s hitrostjo 100 km na uro. °
UPORABLJAJO PETROLEJ PROTI PODGANAM, ker so ugotovili, da v skladiščili petroleja ni mikali ipod-gan. Pri poskusu so ugotovili, da podgane v ¡prostoru, kjer izhlapeva petrolej, začnejo težko dihati in kmalu poginejo. Tudi tiste, ki so ostale žive, so pomrle čez nekaj dni.
Ostanki mogočnega »Rexa«
SIMBOL NEUKLONLJIVEGA SRCA HRVATSKE ISTRE
Naš telefon, veste, ni- tak kakor bi bilo želeti. Dcneš slušalko k ušesu in zavpiješ: »Halo!« ter poslušaš zvesto, kakšen bo odziv. Nekaj časa slišiš samo prasketanje in cvrčanje in ko si dodobra prepričan, da jc zveza napačna, da slišiš po nesrečnem naključju kuhinjo hotela Union v Ljubljani, kjer pravkar cvrcjo krvavice, in se ti zavoljo tega delajo sline v ustih, začuješ vmes nežen
prav ničesar jedli, dokler ne dobite apelila!«
Nace pokima in odide. Oz štiri dni pride ves obupan nazaj.
»Oh, gospod dohtar.« je rekel. »Ne vem. kaj bo zdaj z mano. Danes sem se tako najedel, da me vse boli, Prvi dan sem čakal, da bom dobil apetit, pa ga ni bilo. Čakal sem še drugi dan, ker sem mislil, da se je morda na pošti zakasnil. Tudi ga ni bilo. Potem sem še tretji dan vzdržal in čakal, ali apetita ni hotelo biti od nikoder. Danes zjutraj sem pa -bil tako lačen, da nisem mogel več prenašali. In sem ,rekel sam sebi: .Zdaj bom jedel, pa naj pride apetit ali ne!' in izpraznil sem veliko skledo polente z. ocvirki! Ali bo kaj škodilo, kaj pravile, gospod dohtar?«
XXX
»Čuj!« je Tekla žena, ko se je do-mača nevihta malo unesla. »Takrat, ko sem lc vzela, sem bila zares prismoda.K
»Da, da.« je potrdil mož, »to vem tudi jaz. Toda takrat, veš, sem bil tako zaljubjen vate. da nisem tvoje prismojenosti niti opazil.«
Prirojeni diplomatični čut je pri malih otrocih mnogokrat preser ne-tljiv. Teta Pavla koraka z malim nečakom Mirkom po ljubljanskih ulicah. Pri neki prodajalni se malček ustavi in pravi brezbrižno:
»Teta. tukaj notri pa figee proda-jajo!«
Osemletnega dečka so nekoč domači pokarali, kcq- ni teti -voščil sreče k njeni obletnici rojstnega dne. Ukazali so mu, naj j-i napiše pismo ¡11 prosi oproščenja. Tako je deček izpolnil nalogo:
»Draga teta! Zelo mi je žal, da sem pozabil na Tvoj rojstni dan. Ne vem, kako bi se opravičil. Pa še Ti teta pozabi na moj god. ki bo na-
tančno prvi dan v prihod njem mesecu! «
XXX
»Ata.« jc rekel mlad fant. ko se je vrnil iz dramatične šole, »prihod, nji teden se bomo zaceli učili nove igre. Meni so odkazali važno vlogo Igral bom moža, ki je že dvajset let poročen!«
»No, vidiš,« je dejal izkušeni oče. »Lc priden bodi. Nekega dne utegneš dobiti tudi tako vlogo, v kateri boš smel govoriti.«
.r.v.v
Bližal se jc konec šolskega leta. Desetletni Janezek je bil močno zamišljen. Nenadoma se mu obraz razjasni. Dvigne roko in vstane.
»Tovarišiea učiteljica!« pravi. »Ali naj vam povem, kaj jc rekel včeraj naš ata? (Ne. maram vas prestrašiti. ampak rekel je: .Če bo naš Janezek prinesel domov slabo spričeval«. jih bo nekdo presneto dobil s jialieo po hlačah!"«
.r.v.r
Zanimiv pomenek na kmetiji:
»Tone. kje so grabi je?«
»Pri vilah slonijo.«
»Pa kje so vile?«
»Tam stojijo pri grabljah.«
»Tepec! Kje so pa vile in grah-lje?«
»Skupaj.«
xxx
Kako lepo hi bilo na svetu, če bi bile vse ženske omožene, vsi moški pa ledig in frej!
XXX
Okovi svetega zakona so tako težki. da jih morata nositi dva — včasih tudi trije!
xxx
Bolničarka v vojaški bolnišnici razkazuje novodosli pomočnici bolniške -prostore: »Najbolj nevarni so pa na oddelku št. 5. Tam, veš, so sami laki, ki so že skoraj zdravi!i(
celo, oci pa so požirale nekaj napisanih vrst. zabeleženih kot posvetilo na prvi strani knjige. Bila je to izredno poševna, nekoliko površna pisava njegove žene, ki j^ napisala La Rochefoucauldove besede: Zakaj zahtevamo od drugih, da čuvajo našo skrivnost, če je niti sami ne znamo? Pod tem je bilo napisano z majhnimi, skoraj sramežljivimi črkami: Tvoja M.
Lazaire je buljil v te vrstice ves zmeden. Ko j" zaslisal korake, je hitro položil knjigd nazaj na polico Ko je sel za slugo v kabinet svojega velikega Dokrovi--telja, ki mu je pravkar postal smrtni sovražnik, je bil njegov obraz popdlnoma miren.
Izmenjala sta nekoliko vljudnostih fraz in sedla Lazaire je sedel tako, da je videl ministru v obraz
Minister Cermand de Brulot je bil dobrih deset IeS starejši od njega — bil je že čez petdeset. Lazaire is pomislil nekoliko zlobno: »In varati me je morala Dra/ s takim zaprašenim arhivarjem! če bi bil jaz tako "štabi me najbrže pustila, tale tu pa jo je privlači. Le ka¡ -vleče žene k takim starim razvalinam?«
»Kdaj potujete, dragi Lazaire?«
Vprašanje je privedlo konzula znova v stvarnost. Z nenavadno hitrico je naredil načrt. »Pojutrišnjem, ekse» lenca! Vse je že pripravljeno, moja žena je že'odoo-tovala..«
Brulot ga je hitro pogledal: »že odpotovala? In zakaj?»
«To sem se tudi sam vprašal...» Lazaire se je nasmehnil kot človek, ki je odkril nedolžno skrvnost ~ »kaj hočemo, žene imajo pač svoje muhe in sledita svojim trenutnim nagnjenjem ...»
Minister je vstal in se sprehajal po sobi, toda "las mu je ostal miren.
»Kako ste sploh mogli dovoliti, da gre vaša žena v vroče atensko podnebje? Ce že moramo mi moški prenašati po svoji službeni dolžnosti razne neprijetnosti . bi morah tega obvarovati vsaj nežni spol'«
»Tudi sam sem ji to rekel. Kako boš preživela zima brez Pariza? sem govoril. Pusti, naj najprej vidim prilike in podnebje, potem lahko prideš za menoj. Toda nisem je mogel prepričati in končno sem tudi izvedel za pravi vzrok.«
»Gotovo upa, da bo tam doli našla nek nenavadm svet?«
Konzul Lazaire se je zlobno nasmernil, kajti minister mu je pravkar obrnil hrbet. Potem je mirno rekel-
»Ne, tu jo nadleguje nek neprijetni oboževalec in radajn se ga na ta način iznebila. Toda zdi se nv da jtudi to samo -izgovor...!«
Minister je nvhote stisnil roko v pest, toda ko se ¡je obrnil, je njegov glas, ki se je desetletja šolal v diplomatski službi, ostal še nadalje popolnoma miren->>2ene vedno najdejo za vse opravičilo. No, videli boste, da bo vaša žena čez šest mesecev spet tukaj, sicer n-bi bila Parižanka. Pozdravite jo — in srečno potujte!«
Ponudil je konzulu roko ter sedel za pisalno mizo, znamenje, da je avdienca končana. Toda kakor hitro só se za Lazairejem zaprla vrata, je skočil na noge. Zdaj se ni več obvladal, zgrabil je vazo z vitrine in jo treščil na tla. Ko se ni razbila, jo je zdrobil z nošami mrmraje:
»Torej' pred menoj je samo hlinila ljubezen, da je omogočila kariero svojemu možu ...«
Revmatične bolečine v kolenih so ga osvestile. Ponovno je sedel za pisalno mizo, vzdihnil in pozvonil slugi.
Medtem je šel Lazaire z dolgimi, mirnimi koraki v predsobo, kjer je čakal za sprejem. Oprezno se je ozrl, vzel knjigo s hrbtom vinske barve s knjižne police in jo skril pod suknjič, Slugi je dal veliko napitnino, ko mu je odprl vraja. Razočaranje ga je sicer zelo peklo, toda obraz je bil miren, zdelo se je celo, da se na njem zrcali zmagoslavje in mladostna zloba.
šel je spotoma v papirnico in prosil, da so mu knjigo S hrbtom vinske barve okusno zavili in prevezah ~s svileno vrvico. Potem je šel v kavarno in nekaj popiL
(Nadaljevanje na 8. strani)

■	— S.-,-. —
Konec, leta 1928 so fašisti uničili zadnje ostanke političnega, kulturnega in družbenega življenja Hrvatov v Istri. V šolah so prenehali poučevati hrvatski jezik, ukinili so ves tisk (kol n. jpr. inlstarska riječ«, »Puiki prijatelj« itd.), razpustili so vsa društva s športnimi vred, likvidirali vSe gospodarske organizacije (med njimi posojilnice) in izgnali iz rimskega parlamenta predstavnika hrvatske narodne manjšine.
V teh tc-žkih okoliščinah jc skupina mladih ljudi iz vasi Bermau organizirala tajno organizacijo, katere cilj je bil boriti se za nacionalni obstanek Hrvatov in Slovencev v Julijski Krajini in v ugodnem trenutku priključiti Istro k Jugoslaviji. Tajno organizacijo je osnoval Slavko Zlatic (sedaj dirigent pevskega zbora zagrebške radijske postaje). Ime-novala se je »Borba« in jc delala po sistemu trojk, ki se med seboj niso poznale. Vsak član trojke je imel nalogo organizirali novo trojko. Med prvimi, so se -vključili v njo Živko Gortan, Vjekoslav Ladavae, Dušan Ladavae in Viktor Bačac. Že v mesecu dni jim je uspelo pridobiti 60 rodoljubov in razširiti organizacijo
v številne kraje os red je Istre.
(IX adtdjevan je ) In tretjič tega večera jc padla komanda »Naprej«. Ustni telefon sporoča : »Stroga tišina, brez vsakega govorjenja«. Že smo pred samo cesto. Prva čela je že. skoraj onstran, vse ¡src v redu. Komandant sloji na sredi ceste in gleda mimoidočo kolono. Začelo jc nekoliko snežiti. Ko smo prišli v bližino vasi Laže, so bila tla že bela. Bilo smo že globoko v gozdu in snega je bilo čedalje več pod nogami. Pričelo se je daniti. Tovariš Orel je rekel: »Še tri urice hoda. če bo takole snežilo.« Takrat pade zopel komanda »Stoj«. -Na čelu komande so se zhrali vsi poznavalci
■'.'"-v".sffaamreui;, ■*....-;- :--v -. • -. ^T?
Njihova prva naloga jo bila organiziranje sabotaže plebiscita za fašistični režim. N' 'to akcijo so pritegnili tudi Vladimirja Gortana, znanega rodoljuba iz Berma, ki. je bil že kompromitiran pred fašistično oblastjo.
PRIPRAVA ZA AKCIJO
Skupina, v kateri je h 11 Vladimir Gortan. je sklenila, da bo na ' dan volitev z orožjem zasedla vse ceste, ki peljejo v Pazin, in s streljanjem prestrašila ljudi, da se bodo vrnili domov. Na posebnem sestanku so razporedili ljudi in določili posameznike, ki bodo korakali na čelu volivcev in med streljanjem organizirali med njimi paniko. Organizatorji panike bodo oblečeni v fašistične uniforme, tako da bodo volivci povsem prepričani, da jih pode domov fašisti.
Skupina jc razpolagala s tremi vojaškimi puškami in revolverji, tako da je bilo v tem pogledu vse pripravljeno. Primanjkovalo jim je le mtmieije za primer, če l>i fašisti intervenirali. Zato so sklenili povečati zalogo ami.nie.ije v Pazinu, Poreču, Puli in drugih krajih.
teh krajev in štab. Zaradi snega je vse postalo tako enolično in nihče ni mogel najti smeri. Tako smo se začasno utahorili in pričeli čistiti sneg za zasilni šotor. Mučilo nas je -spenjanje šotorskih kriiil, (ki Isjo billa mokra, naše roke pa premrle od mraza. Ko smo postavili stražarska mesta in stražarje, smo legli k počitku. Ta počitek jc bil seveda v polni pripravljenosti.
Zjutraj nas je prebudil štabni kurir. Javili smo se morali na štabu. Ko sem hotel ven iz šotora, nisem mogel odstraniti vbodnega krila. Pogledal sem skozi odprtino in videl, da je med našim sladkim spanjem
Na posebnem sestanku lik pred volitvami, katerega se je udeležilo S članov organizacije, so ugotovili, da jim ho uspela blokada lc na cestah Bera.m-Pazin in Brest o viea-Pazin. Za akcijo na cesti Brestovica-Pazin je bil določen ludi Vladimir Gortan, Sklenili so, da bodo najprej streljali v zrak, če pa to ne bo imelo učinka, bodo streljali na cesto. 50 m pred volivci. Članom so priporočili, da se stT«»o drže sklepov in da še takoj po akciji vrnejo na svoje domove, razen če bodo obveščeni, da s« v vase,h fašisti ali karabinjerji.
' PREPLAH MED PAZINSK1MI FAŠISTI
'Na dan plebiscita, 21. .'?. 1029. so bili vsi člani organizacije ob določenem času na svojih mestih, razen Vivode Jakova in Stjepana Brajko-viča, ki sta zamudila 20 minut. To je bilo ludi vzrok nesreči na cesti Beram-Pazin, kjer akcija ni imela tako odličnega rezultata kakor na cesti -Brestovica-Pazin. Ker nista bila namreč določena člana organizacije na čelu kolone volivcev, so najeli fašisti organizirali streljanje na čast volitev. Člani organizacije so ta-
sneg zamel naše šotore. Ko sem lo povedal tovarišem, so se smejali: »Zato je bilo tako toplo!«
Drug za drugim smo prihajali na štab. Klicali so nas, da skupno napravimo načrt, kako se bomo orientirali in prišli v slik z najbljižjo vasjo zaradi hrane in podatkov. Se vedno nismo vedeli, kje smo. Medlem je prenehalo snežit!, bilo je lepo sončno, .toda zelo mrzlo. Tovariš Lojze, vodja komore, je že odredil kuhinji mesto in so zakurili.
Vse jc oživelo, vsi smo se razgledovali in ugibali kje smo. Slab bataljona je odredil, da tovariši Orel, Janko. Boris, Bandelj in drugi odpotujejo z mulami do najbližje vasi. Od časa do časa smo slišali pasje lajanje, takrat smo postali vedno pozorni. toda nikoli se nismo mogli sporazumeti, s katere strani prihaja. Zaradi tihega vremena in gozdnega terena je namreč odmevalo z vseh strani.
P a trola se je odpravila in -počasi krenila. Ura je bila deset. Mraz je nekoliko popustil. Borci so zakurili ognje, se greli, sušili premočeno obleko in se pogovarjali. Največ je bilo govora o borbah in pohodili na Krasu in Vipavi. Ugibali so tudi, kako -bomo tukaj živeli ter nestrpno čakali povratek ekspedicije. Nenadoma zaslišimo na izapadni -strani stražarja, kako je .ostro zavpil: i »Sloj 1« Komandir istraže jc Itakoj odhitcl k stražarju in ugotovil, da se je. vrnila naša ekspodicija. Vsi smo se zelo razveselili. Toda kmalu je sledilo razočaranje, kajti ekspediei-ja je tri ure križala okrog našega taborišča polom pa je našla stražarja. ki ga ¡v prvem hipu niso spoznali. Šele. pozneje so ugotovili, da je borec, našega bataljona. Tako še vedno nismo vedeli, kje smo. Kljub temu smo se dogodivščini sladko nasmejali. posebno ker nas je sonce skozi drevje prav prijetno grelo.
Pa je nova ekspc.dicija odpotovala po isti poli kol prva. Borci, -o jo veselo pozdravljali in ji želeli vec uspeha,
btopil sem v šotor, da bi si pripravil posteljo. Nasekal in n-alomil sem smrečja, ki se je podnevi nekoliko posušilo in si naredil dobro partizansko posteljo. Pospravljanja nisem niti končal, ko se je že zmračilo.
Wnpel an Kodric F-do
krij videli, da streljanje v zrak nima nobenega učinka in so začeli streljali na cc-sto, nekako 30 m pred kolono volivcev. Pri dem se je zgodila nesreča, kajti en strel se je odbil od cestnega kamna in ranil dve osebi, od toga eno smrtno.
Akciji na obeli cestah sta prestra. šili in ide-morailizirali pazinske fašiste. Takoj so zasumili. da so akcijo organizirali -Beramoi in še isti dan poslali v vas skupino fašistov in ka-rabinjerjov. ki so po vrsti aretirali vse sumljive osebe.
PONESREČEN BEG VLADIMIRJA GORTANA V JUGOSLAVIJO
Se pred prihodom fašistov v Be-ram jc kompromitirani Vladimir Gortan zaprosil organizacijo, da mu dovoli beg v Jugoslavijo. Organizacija je igledc na to, da so se fašisti v Beramu najbolj zanimal za Gortana. sklenila, da mora Gnrtan takoj zbežali čez mejo in mu tudi dala denarno pomoč v znesku 150 lir. Vladimir Gortan pa ni mogel takoj bežati. ker jc imel bolne noge. -Skrival se je nekaj" časa po okoliških vaseh, vendar jc postala situacija zaradi izdajalcev. ki so prež ali na nagrado 50.000 lir, tako kri t i fina, da se ni dalo več odlašali. Vladimir Gortan je sklenil .da bo kljub bolezni zbežal.
Po pozdravih s tovariši, ki so mu izročili ves svoj denar, je šel peš do železniške postaje Lupoglav in kupil vozno karto za Malulje. -Šefu postaje v Lupoglavu ¡pa se je zdel sumljiv in je lakoj telefoniral policiji v Pazin. Fašistični agenti so se pripeljali z avtom, prehiteli vlak in na postaji Prem -vdrli v vagone.
\ ladimirja Gortana so najprej prepeljali na Reko, nato pa v Pazin, kjer so ga v zaporih zverinsko mučili. Dosegli niso ničesar, kajti Gortan ni priznal niti besede.
IZDAJA
Policija je po akciji spustila iz zaporov vse Bermance, razen Danila Vivode in Franja Stranica, ki pa sploh nista sodelovala v akciji, niti nista bila člana tajne organizacije. Cla-ni organizacije pa so inedtem vse poskusili, da bi rešili Gortana. Odpravili, so se v Trst. kjer so dobili nekaj denarja, s katerim so najeli advokata.
Viivoda se je nekaj časa v zaporu dobro držal, potem pa jc pod pritiskom članov svoje rodbine in preiskovalnih organov popustil in izdal vse, kar je vedel o akciji in njenih udeležencih. Na temelju tega izdajstva je tudi Vladimir Gortan. ki so mu agenti predoči-li vsa dejstva in ga strahovito mučili, priznal svojo udeležbo v akciji. Vsak o zanikanje bi bilo po izdajstvu Vivode seveda brezuspešno.
V noči med 2-1. in 25. majem so fašisti obkolili hiše vseh sodelujočih v akciji in odpeljali v zapore Vje-koslava Ladavca, Žtvka Gortana. \ iktorja Baeaea in Dušana Ladavca. Ker so imeli fašisti vse dokaze v rokah. so se člani organizacije domenili. da sodelovanja v akciji ne bodo zanikali, pač pa tla bodo držali v največji tajnosti obstoj organizacije »Borba«.
ZGODOVINSKI PROCES V PULI
Po številnih zasliševanjih, mučenjih in zasramovanju je končno napočil 11. oktober 1929 — dan procesa proti prvoborcem za svobodo Hrvatske Istre. Za ta dan je fašistična vlada mobilizirala vso fašistično milico iz Julijske Krajine :in jo koncentrirala v Puli. Njihov strah najbolje potrjuje dejstvo, da je bila v pristanišču koncentrirana polovica mornarice fašistične Italije, Po vsej litri so krožile patrole vojakov ter skvadristov in budno pazile na vsak napad, -Nad P-ulo so krožili avioni iir proglasili so obsedno stanje. Prepovedali so vsako gibanje več kot
Na vse načine smo tolkli se. vraznika. Na sliki: ostrostrelec
FRANCE MAGAJNA
glasek »halo!«, droben in medel, kakor da prihaja z lune. Potem se pa -začne krik in vpitje kakor pri podiranju Jerihe.
Ondan sem telefoniral v Ljubljano. Važna zadeva je to bila in nujna in sem se drl v tisti luknjičavi konec slušalke, ki besede igor jemlje, kakor kak mladostni jesihar. Edini odgovor, ki sem ga sploh mogel razumeli, je bil: »Glasneje, prosim!« Vpil sem potem čedalje huje, dokler ni poštna uradnica ¡pobegnila iz urada in se vrnila čez čas, potem ko si jc v vsako uho zatlačila obilno kepo vale. In zmeraj je prihajal od tam samo ta odziv: »Glasneje, prosim! Ali ne morete govoriti glasneje?« -Bog nam pomagaj, ko bi mogel govoriti glasneje, hi ne potreboval telefona! Ves srdit sem oddal vražjo napravo uradnici in odšel. Zunaj v veži naletim -na znanca, ki je slonel ob steni. Poln čudenja me je vprašal:
»Kaj si pa tako strašno vpil? Poglej, kako'se-zbirajo ljudje na cesti! Ali te jc kdo tepel?«
»Kaj tepci — z Ljubljano sem govoril.«
»Oh. to si pa res la pravi! Zakaj se nisi raje poslužil -telefona?«
XXX
Zmeraj Sem sovražnik vseh tujih besed. Koliko zlega so že napravile meti nedolžnimi ljudmi! Celo tak nedolžen izraz, kol je tale. tuja beseda »apetit«, utegne povzročiti ne-prilifce. Vzemimo z.a primero mojega soseda Načeta. Siromak ima neke težave z želodcem, pa jc šel zaradi lega prejšnji teden k zdravniku. Po temeljiti preiskavi mu je ta zapisal zdravila in mu dal potrebna navodila.
»Vsak dan zjutraj vzemite žlico lega zdravila in glejte, da ne boste
dveh oseb skupaj. Po ulicah od zaporov do sodišča so stali v gostih vrstah do zob oboroženi fašisti.
Sojenje se jc začelo s čitanjem ge-neralij in obtožnice. Obtožnica jih je- dolžila, da so slavofili in antifa. šisli. Med zasliševanjem je v dvorani nenadoma ugasnila luč in prestrašeni fašisli so takoj prižgali na stotine šibic. Šele pozneje, se je izvedelo, da so lu? ugasnili anlifašisti Bule in izkoristili to priložnost, da so po ulicah raztrosili na stotine protifašističnih letakov.
Zasliševanje je bilo kratko. V glavnem so zahtevali od obtožencev priznanje, da so sodelovali v akciji. To so tudi ponosno izjavili. Po zasliševanju prič, ki so skoraj vse obremeni le obtožence, je tretji dan procesa govoril javni tožilec, ki je zahteval za vseh pet obtožencev smrtno kazen.
Sodišče jc obsodilo Vladimirja Gortana na smrtno kazen s streljanjem v hrbet, ostale, obtožence pa na 30 let težke robije. Smrtno kazen nad Vladimirjem Gortanom so izvršili takoj naslednje, julro. Celica, v kateri je bil Gorlau zadnjo noč pred usmrtitvijo, je bila vsa krvava, kar pomeni, da so ga še vso noč mučili.
* # *
Po procesu v Puli jc organizacija »Borba« prenehala*delovati, sam proces pa je močno pojačal mržnjo istrskega ljudstva proli fašizmu in njihove težnje za svobodo. Herojstvo mladih istrskih borcev je bilo prvi korak na poli k osvoboditvi Hrvatske Istre. Imena Gorlana in njegovih tovarišev bodo oslala večno zapisana v srcih ne samo ljudstva Hrvatske Istre, temveč tudi vsega ljudstva naše domovine.
HABE FRANCE:
Vesele in žalostne iz življenja jamarjev
Med borbo so odigrale važno vlogo tudi moderne zveze
do vzhodnega brezna, so našli na dnu mrliča. V isto jamo je padel 1. 1879 nek pastir in se ubil. Prav tako je v tej jami plačal z življenjem nek finančni stražnik, ki je 'skušal splezati na dno jame z zabijanjem klinov.
Izredno grozna nesreča na Dober-dobskem krasu pa se je razkrila predlanskim ob velikem jesenskem deževju. Ljudem se je čudno zdelo, kam izginja voda pod cesto v neko* razpoko. Ko so razširili vhod, se jim je odkrila strašna slika. V jami, ki je v prvi svetovni vojni služila za kaverno, je sedelo v polni bojni opremi 400 okostjakov. Strahotni zračni pritisk granate, ki je eksplodirala tik pred vhodom v jamo, je ubil ves bataljon in zatrpal jamo.
Iz časov po prvi svetovni vojni je poznano neko 20 m globoko brezno pri Bazovici, kamor so vojaki nametali ogromno municije. Plini, ki so se tvorili v jami zaradi razkrajanja municije, so oba jamarja zadušili. Jama je postala njihov grob. Podoben dogofciek se je pripetil v Jami smrti nad Trstom, kjer je 264 m globoko brezno, ki pelje do vode. Da bi laže prišli do vode so razstrelitev ozkega grla poverili 4 delavcem, ki pa so se zaradi dima pri razsfcrelje-vanju zadušili. Tudi njim je tako postala jama grob.
Zanimiv je tudi slučaj, ki se je pripetit znanemu raziskovalcu Po-stonjske jame izpred prve svetovne vojne Muhlhoferju, sedanjemu predsedniku jamskih društev na Dunaju. Slučajno si je hotel mimogrede ogledati neko jamo pri Op-činah. Vrv, ki si jo je sposodil pri kmetu, se je v jami utrgala. K sreči ni bil nihče teže poškodovan.
Ker leži jama tik ob cesti, so se drli jamarji v jami kot divji levi. Vsak kmet se je križal in v velikem loku izognil mestu, ker je mislil, da straši sam hudič iz pekla. Šele naslednjega dne so rešili rjo-večo jamsko druščino iz neprijetnega ujetništva.
Iz vseh primerov je razvidno, da mora biti jamar pri svojem raziskovanju silno previden, še veliko bolj kot alpinist. Zamisli si strahotna podzemska brezna in globine, ki jih osvetljuje samo brleča lučka jamarja. Strme gladke jamske stene premaga z -lestvami iz jeklene vrvi ali z -vrvjo in klini. Alpinski plezalec ima ponavadi le vrv, kline, kladivo in kuhalnik ter morda plezalne čevlje v svojem nahrbtniku, uboga jamska para pa mora jemati često s seboj še vitelj, več plezalnih vrvi, jekleno vrv za pritrditev plezalnih lestev, več plezalnih lestev, čelado za glavo, geološko kladivo, kompas, risarsko orodje in še kuhalnik, če noče zmrzovati v vedno hladnem podzemlju. Tako je torej jamar ponavadi nezavidanja vredna tovorna žival, ki pa ne hodi po markiranih poteh, pleza često, po gladkih, strmih in krušljivih stenah, vleče čoln preko ogromnih podorov in vesla često ves moker po podzemnih jezerih, kobali preko glinastih vršajev in zmrzuje v ledenih jamah. Zgodilo se nam je že, da smo bili do vratu mokri, ker se je labilni čoln prevrnil. Toda to nas ni odvrnilo od dela. Slekel si se v jami do nagega (tu ni bilo potreba španske stene), krepko ožel obleko, morda še preoblekel spodnje perilo — če si ga imel s seboj — dal v čevlje časopisni papir in prodirali smo dalje v jami.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Tudi naše jame so že zahtevale več težkih žrtev. Tako je 3. junija 1951, pošastni prirodni element- deroče Fojbe v Istri pri Pazinu odnesel v strahotno podzemlje ravnatelja klasične gimnazije v Ljubljani tov. Jožeta Kosmatina. še
pred trenutkom suha kraška struga se je v hipu spremenila v divje deroči hudournik, ki je pogoltnil tako dragoceno življenje.
Nesrečnega slovesa je tudi znana Noetova jama pri Nabrežini, dolga 504 m in 123 m globoka. Noe je bil prvi, ki je to jamo 1. 1884 raziskal. Ob tej priliki sta ostala zunaj dva domačina ob robu 60 m globokega vhodnega brezna. Eden od teh je stavil, da spleza na dno po vrvi. Ko so se vrnili raziskovalci jame
MO55555555555575555555555555555
Glasbena šola v Kopru je še zelo mlada ustanova, saj se je začelo njeno delovanje šele leta 1948. Prvotno je bila nastanjena v Portorožu, potem pa se je preselila v Koper, kjer je dobila na razpolago primerne prostore.
Ob svoji ustanovitvi je imela Glasbena šola dva oddelka: in sicer sa klavir in za violino. Zdaj, po petletnem obstoju, pa jih ima pet. Poleg klavirskega oddelka so še oddelki: za godala, kjer poučujejo violino, čelo in kontrabas; oddelek za pihala, kjer se gojenci uče lahko klarinet, flavto, ali trombo, nadalje še oddelek za solopetje in oddelek za teoretične predmete. Ta oddelek obsega štiri letnike glasbene teorije s solfedžom, dva letnika harmonije in dva letnika kontrapunkta.
Mnogo truda in materialnih sredstev je bilo potrebnih, preden je postala šola resnično urejen umetnostno vzgojni zavod, katerega namen je, da da ljudstvu praktične glasbenike, predvsem člane orkestrov in godb pa tudi pevovodje in dingente. V to smer razvoja sih šo lo čisto praktična plat. Saj je znano, da prav na podeželju manjka dobrih pevovodij in kapelnikov, pa tudi članov orkestra in godbe.
V Kopru obstoja Glasbena šola šele dve leti, vendar so uspehi, ki jih je šola dosegla v tako kratkem času, dobri. To je prišlo zlasti do izraza, ko je ob koncu leta priredila javno produkcijo gojencev vseh letnikov in oddelkov.
Na javni produkciji so najprej nastopili gojenci klavirskega oddelka, večinoma iz prvega razreda. Skoro vsi so podali svoje male, a ljubke skladbice s precejšnjo mero muzikalnosti. Izvajali so dela Cou-perina, Bacha, Schumana, Cajkov-skega in drugih, čim se je zvrstila prva grupa mladih pianistov, že so nastopili mladi violinisti, spet učenci prvega letnika. Predvajali so dela Dragutinoviča, Broša in Ruso-va. Njihovo igranje je še okorno, a prisrčno. Za svoja izvajanja so želi
pri publiki zasluženo pohvalo.
Aplavz publike se še ni dobro polegel, ko se je pričel nastop druge skupine pianistov. To. so bili večinoma učenci drugega in tretjega letnika. Njihov program je obsegal že težje skladbe, večinoma domačih, slovenskih komponistov.. Zastopani so bili šivic, Santelj, Ulaga, poleg njih pa še Čajkovski, Grečaninov in Grieg, Pri marsikaterem teh mladih pianistov se da Slutiti, da se bo razvil, saj je marsikdo od njih podal svoj program z dobršno mero lastne in ne samo profesorjeve interpretacije.
Se ena grupa violinistov je nastopila. Izvajali so dela skladateljev Rusova, Staniča in Couperina. Ker so bili to gojenci višjih letnikov, se je pač od njih zahtevala tudi boljša tehnika, loka in čistejša mtonacija. Vsi gojenci so izpolnili pričakovanje
Z A K L J U i: N A A Iv A D E M l J A DIJAKOV SLOV. GIMNAZIJE
\ sredo zvečer so koprski dijaki priredili v gledališču zaključno šolsko prireditev z enodejanko, nastopil je gimnazijski mladinski pevski zbor in več reciljito rje v.
FESTIVAL V GRIEGOVEM MESTU BERGENU bodo napravili Norvežani. Iz Bergena hočejo narediti drugi Edinbourgh, kakor so objavili letos, kajti tam bodo vsako leto organizirali mednarodne festivale glasbe in umetnosti. Ena od posebnih atrakcij festivala pa naj bi bili koncerti Griegove glasbe, ki jih bodo priredili na klavirju, ki je bil skladateljeva last. Ti koncerti bodo na vrtu Griegove vile. Razen tega, da se je v Bergenu rodil Grieg, je tu začel svojo kariero tudi Ibsen, ki je tja prišel kot mlad študent in postal ravnatelj gledališča. V Bergenu so izvedli tudi prvo Ibsenovo dramo. Tako naj bi festival združili glasbeno in dramsko umetnost dveh velikih Norvežanov ter privabljal tujce.
in želi za svoja izvajanja priznanje publike.
Ker je oddelek za pihala na koprski Glasbeni šoli najmlajši in zaradi tega seveda tudi številično najšibkejši, je nastopil na javni produkciji samo en gojenec tega oddelka. Publiki je zaigral klarinetist ob spremljavi klavirja Mozartov Mc-nuet. Oba nastopajoča sta gojenca šole. Ljubko Mozartovo skladbo sta izvajala solidno.
In že se je bližal konec produkcije. Na nastop so čakali samo še gojenci oddelka za solopetje. Nastopili sta prav za prav samo dve u-čenki in nam zapeli stari pesmi. Vsaka od teh je zapela eno pesem slovenskega komponista in eno pesem iz klasičnega repertoarja. Pesmi so dosegle pri publiki zasluženo priznanje.
In čeprav je sedaj še prezgodaj govoriti o tem, kaj bo dosegla koprska Glasbena šola in kakšen bo njen vpliv na naše kulturno življenje, vendar lahko, na osnovi te produkcije, gledamo z optimizmom v bodočnost. Prepričani smo, da bo njen vpliv v vsakem pogledu pozitiven in da že sedaj utira pot glasbene umetnosti tja, kjer je bila toliko časa zatirana.	— or
Knjižni program Prešernove družbe za lefo 1954
PRIPRAVE M ŠOLSKI TEDEN V IDRIJI
Ob koncu šolskega leta navadno razne šole prirejajo razstave, ki naj bi pokazale uspehe šolskega dela med letom. V Idriji pa so se letos vse šole zedinile, da bodo skupno pokazale. uspehe šolskega in izvenšol-skega dela. pri čemer bodo sodelovale tudi šole iz bližnjega Cerkna. Organiziran bo šolski teden od 22. do 23. junija z raznimi igrami, pevskimi nastopi, fizkult urnim tekmovanjem in moštvenim tekmovanjem v šahu. Glavna privlačna točka pa bo gotovo velika skupna razstava v poslopju gimnazije, ki bo daleč presegla okvir navadne šolske razstave in ho prav gotovo privabila veliko število obiskovalcev. Odprta bo od 26. do 31). junija. Program celotnega te-rlna bo zelo pester, saj bodo sodelovale tako različne šole, kakor so gimnazija, V ajeniška šola, osnovna šola, Glasbena šola. Rudarska šola. Gozdarska šola. Čipkarska šola ter Elektrogospodarska šola iz Cerknega. Tako upamo, da bomo dobili zaokroženo sliko našega šolstva. Na fiz-kulturna tekmovanja se šole še posebej pripravljajo, ker se bo celotno tekmovanje tudi ocenjevalo za pokal, ki ga bodo izdelali gojenci Elektrogospodarske šole v Cerknem. O tej originalni in zanimivi prireditvi bomo še poročali.	L. S.
Ivan Grohar; Maske na svadbi
PRIPRAVE ZA POSTOJNSKI TEDEN
Hitro se bliža 19. julij začetek Po-tojnskega tedna, ki bo trajal pravzaprav It dni. To bo v prvi vrsti detaljna razstava gospodarske dejavnosti postojnskega okraja, zdru-
Vsi člani Prešernove družbe bodo prejeli najkasneje do 1. decembra 1953. naslednjih 5 knjig:
1.	Koletlar za leto 1951.
2.	(Uril kosmat-: Pomladil i dan -povesi.
3.	Ivan Ribič: Stopinje i snegu in Zgodim o zakladu - povesti,
L Ivo Zornimi: Iz obroča mladinska povest.
5. Skrivnosti atoma — poljudnoznanstveno delo.
Koletlar bo obsegal 160 strani velikega formata. Tiskan ho na boljšem .papirju, Koledarski del ho dvobarven in pripravlja opremo zanj Slavko Pengov. Poleg tega bo imel 16 strani ilustracij v bakrotisku ter vrsto krajših literarnih. poljudo-znanstv enih in drugih prispevkov. Tako bo predstavljal pravo revijo po kateri bo vsakdo vedno rad segal.
Povest Cirila Kosmača »Pomladni dan« je že dosegla popoln uspeli in bo zadovoljila tako preprostega kakor tudi zahtevnejšega čitatelja. Avtor pa je delo predelal in razširil. Knjiga bo obsegala okoli 180 strani navadnega knjižnega formata.
Povesi Ivana Ribiča »Stopinje t: snegu« je ena naših najbolj originalnih povesti o dobi. ko je šlo slovenskemu ljudstvu za biti ali ne biti. Poleg le povesti bo v knjigi prvič objavljena tudi (povest »Zgodba o zakladu«, Knjiga bo obsegala okoli 20(1 strani normalnega obsega.
Mladinska povest Ivota Zormana »Iz obroča« je zelo napeta zgodba o tem. kako so naši otroci posegli v narndno-osvobodilno borbo. Mladina bo z navdušenjem segla po njej, s 11 m v takim zanimanjem pa jo bodo brali tudi starejši ljudje.
\ knjigi »Skrivnosti atoma« bodo pri nas prvie objavljeni na poljuden način'vsi izsledki, ki so v zvezi z atomsko energijo, od atomske bombe do izkoriščanja atomske energije v dobrobit človeštva.
Poverjeniki Prešernove tlružbe in vse knjigarne' bodo sprejemate člane predvidoma še <lo i. avgusta t. I. Članarino 210. din laliko člani plačujejo tntli v obrokih in mora biti plačana najkasneje do I. novembra 1953.
Prešernova družba
žena z bogato umetniško razstavo slikarskih in kiparskih del umetnikov s Postojnskega, dalje bo zastopana filatelija. tisk, umetniška fotografija. prosvetna dejavnost. Ljudska tehnika, letalstvo, šport itd.
Posebno zanimiva bo umetniška •razstava, na ¡kateri bo sodelovalo osem umetnikov. Pet je akademskih slikarjev, en grafik in dva kiparja, in sicer: Zajec Ivan, grafik Sajevee Ivan in Smerdu Frančišek, kiparja ter slikarji Gaspari Maksini. Perko Lojze, prof Cotič Viktor, Vilhar Leon in pokojni Stric Fran. Zadnji je že leta 1930 umrl —- podlegel je poškodbam pri tragični nesreči v Londonu — in to je prva retrospektivna razstava njegovih del.
Razstavljale! pripravljajo tudi poseben katalog o razstavi, iz katerega se bodo obiskovalci lahko poučili o vsem, kar jih bo na razstavi zanimalo.
\ si razstavljale) se že zdaj pridno pripravljajo na udeležbo. Skrbno izbirajo razstavno gradivo, da bodo čimbolje zastopani. Največji del razstavnega prostora bo odpadel na lesno proizvodnjo, ki je tudi najmočnejša industrijska panoga postojnskega okraja. Seveda pa bodo zastopane tudi vse druge veje gospo, darslva. kot obrt. poljedelstvo in sadjarstvo, živinoreja, lov itd.
Razstavo bodo spremljale različne kulturne in športne prireditve: gledališke predstave, koncerti, folklorni nastopi, baleti, plesne zabave, motorne, kolesarske in konjske dirke. velika letalska prireditev, zvezami z republiškim tekmovanjem, v skakanju s padali itd., itd.
Brk o
(Nadaljevanje in konec)
SKRIVNOST SE RAZODEVA
-Oborožen s temi podatki, do katerih je prišel po sedem letnem iskanju, se je odpravil • Spota v Acapulco, da bi našel Travna, S seboj je vzel kolega, fotoreporterja.
V Acapulcu je seveda kaj kmalu našel ulico in leseno barako, vso obraslo z bujno vegetacijo. Na baraki je bila velika reklama za Coca-Colo in napisi v španskem in angleškem jeziku, ki so jjozivali mimoidoče, naj se posvežijo s hladilnimi pijačami.
No, in prav v tej leseni baraki, ki jo Mehikanci imenujejo »Las Palmeras«, trdi Spota, da je našel (slavnega Travna. Ko je tako stal pred barako in klical, so se naj-tprej oglasili psi, ki jih ima baje Traven okoli 25 vse mogočih pasem. Za njimi je prišel človek, manjše postave in v letih, s slam-\natim »sombrerom« na glavi. Na sebi je imel platnene hlače in po-nošeno srajco, v roki pa fotoaparat. Na Spota Je skoraj zakričal, neprijazne; in ostro, v španščini: •»Kaj želi, gospod?« Ko je Spota «dgcrvoril, da želi pivo, je odšel brez ■besede. Kmalu je prišla štiridesetletna ženska, za katero je Spota pozneje ugotovil, da je Maria de Qa Luz Martinez, žena, na katero
Pojasnjena skrivnost pisatelja - samotarja?
je bil naslovljen poštni predal, po katerem se je Traven dopisoval z banko.
Spota in njegov kolega, fotore-porter, sta poleg piva naročila tudi nekaj za pod zob, da bi pridobili a, xia času. Imela sta srečo. Kakor se v tropskem pasu večkrat zgodi, tnastala je velika nevihta in ulila se je prava tropska ploha in so zato morali v barako. Takoj za •njima je prišel tudi človek s »sombrerom« ter prinesel lestve in kos krovne lepenke, s katero je začel popravljati streho. Možak je imel globoko naguban in izčrpan obraz, le modre d.či so bile zelo izrazite in živahne. Ustnice so bile tanke, lasje rdečkasti in sivi, roke pa polne žuljev. Spota. ga je povabil k mizi in mu ponudil piva. Začela so živahni razgovor in kmalu je bil (Spota prepričan, da to ni nihče drugi,kot sam Traven. Možak pa je pripovedoval, da je prišel v Mexico leta 1913 in da je bil nekaj časa v pokrajini Chiapas. Pri tem se je Spota spiinmil, da je pisalo
v kartoteki, da se je Traven Tors-van, fotograf, prijavil za neko znanstveno ekspedicijo v Chiapasu. Nek drugi udeleženec ekspedicije je pravil Spoti, da je nekaj let pozneje našel v neki Travnovi knjigi 'veren opis nenavadnega lova, o katerem so pravili pri večernem ognju, ko je bil navzoč fotograf Traven. Prav tega fotografa je ■Spotin znanec pozneje srečal v .Mexico Cityju in ga pozdravil, toda •Traven se je obrnil in izginil v •gneči.
ŽIVETI ŽELI V MIRU
Naslednjega dne je srečal Spota možaka iz lesene barake na cesti, ko je šel kupit časopise. Ob tej priložnosti ga je fotoreporter brez dovoljenja slikal. Traven je protestiral in tako Spota ni vedel kod ne kam in je pozval Travna naj prizna, kdo je. Pri tem mu je navedel vse »dokaze«, ki jih ima v rokah. Traven je odločno odbil, da •bi bil on tisti pisatelj, priznal pa je, da je njegov nečak. Medtem so prišli do bližnje kavamice in so
Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Dne 2. junija je bila v Ljubljani plenarna seja Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na kateri so izvolili več novih članov, katerih izvolitev je bila pozneje potrjena.
Za redne člane so bili izvoljeni: umetnostni zgodovinar dr. Izidor Cankar, redna profesorja filozofsko fakultete v Ljubljani dr. Karel Oštir i ti Anton Sovre, redni profesor filozofske matematične fakultete v Ljubljani dr. Srečko Brodar, književniki France Bevk, Miško Kranjec in Pavel Golia, akademski kipar Boris Kalin in skladatelj Marijan Kozina.
Izvolili so še dopisne člane Akademije iz Ljubljane in ostalih krajev Jugoslavije.
PIVKA
Dne 7. t. m- je KUD «Srečko Kosovel« iz Pivke ponovil Gervaisovo igro v -L dejanjih »Za stanovanje gre«. Ponovitev je bila namenjena predvsem ljudem iz okoliških vasi in ostalih Pivčanov. ki si niso premiere ogledali. Igralci so pokazali vse svoje igralske sposobnosti. Imamo nekaj igralcev in igralk, ki -o bili sedaj prvič na odru in so z dobro voljo osvojili igralsko sposobnost. Dramo je režiral dr. \ idič lgor,
C. M.
sedli. V razgovoru je Traven poltem omenil, da je slavni pisatelj že pred nekaj leti umrl, pozneje pa se je zarekel in rekel, da je »pravi« Traven odpotoval v inozemstvo, najbrže v Švico.
Na Spotino izjavo, da bo o vsem tem napisal reportažo, je Travnov •»nečak« rekel, da bi bilo bcflj zanimivo napisati esej o Travnovem psihološkem profilu in da mu bo on pri tem pomagal. Pri tem je še pripomnil, da Travna sploh ne zanima, kaj svet o njem misli in •kaj od njega želi. Rekel je, da je •Traven odbil četrt milijona dolarjev za nekaj konferenc v ZDA, ker želi živeti v miru. Z enet besedo, •Traven je skromen človeček, enostavnega okusa, po zunanjosti pa je menda malo podoben njemu, »nečaku«.
POJASNJENA SKRIVNOST?
t
Po tem drugem svidenju je Spota odšel iz Acapulca. Pozneje je hotel svoje podatke preveriti preko senjorite Esperanze1, tajda ta je kmalu po teh dogodkih umrla na čuden način v Davosu, v Švici, Njen brat je odločno odklonil vsako izjavo v zvezi s Travnom. Iz Acapulca je izginil možak iz lesene barake in nihče ni vedel, ali pa ni hotel o njem kaj povedati.
Diplomati
(Nadaljevanje s 7. strani)
Ko je prišel domov, ga je žena nestrpno čakala. Oči je imela zslo nemirne :
»No, kako se je držal minister? Odpotuješ že jutri?«
»Seveda. Toda ne razumem prav tega človeka, tako nedosleden ...«
»Kako, nedosleden?«
»Ni še dolgo tega, ko mi je govoril, da te ne smem odpeljati iz Pariza, danes pa mi je govoril o tem, da je ženina dolžnost, da gre z možem.«
»Kaj, jaz naj bi šla v Atene?«
Lazaire se je nasmehnil na to prestrašeno vprašanje. »Beži no, kdaj pa smo se še ravnali po tem ministru? Ostala boš lepo tukaj, kot sva se dogovorila.«
Madeleine mu je pomagala sleči plašč in opazila zavito knjigo. La-zaire se je spomnil:
»Saj res! To je zate! Pošilja ti minister kot poslovilno darilo in ti želi srečno pot...«
Sel je pred zrcalo, si popravil kravato in obleko, ona pa je nervozno odvila knjigo. Ni je hotel pogledati, da je ne bi moriti vprašati, zakaj je tako razburjena. Končno je prižgal cigareto in šel v svojo sobo. Toda še pred vrati so ga prijele Madeleinine roke. Pogledal jo je začudeno, ona pa je rekla tiho in odločno:
»Minister ima prav. Jutri grem s teboj v Atene.«
»To je zelo lepo od tebe,« je rekel Lazaire in jo toplo poljubil.
Š
Mnogo naših žena, 'ki nosijo nogavice in okraske iz naravne svile, pa tudi naši možje, ki nosijo svilene kravate, ne vedo, da se morajo za tu zahvalili metulju ponočnjaku. '.Sicer uporabljamo danes tudi mnogo umetne svile in najlon. kljub temu pa je in ostane naravna svila dragocen vir naravne surovine. Svileni prclec je udomačena žuželka kot 0 . bela, le da je čebela marlji-vejša in sama izleta na pašo. Izredno ješčo. skoraj 8 cm dolgo zeleno gosenico svilenega prelca pa moramo krmiti doma z listjem bele murve. V Evropo so svilenega prelca prinesli v davnih časih iz Kitajske. V Jugoslaviji ga gojimo v Slovenskem Primorju, v Vojvodini in v Makedoniji.
Tega metulja z belkastimi, rjavo-progastimi krili človek že tako dolgo goji, da so mu letalne mišice okr-iiele in ne more več leteti. Kot metulj živi le nekaj dni, da si zagotovi potomstvo. Samica znese -150 do 500 jajčec, odvisno je od vrste. Naši svi-Iorejei izbero za valenje ali inku-bacijo v za to primernem prostoru s severno lego ,da bodo na temperaturo- v va"iliščn čim manj vplivali
dejo okrog lastnega telesa, jc dolga 1000 in celo do 3000 m. Ko tako nekaj dni marljivo predejo, se zabubijo. iNitnia ostane v zapredku 14 do 16 dni. da se razvije metulj, ¡ki prileze iz zapredka, ne da bi pretrgal uiti, le iz ust izloča poseben sok, ki zaipredek razniehča.
Zaipredke ali kokone pošiljajo svi-lorejei v predilnice, kjer jih namakajo v topli vodi in mešajo toliko časa. da se v k oko mi zlepljena nit sprosti in jo potem odvijajo s stroji. Da je nit prianerna za tkanje blaga, po navadi odvijajo več kokonov obenem. Ena unča da povprečno -10 do 60 kg živih ali svežih zapredkov, pri razvijanju v filamdi pa 85 do 90 g svile. Sviloprejke in kokone namreč merimo -na unče. Ena unča sviloprejk da povprečno -10 do 60 kg svežih zapredkov. Za prehrano ene unče sviloprejk rabimo 25 30 odraslih nuir-vinih dreves in porabimo do 12 stolov listja. Za obrezovanje murv, po-kladanje in drugo nego za eno unčo
sviloprejk je Ireba 65 do 85 delovnih dni, dela pa 8 do 10 ur na dan. Potreben je (moški, ki dela vsaj 10 dni pri tem opravilu, žensko zaposli do '35 dni, mladinko ali mladinca do 15 dni in dva otroka do 20 dni. Prc-hranbeni obrok v razvojni dobi je 5 kg listja, čim bolj gosenica raste, tem bolj je požrešna in je treba obroke stopnjevali na 15 kg, 50 kg, 230 kg in ko je v največji razvojni lazi. porabi celo 700 kg. Seveda ne požre vsega listja in pusti tudi nekaj »zje.di« ali ostankov.
Te zanimive podatke o življenju in ravnanju s sviloprejkami smo dobili pri 63-letnem ing. E. Majerju. znanem primorskem strokovnjaku za sv.ilogojslvo, ■ ki uspešno vodi svilo-gojsko postajo v Novi Gorici. Oli priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ je ipodaril svoje posestvo in majhno graščino v Ložah na Vipavskem državi za ustanovitev Kmetijske šole, iz kalerc jc izšel že mlad strokovni naraščaj .	—jp
.sončni žarki. Čez zimo branijo svi-lorejei jajčeca v prostoru, ki ne sme imeti več kot 3 do 4 stopinje R. Spomladi, ko murva ozeleni, je treba dnevno dvigati temperaturo za 1 stopinjo, da doseže 10 R ali 13 C, kaT traja 5 do 6 dni. V tej dobi, od prevzema jajčec iz hladilnika v toplejši prostor, se vrši razpečavanje semena, nakar se izležejo gosenice, ki hitro rastejo in se v enem mesecu (30 do 35 dni) štirikrat leve ali pre-obrazujejo. Preden se zapredejo, jim kmetje svilorejci polože dračja, slame oljčne reipice in tudi navadno slamo, da se med vejicami zapredejo. Najprej se zapredejo med dvema vejicama-, nato še okrog lastnega telesa. Fina. tenka nitka, ki jo spre-
.Si tU,rejci iz okolice Nove Gorice prinašajo zapredke — kokone pred zbirno bazo v Šempetru, od koder jih odpeljejo v filande.
Pravljica in resnica o izvoru narodov
Po ogromnih, nadčloveških naporih in ,po mnogih žrtvah najboljših alpinistov je klonila pred človekom najvišja gora na svetu, Mount Eve-rest na Himalaji, visok 8882 m.
Vrh sta dosegla Edmund llilarey, 34-lctni čebelar iz Nove Zelandije -in Šerpa Tcnsing Gutja, 39-letni vodja nosačev iz Nepala. Hilarev in Šerpa sta se povzpela na najvišji vrh te go. rostasne planine dne 31. maja, po 80 dnevnem plezanju pod vodstvom angleškega polkovnika Hanta.
Vzpenjanje na najvišji vrh Himalaje, ki nosi ime po britanskem raziskovalcu Georgu Everestu iz leta 1811, je začela sedanja britanska ekspedicija 10. marca, in sicer iz Katmaindue, prestolnice Nepala. Ex-spedicija je štela 13 članov, 20 nosačev in 20 vodnikov, od katerih je bil
najbolj znan Šerpa Tensing, ki je že večkrat poskušal osvojiti Mount Eve-rest. Ekspedicija je bila opremljena z najmodernejšimi pripomočki, z lahkimi oksigenskimi aparati in z oblekami, nepropustnimi za mraz in veter. Imeli so- -tudi majhen top za razbijanje plazov.
Ekspedicija je šla na osvajanje 2 južne strani iz Nepala, kajti plezanje s severa je onemogočeno z -dohodom Kitajcev po drugi svetovni vojni v Tibet, čeprav je s severa gorovje mnogo bolj idostopno.
Po treh neuspelih naskokih na goro, jc končno uspelo Hilarevu »o Šerpi Tensin-gu splezati na najvišji vrh. kjer sta zasadila zastave Ze-d in jenih narodov, Velike Britanije in Nepala.
žejo z oljem in posujejo z zlatim prahom, nakar ga v jezeru umijejo. Pravili so sej da imajo hiše njegovega mesta alate strehe in stene, v resnici pa so bile iz lesa in pokrite z bombažastimi rjuhami, na katerih so bile pritrjene zlate ploščice, ki so se svetlikale v sonen. Kraljevega prestolonaslednika so na praznik sončnega boga namazali z medom in posuli z zlatim prahom, potem pa je na sredi jezera Guatavita daroval bogovom zlato posodo s tem, da jo je potopil v vodo. Špancem se je posreč'ilo premagati Chibcke, toda deželo so našli opustošeno, zlato ter umetnine so izginile. Šele leta 1900 so deloma našli te zaklade, ki so bili zakopani v zemljo 10 do 16 m globoko.
Werner IIopp, ki jc živel od 1910 do 1940 v IČordiljerskili državah, pripoveduje v svoji- knjigi, da je srečal pravega Indijanca z belo poltjo in sinjimi očmi, popolnoma germanski tip ter da se še zdaj, po 400 letih, rodijo beli Indijanci tudi v
»Hitro, hitro sprejmite tale denar, kajti policijski agenti so že pred vrati!«
Že prvi naseljenci in raziskovalci severnih dežel so slišali, da prebivajo onkraj velikih morij Indijanci z belo poltjo, modrimi očmi in svetlimi lasmi. To so potrdili tudi raziskovalci konec 18. in v zače'ku 19. stoletja, ko so naši ob zgornjem toku Mississipija indijansko pleme Manda, katerih petina so bili belo-kožci in so imeli svoje posebne šege in običaje, verske in socialne. To pleme pa jc sredi 19. stoletja skoraj izumrlo zaradi epidemije črnih koz.
Različne najdbe in izkopanine na tem ozemlju (Minnesota), kot orodje, orožje in lepotičje, so vikingške-ga značaja in so potrdile mnenje, da so tu še pred Kolumbom prebivali Normani iz Groenlandije. Dokaz za to je znameniti runski kamen iz Kcssingtona, ki so ,ga našli 1. 1898. Runi so se imenovali skrivnostni znaki pisave starih Germanov, s katerimi so tolmačili posebno prerokovanja in jih rabili ,v verskih zadevali. Urezani so bili tudi na orožju kot varovalni mistični znaki in vkle. sani na spominskih in nagrobnih kamnih. Istovetnost kessingtonskega kamna jc danes dokazana. Napis na njem be|eži leto 1362, imena pa so od 8 Gotov (Švedov) in 22 Norvežanov, ki so na svojem potovanju dospeli do Winlandije (tako so imenovali vzhodno obalo Amerike) in izgubili življenje v spopadu z Indijanci. To potovanje se je vršilo po nalogu norveškega kralja Magnusa, ki je ukazal Pavlu Knulsonu. naj razišče Groenlandijo. Ko je Krnit-soii tam izvedel, da -se je del prebivalcev izselil v Winlaindijo, jih je šel iskat. Toda ni iskal na vzhodni obali Amerike, temveč je šel skozi Iiudsonoiv preliv in je iz Jamesove-
ga zaliva nadaljeval pot proti zapa-du do velikih jezer. Takrat so postavili runski kamen. Groenlandeev Kmutson ni našel in se je vrnil z iladjo na Norveško. Ekspedicija pa je proti svoji volji ostala med Indi-janei in se z njimi pomešala. Tako zasledimo med Indijanci normansko kri.
Leta 1347 se. je odpeljala velika ladja m Groenlandije v Marklaudijo, Tam so nabavljali les za gradnjo hiš in ladij. Skoraj 400 let je trjjal.i povezava Groenlandije z normanski-mi kolonijami na vzhodni obali Amerike. Da so tam Normani bivali in puščali potomce, nam pričajo tudi ornamenti v Indijskih vezeninah in tkaninah. Tam živi tudi neka pravljica, ki je -zc.lo podobna nibe-lu.nški.
Tudi -v Južni Ameriki živijo beli Indijanci, in sicer ob veletoku Ama-conki in v Val de Tiju naj hi imeli svoje mesto in velike zaklade ob svetem jezeru. To je indijansko pleme C-hibeka, o katerem pripoveduje pravljica, da ima.jo zlatega kralja in zlato mesto. Ko so Spanci prvič pre-stopili- obrežje Južne Amerike, so culi o »rey dorado«. zlatem kralju, ki ga vsako jutro služabniki nama-vzhodnem Ekvadorju in Peruju.
Zgodlia brez besed
13
Strašno in obenem muhasto naključje je pač hotelo, da smo mi vsi bili še živi, medtem ko so tisti, ki so objokovali našo izgubo, vsi žalostno umrli. Nismo mogli ugotoviti, ali je ladjo nosilo tako dolgo v gornjih plasteh oceana ah je pa ležala že delj časa na mestu, kjer so jo našli Atlantidi.
Ubogi kapetan Howie, aLi kar je še ostalo od njega, je bil še vedno na svojem mestu n-a zapovedniškem mostu in je čvrsto stiskal ograjo s svojimi pestmi. Njegovo truplo in ■¡trupla treh kurjačev so bila edina, ki jih je ladja potegnila 5 seboj. Naročili smo, da jih odnesejo z ladje in da jih po-ikopljejo v morski grezi. Na njihove posmrtne ostanke smo položili iz morskih cvetlic spletene vence. Omenjam to podrobnost v upanju, da bo to v uteho gospe Howie v njeni žalost. Imena kurjačev pa so nam ostala neznana.
Medtem ko smo oprravljali to dolžnost usmiljenja, so ¡se naši mali spremljevalci razgubili po vsej ladji. Videti smo jih, kako so lezli vsepovsod kot miši po siru. Njihova radovednost in razburjenje sta nam jasno govo-rili, da je to bila prva moderna ladja, bržkone prvi parnik, ki jim je prišel pred oči. Ob tej priliki smo tudi ugotovili, da .njihov aparat za kisik, ki je bil v steklenem oklepu, ni .'dovoljeval, da bi se oddaljili za več kot nekaj ur od postaje •za polnjenje. Zaradi tega so njihove možnosti pri raziskovanju morskega dna bile omejene samo na nekaj milj od središčne baze. Začeli so razdirati ladjo ter odnašati vse,
ikar bi jim lahko 'bilo od koristi. To je pa seveda zelo zamudno delo, ki ga nabrž še do danes niso dokončali. Tudi mi smo bili prav veseli, da smo lahko prišli do naših ikabin na ldaji in si ofl tam vzeli obleke in knjige, ki jih ni morska voda popolnoma uničila.
Mecl ostalimi stvarmi, ki smo jih rešili iz »Stratforda«, Ije bil tudi ladijski dnevnik, ki ga je vodil do .poslednjega dne kapitan in v katerem je bila tudi omenjena naša nesreča. ¡Kar neverjetna se nam je zdelo, da 'ga bomo čitali in da kapitana ni več med živimi. Usodnega dne je zapisal tole:
»3. oktober. Trije pogumni, toda blazno predrzni, pustolovci so se, kljub moji Volji in mojim nasvetom, danes spustili v svojem aparatu na dno oceana in nesreča, ki sem jo predvideval, se je uresničila. Naj počivajo v miru! .Spustili so se ob enajsti uri, čeprav sem okleval s svojim dovoljenjem, ker se je pripravljalo k nevihti. Žal mi je, da nisem poslušal svojega notranjega glasu, čeprav bi to samo odložilo neizogibno: tragedijo^ Poslovil sem se od vsakega posebej trdno prepričan, da jih ne bom nikdar več videl. Nekaj časa je bilo vse v redu in ob enajstih in tri četrt so bili že pet sto petdeset metrov globoko ter dosegli morsko dno. Dr Maracot mi je bil poslal več sporočil in Ikazalo je, da je vse v najlepšem redu, ko sem naenkrat zaslišal njegov vznemirjeni glas in se je jeklena žica jela močno tresti. Takoj na to je že počila. Izgleda, da so se /v tistem trenutku nahajali ravno nad globokim breznom, kajti na doktorjev ukaz se je parnik pomikal prav počasi naprej- Cevi za zrak sck se še nekaj časa odvijale, po moji .cenitvi še kakšne pol milje ,in so se nato tudi pretrgale. In s tem smo za vedno izgubili stik z dr. Maracotom, Head-•leyem in Scanlanom.
Omeniti pa moram še neko zelo nenavadno zadevščino, to kateri nisem utegnil razmišljati, ker me začenja prihajajoče slabo vreme hudo skrbeti. Ob istem času smo namreč ivršili globinsko merjenje in izmerili sma globno osem tisoč osem sto sedemdeset metrov. Obtežilo je seveda ostalo na dnu, toda žice smo potegnili ven in — če mi. verjamete
.ali ne — na porcelanski kotvici smo našli Headleyev žepni robec z njegovomi črkami. Vsa . posadka se je temu na .¡moč čudila in nihče si ni mogel razložiti, kako se je kaj takega moglo zgoditi. Morda bom lahko v svojem sledečem zapisu znal kaj več povedati o tej zadevi, Križarili smo tam okoli nekoliko ur v upanju, da bo kaj izplavalo na površino. Potegnili smo tudi na ladjo jekleno žico, ki je bila na Ikoncu vsa razcefrana. Sedaj pa moram vso pozornost, posvetiti ladji, kajti še. nikdar nisem videl tako grozečega neba, živo srebro v barometru je zelo nizko in še vedno naglo pada.«
Tako smo zvedeli za usodo naših prejšnjih tovarišev. Silovit ciklon je moral zadeti -ladjo in jo takoj uničiti.
Ostali smo pri razbiti ladji, dokler nas nista neka in skoraj sedemdeset metrov v dolžino. Na gornji strani sta

FRANCE MAGAJNA:
Druga „znanstvena" uganka
Stojimo 11 a železniški postaji in občudujemo hropečo lokomotivo, ki stoji na tiru pred nami. Že vemo, da bo oez minuto odlkrehala po svoji »začrtani (poti« naprej in da 'bo od-
Zares, ko je pretekla minuta, se ta železna kača pred nami zgane, vlekla za seboj še vrsto vagonov, začne se pomikati naprej, hitreje in hitreje, in čez malo časa izgine v daljavi. Lep prizor, ¡ki vselej zanima ljudi, če niso travno na postajah doma.
In kaj smo zdaj mi pravzaprav videli pred seboj? Ali bi znali točna opisati ta dogodek.? Bom poskušal jaz, poslušajte!
■Najprej je lokomotiva z tlastno silo začela obračati srvoja kolesa. Ta so se kotalila ipo tračnicah naprej in nesla s seboj lokomotivo, ki je nato vlekla za sabo še vrsto vagonov. Hitrost lokomotive in vagonov se je od hipa do hipa večala in ves čas — videli smo vsi — jc bila njena hitrost prav taka kakor hitrost vagonov, ki so bili k njej pripeti- Drugače pač ne more biti.
Zdaj boste Tekli, da govorim otročarije, ki so vendar vsem [minljive. ¡Ne, ni res to. Moje ¡pripovedovanje je ie najbolj vidna pot do smotra, ki sem si ga bil postavil, ¡ko sem si v mislih zasanjal ta člancik. Ta smoter se imenuje »znanstvena uganka«, 'ki jo boste v naslednjih stavkih spoznali. Le malo ¡potrpite!
Lokomotivo skupaj z vsemi, vagoni imenujemo vlak. Med vožnjo je hitrost lokomotive zmeraj enaka hitrosti vagonov, ki drdrajo za njo. Smemo torej reči, da vsi deli vlaka brzijo z enako hitrostjo naprej.
Seveda smemo to reči, pa mislite,
CVETKO GOLAR:
¡¿a se ¡uho-
Ko se jutro zazori, ptiček v grmu gostoli: »Brž pokonci, zadnji čas, kdaj sem že na nogah jaz, vstani, vstani, brž po dveh jutro se se drži na smeh!
Črne škorenjce c.buj, naglo v šolo odpotuj, priden bodi cicipe, da boš prej znal abece«
Abeceda res je huda in veliko treba truda, črke težko je poznati in je lepše češnje brati.
ljubi fantje in dekleta, da jc to popolnoma in skozi in skozi tcs? Nemški znanstvenik Albert. Einstein jo nekoč rekel, da ni noben pojav, ki Se nam prikazuje, točno tak kot ga vidimo in jc v pojasnilo te trditve naštel cetlo rajdo čvrstih dokazov. Ustvaril nam je bil s tem tak o imenovano »relativno teorijo«, katero osnovne pojme, vam bom morda nekega dne poskušal pojasniti.
Torej je li res, ida se vsi deli vlaka z enako hitrostjo pomikajo naprej ? Vzemimo v pretres samo kolesa. Če potuje, vlak s hitrostjo petdesetih kilometrov na uro, ali mislite, da jc gibanje koles na,prej tudi te brzine? ¡Glejte tu vprašanje, ki vam morda ni še docela jasno. In v kolikor ga. razumete — kaj bosto nanj odgovorili? Vas že v duhu ču-jem!
»Seveda,« boste rekli, »tudi kolesa potujejo naprej z isto hitrostjo kot lokomotiva in vlak. Saj bodo vendar tudi kolesa prišla na prihodnjo postajo istočasno kot vlak.«
Veste v čem je v tem vašem sicer .pametnem odgovoru .pogreška? V tem, ker ne upoštevale dvojnega gibanja koles. Kolo se ne pomika le naprej kakor lokomotiva, kolo se istočasno obrača ¡tudi okc^li svojo osi.
Bistvo sedanje »znanstvene« uganke tiči zdajle v teh preprostih vpra-šanjih:
»Ali potuje kolo (to velja seveda za vsa kolesa in ne le za eno) kot edinstvena celota z enako hitrostjo naprej ? Da laže razumete to vprašanje: ali potuje gornji del njegovega oboda (platišča) z isto hitrostjo naprej kot njegov spodnji del, ki so v tem trenutku dotika tračnice? Kateri del kolesa gre v mišljenem trenutku naprej s hitrostjo lokomb-tive?«
Ej, zlati moji mladinci, to so pa že vprašanja in .pol! Uganka že spada nekam tja v predvežo znanstvenega zavoda. Celo kak profesor utegne postati pozoren. Pa je vendarle uganka zelo skromne sorte.
Naj vam jo po domače pojasnim.
Tisti del kolesovcga oboda, ki se v mišljenem trenutku dotika -tračnice, v tem trenutku miruje. To se pravi, da vtem hipu ne potuje naprej. Toda istočasno se nasprotni ali vrhnjji dej obodai pomika naprej dvkrat hitreje 'kot lokomotiva in vlak. Samo os kolesa potuje ves čas naprej z brzino lokomotive.
Ako bi res hoteli, da se celotno kolo .pomika z vlakovo hitrostjo naprej, bi se ne smelo vrteti okoli osi, temveč hi se moralo drsati po tračnici.
REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
KRIŽANKI: 1) kri, 2) rog. 3) Igo, 1) kor, 2) ona, 3) Rab.
LESNIKI: 158) jajce, 159) metla, 160) sedanjost, 161) svetlobni zajček, 162) pivo.
	1	1 ;	3 '		i t v	3	
6		0	F i'			A ' v.	7
8 .		m	n		stm li	v	/ L.
10	A	'z	Ull 1	i	12-, v,-**	h/	t\ i \
13	y	-"i	IS		I«"-. RC		-t t-. i "
	13! f	A	16 K		A f~\	'Í Ó	
		!7	.1 v-		■ . •. i ■>		
			IA				
V ot d o B a; vi n o : 1. ime. znanega partizanskega ¡komandanta. 6. testament, poslednja odločitev pred smTljo, 8. ¡kratica za »slovenski«, 9. pijača starih Slovanov, 10. neresnica, 12. osebni 'zaimek, 13. moško ime, 14. del Bohinja, 15. oblika glagola igrati, 17. pogan.
Navpično: L vrsta rečnih prevoznih sredstev, 2. kazalni zaimek za srednji spol, 3. naiplačilo, 1. vzpodbudna beseda, 5. gospodar (tujka), 6. domače živali, 7. turški bog, 11. nogometna potrebščina, 12. vrsta nadležne žuželke, 16. uničevalka železa.
DRAGOTIN ,KETTE:
Mačka in miška
Mlada miška je videla nekoč mačko, kako je slanino. Hitro steče k nji in se ji .prijazno (pridruži, rekoč: »Botrica. tudi meni diši slanina, saj mi pustiš, da jo tudi jaz nekoliko pokusim ?«
»Ti, 'tacica tatinska, ti!« zarezi mačka nanjo, »jaz ti bom že pokazala krasti, čakaj me!« in v hipu jo zagrabi in zadavi. Nato ipa izopet dalje mirno liže okusno slanino.
Drugi dan pride v klet gospodinja, najde slanino snedeno, a miško zadavljeno. Kakor hitro zagleda muco. jo pokliče s sladkimi -besedami k sebi in jo začne ¡božati: »Da. da, ti si moja mucika. Prav, prav da si zadavila to požerun-sko miš. ki mi je snedla vso slanino.«
in mucika je zadovoljno godrnjav-sala in predla, prav kakor da je na-bolj nedolžna žival na svetu . .. Ali bi jo nabili, to hinavko, kaj, otroii moji? Da, in prav bi imeli!
Iz Mihel pri Kozini se je oglasila MJHALIČ ZDENKA in se opravičuje, da ni do zdaj še nič pisala. Zato pa obljublja, da bomo v bodoče lahko večkrat čitali njena pisemca. Takole še pravi:
Ilodim v 3. razred osn. šole v Krvavi potok. Okrog šole imamo lep vrt z mnogimi drevesi. Imamo tri žoge, s katerimi se igramo. Iz šolske knjižnice si sposojamo knjige. Veš, striček, vsakokrat komaj čakam prihodnjo številko Slovenskega Jadrana, da lahko čitam tvoj kotiček.
Veš, draga Zdenka, vedno sem tako zelo vesel, če se oglasi nov »kotičkar«! Zato me je tudi tvoje pisemce tako razveselilo, še bolj pa sporočilo, da pridne berete knjige in časopise. Poznaš stari pregovor, ki pravi: »Kar človek zna, to velja?« No, če se boste v Krvavem potoku pridno učili in veliko brali, boste nekoč veliko veljali. Prav lepe pozdrave vsem pionirjem v Krvavem potoku!
Naš stari znanec FURLAN VLADIMIR iz Postojne piše:
Tri dni, ko nismo imeli pouka, sem kar dobro preživel. Šel sem do postojnske jame, kjer sem videl mnogo ljudi iz raznih mest in držav. Pri jami smo bili dolgo, do sedme ure. Mislim, da si tudi ti lepo preživel Prvi maj. Lepo le pozdravljam I
Zahvaljujem se ti za dobra voščila, ljubi Vladimir! Malo pozno sicer, toda kaj, ko čaka v mojem predalu toliko pisemc naših pridnih dopisnikov. Veseli me, da si si ogledal jamo, saj ste Postojnčani lahko upravičeno ponosni nanjo, tako je lepa in zato privablja tudi številne tujce.
Med pisemci, ki jih prejemam, ni bilo dolgo nobenega s Škofij. No končno se je Ie oglasila HRVATIN SUZANA. Takole mi je napisala:
Po dolgem času se spet oglašam, kei bi rada povedala nekaj novega, in sicer: Pisali so nam pionirji iz Maribora. Pravijo, da se lepo učijo in da je pri njih na štajerskem zelo lepo. Mi, pionirji na Škofijah smo jim takoj odgovorili na nji-hovo| pismo. Povabili smo jih tudi, naj pridejo k nam na počitnice, da se bodo kopali. Obljubili pa smo tudi, da jim ubisk vrnemo.
Vidite, dragi stric Miha, moram se veliko učiti in tako včasih na Vas pozabim.
Res, draga Suzana, tokrat sem dolgo čakal na tvoje pisemce. če res nisi pisala samo zato, ker si se morala toliko učiti, potem ti seveda oprostim. Ce si bila tako pridna, boš gotovo v šoli lepo izdelala. Toda zdaj bodo počitnice in ko boš prebirala naš pionirski kotiček, se boš gotovo večkrat oglasila. Veseli me tudi, da ste se tako sporazumeli
z mariborskimi pionirji, saj j s prav da vsi spoznamo lepote naše domovine, naše ljudi in njihove običaje, In piši mi, če boš šla v Maribor,
Iz Podgorja piše GRZETIČ ANICA v imenu PIONIRSKEGA OD' ERDA »ZMAGA«:
Striček Miha, zdaj pa še nekaj novic. Dne 29. maja smo imeli pionir sko štafeto in to vse šole občine Podgorje. Štafete so se sestale v' vasi Praproče. Naša štafeta je bila prva. Sledile so druge točke sporeda. Tovarišu Titu smo voščili za rojstni dan.
Že dne 24. maja pa smo imeli pionirsko fizkulturno tekmovanje V Herpeljah. Zbranih je bilo deset šol. Zmagali smo v igri »Med drema ognjema«, v teku pa nam sreča ni bila mila. Temu je bila kriva slaba organizacija. Telovadimo zelo radi in srečni smo, kadar nam na.Š3 to-varišica ziroči žogo. Tako se utr-jujenio in zabavamo.
Vidite, dragi moji, takole lepo pi-semce so mi napisali pionirji odreda »Zmaga«, Utrjujejo si zdravje, se zabavajo in pri vsem tem gotovo ne pozabijo na učenje, čeprav tega niso izrecno napisali, ampak je razumljivo samo po sebi, saj je to prva dolžnost pionirja. In drugič jim prav vsi skupaj želimo tudi v teku več uspeha, ali ne? Pa tudi to, da se še oglasijo zdaj, ko bedo počitnice in da pridno prebirajo r.as kotiček.
Med našimi malimi ugankarii je danes Sreča izvolila KEBE BRANKA iz CERKNICE in ŠIMJONATO i.CIJA iz DEKANOV, ki sta prav rešila uganke in križanke.
Zdaj pa POZOR VSI PIONIRJI i Bliža se konec šolskega leta, šolske duri se bodo zaprle in naši mali pionirji bodo veselo odšli domov na počitnice. Toda ali ste pomislili, kako boste zdaj brali naš kotiček v Slovenskem Jadranu? Na šoli verjetno ne nikogar in kje bo poštar pustil časopise? Zato veste, kako se dogovorimo? Vsak ed vas naj doma lepo prosi očka ali mamico, naj na-roei Slovenski Jadran. Gotovo p:v se bodoj tudi našli pionirji, ki bi bili pripravljeni sprejeti več izvodov časopisa in bi ga potem prodajali po hi-šal tistim, ki so ga že brali do zdaj in tudi tistim bi ga ponudili, ki ga še ne poznajo. Poskusite, dragi pío-nirji, pišite stricu Mihi, koliko iz-vodov bi lahko prodali, pa vam jih bo poslal. Ko prodate, boste poslali denar, lahko pa tudi vrnete, če kake številke ne bi prodali. Za nagrado za vaš trud bo že poskrbel stric Miha, boste videli kakšna lep3 darila bodo prišla po pošti za tiste, ki se bodo potrudili. Stric čaka, da mu o tem pišete!
zatohlost v steklenem oklepu in občutek naraščajojče težine na prsih opozorila, da je skrajni čas, misliti na povratek. Na poti domov smo pa doživeli nekaj, kar nam je pričalo o nenadnih nevarnostih, ki prežijo na to podmorsko ljudstvo in kje leži verjetno vzrok, da je tako maloštevilno, kljub dolgi dobi mojega obstoja. Po naši cenitvi je štelo skupaj z grškimi sužnji nejveč štiri do pet tisoč duš. Spustili smo se po stopnicah in se podali vzdolž roba goSčave, ki obroblja bazaltne čeri, ko je Manda ves razburjen pokazal z roko navzgor in divje mahal nekomu iz našega spremstva, 'ki se je nahajal pred nami na planem. Obenem so pa on in tisti, ki so bili z njim, hiteli pod neke visoke skale in ¡ha vlekli s seboj, šele ko smo bili v zavetju, smo opazili vzrok njihovega strahu. Precej visoko nad nami, toda naglo spuščajoč se, je bila ogromna riba nenavadne oblike. Bila je skoraj podobna plavajoči pernici, mehki in napihnjeni, z belim trebuhom in z dolgimi rdečimi resicami, s tresenjem katerih se je poganjala naprej v vodi. Izgledalo je, kot da nima niti ust niti oči, vendar se je kmalu pokazalo, da je bila strašno hitra. Član našega spremstva, ki je bil na planem, je tekel proti našemu zaklonišču, toda bilo je pre-kasno. Videl -sem, kako -se mu je obraz od groze spačil, ko se je zavedal, kaj ga čaka. Grozna zverina se je spustila ena njega, ovila ga je od vseh strani in je ležala na njem, strašno utripajoč, kot da bi hotela pritisniti njegovo telo na 'koralne pečine in ga zdrobili na koščke. Ta tragedija se je odigrala nekoliko metrov od nas in naši spremljevalci so bili tako presenečeni nad njeno nenadnostjo, da niso bili zmožni ničesar ukreniti. Scanlan je planil ven, skočil na široki, z rdečimi in rjavimi madeži posejani hrbet zverine in je zasadil ostro konico svoje -kovinaste palice v njeno mehko tkivo.
Sledil sem Scanlanovem primeru in nato so Maracot; in vsi ostali planili po pošasti, ki je počasi oddrsela stran, spuščajoč za seboj oljnato in sluzasto progo. Naša pomoč je prišla prepozno, ker je tožina velike ribe zdrobila stekleni oklep, Atlantida, ki je utonil. Bil je dan žalovanja, ko smo
odnesli njegovo truplo nazaj v zavetišče, toda za nas je bil tudi dan zmagoslavja, kajti naš odločni poseg v borbo je zelo dvignil naš ugled pri naših tovariših. Kar se tiče nenavadne ribe, nam je dr. Maracot povedal, da pripada prirodoslovcem dobro znam vrsti ploščatih rib; da pa ta riba lahko doseže tako velikost, o tem se mu še sanjalo ni.
Govorim o tej živali, ker je slučajno povzročila to tragedijo. Lahko bi pa, in brškone bom tudi, napisal knjigo o čudovitem življenju, ki smo ga opazovali tu. V podmorskem življenju prevladujejo rdeča in črna barva; medtem ko so morske rastline svetlosive in imajo tako žilava vlakna, da smo jih redkokdaj privlekli na površino, so zaradi tega znanstveniki prišli do zaključka, da je dno oceana popolnoma golo, Mnoge življenjske oblike morja so čudovito lepe, druge so pa tako strašne dn spačene, da so bolj podobne slikam iz prividov ter tako nevarne, da v tem prekašajo vsako živo bitje na zemlji. Videl sem črnega bodečega skata, deset metrov dolgega in s strašnim čekanom na repu, s katerim je v stanju ubiti z enim udarcem vsako život bitje. Videl sem tudi zverino podobno žabi, z izgubljenimi, zelenimi očmi, ki ni pravzaprav nič drugega kot ogromen želodec s široko zevajočimi usti. človek, ki bi jo srečal, je zapisan smrti, če nima s seboj močne električne svetilke, s katero jcx edino lahko požene v beg. Videl sem rdečo in slepq jeguljo, ki preži med skalovjem in ubija s strupom, ki ga brizga okoli sebe in videl sem tudi orjaškega morskega ¡škorpijona, strah in trepet morskih globin, kako opreza v podmorski džungli.
Nekoč sem imel celo redko priliko videti pravo morsko-ikačo, bitje, ki ga človeško oko zelo redko vidi, ker živi v največjih globinah in se pojavi na površini samo tedaj, kadar jo kakšen podmorski potres prežene iz njenih lovišč. Dve sta priplavali ali točneje drseli mimoi naju, ko sva nekega dne Mona in jaz čepela skrita v grmičevju morske praproti. Bili sta ogromni, merili sta čez tri metre v višino bili črni, po trebuhu srebrnkastobeli, na hrbtu sta imeli visoke serice, oči pa drobne, ki noso bila nič večje od
volovskih. O teh in mnogih drugih podobnih stvareh boste nash poročilo v znanstveni razpravi dr. Maracota ie bo sploh kdaj prišla v vaše roke.
Teden za tednom je tako mineval v našem novem življenju. Le-to je postajalo vedno prijetnejše, posebno pa še zato, ker smo se s časom naučili tega že davno pozabljenega jezika v toliki meri, da smo se nekako sporazumeli z našimi tovariši. V zavetišču je bilo nešteto priložnosti za «tudij m za zabavo; Maracot je že toliko obvladal njihovo staro kemijo, da trdi, da bi lahko postavil na glavo vse pojme o tej znanosti, če bi mogel samo objaviti svoje znanje. Med cBtalimi iznajdbami jim je tudi uspelo razbiti atom in-čeprav ni pri teh sproščena energija tako velika, kot so to-predvidevali naši znanstveniki, je pa še vedno dovoljna in Jih zalaga z velikansko količino pogonske sile. Tudi glede poznavanja prirode etra in sil, ki se nahajajo v njem, so- zelo daleč pred nami in ono čudno prenašanje misli na platno, s katerim smo mi njun in oni nam prikazali, svoje zgodovinske dogodke, je pripisati prenosu ererskih vtisov v stvarno stanje.
In vendar, kljub vsemu njihovemu znanju, je bito nekaj členov v verigi modernega znanstvenega razveva, ki so jih bili njihovi predniki prezrli.
Scanlanu je bilo prepuščeno, da jim to dokaže, že nekaj tednov se je nahajal v nekem posebnem stanju zadržanega-razburjanja, krotil se je, da ne bi izdal svoje skrivnosti in. se je venomer smehljal, zatopljen v svoje misli. Bil je tako zaposlen, da smo ga le redkokdaj v tem času videli. Njegov edini zaupnik in prijat-elj je nek debelušen in dobrodušen Atlantid po imenu Berbrix, ki je zaposlen pri strojih, Scanlan in Berbrix sta postala zelo dobra prijatelja in sta tičala sedaj vedno skupaj, čeprav sta se sporazumela v glavnem z-znaki in z medsebojnim trepljanjem po ramenu. Nekega večera je Scanlan ves žareč prišel v sobo,
»čujte, doktor,« je dejal Maracotu. »Imam neko svoje? zadevščino, ki bi jo rad izročil tem ljudem.
Katere fizkulturn
Najnovejše oblike fiaične kulture so izraz stremljenja za zvišanje živ-ljtnskega standarda najširših slojev. Črta evolucije telesnega vežba-nja gre od antike do renesanse, ki je ta kapital izročila tudi dobi porajanja socializma, ko je fizkultura dobila današnje oblike. Socialistične ideje so osvobodile tudi zanemarjeno človeško telo in so ga rešile okov temne preteklc^ti.
Ena najmočnejših verig je vkle-pala tudi ženo. Ta vklenjenost je bila tako močna, da še danes vidimo njene posledice. S širjenjem industrializacije je žena počasi lezla iz svoje hišne uklenjenosti in počasi o"cbivala naloge v družbenem življenju. Njena želja za svobodnim gibanjem in borba proti škodljivim vplivom mestnega življenja jo je privedla do tega, da se je začela
Jopa za plažo iz vzorčastega kretona, ki jo lahko nosimo na kratke hlače ali pa tudi vrh obleke za sončenje. Hlačke in modrček za sončenje naredimo iz enobarvnega blaga.
ukvarjati s iizkulturo, ka se je bistveno razlikovala od nekdanjih fevdalnih oblik ženskega športa. 1-stočasno je žena odvrgla obleko, ki jo je ovirala pri tem udejstvovanju.
V prvem zaletu svobode se je žena zagnala v večino fizkulturnih panog, s katerimi se je ukvarjal mož. In pri tem se je pojavila cela vrsta problemov z ozirom na njene naravne sposobnosti. To je postalo predmet mnogih razprav ginekologov, pedagogov društvenih delavcev in glasnikov športnega udejstvova-nja, kajti ne moremo preko dejstva, da je žena anatomsko drugače zgrajena kot moški. Ce k temu dodamo še fiziološke specifičnosti v zvezi z materinstvom ter različno psiho z bolj razvito čustveno komponento, potem moramo biti oprezni, če določamo fizkulturno smer, v kateri naj bi se žena aktivno udejstvovala.
Mnenja strokovnjakov o tem vpra šanju tudi pri nas niso enaka. Nekateri naj bi se udejstvovala žena, kateri trdijo, da je število panog, v omejeno, drugi spet trdijo, da se lahko ukvarja z vsemi športi, prav tako kot moški. Pri tem mislijo celo na boksanje, dviganje uteži in drugo. Ce hočemo priti stvari do dna, ne smemo gledati samo s športnega stališča. Prvenstvena prirod-na ženina naloga je materinstvo. Za ta zvvišeni cilj so ustvarjene njene fizične in duševne sposdbnosti, in prav ta poteza prevladuje vse ostale. To moramo upoštevati. Seveda najdemo pri tem izjeme in anomalije, toda poskušali bomo odgovoriti na vprašanje, ki ga postavlja tisoče in tisoče žena: s katerimi fizkul turnimi panogami naj se ukvarjam?
Začnimo s higiensko telovadbo. Trebušno: duplino žene izpopolnjujejo v glavnem genitalni organi, zato je nujno potrebno, da si žena utrjuje trebušne mišice in vezi. Pri sedenju v šolski klop:, v pisarni ali
O delu organizacije Rdečega križa v sežanskem okraju
(Nadaljevan je ) Vzrok temu pa ni morda nerazumevanje ali pasivnost ljudskih množic, nasprotno, ljudje vidijo koristno in uspešno človekoljubno delo organizacije RK ter so pripravljeni sodelovali, le vodstvo v vaških in občinskih odborih je v največ primerili slabo. To ugoto-
letnika 1930, na gimnazijah pa bodo organizirani 30-nrni tečaji prve ponjoči. V Obrovem in Pregarju bosta odprti novi postaji RK. V sodelovanju z okrajnim odborom PLZ bo izvedenih 6 tečajev prve pomoči v vaseh, kjer jih letos ni bilo. Občinski in vaški odbori RK bodo delali na razširitvi mreže po-
vitev nam nesporno potrjujejo dej- staj in skrinjic prve pomoči, tako
stva iz izkušenj pri dosedanjem delu. Kjer so lrili vaški in občinski odbori delavni, tam so povsod doseženi lepi uspclu, tam je organizacija iRK močna in kos vsem svojim, nalogam. Kjer pa so posamezni odborniki pas i ni i. je nujen rezultat popolno mrtvilo. Delno je bila temu kriva tudi sama organizacijska oblika osnovnih organizacij RK. kajti tam, kjer so bili občinski odbori RK pasivni, niso uspeli utrditi niti vaških pododborov in tako ni bilo nikogar, ki naj bi delal. V bodoče bo v tem pogledu stanje brez dvoma boljše, kjer so se v vaške odbore RK vršile pred kratkim volitve, ki jih lani ni bilo.
Prav tu pa se poslavlja pred ob-einske odbore RK osnovna organizacijska naloga: utrdili novo izvoljene vaške odbore. Le če bo vodstvo vaške organizacije RiK delavno, bo oživela njena dejavnost ter le na ta način, to je le ob sodelovanju ljudstva lahko občinski odbori računajo na uspehe pri svojem nadaljnjem delu.
Med najbolj važnimi nalogami, ki jih jc okrajni občni zbor sprejel za bodoče delo organizacije RK, so predvsem naslednje: asa-nacija vodovoda v Slivjah, dovr-šltev asauacijc vodnjakov in gnojišč v Velikih Ločuh, asanaeija gnojišč v Gor. Vrcmah, dovršltev kapniee na \ raličah in izgradnja nove kapniee v Progarjah. Skupna vsota vseh teli del znaša nekaj preko 3 milijone dinarjev.
V avgustu se bodo v 15 vaseh in -0 šolah vršila predavanja zdravstveno vzgojnih filmov združenih s predavanji. Tudi ob drugih prilikah bo danih skupno 60 takih predavanj po raznih vaseh. Preko zime se bodo nadaljevali letos pričeti zdravstveno ¡prosvetni tečaji, katere bodo posečala tudi dekleta
da bo postopoma sleherna vas dobila svojo.
Tudi v ostalih krajih, čeprav niso predvidena denarna sredstva iz centralnih bondov, bodo morali občinski in vaški odbori RK letos sistematično pristopiti k reševanju viprašanja ureditve higienskih razmer na vasi s posebnim ozirom na vodno preskrbo- Žena svojih prvih sejah naj zato pretresajo ta vprašanja in postavijo komisije, ki naj na podlagi analize stanja in na raznih sestankih iznešenih predlogov izdelajo v sodelovanju z občinskim ljudskim odborom načrte za čiščenje in popravilo vodnjakov, vodovodov, studencev in kapnie, ureditev gnojnikov in gnojničnih jam. napajališč itd.
Kakor je razvidno, je področje dela organizacije RK zelo široko. Pred njo se postavlja nešteto nalog. Vendar naj občinski odbori ne sestavljajo svojih planov preveč na široko in ne drobijo vseh teh nalog ker vsega hkrati tudi ni mogoče izvesti. Svoje delo naj usmerijo in vse svoje sile vržejo predvsem v reševanje tistih problemov, ki so na njihovem območju najbolj pereči.
Ce bomo na ta na?in pristopili k delu. uspehi prav gotovo ne bodo izostali, postopoma bodo rešeni vsi problemi.
Pri tem naj nas vedno vodi osnovna naloga in cilj organizacije RK boj za zdravega človeka. V tem bojem bomo pomagali utrjevati gospodarsko in obrambno moč naše države, kajti zdrav človek pomeni zdravega delavca in če je treba hrabrega branilci j a naše ne-odvisnsli. S tem bojem bo tudi organizacija RK veliko doprinesla k skupnim naporom vseh jugoslovanskih narodov za čimprejšnjo izgradnjo naše socialistične stvarnosti,	K. C.
v delavnici je oteškočen krvni obtok in prebava v črevesju. Prav zaradi tega sedenja je tudi toliko težav pri mesečnem perilu, 'žena trpi bolečine v križu in v trebuhu in se zdravi z najrazličnejšimi zdravili, pravi vzrok pa je cesto v slabo razvitih trebušnih mišicah. Za to so najboljše vežbe na tleh, Podrobna navodila za različne vaje boste našli v vseh ženskih l;stih, ali pa vprašajte strokovnega učitelja telovadbe.
Od ostalih fizkulturnih panog najbolj odgovarja ženi plavanje. To je tudi potrdila z dobrimi rezultati. V atletiki pa so primerne kratke proge, skoki, zmerne metanje, vse igre z žogo, planinarjenje itd. V teh panogah lahko žena tudi tekmuje in ima uspehe.
S iizkulturo in osebno higieno lahko žena podaljša telesno mladost in gibčnost bolj, kot če bi po-sečevala. najboljše kozmetične salone na svetu. Z zmernim vežbanjem poveča žena tudi svojo delovno sposobnost in splošno vitalnost, Ce a-naliziramo dosedanje izkušnje, lahko zaključimo, da naj žena goji vse tiste športne panoge, ki ne škodujejo njeni ženskosti, ki je osnova materinstva, te glavne biološke in družbene funkcije žene.
h-
J|L 4 mvM^' 71
f i Vi
. JU // 5
Ljubke poletne oblekice iz platna ali tiskanine z* naše punčke, za sprehode in za sončenje.
Ples je izraz življenjske radosti. Naš veliki pesnik Oton Župančič je o plesu rekel takole: »Ples, to je utrip srca, ritem mladosti, to je prožno telo naše mladine, ki ga prešinja in obvladuje duh do poslednje mišice in najtanjšega vla-kenca, da se mu pokorava s slehernim gibom in premikom, da je sposobno odtrgati se od tal in se dvigniti za polet, kakor bi človeku
SREČANJE Z INDIJSKIMI ŽENAMI (Nadaljevanje in konec)
Tov. Tomšičeva dalje Dravi, da je med prvimi ženami, ki jih je srečala v Indiji, bila Indira Gan-dhi, hčerka predsednika vlade Ne-hruja. Indira živi skupaj s svojim očetcim in mu je tiha pa velika pomoč pri njegovem delu. Njeno delo je predvsem v organizacijah za pomoč otrokom in na humanitarnem socialnem področju. Pripovedovala je o svojih naporih, da ostvari množično oporo vladi pri izvajanju petletnega plana. Zelo je skromna in prisrčna. Ona je tudi uredila očetovo knjigo »Odkritje Indije«, ki je pravkar izšla v hrvatskem prevodu.
V	domu Sučete Kripalani se sestajajo najvidnejši predstavniki socialistične stranke. Tudi ona je ena vodečih oseb socialistične parlamentarne skupine in pcislanka. Znana je kot dobra govornica.
V	planski komisiji dela Srimati Durgabaj. Vodi oddelek, ki planirt. vladne ukrepe na podroCju prosve-te in šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, delovnih odnosov, stanovanjske graditve in javnih del, torej eno najobsežnejših in najbolj občutljivih področij. Srimati Durgabaj ima za seboj trdo življenje, bila je odvetnica in se je borila v vrstah kongresne stranke.
Gospa Lilavati Munshi je poslanka v centralnem parlamentu in žena guvernerja največje države (s (¿3 miljoni prebivalcev). Med dru-
■
Bi?
' V " ^'rMM •«Is? < o
'^mm IHl
* "	imin
?
i . *
Elegantna in moderna pepita obleka z okrasiti iz belega, svilenega pikeja.
sim si je zastavila za nalogo naučiti indijske žene pripravljati jedi brez riža in pšenice, ker iu v Indiii primanjkuje. Poleg tega je tudi organizirala prodalo ročnih del. s katerimi se preživlja mnogo milijonov Indijcev.
Ministrica za zdravstvo v centralni ^ladi je Rajkumari Amrit Kaur. Hčerka maharadže je, ki se je šolala v inozemstvu in je že zgodaj začela delovati kot socialna delavka. Bila je vneta pristašinja Ma-hatme Gandhiia in zato zaprta tri leta. Po vojni je večkrat zastopala Indijo na'sejah Unesca in Mednarodne zdravstvene organizacije.
Vijajo Lakšni Pandit, Nehrujevo sestro poznajo daleč po svetu. Zastopa svojo državo pri OZN. Tov. Tomšičeva pravi, da napravi na človeka izredno prijeten vtis, vtis resne političarke in javne delavke, ki je obenem ostala ženska in mati.
Največja indijska ženska organizacija je All India Women' s conference (Vseindijska konferenca žena), ki deluje več desetletij in ima e-konomski, socialni in politični program. Njeno delovanje je prosvetno in zdravstveno. Menijo pa, da žene morajo ostati nepolitične. Tako so med volivno kampanjo, ki je bila zelo burna — saj je 77 raznih strank agitiralo za svoje kandidate — aktivistke ženskih organizacij žene ne poučevale o tehniki volitev, ženska organizacija podpira tudi napore vlade za planiranje družine oziroma planiranje otrok. Ker je dežela zelo prenaseljena in se prebivalstvo silno naglo množi, propagi rajo ženske organizacije in državne zdravstvene ustanove med ženami preventivno čuvanje pred zanositvijo. Imajo tudi posebne ambulante, kjer žene dobe navodila in lahko kupijo moderna sredstva za to, ftes je, da danes indijska žena mnogokrat rodi, toda mnogo otrok ji tudi umre. Zato hočejo doseči zdravstveni delavci manjše število rojstev pa boljšo zdravstveno preskrbo, s čemer bi povečali zdravje in delovno sposobnost ljudstva. Osnovna ovira vsemu temu pa je zelo nizki življenjski standard in zaostalost in bo ta problem mogoče rešiti le skupno i; vsemi drugimi.
* * ¡K
MESTNI ŽENSKI ODBOR SZ£>L V KOPRU sporoča vsem ženam, da priredi dne 21, junija izlet v bolnico »Pranja« pri Cerknem, kjer se bodo izletnice sestale z ženami iz Trsta. Skupno bodo potem obiskale, še druge kraje (Tolmin, Idrijo, Novo Gorico, Most, na Soči itd.). Pri jave za izlet sprejema tov. Koreni-ka na mestnem komiteju, žene, obiščite te znamenite kraje, znane po svoji lepoti in iz narodnoosvodilne
poganjale peruti na petah.»
Današnji ples zahteva obvladanje telesa: dobro plesati — pomeni spodobno plesati. Umetnost plesa je v estetskem plesu, z enostavnimi plesnimi koraki in ne v ritmičnem skakanju in zvijanju.
Zadržanje plesalcev v plesni dvorani je mirno in neprisiljeno. Plesna dvorana ni za glasne razgovore. Plešemo zaradi plesa in ne za medsebojno pomenkovanje. Plesalec posluša glasbo, ki daje plesu ritem. Tudi petje in žvižganje med plesom ni povsod zaželeno.
Pri nas dajo ljudje, posebno mladi, veliko na ples. Nobena kulturna predstava ne bo tako obiskana, kakor kakšna plesna dvorana, čeprav je tudi tam treba plačati vstopnino! Plese za mladino prirejajo razna mladinska društva ali šola. Zanimivo bi bilo vedeti, ali kdaj kdo tem mladim in nevednim ljudem raztolmači, predno jim da dovoljenje za vstop na plesišče, da ni glavno pri tem plesu samo to, da se znajo spretno vrteti po parketu in izvajati razne gibe in kretnje, ki mnogo spominjajo na divja, kulturno zaostala plemena, ampak da veljajo za ples posebna pravila?
Včasih je bila mladina na plesih pod strogim nadzorstvom starejših oseb. Danes uživa v tem pogledu neprimerno večjo svobodo od strani vzgojnih faktorjev, čeprav ji to ne koristi.
Poglejmo si sedaj naša javna plesišča, kjer se v večernih urah vrti mladina, pa tudi starejši ljudje. Med mirnim in skladnim vrtenjem večine plesalcev, se najde eden ali več parov, ki izvajajo nemogoče in neestetske figure ter se pri tem zaletavajo v ostale plesalce. To -ni samo, da je brezobzirnost proti drugim plesalcem, temveč kvari tudi celotno sliko, ki jo nudi plesišče, kot vsako javno zborovališče kraj, kjer nastopajo ljudje kot kolektiv, in je zato njihovo vedenje podvrženo gotovim splošno veljavnim pravilom. Vsak se mora torej zavedati, da ne sme plesati ter se obnašati kakor, da bi bil doma ali v krčmi, temveč se mora prilagoditi vedenju vseh ostalih. To je važno predvsem v turističnih mestih, kjer mora imeti vsak turist možnost plesa, ne da bi tam bil v nevarnosti za svojo obleko ali telo.
Po vseh slovenskih mestih so taki neestetski plesi mladini prepovedani. Skoraj vsako- večje kulturno-umetniško društvo pa ima svojo folklorno sekcijo, kjer se v naših lepih narodnih plesih mladina lahko dovolj izživlja. Te folklorne skupine so na vseh javnih prireditvah izredno priljubljene.
H koncu bi omenili še nekai grobih napak, ki se opažajo med plesom. Plesalec z desno roko vleče plesalko navzgor, čemur sledi nemogoča drža plesalke. Naprej nagnjeno držanje in tako imenovano »veslanje« z levo roko. Pri plesalki: često. obračanje glave, obešanje na plesalca ali preveliko nagibanje n<;-zaj. Nekaj nemogočega je, plesari z glavo ob glavi ali na njej. Ker plesalec vodi, je za nelepo sliko pri plesu skoraj vedno odgovoren on. Tudi plesanje dveh žensk skupaj bi moralo bili odstranjeno iz vseh naših plesišč.
Zaželeno pa je, da bi se v bodoče plesu kot družbenem razvedrilu, posvečala večja pozornost. M. G.
i
RADIO • OGLASI • OBIkVfc
Mail Ei®g©m©t(s]il w Turčiji
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je pretekli teden odigrala svojo četrto mednarodno tekmo v zadnjih štirih tednih. Za nasprotnika jc imela reprezentanco Turčije, ki je v zadnjem času v izredni formi. hkrati pa je bilo treba računati, da je na vročili carigrajskih tleh le težko odnesti ves izkupiček. Jugoslovani so v tekmi s Turčijo nekoliko razočarali, saj so le po sreči odnesli neodločen rezultat 2:2. Nekaj minut pred koncem tekme so namreč Turki še vodili z 2:1 in nas jc le Mitieeva prisebnost rešila poraza. A tekmi se je pokazalo, da so starejši igralci še vedno stebri moštva, snj je n. pr. Mihitinovii skoraj povsem odpovedal. Najboljši igralec v našem napadu je bil Rajko Mitič, ki s- zopet vrača v staro formo in je razen \ ukasa glavna opora našega napada.
'Kombinirana jlugosjlblvanska reprezentanca se je nato pomerila še z reprezentanco Ankare. V tej tekmi so naši igralci prikazali pravo eksc-bieijo nogometa in zmagali z visokim rezultatom 6:1.
Tri zmage in en neodločen rezultat z renomiranimi evropskimi reprezentancami pa jc končno le sijajen uspeh našega nogometa in ponovno potrdilo, da spada naša nogometna reprezentanca med najboljše ekipe v Evropi.
OB ŠAHOVSKEM DVOBOJU ŽALEC — KOPER (8-4)
\ nedeljo je bil v Kopru prijateljski šahovski dvoboj med mestnima reprezentancama Žalea in Kopra. Savinjčnni so dvoboj na splošno presenečenje odločili v svojo knri-i z rezultatom 8:4, kar predstavlja za njih nedvomno zelo lep uspeh. Po prikazani igri je njihova zmaga neoporečna in jim moramo k uspehu samo iskreno čestitati.
Drugo poglavje tega dvoboja pa je sama organizacija dvoboja, ki meče kaj čudno luč na šahovske funkcionarje v našem okraju. Predvsem moramo poudariti, da gostov ni nihče prečakoval ob njihovem prihodu v Koper in da so tavali ves popoldan po mestu, ne da bi vedeli na koga naj se obrnejo. Naslednji dan ob devetih dopoldne ni bilo na mestu igranja nobenega igralca Kopra in so jih morali potem še skoraj eno uro in pol »loviti« po ulicah. Ko se je z eno in pol urno zamudo začel dvoboj. jc ob šahovskih deskah sedelo reci in piši 8 rezervnih igralcev Kopra. Sedaj ne kaže razpravljati o ■tem ali so krivi funkcionarji ali igr ilci. Držalo bo le to. da jc v ko-pr-:ri šahovski organizaciji »nekaj gnilega« in tla ho to gnilo treba čimprej odstraniti. Naj za nameček povem še to, da so gostje poklonili ko-pr-kim šaliiiStom lično izdelano šahovsko mankeito, ki sem jo naslednji večer videl ležati v družbi likerskih steklenic v nekem koprskem bifeju. Seveda o kakšnem protidarilu Koprčanov ni bilo govora.
Primer slabe organizacije in ueza-interesiranosti koprskih šahovskih funkcionarjev ob dvoboju Žalce-Ko-per sevedi ni edini. V zadnji letih po osvoboditvi je ljudska oblast žrtvovala že lepe vsote denarja za razvoj te plemenite igre, ki pa se niso vedno porabile za to, zakar bi se morale. V glavnem je šel ta denar za razne medkrajevne dvoboje, v katerih so sodelovali vedno isti šahisli, za razvoj šaha med mladino, pionirji. ženami in na podeželju pa se je storilo nič aH zelo malo. Ali ne hi bilo bolj pametno, da bi se denar, ki »a dobiva koprska šahovska organizacija porabi vsaj delno za organizacijo simullank in predavanj po našem podeželju, za prirejanje tečajev in predavanj med mladino in pionirji, za organizacijo turnirja na katerega bi povabili močnejše igralce iz sosednjih republik, od katerih bi se. lahko naši igralci kaj naučili, za nakup literature in šahovnic za naše vasi in tovarne itd?
Mislim, da je. že skrajni čas, tla se preneha v koprskem okraju z iz-lctuiško-kavarniškim šahom, da se postavi nov odbor, v katerem bi bili zastopani tudi mladinci in žene in da gre tudi koprski šali po tisti poti kol gre v Sloveniji in po drugih republikah naše domovine. L. C.
KONJSKE DIRKE V POSTOJNI
TD Partizan v Postojni je v nedeljo organiziral na hipodromu v Rakitniku pri Postojni konjske dirke. na katerih so sodelovali jahači iz vse slovcnije. Prireditev jc precej motilo slabo vreme, kar je nedvomno delni vzrok slabega uspeha. Razen tega pa je bila slaba tudi organizacija. Želimo, da bi bila ponovitev 26. julija v okviru Postojnskega tedna boljša kot sedaj.
odgovarjajočih prostorov in mu primanjkuje telovadnega orodja. Glede orodja si bo treba pomagati pač iz lastnih fondov, težja stvar pa je s telovadno dvorano. Zaenkrat vadimo v dvorani sindikalne podružnice tovarne Javor, ki nam jc z odstopom svojih prostorov napravila veliko uslugo, vendar to ne more vedno tTa-jati. Treba bo misliti na novo dvorano. ki jo bo mogoče zgraditi lc s pomočjo pristojnih forumov in posameznih podjetij, člani društva pa bodo morali pomagati s prostovoljnim delom.	M. G.
VEČ MLADINE V TELOVADNO ORGANIZACIJO V PIVKI
'Preteklo nedeljo je TD Partizan v Pivki organiziral svoj peti redni telovadni nastop na prostem. Od svoje ustanovitve v marcu 1930 je društvo doseglo že vrsto pomembnih uspehov, saj so razen nastopov na prostem priredili tudi 2 akademiji v zaprtih prostorih in sodelovali pri vseh prireditvah množičnih organizacij.
Uspehi Partizana pa bi bili nedvomno še mnogo večji, če bi se v njegove vrste vključilo tudi več mladincev in mladink. Zelo žalostno je dejstvo, da so redni člani samo iz vrst šolske mladine in pionirjev, od 200 mladineevin mladink v Pivki pa so le redki vključeni v društvo. Sedaj po končani šoli. ko se bodo vrste šoloobvezne mladine in pionirjev zelo skrčile, bo vsekakor potrebno da pridobimo za Partizana čim več mladincev in mladink in da jim pri-kažem pomen njihovega sodelovanja v telovadnem društvu za njih same in za našo skupnost.
Partizan v Pivki pa se bori tudi z drugimi težavami. Predvsem nima
IZOLA IMA ŠE IZGLEDE
ZA OSVOJITEV PRVENSTVA
V nedeljo se je končalo slovensko nogometno prvenstvo v vzhodni in za p a dni ligi. V vzhodni ligi je zasedel prvo mesto celjski Kladivar, v zapadni pa kranjski Korotan. Zelo dramatično je bilo zadnjo kolo v zapadni ligi, kjer je bila po predzadnjem kolu v vodstvu Izola. Čeprav je Izola v zadnjem kolu premagala svojega nasprotnika Slavijo, je vendar prišel na prvo mesto kranjski Korotan. ki je premagal Gregorčiča z visokim rezultatom 9:0 in se z istim številom točk, a z boljšim količnikom plasiral pred Izolo. Izid srečanja med Korotanom in Gregorčičem predstavlja veliko presenečenje, saj so Jeseničani znani kot odlični nogometaši in še niso v nobenem srečanju klonili vsaj s približno tako visokim rezultatom.
Kljub vsemu ima Izola še vedno možnost osvojiti prvenstvo, ker je bila tekma s Krimom razveljavljena (Izola je zmagala s 7:3). V primeru, da v ponovitvi te tekme zmaga Izola z rezultatom 1:0 ali 7:1, ji je prvo mesto ponovno zagotovljeno.
Seveda jc prvo mesto bolj prestižnega pomena, ker bodo za prvaka igrala štiri moštva, po dva prvopla-sirana iz vsake skupine. Zinagovale-e bo imel pravico direktnega vstopa v hrvatsko-slovensko ligo. Seveda so to zaenkrat še predvidevanja, ker se bo v primeru ukinitve slovensko-hrvatske lige sistem kvalifikacij spremenil, hkrati pa je treba računali tudi na spremembe, če bodo -prejeli drug način tekmovanja v drugi zvezni ligi.
Najvažnejši sporedi oil 13. junija do 19 junija 1953 SOBOTA, 13. VI.: 14.30 Partizanski dnevnik; 14.45 »Kam pa fantje d rev' v vas« ? poje zbor »F. Prešeren« iz Kranja: 17.30 Promenadni koncert; 21.00 Z mikrofonom, po Primorski; 22.00 Vesela sobota v zabavi in plesu. NEDELJA, 14, VI.: 8.30 Za naše kmetovalce: 9.00 Mladinska oddaja: Gojenci glasbene šole iz Kopra pred mikrofonom — pogovor s pionirji; 13.13 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Pri-morski: 18.30 »Zdaj zaori pesem o svobodi« — po.jo primorski zbori. — PONEDELJEK. 15. VI.: 11.30 S filmskega platna; 11.40 Izbrali smo za vas operne arije; 17.30 V narodni pesmi in iplesu po Jugoslaviji; 18.15 To so bili časi! Glasbeni spomini v plesnem ritmu. TOREK, 16. VI.: 14.30 Kulturni razgledi: 11.10 »Oj te mlinar« ... in druge pesmi poje Slovenski oktet: 17.30 Melodije iz filmov. ki so vam ostali v spominu: 18.15 Vesele minute židane volje: 20.00 G. Pueeini: »Turandot« — I. in II. dejanje. - SREDA. 17. VI.: 11.30 Partizanski dnevnik: 14.10 »Kmetic na svetu veselo živi« in druge nam pojeta Rezika in Sonja ob spremljavi vašega kvinteta; 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.15 Koncert violinista S. Zalokarja in ,pianistke D. Bratuž: 20.00 G. Pueeini »Turandot« ■ III. dejanje: 21.00 S knjižne police. — ČETRTEK, 18. VI.:' 11.30 Po svetu okrog — 14.10 »Kje so tiste stezice« in druge koroške narodne pojeta D. Filipi ic in G. Lrvžar: 17.30 Pojo slav-
RESTAVRACIJA - BAR HOTEL
59
1'OSTOJNA - KOLODVOKSKA 1 - TE. L 84
Vsak dan ples na preurejenem vrtu in baru, igra jazz iz Ljubljane — Bar odprt od 23.30 do 5 ure Topla in mrzla jedila Prvovrstne pijače SOLIDNA POSTREŽBA OBIŠČITE NAS!
UPRAVA
Prejšnji teden je bila vsa Italija v znamenju volitev. To jc bil velik dogodek, ki se doživi lc vsakih pet let. Zato sem naprosil mojega prijatelja Bepa iz Trsla, da mi pošlje nekaj italijanskih časopisov, iz katerih bi lahko vso stvar bolje zasledoval. Sredi branja članka o večnem pogubljenju, ki čaka vse tiste, ki ne bodo volili De Gaspcrija, me je zmotil poštar z važno brzojavko iz llarij pri Ilirski Bistrici. Prebivalci te vasi so me zaprosili naj jih nujno obiščem. ker se pripravljajo pri njih velike stvari v zvezi z italijanskimi volitvami.
Takoj sem se odpravil na pol in ni mi bilo žal. V vaški ccrkvi sem se stisnil med vernike in poslušal bogudcipadljivo pridigo dušnega pastirja Adolfa. Pridiga je bila posvečena italijanskim volitvam in zvedel sem celo take stvari, ki jih niti v italijanskih časopisih ni bilo. Pri-jazni božji namestnik jc v svojem govoru ugotovil, da so se sama nebesa zavzela za De Gaspcrija in da se je nekaterim najbolj vnetim volivcem prikazala celo mati božja. Menda jc le malo manjkalo, da ni vrgla volilni listek v De Gasperije-vo skrinjico.
Kdor bi si mogoče predstavljal, da jc bila ta pridiga reakcionarna, se zelo moti. Gospod Adolf koraka s časom naprej in zna svoje pridige tlidi modernizirati. Svečano je. zatrjeval vernikom, da je Marijo vjel na 'ploščo nek spreten fotograf in da se slike že dobe v Trstu. Neverjeten napredek moderne tehnike! Če M imel De Gasperi toliko pristašev, kolikor je fantazije v glavi skrbnega pastirja Adolfa, potem bi na vseh volitvah zmagal 100 odstotno. Edina škoda je ta, da se tudi »ovce« počasi modernizirajo in da ga bodo prej ali slej poslale z enostavnimi domači sredstvi (ne z modernimi) tja. kamor spada.
Iz Ilir-ke Bistrice sem se javil v prestolnico našega Krasa — Sežano. Že dolgo časa nisem bil tu in presenetil me jc hiter razvoj mesta. Tega se krepko zavedajo tudi sami meščani, ki se vse bolj pogosto gredo »gospode« in »gospe«. Kar nerodno mi je poslalo med njimi, tako so »nobel«. iPa kaj hočemo. To spada najbrž med krajevne znamenitosti, prav tako kot napisi »Tito-Stalin« in »Ri-cordarc e préparai«, ki so danes v poseben ponos nekaterih hišnih lastnikov. Prihodnji teden bom poslal nekaj oljnate barve v Sežano, kajti prepričan sem, da so ti napisi le zato ostali nedotaknjeni. kcT je lani barva na »tešere«.
V gostilni »Pod lipo« v Ajdovščini mc. jc sprejela gruča vrlih Ajdovcev. »Sedi. Vane — so mi dejali bomo kakšno podomače vrezali.« In so vrezali po laško, kakor da bi bili na svatbi v Abruzzih. »Poslušajte vrli možje — sem jih vljudno vprašal — kako je to mogoče, da vam med petjem domača beseda kar naenkrat zavije med Lahe?« Ajdovski možje so se za hip zamislili, nato pa mi je najmodrejši med n jimi dejal: »Star si, Vane, in otročji. Ali si že kdaj slišal človeka, ki bi jecljal, in bi to navado ohranil tudi med petjem? Vem, da še nisi. Med govorjenjem in petjem je razlika in ti. ki dosti potuješ, bi io že moral vedeti.« Prijaznemu možu sem se oprostil, da sem jih motil z nepotrebnim vprašanjem, se mu zahvalil za pojasnilo in se napotil nazaj na Koprsko.
\ Cesarjih me je obkrožila skupina olrok. ki je hotela potovati na pionirsko prireditev v Koper. »Zadruga nam je obljubila kamion so mi potožili pa je upravni odbor dejal, da se z nami premalo zasluži.« »Nič ne skrbite, sem jih
tolažil, bom šel jaz telefoniral, pa bo vse v redu.« Rečeno eno, storjeno drugo. Telefona namreč ni bilo. Že štiri leta leži revež »v planu« in v takem stanju ga seveda ni mogoče uporabljati. Od sramu, da sem moral pustiti pionirje na cedilu, sem se vdrl tako globoko v zemljo, da sem se majmanj dve uri kobacal iz nje. Medtem so pionirji najbrž že pozabili name, upam pa, da me bo zato upravni odbor zadruge imel delj časa v spominu.
Po tem dogodku sem si privoščil nekoliko odmora v Sečovljah. Lep kraj je lo in razen plevela ob sedežu občinskega ljudskega odbora ga krasita tudi dve oslariji. Da ne bi bilo zamere, sem obiskal obe. V eni so mi lepo postregli z jedačo in pijačo, v drugi pa so mi servirali s kisom in oljem zabeljen nič. Ko sem se pri vašeanih pozanimal o tej nenavadni konkurenci, so mi dejali,- da se v iza družil i .gostilni zato ničesar ne dobi, ker je oštir zelo skromen človek in se ne mara bahati pred gosti, kaj vse ima na razpolago. Se-čoveljeani to skromnost zelo cenijo in jo odkrilo občudujejo v prostorih privatne gostilne.
Najlepši sprejem tla svojem potovanju pa sem doživel prejšnji teden v Marezigali. Na vhodu v za. družni dom mc je pozdravila nadvse bogata zbirka najrazličnejših odpadkov. povečini rastlinskega izvora.
Vrli zadružniki niso z.vnan posluša-li predavanj o vsestranski uporabnosti zadružnega doma! Kaj ko Ki o tem napisali kakšno znanstveno razpravo in prikazali vsi' gospodarske koristnosti razstave odpadkov,
V pričakovanju njihovega -ko-rajšnega odgovora vas vse skupaj prav lepo pozdravlja
Vaš Vane
ni operni pevei: 18.15 Koncert popularne simfonične glasbe. PETEK, 19. VI.: 11.30 Obzornik: Dušan Moravče: »Povojni gledališki repertoar n< Ljubljani« : lt. tO Trubadur Rudi Schuricke poje svoje najljubšo pesmi: 18.15 Promenadni koncert priljubljenih melodij; 21.00 Slušna igra: Mauriec Baring: »Daphne Adeane«: 22.00 Prosimo vas za ples.
REPREZENTATIVNI »HOTELSKI VODNIK SLOVENIJE« KAŽIPOT TURIZMA IN GOSTINSTVA
Gostinska zbornica jc ta mesec izdala prvi slovenski hotelski vodnik po vojni. Lična knjižica je tako važna za napredek našega slovenskega gostinstva, da nc lx> mogel iti nihče mirno nje, tudi ne naš turizem. Vsi najvažnejši podatki so v njem objavljeni tudi v nemškem, francoskem in angleškem jeziku.
Vodnik obsega po abeccdnem redu 123 krajev, v katerih jc navedeno 285 gostinskih obratov. Za vsak obrat pa so navedeni točni podatki o prometnih zvezah, o vseh komfortnih napravah in zabaviščih, o številu sob in končno še cena postelj in celodnevne oskrbe.
Iz Vodnika razberemo, da ima Slovenija v 123 turističnih krajih vsega 7.165 postelj na razpolago. Po številu postelj prednjaoi Blc-d, ki ima 899 postelj, na drogom mestu je Rogaška Slatina z 851 posteljami, na 1re-tjem Portorož s 452 posteljami, šele tem turističnim krajem sledi Ljubljana s 344 posteljami, Bohinj s 319, Slatina Radenoi z 269, Maribor z 256, Dobrna s 188. Kranjska gora s 178, Calije s 141, Dolenjske toplice s 130 in Postojna z 81 posteljami. Ta pregled nam v jasni luči pokaže nujno potrebo po večjem številu postelj v obeh naših glavnih slovenskih središčih, Ljubljani in Mariboru. Vodnik pa nam tudi prvič po vojni prinaša stalne cene za razna gostinska podjetja. Najvišje razlike v ceni glede postelj kaže Bled,kjer dobiš posteljo od 90 do 500 din. Za prenočišče je e.den najdražjih krajev Portorož, kjer znaša cena od 200 do 420 din. Tudi oskrbni n a je najdražja v Sloveniji v Portorožu in Bledu, kjer znaša o'd 800 do 1100 din. v vseli drugih letoviščah pa od 500 do 700 dinarjev.
Še bolj zanimiv pa je prvi pregled vseh naših planinskih postojank, ki jih je 94 s 3161 ležišči. Iz pregleda seznama teh postojank je razvidno, da odpade največ planinskih postojank na Julijske Alpe, kjer jih jc 40 s 1106 ležišči. Na drugem mestu so Savinjske Alpe z 19 postojankami in 815 ležišči, na tretjem Pohorje z 11 postojankami in 308 ležišči. Vse Zasavje ima le 7 postojank in 305 ležišči. Zanimivo je, da pride takoj za-Gorenjsko zeleno Pohorje. Vsi ostali kraji skoraj ni? ne pomenijo v gostinskem pogledu.
Iz vseh teh zbranih številk je razvidna velika važnost naših alpskih predelov za tujski promet in zimski šport. Obenem pa nam ti statistični podatki pokažejo, da je na vsak način nujno potrebno izboljšati gostinske razmere na našem Dolenjskem in Notranjskem. Vodniku jc v sredi dodan pregledni zemljevid prometnega omrežja in turističnih postojank pri nas. Na ta Vodnik je lahko naša republiška gostinska zbornica zelo ponosna-, saj ni le goli vodnik, ampak predstavlja veliko več: hotelski vodnik Slovenije je prvi kažipot v bodočem razvoju slovenskega turizma in gostinstva.	- - - e
i
Ui'i
M I! ]\ i IJj <-r
Ai W ! •
I h M I ' ¡Vi
Zgodba brez be.ied
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva idica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.