UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Leto XL. - Štev. 46 (2025)	Gorica	- četrtek, 1. decembra 1988 - Trst	Posamezna številka Lir 1000
Danes in vselej Kristus rešuje Mitinn katoliških tednikov v Benetkah
(Homilija za slovenske vernike ob letošnji Hvaležnici v stolnici sv. Justa 13. novembra 1988)
Veliko je še nerešenih vprašanj glede naše svobode in skrivnosti zla. Odreše-nikova moč se je v celoti razodela v Vstajenju. Če je smrt premagana, je premagan tudi greh, ki je vzrok smrti (Rim 5, 12).
Do kolikšne mere pa je greh premagan? Naše osebne izkušnje in vsakdanja dejstva namreč pričajo o tem, da v svetu še divja moralna zmeda. Spopad med dobrim in zlim bo spremljal vse rodove do konca sveta. Za katero stran se bomo opredelli? Če smo Kristusovi, pripadamo po milosti, poklicu in poslanstvu tistim, ki se borijo proti Hudobnemu duhu, ki je že od začetka oče laži, skušnjavec in ubijalec. Vesoljni božji in človekov nasprotnik lahko uniči naše telo in dušo in nas lahko vrže v ogenj (Mt 5, 29).
On ima na svetu veliko prijateljev. Najbolj nevarni zavezniki Hudobnega duha pa so neodločni krstjani, ki kolebajo med Bogom in Hudobnim duhom; tako se gre-jo sovražnikovo igro. Potrebno je, da se kristjani odločijo in da ostanejo s svojim Gospodom brez kompromisov.
Bližajoči se »Ljudski misijon« si je kot cilj zastavil zbiranje in pritegnitev vernikov, ki naj bi obnovili svojo zvestobo Kristusu in se združili v božji pravičnosti, da bi mnoge »poučili v pravičnosti«.
Menim, da se je treba zaustaviti pri nekaterih temeljnih točkah, ki zadevajo našo krajevno Cerkev in slovensko narodnostno skupnost v njej, da lahko iz tega izluščimo smernice za konkretno delo.
VODILNE MISLI ZA »LJUDSKI MISIJON«
Geslo misijona zveni takole: »Danes in vselej nas Kristus rešuje«. Rešuje nas namreč tukaj in zdaj. Zato mora njegovo odrešenje postati aktualnost, vsakodnevna novica, vsakdanja stvarnost. To pa pomeni, da se celotna osvoboditev človeka pretaka skozi nas; to svobodo pa zagotavlja le Kristus, mi smo njegovo nadaljevanje v času in posredniki, ki jih je sam zbral, da bi se lahko približal vsakemu človeku.
Ta gotovost in odgovornost se morata soočati s konkretnimi dejstvi, ki so obe-obenem vidna znamenja božje prisotnosti med izvoljenimi in vodilne smernice za naše evangeljsko oznanjevanje. Oglejmo sl najvažnejše smernice!
1. CERKVENA OBČESTVENOST:	v ospredju je edinost med kristjani. Gre za edinost v bratski in vzajemni ljubezni, ki zaživi kot krajevna Cerkev. Občestve-nost Izvira iz božje ljubezni, ki jo doživljamo v skupnosti. Božja ljubezen sprejema vse, zlasti revne, in vse, ki živijo v najhujši bedi, ker nimajo vere.
V	škofiji se božja ljubezen vsak dan sooča s problemom odnosov med večino in narodnostno-jezikovno manjšino. V teoriji je možna le ena rešitev: različnost pomeni namreč večje bogastvo za vse. V praksi pa se je treba stalno truditi za ohranitev lastne kulturne In duhovne identitete, — to pa predstavlja hud problem za slovensko manjšino, kajti identiteto je treba vedno povezovati z dialogom.
Druge poti ni. Slovenci in Italijani se moramo (»gosto srečevati, sodelovati in skupno ter odgovorno uresničevati vse možne pobude.
2. POLOŽAJ V NAŠI KRAJEVNI CERKVI: treba je tudi upoštevati dejstvo, da smo v Trstu manjšina, tudi kristjani.
V	slovenski narodnostni skupnosti v Trstu upada število dejavnih kristjanov, to še bolj kot v italijanski. Kako lahko razložimo ta pojav? Če ga obravnavamo z božjega vidika, naletimo na stalen podatek, ki je podoben fizikalnemu zakonu in je presenetljiv in tolažilen obenem.
Bog namreč izbere »ostanek« za ponovni začetek. Našo nezvestobo lahko spremeni v svojo zvestobo. Zato smo lahko prepričani o tem, da je današnji, čeprav težki položaj priprava za nekaj novega in po-
zitivnega. Tudi poljedelec obrezuje drevesa, zato da rodijo obilo sadov.
Upanje, zaupanje in pogum so izrecno evangeljske kreposti, zlasti pa so potrebne za Misijon, zagon in vztrajnost.
3.	ZGODOVINSKE KOORDINATE: ne smemo pozabiti tudi na to, kar se dogaja v kulturi in družbi. Propad ideologij in polom politično-ekonomskih sistemov povzročata negotovost in grenka spoznanja. Praznina sedanjosti in strah pred prihodnostjo človeka silita, da se zateka v preteklost.
Nekateri se prepuščajo jalovemu proslavljanju, drugi iščejo grešne kozle, spet druge preplavlja srd in odpor. Za vernika, ki je Kristusov, in za Cerkev je možen en sam dostojanstven in ustvarjalen odgovor: treba se je namreč vrniti k lastnim koreninam in odkriti pristne vrednote lastne človeške in krščanske inden-titete; treba se je vrniti k izviru, ki nam daje moč, da lahko nadaljujemo pot. Moramo se vrniti k prvotnemu izviru. To pa je pritrditev Bogu, ki je izvor svobode in odgovornosti; v občestvu pa je treba tudi širiti nauk, ki ga oznanja Cerkev, z odgovorno, celovito in stalno kate-hezo za odrasle.
Nikoli ne bom odnehal zatrjevati, da so Slovenci kot narod kristjani: kultura, običaji in navade, ki označujejo slovenski narod, so prepojeni s krščanstvom. In to je za slovenskega človeka poslanstvo, pomoč in popotnica.
POT ROMARJA
Če je to res, je pot poslanstva pot romarja. To so poti, na katerih srečujemo sodobne može in žene. To so poti, na katerih želimo stkati trdne vezi miru hi sprave.
Čas je, da se posvetimo poglabljanju in graditvi novih temeljev. Papež brez bojazni pravi temu »novo oznanjevanje«. To pa ima dvojen pomen: gre za okrepitev krščanskega občestva, tistega »ostanka«, ki je božji dar za naš čas, in za iskanje bratov, ki so oddaljeni, brezbrižni, odsotni. Pri tem pa moramo odkriti vse možne silnice in razbrati tudi neznatno znamenje, ki nam ga posredujejo drugi, tisti, ki mislijo drugače ali ki nam celo nasprotujejo.
Povrnimo se k začetnim mislim! Vsako naše dejanje, vsak naš korak, tako osebni kot občestveni, lahko najde spodbudo v tem vsakoletnem srečanju. Vendar bo vse to imelo smisel in neko nadaljevanje le pod pogojem, da bo med nami in v nas zavladala božja moč, ki nam jo posreduje molitev.
Če bi bili o tem vsi prepričani, če bi ob odhodu iz stolnice vsak izmed nas odnesel s seboj trdno željo, da bo več molil, da bo pogosteje in dlje poklekal k adoraciji, da bo Boga prosil »z močnim vpitjem in solzami«, tako kot je storil sam Gospod Jezus, kot poroča Pismo Hebrejcem (gl. Hebr 5,7), bi se gotovo vse čudežno spremenilo v boljše.
Za »Ljudski misijon« je potreben pohod molitve, prošnje, posredništva. Devica Marija, sv. Just in vsi svetniki naj postanejo
V	oktobru smo na uredništvih katoliških tednikov dobili vabilo, da se udeležimo srečanja katoliških tednikov v Benetkah.
V	vabilu je pisalo: Miting 88 katoliških tednikov dežel Alpe^Adria ter Arge-Alp. Gre za dve zvezi dežel srednje Evrope, in sicer Treh Benečij in Lombardije v Italiji, potem Švice, Bavarske, Avstrije, Slovenije, Hrvaške ter Madžarske.
Te dežele so na gospodarskem področju med seboj že povezane, tudi do kulturnih izmenjav med njimi že prihaja. Zato so se uredniki katoliških tednikov Treh Benečij vprašali: Zakaj bi se ne srečali in med seboj povezali tudi katoliški tedniki teh dežel? Zakaj bi gradili samo novo Evropo gospodarstva in ne tudi Evrope narodov?
ŠTEVILNI UDELEŽENCI
Od misli je prišlo do uresničitve na mitingu v Benetkah od 24. do 26. novembra. Zbrali so se uredniki in zastopniki 42 katoliških in verskih tednikov iz zgoraj omenjenih dežel. Nam najbližji so bili: don Latin, urednik tržaškega tednika »Vita Nuova«, don Renzo Boscarol, urednik lista »Voce Isontina«, don Duilio Corgnali, urednik videmskega tednika »Vita Catto-lica«, ki je bil tudi duša in glavni organizator mitinga. Iz naše dežele je bil tudi zastopnik »Katoliškega glasa«.
Iz Jugoslavije so bili navzoči prof. Peterle, urednik revije Tretji dan, prof. Drago Klemenčič od Družine, Franc Bole in Silvo Čuk za Ognjišče. Iz Hrvaške so prišli pomožni škof D. Kokša, predsednik hrvaške škofovske komisije za tisk, urednik Glasa koncila in še dva druga časnikarja. Iz Slovenije je prišel tudi dr. Janez Gril, predsednik medškofijskega odbora za tisk.
S Koroške se je udeležil tega mitinga prof. Verbinc za »Nedeljo«. Iz Madžarske sta prišla dva patra benediktinca iz samostana Panonhalma. Seveda so bili še zastopniki iz Bavarske, Lombardije, Švice in Avstrije.
Vabila so bila razposlana v štirih jezikih, italijanščini, nemščini, slovenščini in hrvaščini. Uradna jezika pa sta bila dva, italijanščina in nemščina, ker niso imeli prevajalcev za slovenski in hrvaški jezik. Predavanja so bila v palači Loredan na Čampo Stanto Stefano, kjer ima sedež Istituto veneto di scienze, lettere ed arti.
OSREDNJA MISEL SREČANJA
Osrednja tematika mitinga je bila »Krajevna občestva kot nosilci kulture in sporočila«.
Šlo je za osvetlitev nalog in poslanstva katoliških tednikov v omenjenih deželah, ki so nekak zametek nove Evrope, kateri
naši posredniki pri Bogu. Za našo Cerkev, še posebej za slovenski del v njej, naj nam pri Gospodu izprosijo vere, ljubezni, edinosti in radostnega zaupanja, zato bomo z božjo hrano lahko napolnili svojo romarsko bisago in ponižno in odločno nadaljevali pot v smeri božjega kraljestva.
Bazilika Matere božje zdravja v Benetkah, zgrajena leta 1687. Dož Contarinl in senat mesta Benetke so leta 1630 napravili zaobljubo, da postavijo cerkev v čast Materi božji, če bo prenehala kuga, ki je pestila mesto. Že naslednje leto so začeli z gradnjo novega svetišča pod vodstvom arh.
B. Longhena
gremo naproti. Na tej poti združevanja Evrope imajo svoje važno mesto krajevni tedniki, ki so najbližji ljudstvu, kadar gre za krajevne kulture, navade, tradicije, narodni jezik in seveda predvsem za tiste krščanske vrednote, iz katerih je zrastla Evropa od Atlantika do Uralov.
Izkazalo se je tudi, da so skoro vse prisotne dežele dediči oglejskega patriarhata, ki je stoletja in stoletja združeval pod svojim vodstvom slovanska, germanska in latinska ljudstva, ne da bi dušil njihovo narodno identiteto, saj so vsa ljudstva pod žezlom oglejskih patriarhov ohranila svoj jezik, svojo kulturo, svojo narodno identiteto. Tega npr. ne moremo reči o salzburški škofiji, ki je v dobri meri ipomagala germanizirati koroške Slovence do Drave.
ZANIMIVA POROČILA
Uvodni referat je imel urednik pado-vanskega tednika »La Difesa del Popolo« msgr. Alfredo Contran. Poudaril je: »Katoliški tedniki in sploh katoliški tisk dežel, ki so tukaj zastopane, imajo pravico in dolžnost, da se navzoči, ko se dežele medsebojno odpirajo in težijo proti Evropi. Njihov pravi smisel je, da so glas
Ljubljansko »Delo« je 11. in 21. novembra objavilo dva odlična prispevka svojega dopisnika iz Moskve, kjer opisuje poskus množične komemoracije (več tisoč ljudi) v spomin novoodkritim žrtvam stalinizma. To se je dokajalo v Kurupatiju blizu Minska v Belorusiji. Tam so letos maja odkrili množična grobišča 102.000 žrtev Stalinovega terorja, ki so jih v tem kraju postrelili in zakopali v letih od 1937 do 1941. S to komemoracijo so tako v Sovjetski zvezi prvič javno spregovorili o množičnih likvidacijah, ki so jih počeli Stalinovi komunisti.
O množičnem genocidu, ki so ga storili slovenski komunisti med drugo svetovno vojno in zlasti po njej se še vedno ne govori (kljub nekaterim poskusom). Pa čeprav je Slovenija bliže Evropi od Belorusije. - V. S.
Resnica o Černobilu
O vzrokih katastrofe se je že veliko pisalo, manj pa o številu žrtev, kajti sovjetske oblasti so skušale prikriti ne samo katastrofo, ampak in posebno tudi število mrtvih. Uradno jih je bilo 31.
Letos pa je emigriral v Francijo znanstvenik Igor Geračenko iz Kijeva, ki je povedal, da je žrtev, ki so umrle takoj po
krajevnih občestev, ki so avtentični nosilci kulture in sporočila.«
Zastopniki listov so podali pregled katoliškega tiska v posameznih deželah. Razvidno je bilo, koliko bogatejši je ta tisk v deželah demokratičnih držav od tistega pod socialističnimi režimi. Vendar je bila vesela ugotovitev, da se tudi v teh državah odpirajo nove možnosti za katoliški tisk, zlasti v Jugoslaviji in sedaj tudi na Madžarskem.
Tako izhaja v deželi Furlaniji-Julijski krajini 5 tednikov, eden v slovenščini; v Venetu 8, na Tridentinskem-Južnem Tirolskem 4, eden v nemščini, v Lombardiji ipa 14. Skupna tedenska naklada omenjenih 'tednikov je okrog 550.000 izvodov. Edini katoliški tednik na Madžarskem se tiska v 80.000 izvodih, ljubljanska Družina pa se menda bliža 100.000 izvodom za celo Slovenijo ter inozemstvo.
Prof. Peterle iz Ljubljane je v svojem poročilu omenil uničevanje krajevne kulture v Romuniji, kjer režim z buldožerji ruši cele vasi, prebivalstvo pa premešča v nova »kmečka mesta«. Pri tem so prizadete posebno narodne manjšine, ki bodo na ta način enostavne zbrisane s površja zemlje. V tem Ceausescu zvesto sledi Stalinovi kolektivizaciji ruskih vasi.
Miting sta pozdravila beneški župan ter predsednik dežele Veneto. Osebno je bil prisoten patriarh Ce. Ta je zadnji dan, v soboto, somaševal s prisotnimi duhovnika v baziliki sv. Marka. Napovedan je bil tudi obisk ministra Andreottija, ki se je tiste dni mudil v P netkah na srečanju skupnosti dežel Alpe-Adria na otoku San Giorgio, a ni utegnil priti.
RESOLUCIJA IN RAZNI SKLEPI
Ob zaključku so udeleženci mitinga sprejeli resolucijo, v kateri med drugim predlagajo, naj bi prihodnji miting bil leta 1989 po možnosti v Miinchnu, leta 1990 pa v Ljubljani. Tema prihodnjega srečanja bo: »Katoliški tedniki v prizadevanju za spravo v Evropi«. Opozorili so tudi na zgoraj omenjeno diskriminacijo v Romuniji.
Ustanovljen je bil poseben odbor, ki naj pripravlja prihodnja slična srečanja. V odboru so zastopniki vseh dežel Alpe-Adria in Arg-Alp.
Ta prvi miting katoliških tednikov v Benetkah je v celoti uspel in dosegel svoj namen: uveljaviti krajevni katoliški tisk kot nosilca domače kulture in zagovornika pristnih krščanskih vrednot za novo Evropo narodov.	K.	H.
nesreči in dva-tri mesece kasneje v bolnišnicah, okrog 15.000. Tu niso všteti otroci, ki so se rodili mrtvi.
Zelenjave kolhozov okoli Černobila niso uničili, ampak so jo prodali pod nazivi »Povrtnina iz Herzoneza« ali kakega drugega kraja, oddaljenega od Černobila, da ne bi vzbujala suma. Zanimivo je tudi, da so to zelenjavo in sadje pobirali in vlagali v zaboje politični zaporniki, ki jim je bil obljubljen en prost dan za dva dneva prostovoljnega dela. Seveda tudi njim niso povedali, kako s tem izpostavljajo svoje zdravje.
+
■	Argentinski predsednik R. Alfonsm je že tretjič od leta 1983 obiskal sedanjega paipeža. Z njim se je pogovarjal pol ure. Poleg tega se je sestal z De Mitom, Andreottijem, Cossigo, v Bologni pa je prejel častni doktorat iz pravnih ved. Alfonsm je po treh dneh bivanja nadaljeval svojo pot v ZR Nemčijo, kjer je videl več mest, zaključil pa je svoje potovanje v Bonnu.
NAROČNINA ZA »KATOLIŠKI GLAS« V LETU 1989
Italija	40.000	lir
Inozemstvo	55.000	lir
Zračna inozemstvo	85.000	lir
Mati - svečenica
Judje smatrajo, da je življenje nekaj svetega in žena, ki je rodila novo bitje, se je smatrala kot oseba, ki je v njej Bog neposredno deloval, ko je ustvaril dušo novega človeka.
Kakor si duhovnik umije roke, preden gre na drugo delo, ko se je dotaknil Hostije, tako je bilo tudi v Stari zavezi pri Judih potrebno, da gre mati k očiščevanju, potem ko se je je dotaknil Bog-Stvarnik, preden nadaljuje svoje življenje.
Brez dvoma je vsako življenje nekaj velikega In prihaja od Tistega, ki je Življenje samo. Od tu pa izhaja veličina materinstva. Vsakega materinstva, pa naj se bodoča mati tega zaveda ali ne.
Kmalu bo praznik Brezmadežne, katere duša je bila napolnjena z milostjo že v trenutku, ko jo je Bog ustvaril, kakor je napovedal v raju: Žena ti bo glavo strla!
Dekleta, žene, matere, zavedajte se veličine svojega poklica. Medtem ko je le nekaj moških, ki si očiščujejo roke, potenj ko so se dotaknili Hostije, greste ve skoraj vse »k očiščevanju«. In bodite ponosne na to vlogo v svetu, ki jo samo ve morete opravljati — dajati človeški družbi nove člane in jih vzgajati v dobre, zavedne kristjane in zveste sinove svojega naroda.
K. K.
Počastitev Stilinvii irtev v Betinsii
Sprejeta dopolnila k jugoslovanski ustavi
OKNO V DANAŠNJE SVET
Po skoraj dveh letih zapletenih in napornih pogajanj je slovenska skupščina z veliko večino glasov odobrila v torek 22. novembra spremembe k jugoslovanski ustavi iz leta 1974. V zboru združenega dela je za spremembe glasovalo 112 delegatov, 13 jih je bilo proti, 9 pa se jih je vzdržalo. V zboru občin jih je bilo 67 za, eden pa se je vzdržal, medtem ko je bila v družbenopolitičnem zboru razprava najbolj polemična. Vendar je bilo za 42 predstavnikov, nobeden pa se ni vzdržal ali bil proti.
Predsednik skupščine Milan Potrč je dejal, da bi odložitev ali celo zavrnitev predloga o spremembah ustave sedanjo krizo le poglobila. Poudaril je, da ni bila Slovenija niti v enem primeru preglasovana. Predsednik SZDL Slovenije Jože Smole pa je odločno zavrnil obtožbe o prevari ali izdaji pristnih interesov slovenskega naroda.
Vendar se vsi s temi trditvami niso strinjali. Tako sta predstavnik mladine Tone Anderlič in Tone Pavček v svojem imenu in v imenu zbora slovenskih kulturnih delavcev zahtevala nujnost referenduma. Slednji je tudi opozoril na dejstvo, da nekatera dopolnila krnijo suverenost slovenskega naroda in premalo upoštevajo človekove pravice. Kljub vsemu pa je skupščina sprejela ustavne spremembe »z enim veselim in enim solznim očesom«, kot se je duhovito izrazil delegat občine Ljubljana-center.
Isti dan so dopolnila večinoma soglasno sprejeli v Novem Sadu (Vojvodina), v skupščini Bosne in Hercegovine, v sobranju Makedonije ter v saboru Hrvaške. Uradno so spremembe podprli tudi na Kosovu, ljudstvo pa se je z manifestacijami izreklo za ustavo iz leta 1974, zaradi česar sta morala odstopiti Jašarijeva in Vllasi.
V petek 25. novembra je nato zvezni zbor skupščine Jugoslavije sprejel 39 dopolnil k četrti jugoslovanski ustavi. Najpomembnejše spremembe se tičejo družbenogospodarske ureditve, saj se uvaja tržni model ekonomije. Uvaja se popolna svoboda združevanja, tujci bodo lahko vlagali svoj kapital v jugoslovansko gospodarstvo, ukinjajo se lastninske omejitve, le zemljiška posest ostane določena na 30 hektarjev. Banke so postale samostojne finančne organizacije. Uvajajo se neposredne in tajne volitve za zbore vseh skupščin, več kandidatov pa bo odslej obveznost. Zagotovljena je pravica do stavk. Pesem »Hej Slovani« je postala uradna himna SFR Jugoslavije.
NAPADI NA STANOVNIKA
Ker je Mihajlo Švabič na mitingu 19. novembra v Beogradu grobo napadel in žalil predsednika predsedstva SR Slovenije Janeza Stanovnika, so slovenski borci poverili Franca Hočevarja, naj na seji zveznega odbora Zveze združenj borcev Jugoslavije izrazi svoje ogorčenje nad takim ravnanjem, švabič je namreč v svojem govoru obtožil slovensko vodstvo za razbijanje Jugoslovanske ljudske armade in jugoslovanske države.
Kot je dejal Hočevar, tako težkih obsodb na račun SR Slovenije doslej še nihče ni izrekel. Švabideve obtožbe so velika drznost, z ničemer podprte. Skrajni čas je že, da se borčevske organizacije od takih metod in prakse distancirajo.
V odgovoru je Švabič dejal, da je govoril le v svojem imenu, a da vztraja na svojih trditvah. Zanj so napadi na vojsko organizirani in vodeni in imajo kot cilj razcep armade. Ogorčen je, da na izjave Stanovnika v tujini (ZDA) v Sloveniji ni nihče reagiral. Če Jugoslavija za koga ni domovina, naj gre, kamor hoče, tudi v Filadelfijo (kjer živi Stanovnikov sin).
Tudi zvezni zbor v Beogradu je potem, ko so delegati poslušali informacijo o Stanovnikovih izjavah ob obisku v ZDA, izrekel mnenje, da so bile te izjave neprimerne. Rečeno je bilo, da ne gre, da kateri koli jugoslovanski politik pere v tujini umazano perilo. Nihče, ki gre v tujino, ne sme nastopati v nasprotju s stališči in politiko, ki je sprejeta v državi. Za to je pristojna le Zveza komunistov in zvezna skupščina.
V obrambo Stanovnika sta se oglasila slovenska delegata Božo Kovač in Marjan Rožič, podprl pa ju je tudi Jusuf Kel-mendi s Kosova. Tako Kovač kot Rožič sta poudarila, da je Stanovnik objektivno in pozitivno razložil v ZDA nekatere smeri jugoslovanskega razvoja. Obenem pa sta označila kot nekaj smešnega, če bi hodili jugoslovanski politiki v tujino z vnaprej
napisanimi referati, ki bi nastajali v ministrskih pisarnah in bili napisani v zapletenem in nejasnem diplomatskem izražanju.	J.	K.
★
Solidarnostno zborovanje v Celovcu
V	Slomškovem domu v Celovcu je bilo v petek 18. novembra solidarnostno zborovanje v podporo štirim Slovencem, ki so bili obsojeni na zloglasnem procesu v Ljubljani s strani vojaškega sodišča. Zborovanje je imelo naslov »Koroški Slovenci solidarni s slovensko pomladjo«. Priredili so ga koroški slovenski časnikarji in slovenske mladinske organizacije Koroške, vodil pa je ves potek prof. Jože Wakounig. Sodelovali so svobodni publicist Igor Bavčar, predsednik Odbora za človekove pravice v Ljubljani, Lojze Peterle, glavni urednik študentovskega verskega mesečnika »Tretji dan« in Peter Gerdol, mladinski zastopnik SSk iz Italije.
Nova misijonska postojanka m. Terezije
M. Terezija iz Kalkute je nedavno ustanovila v Južnoafriški republiki, žalostno znani po svojem rasnem zapostavljanju, v mestu Capetown v eni črnskih četrti novo redovno postojanko, v kateri bodo delovale dve Indijki, ena iz Ruande v Osrednji Afriki in ena domačinka. Skrbele bodo za pregnane južnoafriške črnce.
Ob bivanju v Južni Afriki se je m. Terezija sestala z znanim borcem za pravice črncev anglikanskim nadškofom Desmon-dom Tutujem. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki vlade in zastopniki kristjanov, judov in muslimanov.
(Ob peti obletnici njenega odhoda)
Draga Ivanka! Minilo je pet let od tvojega odhoda v Očetovo hišo, a mi vsi, ki smo bili deležni tvojega prijateljstva, se te z veliko ljubeznijo in še vedno tudi z Žalostjo spominjamo, čeprav čutimo, da je tvoj duh med nami.
Tiho in mirno si odšla. Tvoja smrt nas je osupnila, ker nanjo nismo bili pripravljeni. In v težki prizadetosti ti nismo zmogli izreči besede zahvale in občudovanja.
S svojo dinamično velikodušnostjo si bila povsod prisotna. Res, da te je nebo bogato obdarilo s številnimi talenti, a ti, draga Ivanka, jih nisi zakopala.
Včasih si potožila, da ti ni bilo dano, zaradi skromnih domačih razmer, dokopati se do višje izobrazbe. Ti pa si se celo Življenje dopolnjevala. Duhovnik, ki je deloval v tvoji bližini in občudoval tvojo razpoložljivost, je zatrdil: »Ivanka je veliko storila za slovensko tržaško Cerkev.«
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je imelo v tebi prizadevno in modro sodelavko.
Marijina družba v Rojanu je v dolgih letih delovanja, še med obema vojnama, imela v tebi odbornico in vzgojiteljico naraščajnic, temperamentno igralko v dramskem odseku.
V	svoji župnijski cerkvi pa si bila v zgodnjih jutranjih urah prisotna pri maši in tako vsa leta sooblikovalka zborovskega petja pri obeh liturgičnih bogoslužjih.
Zveza cerkvenih pevskih zborov je lahko računala na tvoje sodelovanje pri organizaciji, saj si bila glasbeno nadarjena in ti je bilo lepo petje prijetno udejstvovanje. In samo nebeški Oče je lahko preštel vse note, ki si jih prepisovala za sodelujoče zbore. In Vincencijeva konferenca in bolniki...
Spominjam se tvoje sreče, ko si zavzeto zbirala darove za pred desetimi leti v Domju nastajajoči Vzhodni dom in kapelo, takrat še bi. p. Leopolda. In tvoja sreča je prekipevala, ko je prišlo do blagoslovitve kapele, ki jo je uresničil domači župnik dr. Angel Kosmač.
Srečna si bila tudi pred petimi leti, ko je bil naš dragi zavetnik povzdignjen na čast oltarjev. V tvoji družbi smo bili takrat zbrani na slovesnosti na Trgu sv. Petra. Kot zadnje tvoje posrečeno delo si pripravila zgovoren transparent, da smo se ob njem zbirali v Rimu.
Z mojstrsko sposobnostjo si na vseh skupnih potovanjih, tako Duhovske zveze kot župnijskih, ekumenskih in svojih zasebnih fotografirala skupine udeležencev, lepote, zanimivosti in zgodovinske poseb-
H Predsednik italijanskega senata Spa-dolini se je skupaj s predsednico italijanske poslanske zbornice Jottijevo udeležil v Varšavi konference predsednikov parlamentov Evrope, ZDA in Kanade. Na konferenci je v soboto 26. novembra tudi go-goril o človekovih pravicah in kako naj bi jih parlamentarci ščitili. Naslednji dan pa je obiskal Gdansk, kjer se je sestal z voditeljem prepovedanega sindikata »Solidarnost« Walansom najprej v cerkvi sv. Brigite, nato pa bil z njim na delovnem kosilu. Ob slovesu je Spadolini svojemu sogovorniku zaželel, da bi zahteve sindikata, ki ga vodi, bile upoštevane, kajti gospodarska in družbena stabilnost Poljske sta prvenstvenega pomena za ves Zahod in važen prispevek za sedanje zmanjšanje napetosti po svetu.
■ Državni praznik v Libanonu je sv. oče izkoristil za pismo, ki ga je naslovil na maronitskega patriarha Sfeira s sedežem v Antiohiji. V njem papež opozarja, da je v nevarnosti ozemeljska celovitost Libanona, njegova suverenost in neodvisnost. Zato prosi Vsemogočnega, da bi te pravice, ki pritičejo vsaki državi, ne bile osporava-ne v Libanonu. Janez Pavel II. je tudi omenil predsedniške volitve, ki šo bile že ponovno neuspešne in so zato vir novih nevarnosti za državo. Nujno je zato potrebno odpovedati se nepopustljivim zadržanjem in predvsem iskati dobrobit vseh Libanoncev.
■ Neprevidljivi libijski diktator Gedafi je po svojih napadih na Italijo, da mora poravnati škodo, ki jo je povzročila s svojo zasedbo Libije od leta 1912 do 1943, spet začel dvoriti italijanski vladi. V ta namen je poslal v Rim ministrskega predsednika majorja Abdusalama Džaluda, ki se je sestal s Cossigom, Andreottijem, De Mito in Craxijem, obiskal pa je tudi papeža. Libija sicer nima diplomatskih odnosov z Va-
ri
Pok. Ivanka Furlan
nosti obiskanih krajev. In mi smo potem ob tvoji spretni besedi ob prikazu diapozitivov spet podoživljali vsa skupna romanja tudi z goriškimi prijatelji.
Spominjam se, kako si želela potovati v Kapadocijo in po poteh sv. Pavla, a ta Želja se ti ni uresničila.
Tvoj čut za lepoto te je gnal, da si obiskala vse cerkve na Primorskem, ki jih je s svojimi slikami in freskami obogatil Tone Kralj. Tako si s svojimi posnetki pripravila bogat arhiv diapozitivov.
In še bolj občudovanja vredno je bilo, ko si ogorčeno ugotovila, kako se v Sloveniji uničujejo velika dela mojstra Plečnika. In nisi hotela biti v zamudi, začela si s fotografiranjem vseh umetnin, ki so ti bile dosegljive. A ,zavel je svež veter. In danes so Plečnikova dela zbrana na veliki razstavi, ki potuje po Evropi. Ti, kot preudarna predhodnica, tega žal, nisi dočakala.
Delati, moliti, ljubiti Lepoto, to je bilo tvoje življenjsko pravilo. Pri tem delovanju te je namreč spodbujala velika ljubezen do Boga, kateremu si se že v mladih letih zaobljubila, in pa ljubezen do naroda, ki ti je veliko pomenil.
In delala si do tistega presunljivega večera, ko si prišla po slovo in si nato po prstih odhajala, a še v zadnjem razgovoru Z duhovnim tolažnikom skrbela za to, kar imaš postoriti v kapeli p. Leopolda.
Izgubili smo te, a prepričani smo, da te je nebeški Oče odvedel za roko v svoje sijajno kraljestvo, ker te je bil preskusil in našel, da si ga vredna.
Evelina
tikanom. Pogovor je trajal pol ure, ni bilo pa izdano nobeno uradno poročilo. Ob koncu je sv. oče v francoščini na glas poudaril: »Vsak dan molim za Libijo in zlasti za njenega predsednika Gedafija.«
■ Italija je bogatejša za nov finančni škandal. Odkrilo se je namreč, da je družba Idaff, ki je državne železnice oskrbovala s posteljnino, s prikrojenimi računi od leta 1979 državo opeharila za več sto milijard lir. Zavoljo tega je prišlo med člani upravnega sveta do številnih aretacij, predsednik Lodovico iLigato pa je podal ostavko, kar so storili nato tudi ostali člani upravnega sveta.
■ Dne 24. novembra sta zapustila Perzijski zaliv italijanska minolovca »Loto« in »Castagno«, ki sta bila tam od letošnjega marca. Pred odhodom je moštvi ladij obiskal tudi obrambni minister Zanone, ki je poudaril pomembno vlogo italijanske vojne mornarice pri zagotavljanju varne plovbe med dolgoletno vojno v tem zalivu. Lani je bilo v tamkajšnjih vodah poškodovanih osem ladij, odkritih in onesposobljenih pa preko 200 min.
■ Leta 1982 je grški parlament sklenil, da so za Grčijo neveljavne diplome univerze Kirila in Metodija v Skopju, češ da ne obstaja makedonski narod. V zvezi s tem so bile pretekli teden v Skopju pred generalnim konzulatom republike Grčije demonstracije, mladinska organizacija Makedonije 'in omenjena univerza pa sta sprejeli deklaracijo, v kateri obtožujeta grške oblasti zanikanja kulturne in narodnostne istovetnosti makedonskega naroda. Deklaracija je bila odposlana grški vladi, Združenim narodom, Evropskemu parlamentu v Strasbourgu in konferenci evropskih univerz v Ženevi.
■ Parlament pribaltske sovjetske republike Litve je sprejel zakon, da je v republiki državni jezik litovski, obudil starodavni narodni grb ter odložil ustavne spremembe, obenem pa razglasil staro narodno zastavo kot državno. Kljub temu pa je prišlo v presolnici Vilniusu do protestnih manifestacij, češ da partijsko vodstvo do Moskve ni dovolj odločno. Zato je novi sekretar litovske partije Brazau-skas pozval svoje rojake (izognil se je nazivu »tovariši«), naj ne napenjajo loka do skrajnosti. Med drugim je rekel: »V Litvi ni več političnih jetnikov; obnovljen je bil zgodovinski spomenik treh križev; z vi-sokospoštovanim kardinalom Vincentasom Sladkjavičusom smo vzpostavili dobre stike in mu predlagali, naj bi se spet nastanil v nekdanji škofijski stavbi; stolnica v Vilniusu in cerkev sv. Kazimira isto-tam bosta kmalu zopet odprti za vernike. Zato je sedaj najpomembneše, da strasti ne razpihujemo in se ne damo zaplesti v spopade.«
■ Na dvodnevnem sestanku zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti (EGS) v Bruslju so se ministri po sklepnem dokumentu izognili priznanju nove palestinske države, ki je bila nedavno razglašena v Alžiru, z izjavo, da pomeni ta razglasitev pomemben in pozitiven korak za mirno rešitev arabsko-izraelskega spora. Najbolj sta se zavzemali, da bi ministri odločneje podprli stališče 'Palestincev, Španija in Francija. Prav ti dve državi pa bosta prihodnje leto, najprej šest mesecev Španija, nato Francija, predsedovali EGS.
■ V Kanadi so bile v ponedeljek 21. nov. parlamentarne volitve. Volilna borba se je zlasti osredotočila na sporazum, ki ga je sedanja konservativna vlada predsednika Mulroneya sklenila v ZDA o prosti trgovinski menjavi. Severnoameriška vlada je sporazum že odobrila, kanadska vlada pa se je zaradi hudega nasprotovanja opozicije pred ratifikacijo zatekla k volitvam in jih bleščeče dobila. Že drugič zapovrstjo si je konservativna stranka zagotovila absolutno večino v parlamentu. Imela bo 170 sedežev (leta 1984 celo 211); liberalci jih imajo 82 (+ 41), Nova demokratična stranka (NDP) s socialistično usmeritvijo pa 43 (+13). Zmagoviti predsednik Brian Mulroney izhaja iz francosko govoreče province Ouebec na vzhodu Kanade, ima tri otroke, je star 49 let in zelo dobro obvlada oba glavna državna jezika, francoščino in angleščino.
■ Ameriška vlada je zavrnila prošnjo Palestinske osvobodilne organizacije (OLP) za podelitev vstopnega vizuma njenemu voditelju Arafatu, ki bi moral govoriti na zasedanju Združenih narodov v New Yor-ku dne 2. decembra. Zunanje ministrstvo ZDA je prošnjo odbilo z utemeljitvijo, da OLP sodeluje v terorističnih napadih proti ZDA in drugim državam.
■
Moški zbor »Mirko Filej« obvešča, da bo v torek 13. dec. ob 19. uri v cerkvi sv. Ivana sv. maša za vse pokojne pevce.
Pastirsko pismo tržaškega škofa
Tržaški škof L. Bellomi je za adventni čas izdal posebno pastirsko pismo pod geslom: Danes in vselej Kristus rešuje. Škof hoče vernike spodbuditi, da bi se na misijon sami pripravili in da bi pomagali, da bi misijon dosegel zaželene uspehe.
Priprava na misijon in njegova izvedba potrebujeta božjo pomoč in milost, a zahtevata tudi pripravljenost vseh dobrih ljudi. Kaj ta priprava zahteva? Predvsem molitev, obisk družin, dobra dela, ki naj izpričujejo našo prizadevnost in zavzetost za to novo ali ne več novo pot srečanja s Kristusom in z našimi brati. Poskrbeti moramo za spreobrnjenje, kar nam omogoči hojo za Kristusom, ki zahteva, da vzamemo na rame svoj vsakdanji križ. Tako postane naša pot stalna daritev, ki jo poživlja reden obisk nedeljske maše.
Kakor že večkrat, in to v soglasju z drugimi škofi, poudarja škof potrebo po katehezi odraslih za odrasle. Vsi potrebujemo poglobljeno poznanje evangelija in cerkvenega nauka. A kaj nam pomaga znanje, če nismo po ljubezni povezani z Bogom in s svojimi brati in sestrami? To, kar verujemo, moramo potrjevati s svojim življenjem.
Škof Bellomi zelo priporoča ustanovitev »krajev za srečanje« (Centri di ascolto). Za nas je to nekaj novega. Po hišah ali stanovanjih naj bi se zbirale manjše skupine, ki bi razmišljale in razpravljale o raznih vprašanjih verskega značaja. Taki kraji srečanj naj bi služili za pripravo na misijon, a ne bi smeli prenehati z zaključkom misijona. Delo bi moralo iti naprej. Zamisel je lepa, a uresničitev te zamisli ni enostavna. Skušajmo vsekakor narediti, kar se da.
Molitev, ki jo molimo za ljudski misijon, se zaključuje: »Sveti Just, vse svetnice in svetniki božji, izprosite nam za to veliko delo, ki nas čaka, pri Gospodu dar edinosti, poguma in božjega upanja.«
KNJIŽNA ZBIRKA Goriške Mohorjeve družbe za 1989 1. Koledar 1989
2. Miloš Vauhnik: PEFAU - Spomini
3. Albino Luciani: Spoštovani
4. Primorski Slovenski Biografski Leksikon (PSBL) - 14. snopič
■	Kakih tisoč hrvaških izseljencev je v nedeljo 27. novembra uprizorilo protestno demonstracijo pred jugoslovanskim konzulatom v Sydneyu (Avstralija), Pri tem je iz poslopja konzulata nekdo streljal in ranil 1+letnega Josepha Tokicha. Dogodek je v avstralski javnosti močno odjeknil in prejel hudo obsodbo. Policija je za strelca (pripada jugoslovanski varnostni službi) izdala zaporni nalog, avstralsko zunanje ministrstvo pa je pozvalo jugoslovanskega veleposlanika v zvezni prestolnici Canberri Borisa Cizlja, da neljubi dogodek pojasni. Jugslovanski krogi se pa branijo s tem, da je avstralska policija brezbrižno opazovala ves potek demonstracije.
Novi protiarmenski izgredi
Do novih hudih protiarmenskih izgredov je pretekli teden prišlo v mestu Kirova-badu, kjer so muslimanski Azerbajdžanci napadli mestni predel, v katerem živi izključno armensko prebivalstvo. To pot pa napadi Armencev niso našli nepripravljenih kot letos v aprilu. Napadalcem so se zoperstavili z orožjem v rokah.
Koliko je bilo dejansko mrtvih, se ne ve; Nobelov nagrajenec Saharov, ki se trenutno mudi v ZDA, je celo izjavil, da je bilo v tem mestu ubitih najmanj 130 Armencev, kar pa je glasnik sovjetskega zunanjega mnistrstva odločno zanikal. V drugih mestih vlada navidezni mir, v veljavi pa je policijska ura v obeh prestolnicah, Bakuju in Erevanu.
V	tem mestu so Armenci izvedli že več množičnih protestnih manifestacij, ki se jih je udeležilo kar 400.000 oseb. Splošna stavka je v Erevanu praktično povsem ohromila življenje, armenski vrhovni sovjet pa je sprejel tri resolucije. V prvi zahteva priključitev Gorskega Karabaha k Armeniji, v drugi zahteva od sovjetske vlade, da razglasi izgrede v letošnjem februarju zoper Armence v mestu Sumgai-tu za rodomor, ne pa kot divjanje huliganov in odgovorne sodi vrhovno sovjetsko sodišče, v tretji pa armenski predstavniki zavračajo predvidene spremembe zvezne sovjetske ustave, podobno kot so to že storili v Gruziji, Litvi, Latviji in Estonski.
V spomin Ivanke Furlan
Pastoralni načrt goriške nadškofije 1988
KATEHEZA ZA ODRASLE
V pastoralnem načrtu goriške nadškofije ima posebno mesto tudi kateheza za odrasle. Vajeni smo bili govoriti le o kate-hezi otrok in mladine v šoli, za odrasle smo menili, da je dovolj nedeljska pridiga. To je bila velika prevara, ki se je sedaj že povsod zavedajo. Zavoljo tega je povsod slišati o potrebi kateheze za odrasle.
Nadškof piše: »Zavedati se moramo, da je prvenstvena naloga vsega pastoralnega dela evangelizacija oz. oznanjevanje krščanske blagovesti in da predstavlja kateheza glavno sredstvo za versko vzgojo.« Pri tem ne gre samo za otroke in mladino, marveč tudi in morda še bolj za odrasle kristjane.
KATEHEZA KOT PRIPRAVA NA PREJEM ZAKRAMENTOV
Nekatere pobude v tem oziru se ponekod že izvajajo, npr. srečanja s starši otrok prvoobhajancev in birmancev. Naj tudi starši spremljajo pripravo njihovih otrok na prejem svetih zakramentov in pri tem tudi sami pomagajo katehetu oz. katehistinji.
Potem je tu priprava na zakon. Mladi, ki se odločijo za sklenitev krščanskega zakona, naj dobijo potreben in primeren pouk: naj utrdijo svoje poznanje verskih resnic, zlasti pa naj se seznanijo z osnovami krščanske zakonske zveze in njenimi nameni.
V to služijo predvsem tečaji za pred-zakonce. Toda v tem so mnogi župniki preveč popustljivi. Takšni tečaji bi morali postati obvezni podobno kot pouk za prvo obhajilo in birmo. Pravzaprav takšni tečaji so še bolj potrebni. Škofija bi morala dati v tem oziru točne predpise oz. zahtevati obisk takšnega tečaja pred cerkveno poroko. Ne smeli bi več sklepati cerkvenih zakonov brez potrebnega predhodnega pouka.
Toda v tem bi morali vpeljati enotno prakso v vseh naših sosednih škofijah tostran in onstran državne meje, da ne bo
V	začetku novembra se je v Novi Gorici srečala skupina nekdanjih študentov gimnazije v Šempetru in klasičnega liceja v Gorici, da bi v prijateljstvu obhajali pomembno obletnico: 40-letnico mature.
Praznovanje so začeli z obiskom na naravoslovnem srednješolskem centru, kjer jih je z nekaterimi profesorji in večjim številom dijakov sprejel ravnatelj prof. Bojan Bratina. Na vrsti je bil nato sprejem pri predsedniku občine Nova Gorica Albertu Bevčiču, ki je ob navzočnosti predsednika SZDL Karla Pavletiča poudaril pomen prve mature po razmejitvi iz leta 1947 ter prikazal gostom krajevne razmere. Od tam se .jih je -nekaj odpravilo na dom prof. Kretiča, da so ga počastili kot prvega ravnatelja šempetrske gimnazije.
Naravno je, da se v takih priložnostih človek irad spomni profesorjev in sošolcev, ki jih ni več. Zanje je bila tudi maša za-duŠnica v Solkanu; darovali so jo matu-rantje-duhovniki Anton Lazar, Stanko Medvešček in Franc Kralj. V kratkem nagovoru se je g. Lazar še posebej spomnil prof. Lojzke Brus in letos umrle Irene Bratina. Z osebnim obiskom na pokopališčih pa so se nekateri poklonili že omenjeni prof. Brusovi, prof. Bekarju iti Darku Žigonu iz Vrtojbe, ki je utonil le nekaj tednov po opravljeni maturi.
Srečanje se je končalo z večerjo, za katero so poskrbeli pri Remčcvih v Šempasu. Tam so lahko vsi spoznali dobrote domače kuhinje in skupaj prebili več prijetnih ur ob obujanju spomina na pretekle čase.
Cesta na Sv. goro
Začeli so z asfaltiranjem ceste na Sv. goro. Delo so začeli od zgoraj, kjer zdaj urejajo cestno kanalizacijo in betonirajo robnike med cestnimi kamni, da bo nanje naslonjen asfalt. Delo bo potekalo zaporedno. Ko bo cesta asfaltirana, bo sveto-gorska Marija dostopna še večjemu številu romarjev ob 450-letnici svetišča.
izgovarjanja v goriški škofiji tako, v tržaški drugače, v videmski spet drugače, v koprski pa spet po svoje. V tem oziru bi morali imeti enotno prakso. Seveda bi se pa morali zmeniti najprej naši škofje, župniki pa se navodil držati.
VEČJA POZORNOST EVANGELIZACIJI
Ob vsem tem, kar že več ali manj imamo, pa se čuti potreba neke splošne ka-tehizacije odraslih, ki naj dopolnjuje oznanjevanje v cerkvi in v šoli. Vsakdanje živ-njenje zastavlja toliko novih moralnih, vzgojnih, verskih in kulturnih vprašanj, da jih ni mogoče osvetliti v desetminutnih nedeljskih pridigah, ki so nujno bolj verskega značaja, saj nam sicer takoj očitajo, da govorimo o politiki.
Nadškof pravi: »Večjo in bolj prepričano pozornost je treba posvetiti evangeli-zaciji. Župnije naj izsledijo takšne oblike oznanjevanja, da lahko dosežejo ne le verne, marveč tudi druge ljudi dobre volje, ki jih neredko vznemirjajo nova moralna vprašanja.«
POTREBNA JE POMOČ LAIKOV
Tu je še ena naloga župnijskih pastoralnih svetov, da posredujejo želje in potrebe ljudi v župniji ter jih pomagajo uresničiti. Ne more vsega župnik sam. Po naših vaseh bi lahko k temu pritegnili še katoliška prosvetna društva, cerkvene pevske zbore pa tudi starejše skavte in skavtinje, saj smo že povedali, da je njih geslo: »Služiti!« Služiti, biti na razpolago tudi domači župniji. Delo bi si lahko olajšali tudi tako, da se več župnij poveže in isti predavatelj govori v več župnijah, saj so problemi povsod podobni.
Nadškof Bommarco svetuje: »Zbrati in strniti moramo svoje energije in si drug drugemu pomagati.« V Gorici smo s sličnimi pobudami že poskušali; prihajali so tudi ljudje iz vasi. Toda gotovo bi jih bilo več, ako bi tisto predavanje, tista kateheza bila v domači vasi.
Poskusiti je treba znova!
Seveda z delom naraščajo tudi stroški. Asfaltiranje bo stalo 56 milijard starih dinarjev, od tega bo prispevala SR Slovenija dve petini, občina Nova Gorica tudi dve, svetišče pa eno. Z darovi je bilo poravnano delo za širjenje in utrjevanje ovinkov. Za poravnavo ene petine stroškov pa se uprava svetišča ponovno obrača na Marijine častilce za pomoč. Dosedanjim dobrotnikom pa se vodstvo svetišča toplo zahvaljuje s prošnjo k Materi božji, da jim bogato povrne njihove prispevke.
SMReKK vabi:
— na štefanovanje 26. decembra (Euforia -
Devin)
— na beg iz leta 1988 31. decembra
(Kulturni dom - Gorica)
Zbori na čast sv. Ceciliji
V	soboto 26. novembra je bil v cerkvi svetega Ignacija na Travniku tradicionalni koncert goriških zborov na čast zavetnici glasbe sv. Ceciliji. Nastopilo je skupno šest pevskih zborov, italijanskih in slovenskih iz mesta in okolice. Prireditev je organiziral zbor Sant’Ignazio pod pokroviteljstvom goriške občine. Nastopili so zbor-gostitelj, nato cerkveni zbor Štandrež, Coral di Lucinis, goriški Madrigalisti, L. Bratuž in C. A. Seghizzi.
Slovenske zbore sta torej predstavljala štandreški in goriški mešani zbor. Zbor Štandrež je pod vodstvom B. Špacapana zapel Filejevo Zemlja in nebo, Mavovo O kam, Gospod in Kimovčevo Množice gredo. Mešani zbor Lojze Bratuž pa je pod taktirko Stanka Jericija zapel Mavovo O kam Gospod, Tomčevo Ave Jezus ter Vrab-čevo Na goriškem Travniku. Slednjo je tržaški skladatelj uglasbil na besedilo pesnice Ljubke Šorli in je zato prav tu v travniški cerkvi, ob stebru sv. Ignacija (o katerem tudi poje pesem) kar se da primerno zadonela v spomin na nekdanji tolminski punt.
Koncerta se je udeležilo prav lepo število ljubiteljev zborovske pesmi.
Ob Mali Cecilij anki 1988
Spet je pred nami 8. december in praznik Brezmadežne, ko se nam predstavijo naši otroški in mladinski zbori s pesmijo in vedrih ter veselih obrazov. Lepo je gledati to našo mladino, ki korajžno pride na oder in pokaže, kar se je med letom naučila.
Pevske skupine so približno iste kot prejšnja leta; nekatere od teh so celo nanovo oživljene. Kar nas skrbi pa je, da se število nastopajočih manjša. To ni prav razveseljivo. Kaj nam bo prinesla bodočnost? Mislimo, da ni potrebna posebna razlaga ali iskanje vzrokov.
Navzlic temu ne smemo obupavati. Prav pa je, da se soočimo z realnostjo in da se ne skrivamo za lastnim prstom. Živimo v pričakovanju, da se bodo razmere spremenile v našo korist. Za to pa moramo vsi delati, trdo delati. Nikar se ne tolažimo z italijanskim rekom: »Pochi ma buoni«, ki za nas, žal, ne more veljati.
Nastop naših otrok izpričuje vitalnost našega rodu, ki kljub maloštevilnosti ne obupuje. Stojmo mu ob strani, dajmo mu voljo do življenja in razvoja na vseh ravneh. V pomoč naj nam bo tudi Brezmadežna, v katere čast se organizira ta pevska revija in se z uspehom ponavlja že toliko let. - S.
Sv. Miklavž bo v ponedeljek 5. decembra
ob 19. uri obiskal otroke v župnijskem domu v DOBERDOBU. Mladi igralci so njemu na čast pripravili igrico
»MIKLAVŽEV VEČER«
Vsi nastopajoči vabijo starše in prijatelje mladine, da se jim pridružijo v veselem pričakovanju.
Umrla je Pina Bone
V Gorici smo pokopali Pino Bone; doma je bila iz Solkana. V mladih letih je osirotela in je morala iti služit v južno Italijo. Tam je veliko trpela pri brezvestni gospodinji. Ko se je vrnila v Gorico, jo je vzela k sebi Fani Lapajne z bratom. Lepo je za oba skrbela, dokler sta živela.
Pokojnica je leta in leta vsak četrtek pomagala na upravi našega lista pri odpravi časopisa; vozila ga je tudi na pošto in raznašala po goriških cerkvah. Zelo delavna je bila tudi pri misijonskem krožku in tudi sicer je rada pomagala, kjer je bilo treba. Učakala je 71 let. Naj v miru počiva.
Sovodnje
»Večer prijateljstva«. Pod tem naslovom je sekcija prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj pripravila v nedeljo 27. novembra popoldne v občinski telovadnici uspelo prireditev, katere izkupiček so namenili skladu »M. Čuk«. Tajnica sekcije Marinka Batič v slovenščini, Pavel Brajnik pa v italijanščini sta predstavila nastopajoče. Batičeva je tudi izrazila zadovoljstvo ob veliki udeležbi občinstva, ki je do kraja napolnilo telovadnico.
V nadaljevanju je povedala, da je krajevna sekcija krvodajalcev večer organizirala, da pomaga skladu »M. Čuk« dn ga podpre v njegovih človekoljubnih prizadevanjih ter da seznani širši krog ljudi o poslanstvu krvodajalstva. Dokler bo dovolj človečnosti med ljudmi, se nam ni treba bati za boljši jutri. In dokler bo dovolj krvodajalcev, bo tudi dovolj krvi za itiiste, katerih življenje visi iz enega ali drugega vzroka na nitki. Naj se zato povečajo vrste krvodajalcev! Tudi klub »Diamante« iz Turjaka, ki goji plesno umetnost in tamburaški ansambel KD »F. Prešeren« iz Boljunca sta se prav zato odzvala vabilu, ker vidita v krvodajalstvu veliko vrednoto.
Spregovorila je še tajnica sklada »M. Čuk« Stanka Čuk (z njo je bila tudi predsednica Jelka Cvelbar), mati duševno prizadetega otroka Mitje, ki ga je v devetem letu starosti povozil avtomobil. Težko prizadeta družina je nato skupno z nekaterimi prijatelji leta 1979 ustanovila na Opčinah omenjeni sklad, ki naj bi nudil pomoč slovenskim prizadetim otrokom in njihovim družinam. Takratna zamisel je bila, da bo sklad deloval zgolj v tržaški pokrajini, a od leta 1986 se je njegovo delovanje raztegnilo tudi na goriško. Za vse zbrane zneske je odprt tekoči račun pri Kmečkii banki v Gorici. Na koncu se je Stanka Čuk zahvalila vsem, ki vsak dan pomagajo, da »smo korak za korakom bližji uresničenju naših ciljev, in to kljub
oviram, ki se dnevno pojavljajo«.
Sledil je nastop parov plesnega kulba »Diamante«. Pare vodita zakonca Marisa in Fulvuo Settomini, ki tudi sama nastopata in sta se leta 1985 na evropskem tekmovanju uvrstila na 4. mesto. Pari so predvajali klasične in moderne plese.
Tamburaški ansambel »F. Prešeren« je pod vodstvom Ervina Žerjala začel svoj program z venčkom tržaških narodnih, nato pa izvajal razne pesmi. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1901, tamburaška skupina pa se je prvič pojavila v letih 1936-37; od 1966 deluje nepretrgano.
Na koncu se je Batičeva zahvalila občinski upravi za telovadnico, KD Sovodnje za pomoč pri pripravi večera, Kmečko-delavski posojilnici za tisk letakov in lepakov in končno vsem, ki so omogočili to človečansko pobudo. - Remo Devetak
Zadnja predstava Goldonijeve »Prebrisane vdove«
Z nastopom v Braniku v nedeljo 27. no-
Dr. M. Jezernik na Slomškovem dnevu v Bazovici
Vsaka Slomškova obletnica pomeni za Bazovico domači praznik slovenske besede in petja. Letošnje praznovanje je povzdignil še dr. Maksimilijan Jezernik. S pravo veličino je razvil zgodovinsko poslanstvo našega Slomška za takratni in sedanji čas. Poleg čudovitih zemskih lepot je Bog dal Slovencem tudi velikane duha, ki so, kot je dejal msggr. Jezernik, z nadnaravno lučjo postali vzgojitelji in prosveti tel ji našega naroda. Kulturna hvaležnost je narekovala, da imamo v Trstu vsaj eno župnijo in eno šolo, poimenovani po tem očetu slovenske Cerkve.
Šolski zbor »Slomšek« je v začetku zapel sedem Slomškovih pesmi, o katerih je menil slavnostni govornik, da jih ni mogoče spraviti v skrinjo. Med eno in drugo pesmijo so deklice recitirale Slomškove izreke-pregovore, vse premalo znane bisere njegove modrosti. In ko bi se le-teh držali, je zatrdil dr. Jezernik, bi vse pravosodje lahko poslali na počitnice, ker ne bi bilo več potrebno.
Naša kultura se skriva v knjigah. Več ko 30 let je Slomšek posvetil slovenskemu slovstvu. On, svetnik naše odraslosti, je po Mohorjevi družbi razposlal okrog 7 milijonov knjig preprostemu ljudstvu v najbolj oddaljene, samotne gorske kraje. Našel je prave besede za vse stanove in starosti. Bil je pravo utelešenje slovenskega duha in kot škof je prvi javno govoril po slovensko. Poslovenil je Maribor, po svoji daljnovidnosti pa je še vpeljal učenje slovenščine v bogoslovna semenišča.
Katere so bistvene točke Slomška? Spoštovanje do samega sebe in do drugače govorečih, a ne na škodo lastnega jezika. Lahkotno osvajanje tujih jezikov more biti most prijateljstva, saj nas kot enakovredne uvršča med ostale kulturne narode.
In kje je črpal moč za tako širokopotezno delo? Poleg silnic njegovega pastirskega poslanstva v veliki ljubezni do svojega naroda: »V nebesih sem doma«, kar naj bi bil življenjski program slehernega izmed nas.
Odgovorni pospeševalec Slomškove kandidature blaženim dr. Jezernik je tudi obiskal študente slovenskega učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu. Naj tu povemo, da je dr. Jezernik v Rimu zelo ugledna osebnost, rektor zavoda za slovenske duhovnike »Slovenik«, pobudnik številnih simpozijev o naših zaslužnih duhovnikih, duša slovenske skupnosti v večnem mestu in velik prijatelj misijonov.
Za ravnateljico in dijake je bil njegov obisk nepozaben. Navdušeni so bili
V	okviru priprave na Ljudski misijon v Trstu bo govoril p. dr. Marjan Šef SJ na temo
Misijon, izziv in odločitev za krščansko ljubezen
Predavanje bo v ul. Donizetti 3 v petek 9. decembra ob 15.30 in ob 20. uri.
KD »Jadro« priredi v soboto 3. decembra ob 18. uri
v .rajonski dvorani v Selcah (Ronke)
MIKLAVŽEVANJE
Sodelujejo »Potujoči potepači« iz Trsta.
vembra je dramska skupina PD Štandrež zaključila z uprizarjanjem Goldonijeve komedije »Prebrisana vdova« v režiji Emila Aberška. Bliža se namreč nova premiera, ki bo v nedeljo 8. januarja 1989 in zato skupina že posveča vse sile tej novi igri.
Tudi zadnji nastop je potrdil, da je bila izbira Goldonijevega teksta posrečena in primerna za to skupino. V Braniku so štandreškim igralcem večkrat ploskali kai pri odprti sceni.
»Prebrisano vdovo«, katere premiera je bila v Štandrežu 10. jan. letos, so štandreški igralci ponovili v Bazovici, Gorici, Doberdobu, Mačkoljah, Idriji, Rupi, Dornberku, Ronkah, Dolenji Trebuši in v Braniku.
Sožalje
Sekcija SSK - Sovodnje se spoštljivo klanja spominu pok. Štefana Marušiča, zvestega člana in večkratnega kandidata na listi SSk, ženi Mariji in sorodnikom po izraža občuteno sožalje.
nad njegovo razgledanostjo, rekli bi univerzalnostjo, saj je pravzaprav doma po celem svetu. Vzpodbujal je k zavesti o družbenem pomenu naše manjšine v teh krajih. Slomškova vodila pa naj bi sooblikovala in poglabljala to zavest z neprestanim kritičnim stopnjevanjem. - F. V.
Skavtski večer na Opčinah
V	soboto 19. in v nedeljo 20. novembra so skavti z Opčin, Proseka, Trebč in Repna priredili v Finžgarjevem domu na Opčinah »Skavtski večer«. Prireditev je bila pestra in zanimiva in v njej so s petjem, mimiko in prizorčki prikazali tipičen dan na skavtskem taboru.
Pri oblikovanju večera so sodelovali predvsem izvidniki in vodnice, ki so si res originalno zamislili razne prizore in jih pripravili. Novinci roverji in popotnice so jim priskočili na pomoč pri sceni, ki je bila tudi posrečena.
Vod Pand se je posebno izkazal pri petju. Labodi so pripravili zabaven prizorček o nočnih stražah, Jeleni pa so z originalnostjo prikazali prebujanje, vstajanje, telovadbo in umivanje. Tigri so realistično nakazali pregled šotorov. Antilope so tudi vzbudile mnogo smeha s svojim prizorčkom o pomoči bližnjemu, ko so s svojo meščansko nerodnostjo skušale pomagati kmetu pri njegovih delih, vodniki pa so se izkazali v pripravi zvočnih efektov, ki so jih že prej snemali na radiu Opčine.
Največ smeha je vzbudil zaključni prizor, ko so se vsi izvidniki in vodniki zbrali ob tabornem ognju, da bi krstili svojega načelnika, Krutega jelena«. Naporni skavtski dan se je zaključil z Uspavanko, prav tako tudi ta prijetna skavtska prireditev.
Ob tej priložnosti so skavti pripravili tudi razstavo fotografij o prejšnjih taborih in razstavo skavtskih izdelkov.
Naj še omenimo, da je imela prireditev dobrodelen namen: prostovoljni prispevki so bili namreč namenjeni p. Vladimiru Kosu, misijonarju na Japonskem.
Duhovna obnova za letošnji Božič
bo 18. decembra na četrto adventno nedeljo v Domu duhovnih vaj »Le Beatitu-dini«, kakor smo se že zmenili na prvo postno nedeljo. Vodil jo bo tudi to pot jezuit p. Miha žužek. Nudi se nam lepa priložnost za dobro duhovno pripravo na največji praznik krščanstva. Dober kristjan se zaveda, da ni praznovanje Božiča le v počitku, v uživanju raznih dobrot in v izletih. Zato se bo rad predvsem duhovno pripravil na praznovanje Božiča. To tudi zato, ker mu taka priprava .prinese največ notranjega veselja in sreče.
Prijaviti se na tel. 040/220332 (Kunčič).
Birokrati
V	socialističnih državah so vseh gospodarskih težav krivi le birokrati. Napredni tisk previdno molči o tem, da je partija vedno samo komunistom dovolila pristop na vodilna mesta, tj. med birokrate.
ec
ODBOR STARŠEV - GORICA vabi na
SILVESTROVANJE
v novi telovadnici ob Katoliškem domu.
40-letnica mature
Izlet »Katoliškega glasa« v Turčijo
Kot smo že napovedali, priredi prihodnje poletje naš list za svoje naročnike in prijatelje izlet v Turčijo. Kdor se bo vpisal, naj ob vpisu tudi pove, ali je za potovanje z letalom ali z avtobusom ali pa da sprejema obe možnosti.
Potovanje z letalom bi trajalo deset dni, in sicer od ponedeljka 24. julija do srede
2.	avgusta. Polet iz letališča Ronke pri Gorici prek Rima v Carigrad (Istanbul) in nazaj. Cena 1.280.000 lir, vpisnina 300.000, dodatek za enoposteljno sobo za vsako noč (8 noči) 28.000 lir. Potovanje z letalom obsega: po prihodu v Carigrad nočna vožnja v spalnikih 1. razreda z vlakom v prestolnico Ankaro; ogled srednjeveških znamenitosti Kapadocije in krajev, kjer je sv. Pavel ustanavljal krščanske občine; obisk Efeza, kjer je deloval sv. Janez Evangelist in naj bi umrla Devica Marija; Smirna; ogled razvalin Homerjeve Troje; dva dni bivanja v Carigradu.
Potovanje z avtobusom bi trajalo 15 dni in sicer od petka 21. julija do petka 4. avgusta. Cena 1.550.000, dodatek za enoposteljno sobo (11 noči) po 26.000 lir za noč; na ladji za tri noči dveposteljna kabina (drugače so štiriposteljne) na osebo 112.000 lir. Za dvoposteljno kabino se je treba prijaviti že pri vpisu. Za obe vrsti potovanj je dovolj veljavna osebna izkaznica. Za potovanje z letalom se mora priglasiti vsaj 30 oseb, z avtobusom vsaj 41.
Potovanje z avtobusom vključuje: pot do Brindisija, prek morja v Igumenico v Grčiji, vožnja prek Larise v Solun, od tam prek Dardanel v Turčijo, ogled Troje, Smirne, Efeza, povratek prek Niceje v Carigrad, dva cela dneva v tem mestu, povratek prek Tracije in Soluna v Atene, tam cel dan, na noč vkrcanje v Patrasu v luksuzno ladjo s kabinami 1. razreda, 32 ur vožnje do Ankone, povratek prek Riminija.
Ker mora potovalna agencija IOT čim-prej vedeti, ali bo potovanje z letalom ali avtobusom, da potem rezervira prostore na letalu, oz. na ladji in vlaku, se vpis zaključi 28. februarja 1989. Prijave sprejema uprava Katoliškega glasa od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure, nadalje Katoliška knjigama v Gorici, pa tudi g. Jože Jurak, župnik v Gabrjah, tel. 882116.
Špari;
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
MALO CECILIJ ANKO
ki bo letos v goriškem Avditoriju, ul. Roma, v četrtek 8. decembra ob 16. uri. Nastopili bodo mladinski in otroški zbori iz goriške nadškofije.
DAROVI
Za Katoliški glas: prijateljica v spomin Pine Bone 20.000; N. N. 20.000; Ivana Lo-gar-Bole 10.000; Remigij Ciglie 15.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: E. M. v spomin drage pok. Pine Bone 200.000 lir.
Za obnovitev cerkve v Sovodnjah: Justina in Marjan Komjanc namesto cvetja na grob bratranca N. Klanjščka 50.000; Mara in Ladka ob smrti Štefana Marušiča iz Sovodenj 20.000; Jelka in Karlo 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob moža Štefana Marušiča: žena Marija za obnovitev cerkve
OPOZORILO DOPISNIKOM. Ker pade letos praznik Marijinega brezmadežnega spočetja na četrtek, bo prihodnji teden naš list izšel že en dan prej, tj. v sredo 7. decembra. Zato naj bodo dopisi v Trstu pri g. Zorku že v ponedeljek do 10. ure dopoldne, na upravi Katoliškega glasa v Gorici pa isti dan do 12. ure. Božična številka, ki bo imela osem strani, izide v četrtek 22. decembra.
OBUESTILA
ZSKP - Gorica sklicuje redno mesečno sejo izvršnega odbora v ponedeljek 5. dec. ob 20.30 v Katol. domu v Gorici.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča svojim članom in prijateljem, da bo mesečna maša za edinost v Marijinem domu, ul. Risorta 3, v ponedeljek 5. dec. ob 17. uri. Po maši predvajanje diapozitivov o ekumenskem potovanju po Romuniji.
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul.
Donizettd 3, bo v ponedeljek 5. dec. dr. Rafko Dolhar predstavil dve knjigi ukov-škega župnika Maria Gariupa. Pred tem bo odprtje slikarske razstave Tereze Keil Ehrlich. Začetek ob 20.30.
SSG - Trst uprizori v Kult. domu v Trstu otroško igro J. in W. Grimma »Rdeča Kapica« v nedeljo 4. dec. ob 11. uri, v ponedeljek 5. dec. ob 10. uri in v torek 6. dec. ob 11. uri.
ODBOJKA: C1 LIGA
Flebus Povoletto - Olympia 3 : 1
(16:14, 17:15, 13:15, 15:13)
Oiympia: Ivo in Mirko Špacapan, Simon, Andrej in Damjan Terpin, Sfiligoj, Pete-jan, Marassi, Dornik, Štefan in Igor Cotič.
Pu napeti igri, ki je trajala čez dve uri, so 01ympijoi izgubili v soboto 26. nov. na gostovanju v Povolettu. Tudi tokrat so slovenski odbojkarji dokazali, da znajo na gostovanjih priti na dan z vso svojo spretnostjo ob mreži in v obrambi. Slabi bloki, servisi in sprejemi, ki smo jih videli v prejšnji tekmi, so skoro v celoti izginili, tako da so se morali nasprotniki res potruditi, da so premagali beloplave.
Goričani so dobro začeli in takoj prešli v vodstvo. Dospeli so celo na 14: 8 v svojo korist, toda nasprotniki niso bili neizkušena ekipa in so ustavili kar sedem set-žog in slavili s 16 : 14.
V drugem setu je -bilo spet stanje 15 : 15. Pa so sodniki praktično podarili set domačinom s tem, da so žvižgali vse mogoče napake. Toda trener Qlympie Jakopič ni obupal in prepričal je naše fante, da ni še nič izgubljenega. In res so si tretji set zagotovili naši, čeprav s 15 : 13. Nasprotniki so bili zmedeni in le malo je manjkalo, da bi prišlo do zmage tudi v četrtem setu, ki se je končal v korist domačinov.
Kaj reči o taki tekmi? Že sami izidi nizov povedo vse. Splošno pa velja, da zmorejo odbojkarji 0.1ympie veliko in tokrat so to dokazali s favoritom za napredovanje Povolettom. Škoda le, ker bi naši fantje s to zmago lahko bili sami na tretjem mestu za vodilnima Cusom in Ferro Alluminiem.
Prav s to zadnjo ekipo se bo Olvmpia .pomerila v soboto 3. decembra na domačih tleh in kljub temu, da so nasprotniki boljši, pričakujemo borbeno igro za vsako točko, saj je skrajni čas, da si beloplavi zagotovijo dovolj točk za uspešno nadaljevanje tekmovanja.
Ostali izidi 5. kola: S. Giustina - Cessal-to 3:1; Petrarca - Cus Trst 1:3; Ferro Ali. - Nova Gens 3 :0; Bassano - Anchor Fix Vivil 3 : 0; Flebus - 01ympia 3:1.
Lestvica: Ferro Ali. 10, Cus 8, Povoletto, Bassano 6, Nova Gens, 01ympia, Petrarca 4, Vivil, S. Giustina, Badia, Cessalto 2. (01ympia, Cus, Petrarca, Vivil, Badia imajo tekmo manj.) - GS
v Sovodnjah 200.000, za Katol. glas 100.000, za Zavod sv. Družine v Gorici 100.000 in za Katoliški dom istotam 100.000, skupaj
500.000	Lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: druž. Sosič v spomin na moža in očeta Miroslava 70.000; Vojka in Marija Škabar v spomin na moža in očeta Franca ob peti obletnici smrti 50.000; N. N. v dober namen 100.000; Vilma Kalin v spomin na moža Viktorja ob prvi obletnici smrti 100.000; N. N. v dober namen 10.000; Pina BriščekfBrecelj 50.000 in za ogrevanje cerkve 20.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Livio Krevatin v spomin na očeta Karla 20 avstralskih dol.; žena Avgusta, otroci Mario, Ada in Livio z družinama v spomin na moža in očeta Karla 70.000 lir.
Za obnovo Marijinega doma v Rojanu: A. K. 200.000; N. N. 100.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco v Trstu: članice glavnega odbora v spomin Franca Kurinčiča 100.000 lir.
Za cerkev v Mačkoljah: sestra Marija ob smrti Izidorja Smotlaka 100.000; Slava in Anica namesto cvetja na grob istega 15.000; v isti namen Marija Bandi za misijone 30.000; Bruna Šik namesto cvetja na grob Stankota Purgerja 20.000 lir.
Za ljudski misijon v Trstu; druž. Rau-ber 30.000; N. N., Opčine 50.000 lir.
Za cerkveni zbor v Mačkoljah: Slava in Anica namesto cvetja Izidorju Smo-tlaku 15.000; žena Zalka ob smrti Bazilija Smotlaka 100.000 lir.
Za misijone: dijaki šole v Rojanu 47.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: Vojko Dolenc 100.000; Tončka Sosič 10.000; N. N. 50.000 lir.
Za misijonarja Ivana Štanta: Fani Pintar 30.000; N. N. 200.000 lir.
Za lačne po svetu: Aurora Radovič, Nabrežina 30.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Herman Sre-bernič 30.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mm IM A
Spored od 4. do 10. decembra 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Zgode in nezgode sv. Miklavža«. 11.00 Nediški zvon. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 (Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 M. Uršič: »Dogodivščine po-deželskega gledališča«. 14.50 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Spomini na Alberta Rejca. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 O ljubezni v književnosti. 12.40 Cecilijanka 1988: pevska skupina Števerjan. 13.20 Gospodarska problematika. 15.00 B. Pahor: Nomadi brez oaze. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kvartet Slovenske filharmonije. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Svet Boga... 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Cecilijanka 1988: mešani zbor »Jakob Petelin-Gallus« iz Celovca. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 15.00 B. Pahor: Nomadi brez oaze. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kvartet Slov. filharmonije. 18.00 M. Uršič: »Dogodivščine podeželskega gledališča«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Cecilijanka 1988: moški zbor Fantje izpod Grmade. 13,20 Na goriškem valu. 15.00 B. Pahor: Nomadi brez oaze.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Spomini na leto 1968.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Zlata lilija«. 10.35 Koncertni in operni spored. 12.35 Marijine pesmi. Poje zbor Fantje izpod Grmade. 13.20 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 B. Pahor: Nomadi brez oaze. 17.00 Mi in glasba. 18.00 Iz ar-
♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DUHOVNIJA SV. IVANA
in
SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI
vabijo male in velike na
MIKLAVŽEVANJE
v ponedeljek 5. decembra ob 17.30
v Katoliškem domu
hiva Ciril-Metodove šole v Trstu ob stoletnici ustanovitve.
Petek: 8.10 Pogled v restavratorsko delavnico. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Cecilijanka 1988: mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana. 13.20 Od Milj do Devina. 14,10 Otroški kotiček. 14.30 Goriški razgledi. 15.00 B. Pahor: Nomadi brez oaze. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Instrumentalne skladbe Pavleta Merkuja. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10,10 Koncertni in operni spored. 12.00 Koncert za srce in orkester. 12.40 Cecilijanka 1988: moški zbor M. Filej iz Gorice. 14.10 Glas od Rezije. 15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbeno tekmovanje »Devinski grad«. 18.00 W. Shakespeare: »Rihard III.«.
V	župnijski dvorani v Štandrežu bo v ponedeljek 5. decembra ob 19.30
MIKLAVŽEV VEČER
združen z obdarovanjem otrok
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V soboto 24. novembra je odšel v večnost po plačilo k svojemu Stvarniku in Gospodu v starosti 77 let naš dragi
ŠTEFAN MARUŠIČ
Pokopali smo ga v ponedeljek 28. novembra na sovodenjskem pokopališču. Globoko užaloščena sporoča smrt svojega moža in se zahvaljuje od srca vsem, ki so ob tej boleči izgubi izrazili svoje sočutje ter počastili njegov spomin
žena Marija z vsemi sorodniki
Sovodnje ob Soči, 1. decembra
Vaš Hotel
' I	i
34170 GORIZIA - GORICA (ITALY) - £OR SO, IT Alfi A. 63 TELEF. (0481) 82166/7/8 - TELEX-461154 PAL GO I
Vse za Božič
jaslice, božična drevesca darila, razni okraski
lihreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria • Travnik, 25 GORIZIA • GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 84407