Leto XXV., št. 41-
pfajan* v poiorU
J Posiggbuhi bat besahli
1 eietor a <i <i U tl i'
«ijcick JUDLMIM -uuioiien ttb 31 i	t detoi a M-Ö M-U
'odruzaiu Nun nrvti lluliluoaka tur ttt zlcliM<*ni a<upav< a «b» a talin t
n>»enwv, H' \ V||IA.N(
ii'*"	iun>iatj«. pt^itfiiiu J«
Vimwn avoat n i? 'IS o mie Knh •»,„,„ „of «rt Po« N( II * 11»
Preis — Cena l- L
vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 Ur.
Uredoittvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 6 Telefon ftt 31-22. 51-23. 31-24.
Rokopisi ae ne vračajo
Obrambni uspehi pri Schwarzwasser Ju, Eatl&erju In Vraflslavi so učinkovali
Sovražnikovo napredovanje na področju Lauban-Sorau-Guben — Novi obrambni uspehi v Vzhodni Prusiji — V Kurland iji so se zlomili boljševiški prebijalni poizkusi — Pri Gochu je bil zaustavljen kanadski velenapad.
Fiihrerjev glavni stan, 20. febr. (DNB.)
Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Naš napad proti predniostju ob Hronu je tudi včeraj dobro napredoval. Ob cesti vziiutlno od Zvoli na (Altsohl) so se izjalovili trdovratni boljševiški prebijalni poizkusi.
-S a ixijnin področjih pri Schwarzwasserju, severno od Katibarja in južno od Vratisiave so napadli Sovjeti pu naših obrambnih uspehih zadnjih dni le s šibkejšimi silami. Povsod pa so bili odbiti. Vratislavska posadka je odbila sovražnikove napade ob jugoza-padnem m vzhodnem bojišču. V teku hude bori>t na področju Laubana. Soraua in Gu-b:*::n je sovražnik napredoval na posameznih odsekih.
Med Pyrtzom in Kalllesom v južni Pomor jnnski so bili napadajoči boljševiki odbiti v izprememb polnih bojih: uničenih je blo 2i> sovražnikovih oklopnikov. Naše čete nudijo ogorčen odpor sovražniku, ki sili s Tue»!er U ide in zapadno od Visle proti severu. Grandenška posadka je odbila ogorčene napade.
V	obrambni bitki za Vzhodno Prus.Jo f?o dosegle naše hrabre divizije proti sovražniku, ki naval ju je z močnimi silami, ponoven obrambni uspeh ter so uničili 64 sovražnikovih oklopnikov. V Samiandu so se razvili zapadno od Königsberga ogorčeni napadalni in obrambni boji, v katere so posegle tudi nemške pomorske sile s trajnim uspehom.
V	Kurlandiji so se razbili boljševiški prebijalni poizkusi severozapadno od Dohlena vkljub razš ritvi na nadaljn je odseke tudi včeraj ob odporni sili naših čet.
S posegom močnih lovskih In borbenih letalskih si! proti sovražnikovim četam, oklopniškim kolonam tn preskrbovalnlm oporiščem so izgubili Sovjeti poleg visokih krvnih izgub, številne oklepnike, topove in vozila. V zračnih bitkah in s protiletalskim
topništvom je bUo sestreljenih 46 sovražnikovih letal.
Po peturnem močnem topniškem ognju je včeraj popoldne nadaljevala 1. kanadska armada svoje velenapade južno od spodnjega ,'lena. Napadi so se izjalovil, v našem osredotočenem obrambnem ognju. Na odseku Dri Gochu so bili zaustavljeni v globini •irvvnega bojišča.
Močni pritisk 3. ameriške armade proti bokom našega položajnega ioka ob severni luksemburški meji še traja. V trdi obrambi so vzdržale naše čete sovražn kov naval ter onemogočil? po skromni izgubi ozemlja v globini bajnega polja sovražnikove prebijal ne namere.
Ameriški napadi, ki trajr.jo že nekaj tednov na področju pr, Remichu, so včeraj narasli po silovitosti in razširjenju. V Saar-lauternu so razbile naše čete sovražnikove sunke ter privedle ujetnike Naše topništvo je z uspehom napadlo sovražnikove pr prav-Ijalne položaje na odseku pri Forbachn. Vzhodno od tod so višine Spicherer in posamezni kraj! severno od Saargemünda v žarišču obnovljenih sovražnikov h napadov.
Ar.ierikur.ee, ki so napadali na severno in vzhodno bojišče pri St. Nazairu, je odbila naäa posadka v borb; iz bližine ali v protinapadu. Ob zelo neznatnih lastnih izgubah je utrpel sovražnik občutne izgube
Vzhodno od Monte Cimona v srednjih Etruških Apeninih, je izvedel sovražn k preko vsega dneva številne krajevne sunka brez omembe vrednih uspehov.
Angloameriški bombniški oddelki so napadli poleg več krajev na Westfalaken» mesto Wesel ob spodnjem Renu. V južno-vzhodnem nemškem področju sta bila predvsem Dunaj in Gradec ponovno cilj sovražnikovih strahovalnlh letalcev. Ponoči so bili usmerjeni napadi br tanskih letalcev na Erfurt in nekaj krajev na saškem področju.
Povračilni ogenj na London traja dalje z le malenkostnimi prekinitvami
lojišča v znamenju nemških obrambnih uspehov
Strateški prmen bsrojSke borbe v trdnjavah — Boljševiški naval je izgubil značaj generalnega napada
*g$rc3n;Je ln oltffp izdanih Paljskov
»Šale je konec!« — Moskva se Poljakom še roga
Berlin, 20. febr. Glcfcoko razočaranje
Poljakov med položajem, ki je nastal na konferenci v Jalti, nam kaže posebno jasno vojaški l.st na italijanskem boj-šču bo-rečega se drugega poljskega zbora. V svojem "uvodniku z dne i5 februaja pravi: »Vsa stavba naših upanj in naše vere se ruši« Poljsko so s sklepi v Jalti popolnoma izročili Moskvi
Stockholm, 20. febr. Londonski Poljaki morajo- doživljat: sedaj, la jih po Chur-chillovem in Rooseveltovem izdajstvu še Moskva obklada z roganjem in sramote-njem »Pravda« končuje svoja izvajanja z temile besedami: »šale je konec, zastor pada« Londonskim Poljakom očita, da so se sami izločili iz zavezn ških narodov. To je zalnja beseda Moskve Poljakom, ki so nekoč za Angliio stopili v to vojne-. Angli. ja ki -e izvabila Polisko s svojimi jam-štv v borbo pa gleda sedaj prekriža.-rh rok kako Moskva požira Poljsko. Razpoloženi? poHskih emigrantov v Londonu označujejo po poročilu lista »Svenska Dag. blaclet« besede: »Raje ostanemo tu, kot da bi nas v Lublinu Dostieli'i«. Anglija ho
morala torej tudi po vojni sprejeti pod streho 150 000 poljskih beguncev.
Amsterdam, 20. febr. Po Reuterjevi ve. sti so protest.rali poljski begunci v Jeruzalemu p:oti sklepom konference v Jalti. Uprizorili so demonstracijski obhol, pri katerem so nosili plakate. Tudi v Tel Avi-vu je prišlo do demonstracij proti Jaiti ter za londonsko poljsko vlado. Udeležil s>e jih je tudi bivši poljski ministrski predsednik Sklalkowski. Reuter ugotavlja izrecno, da se židje demonstracij niso udeležili.
Protestna akcija Poljakov v Zedi-njenih državah
Madrid, 19. febr. Iz Wusnin-rtonn javljalo. da ie sklenilo 6 milijonov Poljakov, živečih v "Zedin jenih državah, ki so ziru-ženi v številnih društvih, organizirati veliko protestno kampanjo proti sklepom krimske konference ter pri tem p-sebno poudariti, da je Roosevelt prelomil svojo obljubo za ponovno vstajenje močne in neodvisne Poljske.
iWSeveii IM W« WSMS&AV SiB SS
Noya kriza med Francijo in »zavezniki« — Užaljeni de Gaulle je odklonil vabilo na sestanek z Ecoseveliom
Amsterdam 19. febr. Reuterjev posebni dopisnik v Parizu javlja da je vzbudila v »najvišjih francoskih krogih« veliko vznemirjenje vest. Ja ie de Gaulle odklonil, da bi odpotoval v Alžir k*er bi se sestal s predlsedn.kom Rooseveltcm. — Merodajni uradniki z de Gaullove oko! ce so prignali, da je Rooseveit poslal takšno oovabüo, da oa ni bilo sprejeto. Agencija Reuter javlja, da smatrajo v olgovc-vnin k- ogi h objavljenje te vest^ k*t n^elom zvestobe. Ko ie ameriški veleposlanik v Parizu Jef-ferson Caffery i-roč 1 > Gau'hi povabilo, mu je dal istočasno tajno Rooseveltovo poslanico ki je vsoKrvvala ?p.kl'!učke konference v Jalti" Caffarev je piosil naj ot ravnava jo to povabilo kot tudi poslanico stro?o zaupno Francoske >0lasti so- tem bo'j oarerčene. da je r>. '"šla ta vp«t v sv »t, ker čutijo, da se je močno poslabša! njihov pol*žal zt--1 -Tzrc n'- rnostrarske objave :n ker še niso v stan-u da bi lahke povem rfz'arri'i svoje lastno stališče
Amsterdam. 19. feb»- *Cak->r 'avlja Reuter jev posebni dop'snik looo'nilno iz Pariza vsebnip 'aina F^o^evp't'-'a poslanica ki to ie izročil amerišk veleposlanik Caf-ferv de Gaullu tečne podrebnjsti komunikeja i7 Jalte Predvsem se bavi z organiza. c;io ko^fp* ence v San Fr^cfs-ru -er i/iav-Ha da np^pr^vaio Franci j ~ oostav1t: takoj ob stran »vplik:h treh« kot povabljeno silo« Poslanica se kon'uje 7 odstavkom v katerem je no^čri^no oai ostane
Stockholm. 19 febr Pr! novi (tnzj. ki Jp --astala med Francije in zavezn"k je oč vi dri o u'V'^fpna tud' S^v'ets^a zveza Tako vsaj pravi newvorSk- poročilo »Stoc^ hol-^a	a' o 'p	odklonitvi
ft'ospvp'tovpea povabila Poročlo orav narrpf da nrimsu^e de OauPe R*osevp"tu glavic krivdo ker n- hii nO"at>'ie- na kor»-ferenco v Ja't! De Gsullova odklonitev R.^eveltovega povahiia ip *zzva.la v trau-(jrc-H; vlaii močna aafor^-tstva Zu nami m nlster Bidault ie svetovni d? Gaullu, naj sprejme Rex»seveitovo povabilo Ve.t*c ra2 očaiinje. ki ^e nastalo zato ker ni bila Francija povabljena v Jalto je vzb idilo " '>sta!em ozračje nezaupanja elede >bnaša nja zavez ikov napram Franc ji Jdnos: med Frano jo :n trem zavezniki ac tikc nappt: da Francija morda rye bo sieei'.n Arilin Zedinie im državam b Sovjetski zvez i Dri nvhovib evropskih načrtiu
Izg'eda pa da je Stalmevo obn-Sarjf v Jalt. 'zbudile neza^pauje Fra'cije lud' na-pram S vetsk;	Ne da bi ^ i Fran-
cozi posvetoval 'e Stapr "^čividi o rista; na -azdč^p voncpsiie ?le..t franoos*» sovjetskega zvezoesra razmerja ter ie tako močno zm-m^&a! možnost francosko-sovjet. ske akc;je P? odk^n tvi de G?uPa. dr di obiskal Rco**pvelta «^«f-raio no londonski vesti »Stockholms Tidningeni« kot »am^ ob
sebi umevno, la Roosevelt v bližnji bodočnosti ne bo obiskal Pai.z.1 ter ca ne bo de Gaulla p^m:vno povabil v Ameriko Splošno smatrajo, da se bo Rooseveltovo stališče napram de Gaullu sedaj še oolj zaostrilo ter aa se bo pobožaj Francozov v Wash-ngtonu poslabšal.
Nescg-asja med Francozi samimi
Stocknolm, 20. febr. Čeprav menijo, da je Roosevelt namenoma žalil Francijo in njenega šefa, kritizirajo vendar v širš h pariških krogih de Gaullovo protivljenje, da bi se sestal z Rooseveltom. člani zunanjepolitičnega txlbora začasne narodne skupšč ne so zahtevali v ponedeljek od zunanjega ministra B daulta izjavo, čemu je odklonil de Gaulle Rooseveltovo povabilo na sestanek. Minister je dejal, da je smatral de Gaulle, zvest svojim načelom, povab lo kot nesprejemljivo.
Življenje v Berlinu gre svofo navadam pat
Madrid 20. febr. DNB Madridski časopis »Ya« je p iobčil te dni poročilo nekega v Španijo se vrnivšega dopisnika o razmerah v Berlinu; po tem poročilu, omenja Spanec, da se nadaljuje življenje v Berlinu kljub razdejanju po angloameri-ških strahovalnlh letalcih na običajen način. Neznani junaki nemške železnice skr-be za to. da vozijo vlaki po možnosti točno. Kar se tiče prehrane, mora priznati, da hrana ne predistavlja v;ška kulinarične umetnosti, toda kruha in masla je dovolj na vsaki mizi. Glelališč in konce.tov ni od 1. septembra preteklega leta, toda za to so napolniena vsa kirKvrledališča. Humorja Berlinčani niso izgubili, pripovedujejo si šale ter se nad nj:ml smejejo in marljivo korakajo- v ljudski vojski.
Ne&ašM nared ne p&zna živčne krize
Madrid, 19. febr. Berlinski dopisnik španskega lista »Alkazar« Rrxirigo je mnenja da zasleduje Stalin s svojo veliko ofenzivo predvsem psihološk-" cilj. Nemški narod hoče namreč soraviti v živčno krizo. Francija je postala leta 1940 žrtev take krize. Sov-jetija pa jo le leta 1941 prebolela Kdor živi v teh dneh skupno z nemškim narodom, ve. da Stal n ne bo dosegel svojega cilja. Nemško vodstvo vrže lahko na tehtnico moralno jakost Hvoieera naroda.
Zatemnitev
Zatemnitveni čas za teden, ki začne dne 19. februarja 1945 In teče do vštetega 25. februarja 1945. je
OD 18.25 DO 6.40 URE,
Berlin, 19. febr. Konec petega tedna
zmis^e bitke na vzhodu postaja vedno bolj jäs 10, da je bol^ševišk. naval iZgubü prvotni značaj generalnega napada, ki bi cbse-gal vse vzhouno bojišče. Nemške čete s j obdržale črto na odseku od F.ankfurta do Kiistrima, v spod gi Sleziji in na južnem odseku pa se je raaelelila sovjetsKa spli šna efenz.va v delne akcije ter je občutno popust la njena prvotna silovitost. Tu se je pokazaJa vrednost nemšKih trdnjav in opor.šč, ki so kot valebrani vzdržali kljub temu, c"a 60 bili obkoljeni. To so trJ-niave Poznanj. Schneiderniihl in Vratiala-vä. Tudi herejsk boj v veiikih trdr.javari Kurla dije in Vzhodne Prusije je imel svoi strateški vpliv na splošne vojne dog:dK.p
Ojačenje nemškega odpora so povzr.č.i le predvsem nemške protiakci'e za razbitje sovjetskih napaoalnih oddelkov aa spod-• ješlez iskem področju. Sedonia nemška taktika hoče z lastno aktivn stjo diktirati smer sovjetskih premikov. Za enkrat gre pri tem še več ab manj le za krajevne podvige. V glavnem vzeto se lahko ugotovi, ca ie oos t al sovjetski glavni sunek v sme r proti zapadu "še počasnejši ter da men up rahljati . aspr:tnik vedno več sil. ko se skuša prebiti skoz; nemško obrambo Razen tega je pričelo v ojačeni meri delovati nemäko letalstvo, ki je z un;čenjem ceun oskrbovala h koion zadelr sevjetsko voo stvo na zelo ranljivem mestu.
Boljševiki se sedaj trua jo d>a bi zavaroval ogrožeme boke svojega napadalnega klina, ki sega dP p.dročja Frankfurt 00 Oari-Küstrin ter da bi ta napadalni klin razširil Ta:a beji so zavzel; drugačno obl ko. Boljševiki pedvzemajo sicer še nadalje večje števUo napadov večinoma s hitro" se izpreminiaj. č.mi težišč, venaar ma jka celotni shki vsled o;acene nemsup obramb enotnost. Toda ne smemo se va-ra.ti Boji na vzhodu so sedaj v fazi me: zbiran em ;.n velebtko, pri čemer se nem ška obramba z vso žilavestjo trudi, da bi zadi-ža'a nasprotnika ter s tem pridobila še več časa za protipriprave, ki vsled izred-- cga obsega in pomeni oooočega odloč Ine-ga boja ne morejo biti d*končane v par dnevih, n;ti ne v par tednm.
Tudi boj"' na zaoadu so sedaj v zname-r.iu nemških obrambnih uspehov 2e več kot en teden napadajo Ang'oamerikanci n» celi vrsti težišč med Masso im spodr jim Renom na oolročiu Klevela. Gennepa, med R*ero in dcllnsko zaporo Urfta, v Schnee. Eifelu, ob Ouri in Sauerju, re da bi dose gli kakšne operr.tivne uspehe. Iz poročil iz glavnega stana Eisenhowerja je razvidno da se nahajaio britansko-ameriške ar.made T.Oi zanadu pred ogromnimi težkočami: Slabo vreme. Odpornost zapadnega branika ter odločen odpor nemškiu čet. Pri tem tudi pr:pomniti, da ie bila z razmeroma majhnem ukrepom, kakršen jc bil c»-prtjp zatvornic Roere, pomak jena vsa britan-sko-amer ška efenziva za nedoločao čas nazaj Brezdvomno Angioamer kanci na zapadu - imajo takšnih sil kakršne mlsi-jo da jih morajo imeti pri svojem previdnem in bojazljivem vedenju vojne. Neomainost zapadnega bo-išča ln vztrajmost nemšir n sil v Italiji jamčita, da bofo ra vzhodnem bojišču vedno bolj prišle do izraza sile, •jrihajaveče iz domovine, da bodo končnN lahko obračunale s sovjetskim požigalci in morilci ter skrunilci nemške zemlje.
BsP na zapadu
Beriin, 20. febr. V nedeljo, na 11. dan
obrambne bitke mel spodnjim Renom ln Maaso, so nemške čete znova odbile ponovne in z močnimi silami podvzete prebi-jalne poizkuse prve kanadske armade. V trikotu med cestama ki vodita iz Kleveja v Goch in Kalkar, so ves dan udacjali drug ob drugega sovražnikovi napa Ii ln nemški
protisunki. Vedno znova v globoki razporeditvi napadajoči Britanci in Kanadčani so sicer s pomembnimi izgubami — saj so v sedanjih bojih razen več t.soč mrtvih in ranjenih izgubili oklopnikov sko. aj za pol oklopniške elivizije — nekoliko napredovali, a nameravan, predor jim ni uspel. Britanske oklopniške konice so prodrle do severnega roba Gocha, kjer pa so obtičale v težkem ognju nemškega topništva.
V sredi zapadnega bojišča so napadli Severncameričani severni ln južni del z-b oče nega nemškega bojiščnega loka med Priimcm in Echternachom na široki čiti. S severa med Kesfeldom nedaleč od luksemburške me-e in Priimom proti jugu napa1.?.joči sovražnik je po s:lov tem topniškem ogniu vdrl p.i Watzenracliu in Kes-feldu v nemške črte. Iz takojšnjih protiukrepov za odstranitev vdornega rneüta so se razvili hudi zvečer še trajajoči boji. Z ara d: novih nemžk h napadov je mc-gel razširiti nasprotnik svoje preehnostje ob Saueriu do«'ei šele v globino pet in po! ki. lorrvtrov. Zat* je še vedno po1, «trnicnim ognjem nemškega torništva Njegove izgube so terenu piimerno visoke.
Tratie težšče ie ležalo še nadalje ob nemškem pa~u utrdb pred Saarbrücknom. Po brezuspešnih narwMh na e>beh straneh Forbacha so prp.^p#?tiii Severncameričani glavno težo svodih nanadov na vzhodno stran nemšk»0^ nred^nostia Ob obeh straneh Gr-ss-Blittersdorfa so ve "k: a t napadli, vendar so pp <mnV.! v fio.lvVkem obramb-ppivi ai^teoT'i Va1' kmalu ustav:li. Boil so ce tudi tu nadalieval' še v večernih urah Z zgornjega Rena javljajo o topniških bojih.
Führer ga ,fe o<llikoval z vlte#k;m križcem h križcu za vojne zasluge.
Berlin, 19. febr. V izvrševanju svoje službe se je na zapadu smrtno ponesrečil Stahsführer Hitlerjeve mladine Helmut Meckel. Njegova smrt je težka izeruba za narodnosocialistično gibanje, posebno pa za H:t!erjevo mladino. V najboli ogorčenih borbah za svobolo našega naroda je iztrgala usoda H-tlerjevi mladim vodjo, ki je urstvaril spričo svoje neutru lljive ustvarjalne sile in žilave energije bstvene predpogoje za voine uspehe nemške mladine. — Führer gä je v priznanje njegovih zaslug odlikoval z viteškim križcem vojno-zaslužnega križa.
Maršal Rimdstečt
prefel hrastove I-Ste
Fiihrerjev glavni stan, 19. febr. Od Führe/ja je preje! hrastove liste z meči k viteškemu križcu železnega križa general feldmaršal Gerd von Rundstedt, vrhovni poveljnik na zapadu kot 133. vojak nemške vojske. Briljante pa je prejel general oklopniških čet Hasse von Mantteufel. vrhovni poveljnik neke oklopniške armade kot 24. vojak nemške vojske.
Bsrbeni duh Hitlerjeve mladine
Berlin, 19. febr. Nemški mladinski vodja Artur Axmann je obiskal Hitlerjevo mladino v bliž ni bojišča na vzhodu pri njihovi službi na kolodvorih, v bolnišnicah ln pri oskrbi Pri tem se je lahko prepričal o bojnem duhu vojnih prostovoljcev H tlerjeve mlad'ne, ki se je posebno odlično izkazal v bojnih skupinah in skupinah za uničevanje oklopnikov v gomješlfzilskem industrijskem področju, na bojnem področju Ohlau-Strehlen ter v trdnjavi VratislavL
čestitke
Kuga v južni Italiji
Gladovne demonstracije na Siciliji
Milan, 20. febr. Po vesteh lz Bonomijeve Italije se je pojavilo v Neaplju, Avellinu. v Beneventu ln Salernu več primerov kuge Mesta so popoiDoma zaprta. Nihče ne sme notri in n hče ven.
Rimski radio javlja, da so spričo katastrofalnega prehranjevalnega položaja v Številnih sicilskih mestih izbruhn le stavka Gladujoče prebivalstvo je priredilo demonstracije. katere je nato pregnala policija na konjih skupno z angloameriškimi četami, številne osebe so oile mrtve ln ranjene
Obe dve vesti lz Južne Italije sta plam-teča obtožba proti angloameriškim napadalcem, ki so deželo zasedli, da bi jo izro-pal ter Izkoristili za svoje plutokratske interese Ko jim je izdajalska druščina okrog Badoglia izročila deželo, so obljubili italijanskemu narodu zaščito pred stisko in strahom. Mesto tega pa so pr šle v Bono-mijevo Italijo lakota, orezposelnost, bolezni ln kuge. še to malo. kar je dežela pridelala, so naložili na angleške hI ameriške ladje, da bi predali vse za dobro ceno v Angliji n Ameriki. UNRRA, ona ustanova, katero so poklicali v življenje, da bi pomagala »osvobojenim« narodom, pa se je sama udejstvovala kot nakupovalno središče za italijanska živila. Kaj briga »osvobod lce«, ako italijanski nared strada ln gladu je. Niti s prstom niso mign 11, da bi storili kaj proti stiski. Obratno, tamkaj, koder si hoče dati glad s demonstracijami duška, se zapods oboroženi policijski stražnik in angloam*-riške čete v množice ter streljajo med obupane in razočarane ljudi.
Koze, kolera m kuga so posledica tega angloameriškega režima k pije Italiji kn. Po vedno enakih metodah ropajo narode, katere so »osvobodili«. Enako kot v Italiji pa je danes tudi v Franciji, Belgiji in v vseh deželah, katera so zasedli Angloame-ričani.
Vedno hujše fzropanje po Anglo-amenčanih
MIlan, 20. febr. O b. ezzobzirnem angio-ameriškem izkoriščanju zasedene Italije nam priča uradno »poročilo zavezniške nadzorne komisije v Rimu, po katerem so izvozili v Anglijo in Zedinjene države januarja 20.000 ton italijanskega blaga, med dmaim tu1 i živil v skupni vrednosti 153 mir ionov Mr.
V Neapiiu —> prenehali tzbatatl zaradi pomanjkanl* r. -iria vsi tajnkajšnji listi.
Nek visoi ura'nik B^'milevega p' a-vosodnega m .isltrstva Je izjavil, da je do. segla zločinska statistika v zadnjih mese-
cih izredno v*šino. Italija se vrača v zmešnjavo srelnjega veka.
Gospodarska nesigurnost
Severna 1 a:dja, 20. febr Poročevalska agencija Universale javlja: Nek rimski fi-nančn- list javlja da vladata na rimski bo:zi kot posledica konference v Jalti velik nemir in nesigurnost Kljub posegu finančnega ministrstva padajo tečaji d žav-nih papirjev neprestano dalje. Tudi akcije velikih industrij?rk'h "o^ietii zelo kolebajo. Za zavezn ško nadzorstvo nad italijanskim gospodarstvom je značilno, da nimajo ljudje nikake^a zaupanja v državno finančno gospodarstvo.
Pjpešsva bolezen
ženeva, 20 febr. V odločilnih vatikanskih krogih vlada po vesti AFI zaskrbljenost za papeževo zdravstveno stanje. Papeževa bolezen -e znova sprožila že pred da'jSim čaeom razp avljano vprašanje o nezadostni sestav' k?rdin->i-keea kolegija. Trenutno <e zasedenih le 41 kardinalskih mest namesto 71 kakor bi bilo normalno. Papež mora zaenkrat ostati v poetelji ter ne podeljuje n;kakih avdienc.
Drzen clnfzeen argS®-ameriških letalsk h gangsterjev
Stockholm, 19. febr. Uradni angleški Reuterjev urad je priobč'l izjavo »najvišjega zavezniškega glavnega stana«, v kateri poizkuša tajiti vesti, da so se odločili zavezniški šefi letalskih edinic izvesti »sta. hovalna bombardiranja nemških središč prebivalstva«. Izjava zaključuje v zvezi s strahovalnfm napa lom na Draždane cinično s stavkom: »Dejstvo da je bilo mesto ob času napada prenapolnjeno z begunci, je gol slučaj«.
Z&o&nstva severnoameriških oficirjev in vojakov
Ženeva, 19. febr. Ame.isA. vujaKi pridejo lahko po o 'tvoru mod Anglijo in Zet u. ženimi državami le čred »moriško vojno sodišče. Toda pri ameriškem vojaku Karlu Gustavu Hultenu je bilo -ir.iga'e. Kot javljajo londonski listi z velikimi naslovi.
je moral stopiti IJulten skupno z an^eško plesalko El zahPtho- Marino J>nesovo ored kazensko sodI?£e. ker je skupno z njo ubil nekega avtoJzvoflčka V ostalem razpravljajo ameriSka vojna sodišča v Angliji j dnevno o več primerih nasiln h zločinov i ameriških vojakov in častnikov.	■
Sven Hedinu
Berlin, 9. febr. Führer je odposlal dr. Sven Hedinu k njegovemu 80. rojstnemu dnevu brzojavko s prisrčnimi čestitkami.
Berlin, 19. febr. K 80. rojstnemu dnevu Sven Hedina je izrekel državni min ster dr. Goebbels slavnemu švedskemu raziskovalcu svoje prisrčne čestitke. Dr. Goebbels je Izrazil v posebnem pismu jubilantu svojo zahvalo in svoje občudovanje za nespremenljivost mišljenja, s katerim se je pokazal Sven Hedin kot odkritosrčen prijatelj nemškega naroda ter mu je podaril kot darilo atlas Kitajske, ki izvira iz 17. stoletja.
Nemški notranji m nister Reichsführer SS Heinrich Himmler je odposlal Sven Hedinu k 80. rojstnemu dnevu prisrčno brzojavko, v kateri se spominja njega kot drznega Šveda, ki je bii pion r med raziskovalci in ki je bil kot Evropejec vedno — tudi v najhujših časih — prijatelj Nemčije, kar je tudi ostal.
Državni m nister Rust je odposlal velikemu raziskovalcu in učenjaku k njegovemu 80. rojstnemu anevu brzojavko s prisrčnimi čestitkami, v kateri visoko ceni njegove velike zasluge za raz skovanje zemlje.
Razočaranje
Kakor iz vseh ostalih po zaveznikih« okupiranuh predelov Evrope prihajajo tudi lz južne in srednje Ital je kaj reoKa poročila o tarnošajih prilikah. Vendar pa si je mogoče ustvariti eiosti jasno sliko o razmerah, ki vladajo danes v Bonom, jc-vi Italiji. Splošno razpoloženje se lahko na kratko označi z eno samo besedo: razočaranje.
Na stotine je težkih življenjska vprašanj, ki tarejo danes Italijane v »osvobojenih« pokrajinah. Predvsem je tu skoro nerešljivi proolem propadanja italijanske lire, ki jo tiskajo okupatorske oblasti po pristanku Bonomijeve vlade — in tudi ta sama — v vedno večjih, že kar astronomskih številkah, da bi se vsaj za nekaj dni premostil vedno večji prepad med državnimi dohodki in izdatki. Vsaka misel na znižanje državnih .'zdatkav ali zvišanje dohodkov v okupiranih predelih Italije je danes prazna nada, zato Bonomijevi vladi ne preostaja drugega kakor tiskanje vedno nov.h naklad denarja, ki izgublja zato na vrednost; od dneva do dneva. Ena od posledic je bila tudi ta, da je morala s posebnim zakonom cene za kruh in testenine, ki jih dobe potrošniki na živilske nakazmee, dvigniti na višino cen na črni borzi. S tem je strašno udarila povprečne italijanske potrošnike, Id so navezani na stalne mesečne plače, s katerimi ne morejo, kakor ugotavljajo rimski listi sami, izhajati niti tedeni dni, kaj šele ves mesec. Zato je pris ljen danes srednji stan v zasedeni Italiji prodajati vse svoje premičnine angloameriškim okupatorjem, ki edini žive v zasedeni Italiji odlično.
Za zavedne Italijane je zelo pereče in beleče tudi vprašanje lokalnega separatizma v južni Italiji, ki ga s'stemat:čao podžigajo Angleži in Američani. Separatisti spretno izrabljajo težave, s katerimi se mora boriti Bonomijeva vlada? in vale vso odgovornost za težke življenjske prilike na rimsko centralo, široki sloji ljudstva, zlasti na Siciliji :n Sardiniji, jih z veseljem poslušajo in se uvrščajo v separatistične organizacije, ki združuje na ta nač n vedno večje množice prebivalstva. Na Sicil'ji je že ponovno prišlo do tako hudih separatističnih izgredov, da so morali karab njerji streljati na demonstrante. Na Sardinijo je Bo-noml poslal starega Orlaada, da bi pomiril in potolažil tamosnje separatiste, ki pa so pripravljeni ostati v sklopu italijanske države samo pod pogojem, da dobi Sardinija kar najobsežnejšo avtonomijo, nekako po zgledu britanskih dom nionov. Bonomijeva borba proti separatizmu je tem težja, ker uživajo separatisti na skrivaj vso podporo angloameriških okupatorskih oblast'.
Težko je tudi vprašanje obnove italijanske vojske, ki jo zahtevajo zavezniki od Bonomija, da oi dobili nekaj stotsoč italijanskih vojakov za topovsko hrano v Evropi in na pacifiškem bojišču. Pod pritiskom zavezn ških okupatorjev je moral Bonomi razglasiti mobilizacijo desetih letnikov. Odziv pa je bil tako malenkosten, da tega niso pričakovali največji črnogledi. Italijani v zasedenih krajih Italije beže raje v gozdove, kakor pa da bi se odzvali kiicu pod orožje. Zaradi tega sta izdali na priporočilo Moskve komunistična in socialistična stranka skupen poziv na vse pristaše, naj se za božjo voljo odzovejo pozivu pod orožje, ker demokratska Ital ja krvavo potrebuje močno vojsko, brez katere ne more računati na kakišno koli podporo ali razumevanje pri združenih narodih.«
Preskrba z živili v zasedeni Italiji postaja od dne do dne slabša. Toliko obljubljani zavezniški »transporti« se izgubljajo nekje na oceanih. Primanjkuje vsega: kruha, moke, mesa, maščob, kuriva predvsem pa premoga Zavezniki so zaplenili še tisto bore živil, kar so si jih pri trgali italijanski poljedelci oa ust. da Di pomagali gladujočim rojakom v mestih, predvsem v Rimu, kjer bi umrlo že na desett.soče ljudi gladu, če ne bi priskočil na pomoč papež s svojo pomožno akcijo. Črna borza cvete kakor nikjer na avetu. Zastonj so vsi vladni napori, da bi jo omejila če že ne zatrla Njeni ukrepi rode le ta sad, da se cene na črni borzi še bolj dvigajo.
Najbolj nazorno je označil sedanje prilike v »osvobojeni« Italiji newyorški nadškof Speelman, ki se je nedavno vrnil iz Rima v Ameriko. Visoki ameriški cerkveni dostojanstvenil« je izjavi! novinarjem: »Opustošenja barbarov v starem in srednjem veku so bila v primeri z bedo in zmedami, ki danes vladajo v Italiji, naravnost neznatna zadeva.«
Turčija zaman čaka
na atner.ške dobave
Bern, 19. febr Dosedanji ameriški veleposlanik v Turčiji Steinhardt je Izjavil v nekem intervjuju, da Zedinjene države za enkrat Se ne morejo pomagati Turčiji z dobavami blaga ker vodi sedaj Amerika bor.bo na dveh bojiščih. Potolažil pa je Turčijo z upanji na povojno dobo. Velepo-
slanik ie moral priznati, da je dobila Turčija tudi 1........
šiljke.
od obljubljenih zdravil le del po-
Smrt sovjetskega generala
Stockholm, 19. febr. Sovjetski armadni general Cernjahovskl, vrhovni poveljnik v vzhodno Prusijo vdrllh boljševikov, je umrl v neleljo na posledicah težke rane.
Potopljena ameriška
petralejska ladja
Madrid, 20. febr. 8000 tonska severnoameriška petrolejska ladta je zapeljala v nedeljo zjutraj v gibraltarski morski ožini na skalo. Zaradi hudih v'harjev se Je ladjl-na krma potopila. Poaa'.ka je ladjo, ki valja za izgubljeno, zapustila.
Spornten sfdaöatelja ViKiorja r*rme
V zvez i x nedavno ie uuco amrti skladatelja Viktorja Pariue je Opera uprizorila
lijtlgOVQ OUlöKü btviixULrt.» »Slara peSSul* »n
caia premieri značaj sponunaice piusiave. La uvod je orktbiei zaigrai meüigro iz »Kse-Lije«, nato sta nasiop^a ob spxcmijcvüuju & Hubada solista V Heyoaiova in Janez L pušceA z dvema Parniov i«a aamospevo-r.ia m enim uvoapevom. Ü svojim Saturn petjem sta dosegla topei odmev v srcih poslušalcev. Kratka, veuuai vsebinsko boga-tA izvajanja je posvetu skladatelju »Stare pesnil« ravnatelj Ukmar. pr Kazujoč >armo kot duševno sončnega človeka, ki je tudi z muziku izpoveaovai svoje veselie do življenja. Predavatelj ,e orisal dednostne osnove njegove nadarjer.or.ti, njegovo razcepljenost v pokiteao t političiio-upravnoi :n glasbeno delo. zasluge kl s jih ie pridobil zlasti za slovensko operno glasbo in označil roman-t.čne značilnosti Paimovega glasbenega stila.
Po tej proslavi enega izmed pionirjev slovanske glasbene kulture smo vid-li v Golo-v novi režiji »Staro pesem«, vseoinsko in posebej še dramat-ko zelo skromno, vendar sanjavo-presrčno operno romanco V tri povsem kratke slike razdeljeno delo vcžj trubadur jeva Desem o starem kralju in mladi kraljici, ki se zaljubi v paža in pogubi sebe J-. ljubimca. Težko si je m sliti operno drlo, ki bi imelo manj vsebine kakor ta skladba v kateri je diamatJčen aamo motiv vse t ?tjlc pa je zgolj ilustracija k ne posebno originalni, veudar ognjeviti, sočni, izrazno lokati glasbi, k po vrednosti daleč presega Manasc.ijev libreto V okviru ing. Franzove stilizirane scene ie je Golovin ob «odelova-r r-.ju osnutkar ce kostumov Vilfanove potru-i,il, dati izvedbi čim več poc/ije, soomin.ia-joče nas cara sitonjeveških etov in vile-fkih romanc. Pn tem je seveda posebno važfn orkestraim dei k: ga je našiudiral in trdno vodi! A. iMcfiat: ob medlosti ri-z-uov nas tem oolj zavzema srlafb;» — V Janko nastopa 'tot staii kralj; pevsko se lahko uveljavi same v prvi sliki, zlafcti v dv ispevu s kraljico. Le-to pole z len mi pevskimi kva'i'.^tonu V Buko/čeva it; jo tud» igralski no tnia prav prikupno. V njenem razvoju je ta, fkiv skromna vloga vJ-don znak napredka. ^aža ob utno peje n isra D. Čuden f.. 'iakovec pa uspežno nt-stopi kot trubadur Sodelujeta tuü- zbor in fca.et.
IZ LJUBLJAi E
u— Novi grobovi. Umrla je trgovka ln
posostnica ga. Ivana Flcrjančičeva, rojena Celešnik. Pogreb bo v sredo ob 10 iz kapele sv. Antona k Sv. Križu. — Preminil je podnare Inik g. Vinko B e c. K /ečnemu počitku ga bodo sp emili v sredo cb p:-l 10 iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv Križu. — Umrl je zvaničnik di žav-nih železnic g. Vinko Klenovšek. Na zadnii poti ga bodo spremili v sredo ob pol 9 'z "kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Preminil ie poduradnik ori TPD g. Ivan A 1 i č. — Pokojnim nai bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naže iskreno sožalje!
u— Maša zad;iS"ica za nokoin'ma .lož c-S^omiša n Robertom Jakša bo v Četrtek 22. t m ob 7 uri v cerkvi Manjinesra oznanjenja
u—	r'avni letošnji cili je presKrba
* prehrano; Tak ie naslov uvodnemu članku v na+novejši števlki »Krnetiiskih Nove«. nanisal za ie Anton Perčič. Nadali-r.ia vsebina lista nas poučufa o semenskem k ompirui !z Nemčije o setvi ol'nih rastun o uničevanlu vrtnih z^e<-iatcev, o jar-čeniu na strminah o pripravah za letošnjo setev o breiih in doječih sv n*ah. o pripiranju p: ašičev. o ravnanju s hlevskim gnojem, o č°boiar'ib nvh onjravi^b, o potreb' večje r>o-rornopti ruvmrot* go^du. o os«iSr>\'nniu "zemlii^č na Farju o kmetijskih nfhavn:h in prodajnih ?adru<?ah 'n 0 /zgo i novega '^o-.erskega rodu, vmes pa je ma s;kater drobiž.
n_ T »r^'>:'n<?ki trft.nvai VOT!	tud:
j defen 'sk? orojri Promet so ob «-vil. % ponedeljek Dopoldne so r>ro»o oč*st;li uro.
in nopravili. nato ie stok»! z* «vd re-zervn* voz. k= ie zbud i nozornrst in v»»<*«-lie. Delavci ce«t e i^r^.re so r-metah iiPT s nroge. V bl:žsn mitnice na Do'enl ck; "cest'' so norali noorav t« elektr čne vo.
katere ie bil sneg pokvaril. Rtanrvatc ob doien:sKi tramva'Ski nr"g- pr čakujejo. ča bo sedaj tramvai red o obratoval te^ rm p^hrariil nekaj dro.gcceneera Saša *a oprav la. ki i'h ie danes na pretek v vsakem erosTKKl-nistvu
u__gp-. vO'intce na cestrl f,plMnlH. Ker
ie tnemvai.sk' promet v zadnjih d^eh_ v
S Rfffolkega
T-eba Je saditi sočivje, ne pa krme za
zajce. V bl žnjem času spomladne setve, pise »Kärntner Zeitung«, je treba paziti posebno na to, da se bo razpoložljiva površina zemlje posejala s potrebnim sočlv-jem, ne pa s kakšno krmo za zajce. Tudi najmanjši košček zemlje mora bit letos obdelan, da ne bo stiske za najnujnejše Dri-delke, ki lahko zagotovijo prebivalstvu osnovno prehrano
Menza za mladostnike. Okrožna uprava za oskrbo mladi' e v Cek-vcu je o prla opoldansko menzo za m adostnike v restavraciji Lfgger, Lximar.akyg-sse. Tam prejmejo mladostn ki kosilo za ceno 70 pfem-gov.
Nov dom za dekleta. V Celcvcu so prel kratkim odprli nov dem za dekleta S tem je b;lo ustreženo mnogim staršem, K.i so želeli, da bi dobile nj:h hčere skupno stre. ho in oskrbo. Nevs dom se nahaja v prostor h bivšega otrežkega vrtca v Mossin-gerje^ uLc; V comu je poskrh^ieoo luii ža razvedrilo mladine, kajti dekleta po opravljenih dnevnih delih prepevajc. rajajo in hu zri jajc razne igre.
Na severnem bojišču je pa-lel koroški rojak Kurt Hudelist. Za njim žaluje žena, otroci in drugi sorodniki. - Na zapadnem bojišču je podel koročki rojak Hubert Teleskav.
Avtomobilska nesreča se je primer'la 15-let emu učencu Walter, u D^rtsohu ob Vrb. skem jezeru. Fant se ie hote» voz lu z °n -t, zaradi p^edice pa je pai^el po t'eh ter ie prišel naravnost pod IccJrsa avtom-r b"a ki ga je tako poškodoval, da a; ga morah odnesti v celovšlc bolnišnico
R konjnkim kop'to-n io ie dobil po glavi 44-letu' delavec Kare' Stelnm^urer Po-§kodbe a? b'le tako hu-de. da ie po;le_ ge1 kom'u oo prevozu v b'Jn-Siico.
Fr| Smučanju se je noncsrrčla 9-'etna učenka Gerl nda «/»agner->eva ir Celovca. Parile Je na vožnji s sraučm- tako -ipsreč-no d« fp 4e 7' m'la levo nog'1- Zlravl se v celoviki bolnišnici.
Iz Trsta
nr*>*nnvo ve ti i^Ke straže. Tr-žaškl žc.ioan in poveljnik Juraga best a !.m-la v sredo, na dan c-b'et »ce ustan-vitve tržaSke domače straže, govor oo ra ' u
Trafikantom fe nren<Hedano oddajati to bak vnaprej. D gajalo se ie namreč, di SO kad'-lei ^vlgn'li prpadaioče jim cigarete ž» v začetku meseca naenkrat, z-raa č^-sar so orgsi i fins^čne kTi^role izpc^lcva-li, da se s—e oddajati tobak le na 2e za-pa'Pe odrezke.
V tržaiškcm gledallSčn Verdi so imeli v soboto nredstavo »R'goletta« s Cezarjem Bardellijem ter >ldo Nonij'vo v glavnh vlogah. Dirigiral je kapelnik De Vecchi.
Lutkovne igre predvajajo zadnje dni v dvorani »Tergestea«, kjer so razstavljene grače za otroke.
Zaloge kvalitetnih vin morajo po odredbi prefekture prijaviti vsi trgovci z vinom n pridelovalci v na. ki imajo tozadevna skladišča na nodiočiu tržaške mestne cbči e. Prav tak- morajo prijavit trgovci vse zaloge kval=tetn'h vin. ki so yn nakunil ter jih iz kokršnih koli vzrokov äe n'so mogli vskladiščiti v Trstu.
Delitev čebule. Na področju tržaške mest-
Dva vloma. Pr? Sv. JaJcobn v Trata m j
tati-vi vionnL v dve Ugovini z živili, ve. ka terih ao odnesli večje mi «4 ne blaga, men di'ugim 114 kg slauAorja, 30 kg testenin, 171 kg k-ruzne moke, 74 k« riia. 57 k« fižcia, 53 kg mila 1 kg trdega sira itd. Iz
vlomu izgmilo
1«
c KOniaKj
60 kg mezge ln nekaj drugih preumetw
0	tatovih m sledu.
GOSPODARSTVO
Cene usnju
Komisar r\ cene aa Ljubljansko pokrajino Je uradno odobril naslednje naj višje črne za u.nje:
1	n e za podplate v polovicah 77.50 lire za kilogram, kruponi 105.—, vratovina 70.—. olrrajlne ■i. .—. notranjki v po ovlcah 100.—, vratovlc» no-tranjkov 73.— lir za kilogram: e®"> 1« «snje: rjava itravina 31.25 lire za kvadrat, rjava ttletin» 31.50, waterproof 52.—, trni boks 37 —. usnje za podlo-o goveje 28.75.—, okrajlne tega usnja 22.—, konj ko usnje za podlogo 22.25, svinjsko 24.— lir za kvadrat; llkanec 121,— lir za kUorram. Jermenski krupon 143.—. galunovo usnje za ilvalna l»rmfna 208.—, gonilna Jermena 317.—, ilvalna Jermana 340— lir ra kilogram. Cene se raz me o franko tovarna, izključno poslovni davek. O'tall prodajiii pogoji za trgovce ostanejo za MdaJ te v veljavi.
NE SAMO ZA ZLATO
Komu
Tarifa za izvoščke
Komisar y,a cenc z*. Ljubljansko pokraUno Je
uradno odobril naslednje najvišje cene za pre-	■
voznike oseb s konjsko vprego (IzvoSCke) v Ljub-	,
ljani: 1) za prvih 10 minut vožnje 40 lir za ose-	i
bo, za vsakih nadaljnilh načetih 5 minnt pi	j
5 Ur za osebo; 2) z» vožnje lz vseh predelov	!
mesta v bo'nico in eanatorije v mesta 80 lir sa	J
o-ebo. Za čakanje pn vožnjah se računa za vsa-	'
kih 15 minut po 10 lir ra osebo. Za povraiek	j
Voia nI v'co!
Gospodinja pere. Voda teče neprestano v polne m curku iz pipe ln se Izteka čez pralno posodo. Ce gospodinjo opozorimo, da je škoda tako tratiti z vodo, pravi: »V Ljubljani je tol ko vode, da celo skozi mesto teče.«
Račun POTRATE:
Če im& perica ves čas prtnja pipo popolnoma odptto, se po opazovanju in računih porabi na leto 400.000 m* vode pieveč To od«ovat ja pri cen> vode / 20 lire za l m» pri-bl žnemu zne .ku pol milijona lir. Čedna vso*a. ki gre v mojo bisegp!	^ POTRATI!
vozila se ne more zahtevati odškodnina.
BELE2NICA
Nemšlia Reichsbanka ▼ lanskem lelu	;
NemSka Relchsbanka je objavila bilanco za • preteklo leto, iz katere Je razvidno, da se Je lini ; kosmati dobiček nadalje povečal za 173 na 843 i milijonov mark. Po odbitku stroškov Je dose- el ) čisti dobiček 553 mllljor.o7 n-.ark na proti '83 j milijonom v prejšnjem letu. Po leplačllu dlvl-dende v vl*Inl 5 % bo nemški državni blagajni i odvedenih 551 milijonov mark.
Pred glavno skupščino je gospodarski minister ln predsednik Reichsbanke dr. Furk podal poročilo o go-p->darskem razvoju leta 1944. V poročilu ugotavlja, da ni ostala štabi na e vrednost n m- ; ške marke, temveč je tudi p-tekal plič lni premet brez vsakih motenj. Povečanje obtoka bankovcev za 16.6 na 53.1 milijona mark ni prav nič omajalo zaupanje naroda v marko, kar se zlasti kaže v naglem povečanju bančnih in hranilnih vlog. Stirovna dobrolmetja pri Reich banki so v lanskem letu nara;la od 8.2 na 13.5 milijarde ma k. -Rastoča aktivnost nemškega gospodarstva »e Je pokazala tudi v prometu Reichsbanke, kjer Je v 5'avnih prvnogah poslovanja promet narasel za ' 50%. V svojem poročilu zaključuje državni minister in predsednik banke, da bo nemški narod v zakljočnl borbi za -evojo usodo kos ^voll na-losl, v kar brezpogojno verjame; potem pa ne bo t'?ko z uspehom Izvesti gospodarsko ln socialno obnovo Nemčije.
— Kaj bomo sejali spomladi. Tria Ska »Deut- . sehe Adria-Zeitung« objavlja članek o pom'adni i setvi, kl poudarja, da velja tudi z» področje Jadranskega Prlmorja potreba preusmer tve človeške prehrane, ln sicer od živalskih proizvodov . k rastlinskim. Ta potreba se Je izkazala v petih letih vojne. Tudi letos bo treba Izkoristiti vse možnosti, da bomo pridelali v^akdanll Kruh. Na prvem mestu mora stati prej ko slej skrb za j pridelovanje krušnega žita. krompirja ln oljaric. Po'eg tega pa bomo morali skrbeti za Intenzivno pridelovanje sočivja. Poklicana uradna mesta so dovoljnl meri poskrbela za potrebno seme.
, ,.„ ____f» Hn- nn i v dovoljnl meri poncrDeia za poereDno seme
ne občine prejmejo potrošniki te dn po ce- ; Vsak k4dratnl m'eter zemi,e bomj morall iz.
trt kg čebule na osebo. Cena čebuli je v na- ; koristiti za prehrano, vsak okrasni vrt bo mora
kg
drobni prodaji 20 lir za kg.
Otroci do 3. leta star sti na področju tržaške mestne obč'ne prejmejo te dni posebno dodelitev piškotov.
S fižolom se je zad«g;ia 4-letna Minja Nedičeva iz Istre. Fižol je vzela v usta
prehrano, vsak okrasni vrt bo moral postati zelenjadni vrt ln vsaka razpoložljiva delovna sila bo morala biti na razpolago ca po-! mladansko setev.
i ™ Delavske mezde r Angliji. Po podatkih ur*d-' neca lista delovnega ministrstva so mezde v Ve-i liki Britaniji v teku lansketra leta narasle za okrog 5 %. v primeri z letom 1939. pa so 6eda' za
po nesreči pä jj je zdrknil v sapnik in po- ; .-5 do 46»/. višje, ziviienjski s:,roSki so se seveda vzročil smrt.	' dvignili v mnogo večjem obsegu.
LI 0 G L A S F
Službeišie
3F.GÜNKA skednjih let šče z poflenje n >JraJe v ljuffem ali knj sličnega sonv'be Jut-u nod •Marij va in požten-".
3922 1
TRGOVSKA MOČ mlaja. moška intelektual-a», veiz r?ni v trgov tVlh In u-adB'äkh po-<l'h. iiče službo uradni- r,"n?njam- Naslov " "ta. rsstopnlka potniki tru.	3939-6
1I1 temu slčirgi. Ponu- §TEI>TI N'K s ploVica--iHg Jutru p.d »Zi v-e	prod-m.
^-"praven«.	39S«-1 v j„t-u	3933 6
k f i"'RICA vajen» vs- gi
RAOO nov 5-cev-l. m^niše «"-bike in novo *t>ortno ko'o. prosim Jeala. Slomškova 3
SNE?KP $t 37 m miške nizke čevMe št. ^2 r-b'J-ne. p o-'am. Glin-ška ul ca 12, pod -iH
33^0-6
»T.A^e m"*"! double d^bro ^h ^njm. in svilen-« bluzo pr'dTiT! ali
............ ,______________.	SLTKO um»t-ni«ko. k-*
i-ubiian' z -oet razS ril, je uprava elektr'6- • jo-podlnistva. želi mest» I ,na naju«od-e}5e p-o-
rrs.np Je'ezn ce zaposl'la kot tramvaj-j k en ali dven-.- oseba-	Pcrfeo<
Äol ,ice z^pet ženske, j.toftk' r9 av. i-iaio "večinoma cela kot vozač; aM pa so «>Dobra V3833 i ;ot strokovnjaki zaposleni v remiri.
u_ «.7k><t z»pet žKripife prKl no«rami
T;r>k^ ni».0* « «ga, Ki je zapadel v roči na
-rne 'eiiek je por,<>č. zmrznila, tako di so pöstäla' tla trda in se ie blato umoknto zmrzali Včeraj je b-lo tako mraz, da je ž vo sreo o v toplomera zirkruio več stop «i
-.-;od ničlo
u- Prijava biclklov v let« 1045. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike b> -prijavijo za leto 1945 svoje bi-'•iikle v	u odredbe Prezidenta p k a-
vnske uprave z dne 2 junija 1944. Pri re-i-istrac M koles se plača 10 lir v gotovini. *T.ad za prilavo ko'es posluje za stranke vcak delavnik med 8—11 in 15.—17 uro. v B - • aovnovi ulici št. 7 Tam se dobijo predpisane prijavnice (tiskovina po 1 liro).
u—	so: Za Dem slepih družina Feili"'
-,sjr.	na grob pok. Josipa Mogollča 2ro
-r iL u- a Jaako v počažčenje spomina He-^ere Spornove 200 lir; za stare tn onemogle v -cestnem zavetiSču v -Japljevi ulici v počastitev opomina dr Fetf.cha Janko Stuplca 200 lir; «troškemu zavetišču za Bežigradom pa rodbina i?ar:c 300 lir v počastitev spomina dr. Fettlcha.
u— Za Socialno pomoč so darovali: Ga. Marija Luekrr.ann Ulica 3. maja, je darovala 1000 lir v poča^i-itev spomina svojega polt. brata g. Josipa Luckmanr.a Iskrena hvala!
u— popravek. V osmrtnici, ki Jo je priobčilo včeraj inj e »Jutro», bi se moralo ime pravilno Slasti Bee Vinko me Pec), kar s tem poprav-i ;»mo
u— Nesreče. Na cirkuiarki si Je poškodoval des-
«ico -5.etrn sin posestnika Jože Tome iz Šmarja, rudi 47letnl delavce MIha Pograjc iz Stične se ■e ponesrečil pri cirkularkl; vžagal se je v levico. Po stopniean je padel ln si pret.esel možgane L51etni aijas Andrej Apienc lz Liub:jane. 40.etnl delavec v Toba-iu tova.rui Andrej Rozn.an je pri ''eiu padel in si ziomil desno no^o. S kropom se je oparila po nogah 41etna hčerka železničarja f '•-ana Brodn.kova iz Ljubljane 1'ri šLedUn.ku se je opekla po desni roki tn nogi 3.etr.a hčer "a delavke" Tatjana Kruijičeva z Rudnika. Des.,o ^ot-o si je z.omila pri padcu 641etna postr^žnica äerlja Cokova iz Ljubljane. V Ijablianskl bo.-rtcl so nudili ponesrečencem zdravniško pomoč u— Tramvajska nesreča. Knmaj *0 vozovi električne cestne železnice spet začeli v starem ob-obratovati, že se j® primerila nesreča. 421e,-niga tesarja Andreja Recka iz Ljubljane Je tram-Tij-kt voz podrl, pri čemer je mo* dobil tako aude poškodbe po životu, da ao ga norali pre-pe'lati v iliib'ian-ko nolnifnico	_
Važna navodilo
Olode na možnost, da bi Ohe ob priliki bombnega ua^arta razrušene vodovodiu ..a.-rave. bi oobtaia demo ueuporacna tual stranisča na vodno izpliiitovanje La se oir goči njihova up»-iaoa. moiajo biti na razpolago v vse. tra^išč.h o» v-odno izp akovanje večtr posod- napolnjene 4 vodo Tudi t»o potrebno, da se v lem orlmeru »tranišča od iasa do časa desintlcirajo.
Izmed deoimekcij-kih sredstev ie uaiienejSe tn najboljša apueno mleko, v Crngi vretl klorovo apno. äe je to na razpolago Nekje na dvor-ščvi mora biti pripravljena večja količina eašenega apna kl se po potrebi razredč. 2 vodo in se a nJim razkužijo stranišča Vsaka W<*j)Ca nor» Imeti lasen pokra*.
ntlTRKO, (3,-T-^tojno.
rskol sp-ejme pr^ti nla ii. Korun Ivan S" Pe--o 19	3A17-11
VSČ SPREVOONir b")
i-»'., r-p- trn ž 1-I f an i
cs R»fVk*-rtke v 'ta--osti 20—35 let zrn k^vclje. nal se takoj p-i drrV^Ji na Celovški cesti 164
S?0«-!«
SOPARICO ali d-kl» ki
b bla v p^moč go^rvo-dln.ii pr' hiš-vh deVh. iščem. N.x=lov v
S'W'-la
15'I.
SFRVS kavni, mocea za. 6 o*«1" i*e5ki d-o cl " ln kr.>t-'n servi« sa p-elvo. znrv.»n,-im oa:r prod-m. O-'^d don«'-dne Lesjik. Sk^fja «'"T 3M« 6
CA* O^E mo"k<» 5* 40 ' pi-od^m nl: B-menJam Kn-f'jeVa 5, P'l
tarlu.	39<?4 6
OiA^F"*!.^'' T-mofin -kl. z aro*nivom. ter r*. | Mio	uffoJnn n-o-
i da.-n. Na«lov r Jut"'
3"fT 8
Č-FVI..TK št 31 z^mr-nlam 7» «n'on'fc». rlive i it 38 N»s!ov v .Tiifit.
39SS-«
fPV» ,TF »t. 37	ž°n-Ve
PWTTVR^O tudi mialšo. %	no
«B-rtm-m s 1 marcem . nw	prod m
Ponudbe Jutnj -od . y Jllt.u	3069.«
-ip-eimerro k 2-letn-nu rnemo d-^. otroku. Nasiov v -T—U , Cesta na Rožnik
1 I	" J"
ifUtirNTO pek"»-- ko ali p od m 1 ciei m®^ 4 n 5. Ko-' d»'1evo. Pugljeva
STVXJO ni d "tn. »prej->nem Tavčarjeva * VT
VAtFNKO šlvljsko. P" Steno in p-1doo st>-ej-Temo b začetno n'^o N-.-lov v Jnt-u. 39-.R-44 FPfFRSKO VUFN^O .prelmem r>^ dogovo-u P-nne W 'dmann Na po'eonov trg 5 . 3934 44
ren LNO OLJE oz oll n>to me'an'co si lahko «aml pr n avite z A risan praškom D-oge d» Anton Kane. ul 1.	3894 6
1	IMONO V ČAJU dobro n»d<r*e$čn llmonm eks-trakt Ctrol Stekleničk« prinesite seboj. Drogeri-la Anton Kane. i, dov
ul 1	3895-6
PWFPRO^O Smmi m radio Siera. prodam H^.lov v Jutru 0<rl<"d od 9 do 3 pop 3923-6
2	KOLESI di ms ko ln iroSko. luk-uzni modela ugodno p-odim — Merkur Puharjev. 6
3921-0
DARH-A za dame in so pode pr^darr. Ponudbe Jutru POd -Pr-meTTKX.	3S32-B
č-EVl.JE žen ke. nizke Črne boks. št 3« vro-dam »II aamentsm t»
, protiVMÄBOSt. POStojn-
I tka t.	S9334
26?
KOLO dein^ko. dob-em «tanju. wrodno
— Oreg-r* 17A'I.	3958 8
? JARČKI z"neij-m -ti -> odam. Naslov v Jutru.	39-9 « 'ONEC 20-l!trsk močan. rnbH-n 7.im«n'am li nredam. Naslot. ▼ Jutru 3981 -8 OAr 0*E moške, št 42 orodam. Narlov v Jutru. 3989-6 RJAVO PLATNO 82 Šlr.. ot-o'ke mo'e noe-v re <>* ke sn^dnle hbče. do-'ge p odam al: zamenjam. Naslov v Jut-u
ZNAMKE komoi sbi'ko ali povam»zne Di-tlje kupi-r Ponudbe Intru pod •Zn.m'te*. ^fl^-" SIOV KNITF dobr* <eup!m Ponudbe Jucu i>-d »Blbl.ofll. 3606-7 L.IUPLJ 'VON udi <«.. «amezne letn'ke ln m» -ečn-ke kupim Ponudb.-Jutru pod »LJ Zvok
3608-7
PAtrrE ribiške, dobro oh-in jen» kupim M slov v Jutru 3918-7 G >l, CO n žveplo ku pm tikol ali zare-J^rr Zi protivrednost Ponudbe Jutru pod •M"*-'-«
3904-7
PREPROGO pe z 1-kj dobro chranjeno msnJ-aii večjo kupm — Ponudbe Jutru pod •Tujeo«	3905-7
HARMOVXO komatl-čno kupm. Na^'o- v Jutru.	3925-7
OVFNSKO it) tu e ie oo^Iovie ter oet»le izvir ne knllge n p-evode -Sumile Jinez Dolžan -knjigi rna Strltarf-v-ijttrn	<07 1
R*r>To nor eli d^^-o ohranjen, kupm Ni -lov v Jutru. . 3715-7 <0'0. -abno ni nem bno -ro»ko ali d-m^ko
i pnevmatiko al: 'o r? rn, k'av'rsko harmonik r. 80 a'< več b-isov ku-olm ali d'm t"d fnti. r-edno«». Ponttdb- Jutru pod »Dobra harmor
39"?7-7
na iTm-^'^n»
(hi*ni)
iofc t/,—v,HP. kuni-" ■V>-aa<1bc Jutru p "-d •fz--rirnčni«.	39"?0 7
KOf.O mo'ko ali tud: v ftatvro stan tu. b ez grm kun:m. Ponudbe Jutru poi Mo-flko«.	3^-4-7
B* «ro za ž-nski pl ft-;.
SPALNICO moderno, lepo opremljeno, kupiir. Ponudbe Jutru rvxJ »Spilnlca«.	3973-7
Z
rjfimen)(tm
39i nredvej-o. dobe kavo ' ZelO	•	-■- - -
39R5-6
BLAGO modro, nekaj metrov, prodam N^low v Jutru.	3974«
B* AGO za fmuča-sko obleko prodam. Ncl»v v Jutm.	3975 8
POtrOJZERJB ženske, št. 37. rjuhe p edvojne n-oda-n ali zamen om. N a*l >y V Jutru 3997-6 PISALN' STROJ znamk Underwood d-jbro ohranjen prodaji. Na'lov v Jutru	38*9-6
KO;ARO otroški z ž m-n co In 'tajco prodam Slak. Kolodvo ska 26
3S98-6
AKTOVKO rab'Jeno. pro- i P-nudbf dam Naslov t Jutm I
i im t.:, kupim al' z->i. e-n1--m za p-otlv-rdno-t Pf-'ov v Jutru r»->d i »Kur'vo«.	3954-7
j -VV S"ROi Slntr^r. r"o I bro oh-?nien. Irimm. Na^ov v Jutm. 30*1 -7 V07 d-obrr^a gnol-a kU-p m al: dnm n"^'"' n-vt P' Mifnc B'f'e r>aan«1-ka C. 17 3962-7
KN-J'GE: Pln*?ar I U . V de' al; celotno zb:r-ko. V vrt neu I. del,
Te-e5*a BMenn». Via ni-
la, Po--el Well' svt^v-nä zgodovna in Vstajenje. *arrO dobro ohr» njono ali novo. po možno»« v p1u-n1u kupim al< zamen'am. Oajeva 2aTV stanova
KPOMPTR z-merJam sw pul^.ver, »»ndnle 4t. 18 -mu^argke h'ače ali < n dale H 34 Ponudbe Ju t.-u p>d »Vse novo«
3931-8
VOZIČEK ot-oškl S-o t. ni. v dobrem «tanju pred vojn mate-(Jat zamenjam kurivo Na slov v Jutru. 3941-8 VOZIČEK ot-o«ki, ftpo-,. ni. v dobrem -tanju n-e^a-olnl materilal r.» "aenj-.m z» g-am f on N'«Iot v Jutru 39«0 8 '■NOJ duri za '»no al' nekoliko košnje kakeg-, travnika v * ni Most. Nas»'.- •• •l"t*u.	3052-8
VOTP^EK fpnrtn na menlim Z* Žr-.«<ro ali •""'ko kolo. Na«!'»" v Jutru.	39SH-«
T" AčF moške «mu*-r-ke. prodam »II «ame-nla- za b-'on^k- -»'««^ ->-ot.:	Ponudb«
'■"tni pod »Smuč ♦»'■>. ■»e«.	3947-8
'•FVT.n? «,Jof.kt T. rj-iv^i Hok-fl. >orai nove. *t. 40 ?.»Tn1 >.-ia *li*ne St 39 tudi alf <e»nj» nb-n-m 7jtrry~w>t.rn kai-blnl ko f->atri>" ft-S k- "o-iudlv Vl^-I-va 3*iT	39-8 C
f-EVT IE št 39 črne * -'edn'o p"*o Ji-immti--za rJ-Ve a'l č-ne * nl*-
neto n--d'">lno HI, t»r> -V t,-er>*k' n-^f.
~Natlačen'*'"' aa 23 UL
rmmrrtn p
leC IVrednort. N -t-v v Jut-u.	30*1 8 ,
r-vrvi TF rj-ve. n zke i št. 39. m^« doH-o j i oV-n'-ne. r m-nj-am za ,
V-o-"TVr. R_-bb->a"a
Beži^r-d. pri glm*a-»1< 397- 8
! jjv^k»: dob'e. 't. D.
7!»W»T1' m SVi p-"»:V-ed . nost. Naslov v Ju*-".
|Wi.|i;|.TVa "on-pjj nal-.-d'<ri	*-> r»-o
n>~edno^t Naslov ▼ t-11	3OS0.8
.1 * •T'" A	«-.m-Pt-i-n
T" m"*""	«r-'"e
ati iFtot-»»"© b1"«?"'. Na-*'«v v Jutru O*!»-* «d 8 _1?
STANOV < Nit dvofi b-no. ®smenj-m za tri <o'ono ali večsobno kjei 'soli. Naslov v Jut u
3910-21
['J ti'
t It rrt
GOSPOOVNO. «arejšo ves dnn z. prrleno z astnim perilom spej -■nem v sobo « poebnin ihcdom. Fioijan ka ui-t» 39 n.	3971-23
SOBO m.alo. oddam .g no ženski, p ot natu-aiijam. Nasiov v J-iru 3933-23
Sobe išče
GOBICO «kromno. ■ po-ebnim vhodom Iščeta tve gospod čn> ves d^n daotnl najraje pr. ka-■:i jam- kl go pe v s-e-'jnl mesta I'onudbe Ju ni pod »Pošten- 'n toni«.	39^1-23, šOBO p'arno. «uho za hrnm'00 poh ^tva iičem 'onudbe Jnt-u pod Zračno in «uho«.
39?9-23i
»OBO sončno z upori .0 kuhinje. IWe urad-ifc-. p-' -am-«to1ni en-pel Pl-*a to?no. o-e-krb- žlv-la. Ponudbe "utru pod »Urudn "a«
3937 23 1
OBiro majhno. < po-ebn'm vho->-m. iščem laslov v Jut-u.
3995-23»
■OBO opremljeno išče-a dv« m'al'a g-xrvyja es dan odsotna Ponu 'b- Jut u pr<J -Pol -•na«	3050 23a
O^O išče jf "soodi 'na e< d^n odsotna Ponu Jutru po »r-n^ m ažna«.	3970-23V
7KRfT..n<ČB ▼ not-anlo-
nle 9. 3993-7	p ti bi'*» al: «ven. ku-
TAKOJ KUP'M »Oonf's-	pim do 250 000 Lir Po-
»lone« de »• Augupt ni«.	ruribe Jutru pod -7«.m
veliko fHfl izdalo Po-	ijiSče« 3944-20
nndhe Jut™ P"*5	PARCELO v šiSk< »II
drT1t* .. ^ 3987 7	Ro5ni dol nt prodam
KO'EBAR Moh^riev 1 ; p^,„dhe jutru „„d
1918 in w Sutn- Ja ee-	3936-20
nik kupim Ponudbe ! *
Jutru pod »Dobro«
39"9 6
H a nto A"AR AT dober, kaapm »H n"dm n-o»i-vednoet Naslov v Jai-tru	3999 7
KX»KTA aH »ll*no rt-caino kam^-o. kw>m Jutru nod 4001-7
4002-6 I GRAMOFON pr-vov-ven
STANOVANJE. dvosobno. t nov hiti v Mostah 3 m nute od tram postale, zamenjam b« 3—3-s0bn0. T Keedišfto me?ta PlaiMB selitev in vse ostale streike Po-
t
»Ko bi bili hoteli «ovor ti z menoj, bi bili lahko govorili pred nekaj urami biez vsakega truda.« je rekla, ne da bi se vzpe.i le za stopnico više.
»Kako, saj nisem vedel, da ste Hela Drar -städtova.« Pokazal je na nabiralnik. »Tam!« notri najdete moje pismo, tfaray nii je im;*-Aleksanuer Baray, pomočn k na zavodu za narodopisje v Berlinu ...«
»In želite govoriti z menoj? Zakaj?«
»Tu na stopnicah — —?«
vKontc koncev mi tudi tu lahko mnog* poveste.«
»Seveda. A tam Je je moje pismo. Datirani je z včerajšnjim dnem in je moralo pr ti danes s prvo pošto. Najbrže ste bili se * doma, ko je pismonoša pozvonil.«
»Seveda.«
»Vidite! V pismu vas prosim, da mi takoj, če mogoče, kar s pnevmatično pošto, spore-č te v hotel .Plantage', kdaj bi lahko z vami govoril. Ko pred pol ure še nI bilo glas* od vas. sem se sam napotil semkaj.«
»Vse to mi je nerazumljivo — saj vaJ niti ne poznam. Kaj hočete od mene?«
»Vse zveste. Tu gre —« nehote je pritajil glas, »tu gre za neko staro reč, gospodična Dranstadtova — — za parnk .Mihael' ln niegovega kapitana--«
j.Za mojega očeta?« Roka ji je krčevit> stisnila ograjo stopnic.
»Da,« je Baray dejal. j>Pa ne samo zar\
ampak tudi za mojega očeta gre n za očeta Petra Overbecka. Peter Overbeck ie b'l tisti, ki me je spremljal, ko sva trčila na
KOLEDAR Sreda, 21. februarja: Maksimilijan.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Murmayer, Sv. Petra cesta 78: "ušnlk, Marijin trg 5: Bohlnec ded., Ceita 29. oktobra 31; Deu-Kl3njšček Dia, Go: posvetskr. cesta 4. Zatemnitev od 18.25 do 6.40.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
Sreda, 21. februarja ob 16.30 operna predstava:
Manon. Rod B. četrtek, 22. februarja ob 16. operna predstava: Tannhäuser. Red Četrtek. Gostovanje komornega pevca tenorl-ta dr. Pöltzerja Ju.lja.
J. Massenet: »Manon«. Opera v štirih dejanjih (6 slikah). Osebe: Manon Le caut — Vidaijeva, Pousette — Barbičeva. Javotte — Baukaitova, Roeette — Jančarjeva, Chevalier des Grieux — Lipuiček, grof des Grieux — Betetto k. g., Lfsi aut Garde du Corps, bratranec Manone — Janko. Guillot de Morf on talne — M. Sancln. Bretlgny — Dolnlčar, I. gardist — Langus. II. gard!=t — Mencin. sergeant — Perko. Dirigent dr D. S ara. Režiser C. Dcberec. Scena: Inž. E. Franc. Kostumi: Dr. Kačerjeva.
OddajHSka skupina Jadransko Primorje
R4DI0 LJUBLJANA
SREDA, 21. FLBRUARJA 7,00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—900: jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 12.00 do 14.00: Napoved sporeda, nato glasbu za premoi (prenos). Vmes od 13.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o Doloža u ln poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini 14.10 do 15 00: Vsakemu nekaj. 15.00—17.00 Osrednji nemški spored (prenos). 17.00-17.15. Poročila v nemščini ln slovenščini. 17 15—17 45 Otroško uro vodi Slavlca Vencajz. 17.45—18.15- Trlo -Trnovo«. 18.15—19.00: Vedno dobre volje. 19 00—19.30: S o-venskl nape vi. Poje tercet sester Dobrškovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini 19 45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Komorna glasba. Igra kvartet (Slavko Korošec - flavta. Miran Viher — violina. Srečko Zalokar — vloia in Adolf Zupane — čelo), solist A. Dermelj — violina, pri k'avlrju M. Lipovšek. 21.00—22.00: To uro posvetim tebi (prenos). 22.00—22.15: Poročila v nemščini ln napoved sporeda. 22.15—24.00: Glaspa pred polnočjo (prenos).
ü
GARSONIERO «H prazno »ob>. ftčem z» takoj. Ponudbe Jutru pod Dooef plzčn k«
3976-23.
SOBO prazno v centru a po^ebn m vhodom za 1. rrareC ali tak J iščem — Ponudbe Jut-u p>d »Uradnik«.	3942-23a
Razno
POSOJLO Lir 35 000
iščem Vknj<žba na stavbno paroelo Ponu-doe z navedbo p~-gojev Jut-u pod »Janvtvo desetkratna vrednost«
3938 37
DENARNICO z denar.
ie>T. o?ebno zk zmoo na Ime Vdovč Marija in p-opu<=tnico ter drugim predmeti «em izgubit* 19 II 1945 med 16 n 17 u-o v š šen kem t-amvaju od gcnt-ilne Kačič do Ev-Ojie P.Ate-neea najdite'!* pro« m. naj vsa 1 dokumente vrne v up-avo Jutra ali na naslov izkazmop
3949-37
»rnFLl'JPMO mo ko m
žensko per Io ot-oške obi-kee In vse z-i novorojenčke Pop'avllarn^ krav-»e A «1 R N vi t .g 5 'I	3957-3 7
I7Gl*BTL4 SEM r-t-nško belo vo'neno kapico v kinu M't«ei * nedeljo rvečer Na1d telj-i pro *lm. naj jo odda pn blag-Jn! Matice 3990-37 I7C.ÜBII A REM v petek 16 t m z'ato ver,«:co z obeskom Ker je k «t-no darilo napro'-am nal d telja naj Jo Odda proti nagradi, v J"*-u
3994-37
PROŠNJE za potovanla. nabave, oprostitve n druge vioge in Informacije: Komercialna oisp.rna ZA.IC IX)JZE - Gledališka ul. 7.
tDotrpel je moj dobri mož. brat. stric in svak. gospod
KOS E R N E S T. modelni mojster v p.
Pogreb dragerta pokojnika bo v četrtek 22. t. m. ob pol 9. url doooldne z 2al, kapele sv Andreja k Sv. Križu. — L'ubljana. 20 lebmarja 1945.
Globoka žali'.ioča #ENA In ostalo sorodstvo.
t Po kratkem in mučnem trpljenju nas Je zapustila na#a nad vse ljubeča žena ln predobra mamica, hčerka, sestra, teta ln svakinja, gospa
AVSEC ANICA. roj. RESNIK trgovka
Spremili Jo bomo na zadnji poti v četrtek, 22. t. m. ob 9. url lz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu.	.,„
Ljubljana, Zagreb, Videm ob Savi, 20. febr. 1945.
Globoko žalujoči: SVETOVID, mož; MARJETKA, hčerka;
RESNIK IRENA, sestra, in ostalo sorodstva
CEBE1JNAK prodam - I kuplm Ponudbe Jutru i nudbe Jutn» pod^^Lepj Iftaoska 44.	3993-« i pod Omaric»«.
9-7 1 stanovanje«.
Globoko potrta javljam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da Je preminul moj ljubljeni soprog, brat. stric ln «va*. gospod
ALIC IVAN
poduradnik pri TPD Sv. mala zadušnica se bo darovala v petek, dne 33. t. m. ob pol 8. url v župni cerkvi na Viču. Ljubljana. Idrija. Trst. 20 febniar'a 1945.
Caiuioča soproga Zvonm «milne B1SS1AN1. MRAK In REHBERGER
Für die 8chrlftleltung - Za uredtiiitvo MIlan Zadnek — Für den Herausgeber - Za Izdajatelja: Stanko VIran t - P«r Narodna tiskarna - Ba Narodno tiskarno: Pran Jeran — Für «»n to*-lata teU - Ta tneeratnl dal: LJubomU Volčlt
hodniku,« je pojasnil.
Hela ie bila razburjena Ta človek jo je navdajal z brezpogojnim zaupanjem. In p:i Wellencampu je bil. z onim drugim. To s-» je zdelo vendarle nekakšno Driporočilo.
»Za mojega očeta?« je z odsotnim duhom ponovila. »Moj oče je mrtev.« Prikimal je.
»Ne duha ne sluha n: več o njem,« je tib > dejal. »Svetovna zgodovina ga je pogoltnila. Overbeckov in moj oče sta bila tudi na ladji, ko je .Mihael' nastopi! svojo zadn. ^ pot, o kateri živa duša ne ve, kam ga jo vod la in kje se je končala.« Helo je izprtletel trepet.
»In--in zaradi tega--?«
»Da, gospodična Dranstadtova. zaradi tega prihajam k vam. Naši očetje so izginul«, .'n nihče se ne briga za njih usodo. Pa tuoi nekaj drugega je še. Ali — o tem res ns morem govoriti na stopnicah.« V nji je dozorel sklep. Krenila je po stopnicah navzgor, obstal i zraven njega, odklenila nabiralnik in vzel.; iz njega tisto belo reč. »Hotel Plantage« je b la natisnjeno na zadnji strani ovoja.
»Izvolite se prepričati, da sem govori resnico,« jo je pozval. »Tu je datum, vidite? In zdaj prečitajte brez skrbi, kar vam pišem.«
Crke so ji plesale pred očmi. Da. tako je bilo. Podp san je bil Aleksar-der Baray. Prosil jo je, naj mu pošlje v hotel »Pläntage« odgovor zastran nujnegi snidenja...
»Ali danes ste bili vendar pri gospod'i Wellencampu!«
»Tudi zaradi .Mihaela', gospodična Dranstadtova.«
Vse to ji je bilo nerazumlj vo; vedela 1? samo, da mož. kl stoji pred njo, ne mor? biti slab človek in kaniti kaj hudobnega Sicer ji je pa pokazal svoj potni list. T je b la njegova slika, njegov podpis in p< icijski preverilni pečat. Vse v redu. Vse je bilo v najlepšem redu.
»Izvolite,« je zmedena ln razburjena rekla ter odklenila vrata na hoanik »Toda — oprostiti morate, ker še ni pospravljeno —-zjutraj m; ostaja tako malo časa — —«
Vendar se je pokazalo, da je bilo stano vanje čisto ln pospravljeno. Po majhnem hodniku in skozi prijazen dnevni prosto je Hela peljala gosta v sobo, kl je mogel Ditl njen stanovalec le pomorščak, nihč1 drug ne.
Izpod stropa sta visela modela dveh Jadr nc. Slike pristanišč so krasile stene, vrne? pa so visele čudne tuje pipe. orožje in obledele živalske lobanje. Med knjižno omaro, kl je bila polna pomorskih del, in vitrino, v kateri so bile razložene čudne reč , na oko bi Jih imel za tuje jedilne priprave in posodo, je v lepem okvirju pozdravljal kapi lanski patent. Prava orientalska preproga le pokrivala vsa tla do zadnjega centimetra Na pisalni mizi sta ležali dve knjigi, takisto. kakor da bi ju bi! nekdo ta mah r, naglo kretnjo odrih1 v stran.
»Tu je žive! moj oče.* Hela se je otožne nasmehnila. >Spomladi leta 1914. je odplr tn se ni več vrati. Tri mesece mi je bilo takrat. Mati ni v tej sob nič izpremenila Tako navado je imela zmerom, kadar je b oče z doma. Ko je potem umrla — to je bil pred šestimi leti — sem tudi jaz pustil» vse po starem.«
Baray se ni mogel up ratl občutkaj, kl gr je prevzemal. Zoprn občutek, ki je nekak; udarjal v oči in delal, da je videl vse čudnr zabrisano.
Toda na srečo je občutek kmalu miniL »Dajte, sedite.« je rekla Hela in pokazalo na mogočen naslanjač, ki je stal v ozadju sobo za veliko belo pečjo.
»Kako neprLstopno je b lo dekle!« je bi. rekel Overbeck. Smešno, zdaj so prišle Ba-rayu te besede vnovič na misel. Ne, Hela Dranstadtova je bila vse drugo prej kako neoristopna. In zmedenost, ki jI je še vedn uklepala misli, se ji je dražestno podajala Počakal je, da se je dekle spustilo v ple tenjak. nato pa sedel v vel ki naslanjač.
»Težko je začeti,« je rekel »Najprej boste hoteli vedeti, zakaj ie bil tudi moj oč na .Mihaelu' — — ali Vam je nemara žt znano'«
»Prav ničesar nc vem.«
»Prav ničesar «	_
pozor:
Predprodaja vstopnic ob delavnikih dopoldtv bo zaradi tehničnih zaprek odslej od 9. do 10. ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11 ure •	Urrnve kinematografov:
UNION MATICA, tn SLOGA
KINEMATOGRAFI
KINO UNION. »Dunja — poštarjeva hči.« p-Puškinovem romanu — Heinrich George. Hilde Krahl Predstave ob 16 in 18 url KINO MATICA. «La Habanera.» Zarah Leander
Ferdinand Marian. Predstave ob 16. in 18 url. KINO SLOGA. »Natakarica Ana.« Predstave ot. 16. in 18 url_
■H«mmm&MBmmmmmmmmmam'
t Pre videna s tolažili sv. vere nam Je 11. t. m. umrla naea ljubljena mati. sestra stara mati, teta In tašča, gospa
KATARINA OBLAK roj. SOLAS posestniea in trgovka
Pogreb drage pokojnice je bil 13. t. m. Iskreno se zahvaljujemo vsem, kl so kakor koli počastili blago pokojnico. In Jo priporočamo v molitev. — Sv. maša zadušnica se bo darovali v cerkvi Marijinega Oznanjenja v LJublJac 22. t. m. ob oemlh zjutraj.
Novo mesto. Ljnbljana. Kropa, Zagreb. 20. II. 1945
ŽALUJOČI OSTAH.
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sin» m brata, gospoda
DRAGA ZUPAHCIČA
mu poklonili cvetja tn ga spremili na njegor; zadnji poti, ee lakreno zahvaljujemo.
Br. n-«*f zadušnica bo v ponedeljek 36. t. m. ob 7. url v cerkvi av. Janeza Krstnlka v Trnovem. t Ljubljani, ».februarja 1945.
Družina ZUPANČIČ.